Letnik XXXI, številka 8 okt., nov. 1984 Poštnina plačana pri PTT enoti v Celju Poslovanje v devetih mesecih Največji izvoz doslej Medtem, ko se industrijska proizvodnja v zadnjih dveh mesecih v Sloveniji zmanjšuje, le-ta v Cinkarni močno narašča- Presegamo tako načrtovano, kot tudi doseženo proizvodnjo v enakem obdobju lani- Bistvena značilnost tega obdobja je povečana proizvodnja grafičnega programa, kjer so bile v preteklosti zaradi velike uvozne odvisnosti zmogljivosti najslabše izkoriščene. Pozitivno rast proizvodnje je vsaj deloma mogoče razložiti z zadostnim uvozom, tako da je bila oskrba še sorazmerno dobra- Letošnji uvoz surovin je bil kar za četrtino večji kot lani, medtem ko Slovenija po obsegu uvoza zaostaja za lanskoletnim. Če so zaloge surovin in materiala glede na gospodarski položaj bolj ali manj zadovoljive, pa kažejo zaloge končnih izdelkov drugačno podobo- Zadnje povečanje cen naših proizvodov in realna obrestna mera v ekonomski politiki države, sta povzročila, da seje dotok domačih naročil zmanjšal- Upajmo, da to ne pomeni, da bo proizvodnja zaostajala zaradi nezadostne prodaje, čeprav je agrokemija v okviru naše delovne organizacije tipičen primer takšnih trendov. V letošnjem letuje prišlo do močnega razmaha konvertibilnega in zaostajanja klirinškega izvoza- Tako konvertibilni izvoz predstavlja že skoraj polovico celotnega izvoza- Vse kaže, da bo Cinkarna dosegla letos največji izvoz na konvertibilni trg od svoje ustanovitve, to je 11-000-000 dolarjev. Naš najpomembnejši izvozni izdelek je titanov dioksid, ki predstavlja tri četrtine celotnega izvoza in polovico izvoza na konvertibilni trg. Pomembno seje v letošnjem letu povečal izvoz litopona in cinkove žice- Kljub temu, da je položaj na področju izvoza precej spodbuden, pa se zmanjšuje konkurenčnost na tujem trgu, oziroma velik izpad dohodka v izvozu cinkovih proizvodov. Zmanjšanje konkurenčnosti je posledica zaostajanja tečajev, posebno nedolarskih , za rastjo relativnih cen. Izpad dohodka pri izvozu cinkovih proizvodov je posledica nenormalno visokih cen cinka- Za dohodkovno uspešnost izvoza v tem obdobju je izredno pomembna visoka vrednost obračunskega (klirinškega) dolarja, saj je nekaj več od polovice izvoza še vedno usmerjeno na klirinški trg. Kakovost proizvodnje in njena stalnost je še vedno eden poglavitnih problemov našega izvoza- Naraščanje osebnih dohodkov se je umirilo na 45 odstotkov letno- Hitrejšo rast predvidevamo v zadnjem četrtletju. S hitrejšo rastjo naj bi nadomestili Naša tiskarna ho letos natisnila šest različnih vrst stenskih koledarjev v skupni nakladi 40.00« kom in v predvidenem izkupičku devet milijonov din. Za potrebe naše delovne organizacije bo tiskala dva koledarja in to »Himalajsko odpravo na goro Gaurishankar« ter izredno zanimive vedute Bleda v letih od 1781 do 1880. (Loto: Bombač M.) zamujeno v prejšnjih obdobjih. Kritična točka v našem poslovanju je izkoristek delovnega časa- Na zaposlenega odpade v tem obdobju že 38 dni izostankov, od tega 20 dni boleznin. Vsekakor bo potrebno na tem področju ukrepati, tako organizacijsko, kot tudi sankcijsko-Cinkarna torej uspešno uresničuje cilje, zastavljene z resolucijo o družbenem razvoju - povečanje proizvodnje - povečanje izvoza na konvertibilni trg - zmanjšanje padca realnih osebnih dohodkov Ohraniti ures»ičevanje zasta-vljeniJiialjeV ha takšni ravni pa bo izredno težko, kajti reprodukcijska sposobnost se slabša zaradi majhne amortizacije in vedno večje družbene akumulacije, ki jo izdvajamo iz dohodka. Izraba osnovnih sredstev je velika, pomanjkanje obratnih sredstev pa evidentno- Seveda bo potrebno najprej zagotoviti trajna obratna sredstva, kar je v sedanjih inflacijskih razmerah težko- Še težje pa bo ustvarjati dohodek z izrabljenimi efektivnimi sredstvi. Dušan Jereb Če želite na Soriško planino, preberite razpis na 8. strani (Foto: Bombač M.) Varstvo okolja in ekološka sanacija Zaključek nalog v letu 1985 Skupščina zbora združenega dela je ocenila obveznosti in naloge iz družbenega dogovora o varstvu okolja ter ugotovila, da je potrebno v letu 1985 odpraviti vzroke za počasno uresničevanje. Na zadnjem zboru so zahtevali temeljito oceno vzrokov pri posameznih nosilcih nalog. V Cinkarni nas v drugem letu čaka le dokončna izgradnja objektov za čiščenje izcednih vod iz deponije trdnih odpadkov in re- Ob dnevu republike čestitamo vsem delavkam in delavcem in jim želimo veliko delovnih uspehov Družbenopolitične organizacije konstrukcije peči za predelavo cinkovih pepelov. Cinkarna je tako za tekoče reševanje ekološke problematike in v zvezi s proizvodnjo, namenila že kar 667 milijonov din. Še vedno pa so odprte oziroma nerešene naloge iz programa ekološke sanacije, za katere Cinkarna predlaga smotrnejše rešitve, ki bi dale vsaj enake, če ne boljše ekološke učinke. Izhajamo iz dejstva, daje važen končni rezultat, to je, da imamo ekološko primerno okolje. Pri iskanju najboljših rešitev ne bi smelo biti omejitev, saj se tehnološki dosežki in znanje spreminjajo in razvijajo. Zlasti to velja za pod- s ročje ostankov iz proizvodenj, katere ne obravnava program sanacije iz leta 1978. Ne smemo tudi pozabiti, da moramo upoštevati gospodarnejše rešitve, saj je ekologija v neposredni povezavi z ekonomijo- Ekonomski položaj današnjih, tudi v svetu zaostrenih pogojev, pa nas lahko prisili, da sprejetih sklepov ekološke sanacije ne bomo mogli izvrševati, čeprav bi to hoteli. Take primere že imamo v celjski občini. Tako je na primer omejitev, da v Cinkarni ne smemo proizvajati več kot 200 000 ton žveplove kisline po letu 1982 nesmiselna, če zanjo obstoja domače tržišče in jo celo izvažamo v Italijo. Hkrati pa z modernizacijo lahko proizvodnjo še povečamo, ob hkratnih zmanjšanih emisijah SO,- Zato smo predlagali izvršnemu svetu občine Celje, da pripravi dogovorjeno razpravo in obravnava naše predloge, kar pa skupščina tokrat še ni imela na svojem dnevnem redu. Prvo srečanje jugoslovanskih kislinarjev Zaradi večletnih podobnih problemov, s katerimi se srečujejo proizvajalci žveplove kisline v Jugoslaviji, se je na strokovno znanstvenem posvetu o uporabi katalizatorjev lani v Dubrovniku porodila ideja, da bi se tudi kislinarji srečevali na vsakoletnih srečanjih, tako kot proizvajalci v drugih panogah. Prvo srečanje osmih jugoslovanskih proizvajalcev žveplove kisline je bilo 25. in 26. oktobra v Cinkarni, zaradi njene najdaljše tradicije proizvodnje kisline, ki jo proizvaja že od leta 1912. Prvi dan je bil razgovor v sindikalni dvorani (Foto: Gorenšck) Trideset udeležencev tega srečanja je namenilo pozornost boljšemu povezovanju strokovnjakov tega področja. Izmenjali so strokovne izkušnje, nudili pa si bodo tudi medsebojno pomoč pri vključevanju tehnike in tehnologije. Sodelovali bodo tudi na področju vzdrževanja kislinskih naprav in odpravi ekoloških problemov. O tem so na prvem srečanju že spregovorili. Seznanjali so se tudi z najnovejšimi znanstveno tehnološkimi dognanji. Na srečanje so prišli predstavniki vseh jugoslovanskih proizvajalcev in sicer: iz Bora, Šab-ca, Subotice, Prahova, Titovega Velesa, Titove Mitroviče, Kutine in Celja. Udeležence je pozdravil podpredsednik KPO Ro- bert Jedlovčnik, nato pa je direktor tozd Metalurgija Jože Naraks na kratko orisal zgodovino Cinkarne in njeno proizvodnjo. Strokovni del je začel podpredsednik KPO Dani Podpečan s prikazom ekoloških problemov proizvodnje žveplove kisline in njihovega reševanja v Cinkarni. Za njim se je zvrstilo še sedem predavateljev, tako da so predavanja zaradi obsežne razprave trajala še naslednji dan dopoldne. Ker je srečanje zelo uspelo, smo se dogovorili, da bo srečanje od sedaj vsako leto pri drugem proizvajalcu kisline. Naslednje leto bodo srečanje pripravili kolegi iz Bora. Anton KNEZ Novo na področju razvoja Laboratorij za procesno vodenje V razvojni službi smo dobili nov laboratorij, zasnovan na elektronski večnamenski napravi, ki deluje s pomočjo posebnega procesnega mirkoračunalnika, to je sistem za merjenje in regulacijo. S pomočjo tega računalnika bomo nadzirali oziroma regulirali temperaturo, nivo, pritisk in koncentracijo postopoma v vseh proizvodnjah Cinkarne. Z napravo »Simer«, ki smo jo kupili v Inštitutu »Jožef Stefan« v Ljubljani bomo dvignili naše proizvodno delo na višjo stopnjo ter ga oplemenitili s sodobno znanostjo. Procesni laboratorij je postavljen v stari upravi Vzdrževanja, kar je sicer neprimerno zaradi prevelike oddaljenosti od proizvodnje. Zaposluje dva nova diplomirana inženirja merilno procesne smeri, ki se bosta trudila izpeljati nalogo vgrajevanja procesnega vodenja v vse proizvodne obrate. DEJAN KETIŠ: »Potrebno bo veliko naporov, da bomo na osnovi pridobljenega zaupanja lahko spremenili miselnost delavcev. Moramo se zavedati, da je z novimi možnostmi treba živeti in z njimi gojiti znanje. Veliko pa bo potrebno vlagati v kadre in opremo«. VLADIMIR VREČKO: »Rezultat, ki ga pričakujemo, to je visok dvig kvalitete naših proizvodov, nam lahko omogoči le sodoben način dela. Z uporabo mikroračunalnikov v proizvodnji bomo ustvarili tudi prihranke, predvsem na energiji. Delo pa ne bo olajšano le za tiste, ki svoja opravila dobro poznajo, temveč tudi tam, kjer so še neraziskani in nejasni elementi v procesu dela«. Učinek novega laboratorija, za katerega smo odšteli okrog milijardo din, bo viden čez nekaj let, kajti vsaka nova stvar potrebuje čas, da se vpelje. Upamo le, da ne bo šlo v naših glavah tako počasi kot pri uvajanju makro in mikro organizacije v naše delovno življenje. MG. Sestanek s potniki V hotelu Evropa je 4. in 5. oktobra s komercialnimi predstavniki potekal razgovor o doseganju plana in predvidevanjih do konca leta. Na že utečenih vsakoletnih delovnih sestankih so se marketinški delavci pogovarjali s potniki o vseh težavah na področju nabave in prodaje. Letošnji pogovor je bil ob pravem času, saj je bil čas sestanka določen po obdobju večje konjukture- Ocenili so, da je prodaja na vseh področjih približno enaka z izjemo premaznih sredstev, gradbenega in kemijskega programa, ki je kadrovsko okrnjen. Potrebno je čimprej aktivirati komercialno tehnično pospeševanje na tem področju- Ugotovili so, da bodo morali potniki ponujati tudi tiste proizvode, ki jih doslej niso ter se ukvarjati tudi z nabavo. Zaradi omejitve kilometrin potnikom, pa bodo morali več na trg tudi komercialni referenti v Marketingu. Potniki se bodo morali angažirati tudi na področju pretoka informacij, važnih za tržne raziskave. Pogovarjali so se tudi o kadrovskih problemih, saj bo potrebno to področje dela nadomestiti in preorganizirati z intenzivnejšo obdelavo na manjših pod- ročjih. Potniki menijo, tako kot delavci v Marketingu, da je njihovo delo premalo ovrednoteno, zato bo potrebno tudi ta neskladja urediti. Na omenjenem srečanju vseh sedmih potnikov so govorili tudi o problemih prodaje tiskarskih storitev, predstavljeni pa so jim bili tudi dosežki na področju integralne kontrole kakovosti. Dogovorili so se tudi za kratek sestanek, ki naj bi bil konec leta ali na začetku drugega leta, da bodo imeli možnost dajati pripombe in predloge na plan za leto 1985. OBVESTILO V junijski številki glasila Cin-karnar smo izdali razpis za najbolj urejeno oglasno desko in obljubili tistemu, ki jo najlepše ureja, 1.000 din nagrade. Nagrado bomo podelili v naslednji, novoletni številki! Uredniški odbor Problemi Kakšna je pot do novega proizvoda Ni neznano, da so glavne značilnosti razvojno raziskovalnega dela v delovni organizaciji razdrobljenost, zaprtost, zavist in nepovezanost. Imamo opraviti celo s podcenjevanjem razvojno raziskovalnega dela. Znano je tudi, da ne deluje povezava razvojno raziskovalnega dela z neposrednimi službami, ki delajo na trgu. V letošnjem letu nismo tržišču predstavili nobenega novega proizvoda, čeprav smo na področju razvojno raziskovalnega dela. kljub težavam, vendarle delali. Prav je, da pogledamo kje so težave na poti do novega proizvoda, v naši delovni organizaciji. Razvoj neke delovne organizacije pomeni razvijanje novih ali Naše nove proizvode predstavljamo na sejmih izpolnjevanje obstoječih proizvodov in proizvodenj od ideje, pa do tehnično, tehnološko in ekonomsko dognane oblike. Ideja se največkrat rodi na raznih sejmih, razstavah, ob prebiranju strokovne literature ali preučevanju konkurence. Raz-vojnik zbira podatke ali posnema že obstoječ proizvod, ga preizkuša in proučuje. Sledijo laboratorijske raziskave, raziskave tehnologije in polindu-strijska proizvodnja - izdela se prototip tega izdelka - ter končno oblikovanje. Rezultate vseh teh raziskav strne razvojnik v obliki zapisa oziroma tehnične dokumentacije. Sledi uvajanje proizvodnje, ki obsega projektno načrtovanje, tehnološko pripravo, študij dela in časov, predkalkulacijo, priskrbo delovnih sredstev, načrtovanje in razvijanje kooperacij in poskusno proizvodnjo. MAKS PEČNIK analitik inovativne dejavnosti meni: »Na splošno je pri razvijanju novega proizvoda potrebna kopica mnenj in dovoljenj, ki jih je težko dobiti. Menim, da je tega preveč, saj namesto da bi skrajšali pot od ideje do prodaje nekega novega izdelka, le-to samo še podaljšujemo. Dostikrat smo neučinkoviti na področju propagande, ki je danes zelo pomembna, saj na tržišču prihajamo mnogokrat do spoznanja, da nekatere trgovine nekaterih naših proizvodov sploh ne poznajo. Včasih lahko ogrozijo prodajo tudi neučinkovita navodila na proizvodu. Pod do novega proizvoda v mnogo primerih konča kar pri strokovnih komi- Au Htftf ‘J<"/ ubet-EK t sijah v tozdih, kjer inovacijski predlogi predolgo čakajo v predalih. Žalostno je, da se nikakor ne moremo otresti miselnosti, češ da mora inovator ali razvojnik sam pripeljati nov proizvod na trg. Morali se bomo zavedati, da je nujen organiziran in timski pristop do novega proizvoda«. EDO BELAK, direktor Marketinga: »Znano je, daje razvojna služba imela doslej premalo tr- žnih informacij ter da se še nismo dovolj organizirano povezali. Naša tržna raziskava, za katero ocenjujem, daje na pohodu, zaradi kadrovskih in strokovnih težav ni mogla opraviti svoje funkcije, saj je praktično začela od začetka. Naši cilji so usmerjeni v izdelavo učinkovite tržne raziskave za vse programe, s katero moramo najprej verificirati sedanji plasma, ugotoviti v kakšnem času bodo proizvodi zastareli, poiskati nove ideje in poiskati surovine zlasti na domačem trgu. Hkrati s temi cilji hočemo dvigniti na višjo raven tudi ekonomsko propagando. Menim, daje razvoj nekega proizvoda bolj ekonomska kot tehnična kategorija, zato potrebujemo na tem področju več strokovnosti, izkušenj in organizacije.« f© MARKO TUKARIČ, vodja razvojne službe: »Žal se razvojno delo v Cinkarni premalo ceni. Dejstvo je, da nas tepe vpliv naše tradicionalne miselnosti in stare organiziranosti, ko smo prodajali na veliko in ko je vsak razvoj tozda imel svoje razvojne cilje. Nova organizacija bi morala v praksi hitreje zaživeti. Potrebno je več strokovnega znanja in delovne vneme. Graditi moramo na lastnem znanju in se lotevati skupinskih pristopov. V delovni organizaciji bi morali bolj izmenjevati mnenja, kajti še vedno se pojavljajo dileme in nejasnosti okrog razvijanja novih proizvodov. V praksi je tako, da kljub prizadevanjem avtorja še vedad prihaja do ovir na po« do novega proizvoda. Te ovire so največkrat administrativne ali pa zataji človek. Slehernemu sodelavcu, ki naj bi sodeloval v razvoju nekega proizvoda, ne bi smelo biti to odvečno delo. Tako pa se dogaja, da se neka nova ideja prepočasi razvija, za visi od enega človeka ali pa je že vnaprej obsojena na propad«. Zaključek in v razmislek: V zadnjem obdobju smo se večinoma ukvarjali s preživetjem delovne organizacije, premalo pa smo se angažirali pri razvijanju novih proizvodov. Ciklusi trajanja proizvodov se krajšajo, s tem pa se krajša tudi ciklus znanja. To pomeni, da potrebujemo več znanja in motivacije. Politiko nagrajevanja bo potrebno usmeriti tudi v kreativnost, ne pa zgolj organiziranost. Iz vsega tega je razvidno, da mislimo dobro in v pravi smeri, vendar pa je še premalo storjenega, čas pa teče svojo pot. Zato bi morali kar najhitreje poenotiti mnenja in uskladiti naloge na področju razvijanja proizvodov na skupnem sestanku vseh udeležencev, ki se mučijo z razvijanjem in spravljanjem nekega proizvoda na trg. Mira Gorenšek Socialna politika v Cinkarni Sociala odvisna od dohodka Z namenom, da bi spoznali socialno politiko v eni od največjih delovnih organizacij v celjski občini, je imel Svet za socialno politiko občine Celje eno od svojih sej v Cinkarni. Ugotavljali so namreč uporabnost kazalcev socialnega razvoja v naši delovni organizaciji z namenom, da bi bil to tudi pripomoček za lažje reševanje tovrstnih težav v drugih delovnih okoljih v Celju. Kazalci socialnega razvoja namreč predstavljajo model za planiranje socialnega skrbstva v tozdih in so tudi osnova za pripravo srednjeročnega plana. Gre za to, da bi delovne organizacije lahko na osnovi zbiranja informacij na področju sociale ob načrtovanju svojega ekonomskega razvoja, načrtovale tudi socialni razvoj. Osnovno načelo socialne politike je, da moramo imeti natančne podatke o svojih delavcih, torej, da obvladamo stanje v delovnih or- ganizacijah in na podlagi tega izkoristimo vse možnosti za izboljšanje socialne ravni. Na omenjeni oktobrski seji so člani Sveta govorili o stanju na področju socialne politike, kjer je zaradi zaostajanja povprečnega osebnega dohodka v občini, odlivu izobražencev, padanju števila izobraževanja ob delu, velike uvozne odvisnosti občine in številnih drugih težav, potrebno razmišljati, kako naj delavec z osemurnim delovnikom sploh preživi. Tudi sindikat je v dile- mah, kaj narediti na področju nagrajevanja. Delovne organizacije so se prisiljene približevati uravnilovki, kajti najnižji osebni dohodek 17.000 din, ki ga zagovarja sindikat, malokatera delovna organizacija lahko zagotovi, ne da bi dvignila vrednost najnižje ovrednotenih del. To pa je premalo stimulativno. Govorili so tudi o pojavih nove kategorije socialno prizadetih, to so upokojenci, kajti za njihovo socialno raven, bi naj odslej skrbele delovne organizacije. O tem je najbrž preuranjeno govoriti, vendar so bili mnenja, da bi lahko upokojenci, če bi bili bolje povezani z delovno organizacijo, v kateri so bili upokojeni, s svojimi izkušnjami še lahko pripomogli k reševanju problemov. Delovne organizacije pa bi morale biti tesneje povezane s krajevnimi skupnostmi, kjer bi morali ustanoviti socialno varstveno komisijo, ki bi imela pregled, kako le-ti živijo. Nekatere OZD še vodijo evidenco o odsotnosti z dela zaradi bolezni po vzrokih obolenj, ven- dar bi lahko to ukinili. Zdravstveni center v Celju tudi spremlja te podatke, zato bi bilo zaželjeno, da le-te posreduje tudi delovnim organizacijam. Ugotovili so tudi, da bi bilo potrebno v predlagano metodologijo kazalcev socialnega razvoja zajeti še športno rekreacijo prehrano, prevoze na delo in iz dela, preventivno varstvo ter alkoholizem. Predstavniki naše kadrovske službe so predstavili,kako skrbimo za delavce v Cinkarni. Člani sveta so pohvalili ureditev naše socialne politike ter predlagali. da bi lahko pričeli s prakso obravnavanja socialne problematike skupaj z zaključnim računom. Le tako bi delavci dojeli, kako je od ustvarjenega dohodka odvisno, koliko bomo lahko odmerili za socialno skrbstvo-Člani sveta so se strinjali, da morajo na problemski konferenci o planiranju v Celju poudariti predvsem socialno problematiko. MG. Na podlagi predloga kadrovske službe je delavski svet sprejel sklep, da se od 1. 10. 1984 poveča vrednost najenostavnejšega dela iz dosedanje 74,65 na 102,20 din brutto na uro. Vrednost točke je za vse kategorije zahtevnosti enaka. Poveča se osebni dohodek na živo in minulo delo: iz 14.000 din neto za 182 ur na 17-000 din, osebni dohodek iz naslova nadomestil (boleznine) pa iz 13.000 din neto za 182 ur na 16.000 din. Ob rob osebnim dohodkom V eselju ni ne konca ne kraja. Povsem razumljivo, kadar se takole občutno povečajo osebni dohodki, se še pesimist sladko nasmeje. Marsikatera družina ho vsaj začasno rešila stabilizacijsko zagato. Kako lepo bi bilo, ko bi vsaj malce družinskega duha prinesli tudi v delovno okolje. Ko bi tisto o drugem domu postalo resnično ... Pripombe na malico Nov način ostane Novice sindikata Najnižji OD 17.000 din Člani izvršnega odbora konference osnovnih organizacij sindikata so razpravljali o najnižjem osebnem dohodku v delovni organizaciji. Pri pregledu seznama delavcev z najnižjimi OD so ugotovili, da je veliko tistih, ki prejemajo nižji osebni dohodek od zajamčenega 15.000 din. Zato so člani konference predlagali, da bi najnižji osebni dohodek ne smel biti manjši od 17 000 din, s tem, da se ne poveča uravnilovka in da se razmerje med najenostavnejšim in najzahtevnejšim delom ne poruši. Nov odbor BVP Blagajna vzajemne pomoči, ki ima v kolektivu že 328 članov, je dobila nov odbor. Novi predsednik je Jože LJUBIČ, namestnik Janko Rebov, člani Rudi Mraz, Mira Gorenšek ter Franc Lončar- Menili so, da bi morali zvišati mesečni znesek na 300 din. V pravilnik o poslovanju blagajne vzajemne pomoči bi morali vstaviti lestvico o višini posojila, do katerega je član upravičen. Sedaj ima namreč vsakdo, ne glede koliko vlaga, pravico dobiti enak znesek posojila. Prav tako bi bilo potrebno razmisliti, če ne bi bilo zaradi nekaterih članov, ki vzamejo posojilo takoj, ko prejšnjega izplačajo, bolje, da bi napisali merilo za čas, ko ni upravičen do posojila. To so razmišljanja, ki jih je dosedanji odbor prenesel na nove člane odbora. Pomoč športnikom Sredstva iz sklada skupne porabe 900.000 din, namenjena za športno in rekreacijsko dejavnost v Cinkarni, so izkoriščena-Izvršni odbor konference OOZS je zato odobril še 20.000 din za to dejavnost in 10.000 din za praktične nagrade za interna tekmovanja ob 29. novembru (kegljanje, šah in streljanje). Ker jim zaradi plačevanja dragih najemnin za čas internih tekmovanj ter za tekmovanja na občinski ravni primanjkuje denarja, je izvršni odbor poslal dopis tudi sindikatom tozdov, da tudi oni v okviru svojih možnosti prispevajo določena sredstva in pomagajo k izpolnitvi programa športa in rekreacije- Višji osebni dohodek Rezultati poslovanja devetih mesecev tega leta so pokazali, da lahko razporedimo več sredstev za osebne dohodke. V tem času so se tudi spremenila zakonska določila, ki določajo višino najnižjega osebnega dohodka delavca, ki mu zagotavlja materialno in socialno varnost. I oliko kritike, kot jo je bilo te dni na račun malice, še ni bilo, čeprav so bile nekatere tudi upravičene. Sindikat je zato kar dvakrat razpravljal o tem. Najprej so se sestali predsedniki osnovnih organizacij tozdov in DSSS, nato pa še komisija za družbeni standard pri IO konference OO ZS. Iz vsega povedanega sledi, da se morajo za boljšo malico potruditi delavci v družbenem standardu, kuharice in razdeljevalke v Samopostrežni restavraciji in končno vsi tisti, ki malicamo. »Ne moremo se namreč sprijazniti s kritizerstvom kar vsevprek, tako kot nekateri, ki mimo oddelka za družbeni standard kličejo Samopostrežno restavracijo. Najprej bi se morali dogovoriti v svoji delovni organizaciji, ne pa se smešiti kar izven kolektiva«, so bili mnenja udeleženci sestanka. O pripombah, ki sojih pismeno poslali nekateri tozdi, je na sestanku spregovorila vodja kadrovske službe Alenka Pregelj: »Vsako tehtno pripombo bomo rešili, če bo to mogoče, in če bo dovolj denarja.« V razpravi so sodelavci pretehtali vsako pripombo ter menili, da moramo nekatere Finančne stroške, ki bremenijo jedilnice, prenesti na druge stroške v delovni organizaciji. Podprli so tudi stališče, da se mora zagotoviti stalno prevozno sredstvo s katerim bi omogočili nabavo kvalitetnejših in cenejših izdelkov za hladno malico. Prisotna je bila tudi direktorica poslovne enote Samopostrežne restavracije Ga- Dolge vrste bi lahko odpravili, če bi se vsi držali razporeda po obratih! berje Milka Kukovec, ki se je strinjala z ugotovitvijo, da je potrebno za Cinkarno določiti drugo kuharico ter zagotoviti delilko hrane iz Samopostrežne v jedilnici stari del- Dogovorili so se tudi, da bodo odslej vsake štirinajst dni imeli sestanke predstavnikov naših jedilnic in njihove restavracije, na katerih bodo sproti reševali težave v zvezi s kvaliteto, količino in sestavo jedilnikov za toplo malico- Sodelavci iz titanovega dioksida in metalurgije so izpostavili problem prehrane ponoči. Sklenili so, da bo zagotovljena topla malica- Delitev pa bo zaradi higienskih predpisov samo v centralni jedilnici. Govorili so še o obnavljanju jedilnega pribora, naročanju malic, možnosti nakupa za denar in drugo- To pa so organizacijske težave v samih razdelje-valnicah, kar pa bodo skušali v najkrajšem času odpraviti. Pojasnjene so bile tudi nekatere dileme, na primer, cena tople in hladne malice, ki je različna-Cena tople malice je namreč 130, hladne pa 85 din. Težnje, da bi zopet uvedli prejšnji način razdeljevanja, so torej nesprejemljive, saj je nov način pokazal tudi veliko dobrih strani. Pokazalo se je, da so prišli na malico tudi tisti, ki do sedaj niso jedli, ali pa vsaj ne tople hrane- Število obrokov tople hrane se je podvojilo in celo potrojilo- M- G- Sprejemanje samoupravnih splošnih aktov Pripombe na dopolnitve Zapisniki iz zborov delovnih ljudi v tozdih in delovni skupnosti kažejo, da je bilo nekaj pripomb na dopolnitve samoupravnih splošnih aktov, čeprav le-te niso tako številne in različne, kot smo pričakovali. Samoupravni sporazum o združitvi tozdov v DO. Pripombe so predvsem kadrovske in se nanašajo na preciznejšo opredelitev dopustov in dolžino skupne in zavarovalne dobe-Samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v tozd. Pripombe zahtevajo samo natančnejšo opredelitev posameznih pojmov. Pravilnik o delovnih razmerjih. Največ pripomb je na pogoje o dopustnosti odklonitve nočnega dela- Statut DO. Pripombe zahtevajo natančnejšo opredelitev pogojev imenovanja predsednika in članov K PO- Določene pripombe terjajo opredelitev, zakaj ne daje predsednik KPO samo soglasja na posamezne rešitve nalog članov KPO, in zakaj se le-te ne prenesejo nanje. Statut tozd. Pripombe določajo natančnejše pogoje za dela in naloge KPO- Pravilnik o reševanju stanovanjskih vprašanj. Pripombe se nanašajo predvsem na plačilo participacije in opredeljujejo merilo in kriterije prednostnih list, Iz razprave predvsem glede točkovanja ta-htevnosti nalog kot nesorazmerno- Samoupravni sporazum za reševanje stanovanjskih potreb. Pripombe se nanašajo na oblikovanje sredstev tozdov za stanovanjske namene in ugovor zoper merilo opredelitve mlade družine, omejene na starostno mejo do 30 let ter predlagajo, da se to merilo prenese na vse družine. Samoupravni sporazum o združevanju investicijskih sredstev. Pripombe terjajo opredelitev prioritetnih vlaganj investicijskih sredstev v obliki dokumenta, s katerim se predstavlja investicijska zasnova ter dokumentom, s katerim se daje končna ocena, na podlagi katere se posamezne investicijske osnove razvrščajo po kvaliteti- Čas za pripombe in predloge je torej potekel. Ko bodo akti sprejeti, jih bomo začeli uresničevati in takrat bo za pripombe prepozno. Naši samoupravni akti bodo zato takšni, kakršne so bile pripombe. Drago Dular Odmere nadomestila invalidom Novi republiški zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki se bo uporabljal od I. januarja 1984 dalje določa v 47. čl. tudi nov način odmere nadomestila zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem ustreznem delu. Nadomestilo se določi v viši- nim dohodkom, ki gaje zavaro-ni. ki je enaka razliki med oseb- vanec prejel v koledarskem letu pred nastankom invalidnosti in osebnim dohodkom, ki ga prejema na drugem ustreznem delu pod pogojem, da dosega na tem delu normalne delovne rezultate- Višina nadomestila se vsako leto usklajuje glede na porast osebnih dohodkov v temeljni organizaciji združenega dela, pri kateri je bil delavec ob nastanku invalidnosti v delovnem razmerju. Praksa je pokazala, da letno usklajevanje na porast osebnih dohodkov v delovni organizaciji v mnogih primerih močno zmanjša višino nadomestila, saj ni upoštevan vpliv odstotka povečanja osebnega dohodka iz naslova minulega dela in odstotek povečanja osebnega dohodka zaradi spremembe v vrednotenju posameznih del in nalog. Zato se zbori delegatov enot Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja posredovali Skupščini SPIZ stališča, ki jih je Skupščina na 12. seji dne 18. 9. 1984 sprejela in zavzela SKLEP o načinu uskladitve osebnega dohodka iz koledarskega leta pred nastankom invalidnosti za določanje nadomestila zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem delu za delovne invalide II. in III. kategorije invalidnosti, pri katerih je invalidnost nastala do 31. 12. 1983. Pri teh se dohodek uskladi za leto 1983 tako, da je enak povprečnemu osebnemu dohodku, ki bi ga delovni invalid prejel za delo v polnem delovnem času po zaključnem računu v letu 1983 po osnovah in merilih za delitev osebnih dohodkov, določenih v samoupravnem splošnem aktu organizacije združenega dela, če bi še delal na svojem delovnem mestu. Na podlagi sklepa Skupščine SPIZ se bodo nadomestila za II. in III. kategorijo invalidnosti ponovno odmerila. Izplačilo oz. nove ugotovitve pa lahko pričakujemo v mesecu januarju 1985. Martina Ahtik Izgrajevanje sistema dejanskega prispevka Obračun januarja Predvideni rok za prehod na obračun dejanskega prispevka po delu se v Cinkarni hitro približuje. S tem kratkim zapisom želimo člane kolektiva, ki direktno ne sodelujemo pri delu seznaniti, kako napreduje delo na tem področju. Konstrukcija sistema ugotavljanja dejanskega prispevka poteka v vseh organizacijskih enotah vzporedno. Do sedaj smo v vseh organizacijskih enotah v grobem že končali definiranje merilnih mest. izbrali posamezna merila in določili ponderje za posamezna meniu. Sledi usklajevanje izbranih meril in po potrebi tudi nadomeščanje neustreznih z novinn-realnejšinn. Ne smemo namreč nikomur dopustiti možnosti, da bi sistem dejanskega prispevka izrabil za višanje osebnih dohodkov brez »boljšega« dela! Poleg tega pri usklajevanju težimo po poenostavitvi ter izbiri in uporabi že razpoložljivih poda tkov, ki nam jih nudi obstoječi informacijski sistem. Vzporedno s tem želimo doseči, da bi bilo potrebno čim manj zbiranja novih podatkov, ki bi bili uporabljivi zgolj za ugotavljanje dejanskega prispevka. Za začetek želimo izdelati kar se da najbolj enostaven sistem v vseh organizacijskih enotah, (razen Ti02) tudi zaradi ročnega obračunavanja v obdobju uvajanja. Usklajevanje bo predvidoma trajalo do sredine naslednjega meseca, ko bo komisija za orga- niziranost in vrednotenje posredovala delavskim svetom predloge sklepov za potrjevanje in sprejem. Sprejeta merna mesta, merila in ponderacija za ugotavljanje dejanskega prispevka naj bi se pričela uporabljati praviloma od 1. januarja prihodnje leto in sicer poskusno za tri mesece. Iz navedenega torej ni bojazni, da s 1. januarjem prihodnje leto ne uvedemo sistema za ugotavljanje dejanskega prispevka ter ga uporabimo za obračun akontacije osebnih dohodkov. Jože Hrovatin NOVI DIPLOMANT V septembru je ob delu na RO Prometni center znanosti v Zagrebu diplomiral naš sodelavec ZVONKO MUŽAR, ki dela v laboratoriju Titanovega dioksida in si pridobil naziv inženirja cestnega prometa. Naše iskrene čestitke! Uredništvo Med samoupravnimi sporazumi Notranje razsodišče Samoupravni sporazum o združevanju temeljnih organizacij v delovno organizacijo je že pred štirimi leti določeval možnost ustanovitve notranjega razsodišča (arbitraže i kot oblike razreševanja sporov iz samoupravnih sporazumov in poslovnih razmerij med tozdi, delovno skupnostjo in delovno organizacijo. Novi pravilnik o notranjem razsodišču, ki ga bo delavski svet delovne organizacije obravnaval decembra, določa notranje razsodišče kot poseben organ delovne organizacije. Učinkovitost notranje arbitraže je zagotovljena s tem, da so njene odločbe izvršljive, izvršuje jih redno sodišče ali pa sodišče združenega dela, odvisno od spora. Notranje razsodišče bo odločalo o sporih iz samoupravnih razmerij med tozdi in delovno skupnostjo, kakor tudi o sporih med tozdi, ki nastajajo na podlagi samoupravnega sporazuma o združitvi tozd v DO. Reševalo bo tudi spore iz razmerij med tozdi in DSSS, urejenih v samoupravnem sporazumu o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih, kot tudi spore, nastale z odstopanjem od letnih in srednjeročnih planov, če se s tem povzroči škodo eni ali vsem tozdom. Pomembno področje reševanja sporov bodo tudi razmerja med tozdi. DSSS in DO, urejena v sporazumu o združevanju sredstev za investicijska vlaganja. Prav tako bo notranja arbitraža reševala spore iz pogodbenih razmerij, tako v primerih, kadar so le-ta izvedbena razmerja sporazumov. kot v primerih, ko so ta razmerja avtonomna- Tako bo notranje razsodišče reševalo tudi odškodninske in poslovne spore med udeleženci samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo. Takšna opredelitev pristojnosti pokaže, da notranje razsodišče rešuje zelo različna samoupravna in poslovna razmerja, nastala iz družbenoekonomskih in blagovno tržnih razmerij, pri čemer gre tudi za zelo različne postopke reševanja spornih razmerij. Določeno razmerje ima namreč obliko poslovnega razmerja, dejansko pa gre za pogodbo kot izvedbo samoupravnega razmerja, zaradi česar gre za samoupravno razmerje. To pa tudi kaže, da ne more nalog notranjega razsodišča opravljati kakšen drug organ. Delavski svet delovne organizacije mora v primeru kršitev oziroma neizpolnjevanja samoupravnih sporazumov in drugih aktov ali pogodb predložiti sporno razmerje v razrešitev razsodišču- Enaka dolžnost pa zavezuje tudi kolegijski poslovodni organ, ki pa mora v primeru hujših kršitev zahtevati intervencijo organov družbenopolitične skupnosti. Že temeljni zakon o podjetjih iz leta 1963 je določal možnost arbitražnega reševanja medsebojnih razmerij, sedaj pa, ko so zakon o zdurženem delu, zakon o razširjeni reprodukciji in minulem delu in drugi predpisi začrtali sistem združenega dela, ki je v neprestanem razvoju, moramo tudi mi zagotoviti podlago tega razvoja. Ustanovitev notranjega razsodišča bo sestavni del teh prizadevanj. Drago Dular Mikroračunalniški krožek Velike možnosti V junijski številki našega glasila je izšel prispevek o ustanovitvi mikroračunalniškega krožka v okviru Ljudske tehnike Cinkarne. V sestavku je bil opisan namen ustanovitve krožka in naloge, ki smo si jih zastavili ob ustanovitvi. Vabilu, da se vsi zainteresirani včlanijo v krožek, se je odzvalo 55 članov kolektiva. Nabavili smo tudi prvi mikroračunalnik Commodore CMB 64 s kasetofonom in barvni TV Ei Niš. Mikroračunalnik ima naslednje značilnosti. Zgrajen je okoli mikroprocesorja 6510 in ima 64 Kbyteov uporabniškega spomina ali RAM-a. V 20 Kbyte-ih takoimenovanega ROM-a ali spomina, ki je namenjen samo računalniku se nahaja Basic -programski jezik, ki nam je po- leg strojnega jezika na voljo takoj ob vključitvi računalnika. Seveda je možno na računalniku programirati tudi v drugih programskih jezikih kot so: PASCAL, COMAL, LOGO, FORTH 64 in PILOT. Tastatu-ra računalnika je profesionalna z enakim razporedom tipk kot pri pisalnem stroju. Z mikroračunalnikom lahko delamo tudi v grafiki visoke resolucije, to pomeni, da lahko programiramo 64000 točk na ekranu, v 16 barvah. Na voljo nam je tudi 62 predprogramiranih grafičnih simbolov. Vsakega od teh simbolov pa lahko spremenimo, tako da si lahko sprogramiramo tudi naše črke kot so: č, š, ž— Programiramo lahko tudi do 8 sličic ali spriteov velikosti 21x24 točk. Te sličice lahko neomejeno pozicioniramo kjerkoli na ekranu in s tem dosežemo funkcijo animacije. Mikroračunalnik je opremljen tudi s tremi zelo močnimi generatorji zvoka. Vsak generator dela v razponu 8 oktav in lahko generira 4 oblike tona in sicer: trikotno, žagasto, pravokotno in pulzirajočo. Programsko mu lahko nastavljamo poleg navedenega še glasnost tona in razne filtre. Na ta način lahko spremenimo mikroračunalnik v dokaj močen glasbeni instrument ali pa celo simuliramo govor. Na računalnik lahko brez kakršnih koli dodatkov priključimo poleg kasetofona in televizorja še: 2 igralni palici (yoj-stick); 2 svetlobni peresi (Light-pen); 2 potenciometra (paddle), ki jih lahko uporabimo tudi za analogi vhod, torej za kakšno merjenje; nadalje imamo možnost priključitve Hi-Fi stolpa za snemanje in predvajanje glasbe; na voljo nam je tudi serijski izhod za tiskalnik in do 5 disketnih enot (fioppy). Končno sta nam na voljo še 8 bitni paralelni uporabniški priključek (USER PORT), s katerim lahko računalnik vključimo v proces vodenja nekega stroja in priključek RS 232 C (V 24), preko katerega lahko računalnik povežemo z drugim računalnikom. Vidimo torej, daje to mikroračunalnik z zelo velikimi možnostmi. Seveda si želimo, da bi te njegove možnosti čim boljše Prevozi delavcev na delo izkoristili, zato sedaj nabavljamo tiskalnik in disketno enoto. Seveda delo z mirkoračunalni-kom zahteva določeno znanje, zato bomo organizirali tečaj iz programskega jezika BASIC, kasneje pa tudi druge tečaje. Najprej bo stekel tečaj za odrasle in sicer od 11. decembra dalje. Tečaj bo organiziran 2x tedensko po tri ure in bo trajal 5 tednov, torej skupaj 30 ur. V tisku je tudi že kratek povzetek celotne materije tečaja, tako da bodo vsi tečajniki lahko nemoteno sledili razlagi. Ob koncu januarja oz. v začetku februarja bo organiziran tudi tečaj za otroke. O podrobnostih tečaja se bomo dogovorili skupaj s starši zainteresiranih otrok na sestanku v prvi polovici meseca januarja 1985. V krožku imamo nekaj problemov, ki jih skušamo rešiti na najboljši možni način. Največji problem je prostor. Krožek zaenkrat še nima stalnih prostorov, tako da smo stalno na gostovanju in je normalno delo praktično nemogoče. Vendar smo kljub vsem težavam poskusili narediti kar največ- Tako smo oktobra sodelovali z našim mikroračunalnikom na sejmu »Vse za otroka«, kjer smo dobili priznanje Zavoda Golovec. Prav tako smo sodelovali tudi na 1. računalniških dnevih, ki so bili organizirani v Celju od 8. -10. novembra 1984. Podrobnejše obvestilo o tem bomo skupaj s slikovnim materialom pripravili za novoletno številko Cinkar-narja. Prav tako bodo v tej številki pričeli izhajati prispevki o računalništvu za vse tiste, ki se ne bodo vključili v krožek. S tem bomo izpolnili še zadnjo obljubo, ki smo jo dali v junijski številki Cinkarnarja. Ker pa Cinkarnar izhaja samo enkrat mesečno, bomo določena obvestila o delu krožka posredovali preko plakatov, tako kot do sedaj. Ivan Kolenko Se naprej avtobus do Lave V Cinkarni se od skupnega števila 2380 zaposlenih delavcev dnevno vozi na delo z lastnimi ali javnimi prevoznimi sredstvi 1125 delavcev, ki prejemajo za prevoze nadomestilo. Za 325 delavcev imamo organizirane pogodbene prevoze na delo. Delavci za prevoze participirajo 400,00 dinarjev. Celoten strošek nadomestil za prevoze bo v letošnjem letu znašal približno 3 stare milijarde. Ob tem ugotavljamo, da imamo relativno zadovoljivo rešeno vprašanje prevoza delavcev iz drugih občin preko rednih linij oz. pogodbenih prevozov. Praktično pa je nerešljiva organizacija prevozov delavcev na delo iz mestnih in primestnih krajevnih skupnosti v občini Celje. Iz celjske občine je doma prc- v neposrednji bližini Cinkarne ko 1400 delavcev. Od tega jih je Celje (do 2 km) 250. Pretežen del delavcev je doma na območju krajevnih skupnosti Otok-Slav-ko Šlander, Otok Savinja, Otok Karel Destovnik Kajuh. Medlog, Lava. Ostrožno, Nova vas in Hudinja . Trenutno bi potrebovali najmanj 2 avtobusa, ki bi vozila delavce na prvo izmeno iz smeii Otok-Lava, Nova vas-Linkarna ter Škofja vas - Hudinja -Cinkarna- Z Izletnikom, tozd Potniški promet smo se velikokrat dogovarjali o tem, da bi usmerili del lokalnih avtobusov na Kidričevo cesto, vendar prevoznik trdi, da je to praktično nemogoče uresničiti, zaradi slabe cestne povezave med posameznimi območji, velike izgube časa, ki bi ga potrebovali za prevoz in pa nerešenega problema premakljivega delovnega časa, ki bi sprostil obremenitve na nekaterih linijah ob časovnih konicah. Problem prevoza delavcev na delo je v celjski občini zelo pereč, zato se z njim ukvarjajo tudi Občinska zveza sindikatov. Ko- mite za urejanje prostora in varstva okolja in Izvršni svet skupščine občine. V mesecu avgustu je prevoznik sicer ponudil Samoupravni sporazum za ureditev javnega prevoza delavcev na delo, vendar v večini tozdov sporazuma niso podpisali, ker ni ponudil nobene ustrezne rešitve. Izletnik je bil pripravljen nabaviti večje število novih avtobusov, vendar je bilo ugotovljeno, da to ne bi bilo rentabilno, zaradi tega, ker se večina delavcev želi voziti z javnimi prevoznimi sredstvi pretežno v jesensko-zimskem času. Na osnovi ankete, ki smo jo izdelali v Cinkarni, smo ocenili, da bi se na delo z lokalnimi avtobusi vozilo preko 200 delavcev. Zato smo se dogovorili, da s prevoznikom rešimo ta problem- Tako je ponovno uvedena krožna proga avtobusna postaja - Lava - Cinkarna, vendar avtobus ni zaseden, ker delavci trdijo, da porabijo za prevoz preveč časa, avtobus ima pogoste zamude zaradi prometnih ovir. Kljub temu pa bo ta linija ostala tudi v prihodnje. Poglavitni razlog, da nismo v stanju zadovoljivo urediti prevoza iz smeri Nova vas - in Hudinja, pa je seveda predvsem ekonomske narave. Prevoznik namreč vztraja, da moramo za rentabilni prevoz zagotoviti preko 200 vozačev z mesečnimi vozovnicami oz. da sklenemo pogodbo, s katero bi za vsak avtobus plačali mesečno preko 10 starih milijonov. Naši delavci so se sicer pripravljeni voziti na delo z mesečnimi vozovnicami vendar pod pogojem, da bi bile te sezonske oz. da bi se lahko z njimi prestopalo. Vprašanje pa je, če lahko Cinkarna sklepa dodatne pogodbe s prevoznikom. Zato lahko ugotovimo, da se vrtimo v začaranem krogu. Rešitev bo v dodatnih sredstvih, ki jih bomo namenili za prevoze. Res pa je, da smo že v mesecu marcu zaradi zahtev delavcev, vzrok je bil predvsem v podražitvi bencina, predlagali DS DO da bi vsem delavcem, ki so oddaljeni od Cinkarne nad 2 km, vračali stroški prevoza na delo. Predlog je bil sprejet. S tem seje povečalo število vozačev za 400. Predlog pa je temeljil na osnovi potreb naših delavcev, da se vozijo na delo z lokalnimi avtobusi. Anketa, kije bila organizirana v mesecu marca je pokazala, da se jejDiwko 120 delavcev pripravljeno voziti redno z mesečnimi kartami. To pa bi bila lahko osnova za sklenitev sporazuma s prevoznikom. Trenutno stanje pa kaže na to, da bi se okoli 50 delavcev redno vozilo na delo z mesečnimi vozovnicami, vendar večina samo v jesensko-zim-skem času- Po drugi strani pa žal ugotavljamo, da je kljub visoki ceni bencina, ki seje v letošnjem letu podražil kar 3 krat, na naših parkiriščih vsak dan večja »gu-žva«, z lokalnim avtobusom pa se vozi čedalje manj naših delavcev . Jernej Ozis Krvodajalstvo Medalje in priznanja Krvodajalci vsako leto praznujejo svoj praznik, dan krvodajalcev. Skromna pozornost za ta človekoljubna dejanja so priznanja, ki jih podeljuje Občinski odbor Rdečega križa. 19. oktobra so bila na slovesnosti v domu učencev Karla Destovnika Kajuha podeljena priznanja tudi delavcem iz naše delovne organizacije. Posebna priznanja - red dela s srebrnim vencem, so prejeli trije udeleženci, med njimi tudi naš sodelavec Franc Dečko iz Kemije, ki je daroval kri več kot 75. krat. Priznanja so prejeli še: Pavel Korošec, Andrej Meze, Silvo Rupnik, Edi Selič in Peter Vin-der za 30 krat darovano kri; Stanko Glaser, Konrad Šalamon in Ivanka Vidovič za 25 krat darovano kri; Stanko Arn-šek, Emil Gajšek, Pavel Petek, in Borislava Repas za 20 krat darovano kri; Dušan Desnica, Pero Kuljanski, Zdravko Pernič, Marko Suša in Andrej Tovornik za 15 krat darovano kri; Albin Rihar za 10 krat darovano kri ter Niko Erdelji. Mara Josič, za pogovor z njim. V Dečkovi pisarni je bilo prijetno toplo. Prijazno me je sprejel in ponudil veliko skodelico Jože Kač, Kristina Kores, Marjan Rejc in Andrej Žlof za 5 krat darovano kri. Ob tako humanem odnosu do ljudi vsem krvodajalcem izražamo vso spoštovanje, vsem sodelavcem pa, ki se še niso odločili svetujemo,naj premislijo, ali ne bi tudi oni postali krvodajalci. Darovati kri in rešiti življenje je največ, kar lahko človek stori človeku dobrega. Martina Ahtik kave, ki jo sam pripravil. Med delavce na prvo izmeno iz smeri najinim pogovorom mi je nenehno dolival kavo. Ponosno mi je Franc Dečko pokazal srebrno zvezdo v modrem usnjenem ovitku in zavzeto pripovedoval: Tovariš Dečko, to priznanje ni edino, dobili ste že srebrni znak ZSS, za 50 let krvodajalstva, uro in skoraj vsako leto eno pohvalo. Kaj pomeni za vas humanost? Najprej vam bi rad povedal, da seje v letih od 1952 do 1961 kri plačevala, in da se še danes plačuje v tujini. Če bi se danes pri nas še plačevala,ne bi bil darovalec, ker bi me bilo sram. Najbrž pa bi se zaradi denarja število krvodajalcev povečalo. Če bi jaz dobil denarno nagrado, bi jo takoj dal Rdečemu križu. Zakaj se število krvodajalcev v Cinkarni zmanjšuje? Mislim, da v Cinkarni manjka organizator, nekdo, ki bi šel do delavcev in jim povedal, da to ni nič hudega, ki bi jih spodbujal, da bi tudi oni kontrolirali svoje zdravje. Če bi se kdo zavzel za spodbujanje krvodajalstva, bi lahko imeli tudi svojo organizacijo, za kar pa ni posluha. Kri pa se bo vedno potrebovala, saj nesreč na žalost ni vedno manj. V Cinkarni delate že 32 let, kje vse ste delali? Delal sem v vseh obratih Kemije, tudi tistih, katere smo že ustavili. To so soli, kromov galun, modra galica, cink sulfat, barijev sulfit, minij. Sedaj sem izmenovodja v rasnih substratih, v dvaindvajsetčlanskem, zelo složnem kolektivu. Kdaj ste prvič darovali kri? V vojski leta 1953 seje ponesrečil vojak pri služenju vojaškega roka. Takrat sem prvič daroval, kasneje je to postalo redno enkrat do dvakrat letno, če jia je potreba, tudi do petkrat. Ce mi bo zdravje dopuščalo, bom pri šestdesetih letih zaključil in upam, da bom prišel do številke 100. Ali bi želeli, da bi vaš drugi otrok, osemnajstletni sin tudi postal krvodajalec? Želim in mislim, da to ne bi bilo nič čudnega, ker je zelo čuteč in nežen fant. Želim vam to srečo in hvala za pogovor! Dečko je daroval že 25 litrov krvi in ker ima človek približno sedem litrov krvi, se mu bo kmalu že štirikrat izmenjala. Njegovo življenjsko dejanje pa je zato vredno še več kot to najvišje priznanje. Mira Gorenšek Franc Dečko - nosilec reda dela Humanost je najlepša vrednota Predsedstvo SFRJ je 3. avgusta 1984 našega sodelavca Franca Dečka odlikovalo z redom dela s srebrnim znakom. To visoko priznanje je dobil na predlog Rdečega križa Celje za več kot 75 krat darovano kri. Do danes pa jo je daroval že 84 krat. Dogovorili smo se B Razpis Zimske počitnice Pokroviteljstvo 20 let gobarske družine »Bisernica« Obveščamo vas, da bomo v zimskih počitnicah organizirali smučanje na Soriški planini. Zmogljivosti imamo rezervirane v počitniškem domu Litostroja. V neposredni bližini doma so tri vlečnice različnih težavnostnih stopenj - od položne do zahtevnejše proge. Smučanje organiziramo v dveh izmenah in sicer: - od 7- 1. do 14. L 1985 - 7 dni - od 14. 1. do 21. L 1985- 7 dni Ker se zimske počitnice pričnejo šele 14. 1. 1985, se lahko za drugi termin prijavijo samo tisti, ki imajo šoloobvezne otroke. Zmogljivost doma je 64 ležišč. Cena penziona znaša 1.000,00 din na skupnih ležiščih 950,00 din otroci do 7 let z ležiščem imajo 10 % popusta otroci do 7 let brez ležišča imajo 20 % popusta Dnevna karta za smučanje zna- ša 450.00 din, tedenska karta pa 1.800,00 din. Iz Celja bo organiziran prevoz z avtobusom. Cena prevoza bo okrog 450,00 din po osebi, osebi- Člani kolektiva in po njih zavarovani svojci so upravičeni do dodatnega regresa po isti lestvici kot je veljala za organizirano letovanje ob morju. PRIJAVE BOMO ZBIRALI V DRUŽBENEM STANDARDU OD 5. 12. do 12. 12. 1984. Ob prijavi je potrebno vplačati akontacijo v višini 1.500,00 din po ležišču- Razlika se plača pred odhodom- V primeru prevelikega števila prijav.bodo imeli prednost tisti delavci, ki v letošnjem letu niso letovali v cinkarniških zmogljivostih Družbeni standard Gobarji širšega celjskega območja, združeni v gobarskem društvu Bisernica, so s svečano proslavo označili dvajset let družbeno pomembnega dela. Ob tej priložnosti so podelili nagrade, priznanja ter značke najbolj prizadevnim članom. Gobarska družina je v teh letih napravila resnično velik korak, tako pri varovanju narave, kot pri pridobivanju novih članov in razširjanju gobarskega znanja. Oblike delovanja so bile raznovrstne. Od gobarskih razstav, seminarskih večerov, ekskurzij, poučevanja na šolah, objavljanja strokovne literature, do očiščevanja okolja in obveščanja preko javnih informativnih sredstev o varovanju gob in narave same. Zadnje leto se je tudi Cinkarna vključila v to družbeno zelo pomembno dogajanje. Z prevzemom pokroviteljstva nad gobarji so bile uspešno izpeljane številne koristne akcije. Prav v tem letu seje število članov skorajda potrojilo. Organizirana je bila razstava v hali Golovec, ki je bila množično obiskana. In nazadnje, le pod pokroviteljstvom Cinkarne je bilo mogoče izpeljati tako uspešno proslavo. Akcij je bilo še seveda več, vendar omenjamo le najvažnejše. Vse več članov prihaja prav iz naše delovne organizacije in prav ti so med najbolj vnetimi in prizadevnimi gobarji. Ker je gobarjenje ena najbolj koristnih oblik rekreacije, naj to priložnost izkoristim za vabilo: Vključite se v gobarsko družino! Naužili se boste svežega zraka, poslušali boste »tišino gozda«, se razgibali in spoznali nove vrste gob in vesele ljudi. Vsi gobarji, vključeni v družino »Bisernica«, se ob tej priložnosti zahvaljujemo Cinkarni za pomoč in upamo, da bo tovrstno sodelovanje dobilo trajnejše oblike. Korist je resnično lahko obojestranska- Dolenc Amadeo Interna taktična vaja gasilskega društva Po programu društva in v mesecu požarne varnosti SRS, je naše društvo 14. novembra 1984 ob 13. uri organiziralo taktično vajo v novem delu Cinkarne. Namen vaje je bil preizkusiti sposobnost gasilcev v obvladovanju izrednih razmer, kot so požar, ogroženi objekti ter ponesrečenci v ogroženem območju. Koto: Gorenšek Vaja seje začela, ko so dežurni gasilci sprejeli telefonsko obvestilo o nastalem požaru. Nemudoma se je na kraj požara odpeljala gasilska ekipa s komandnim vozilom ter potrebno opremo za reševanje ter orodno vozilo z opremo za gašenje z vodo- Na pomoč so poklicali še dodatno gasilsko ekipo z kombiniranim vozilom, ki je dobila nalogo pogasiti skladišče vnetljivih tekočin s peno. Na prizorišče je prišla tudi posebna ekipa reševalcev in ekipa prve pomoči. Iz gasilcev so sestavili ekipo prometnikov za nemoteno vožnjo interventnih vozil, ter ekipo redarjev za zavarovanje požara. Po končani vaji je bila opra- vljena analiza vaje ob prisotnosti vseh 31. udeležencev. Sodeloval je tudi predstavnik občinskega štaba gasilske operative. Splošna ocena je bila, da je vaja potekala zelo dobro. Izredno hitro ter uspešno intervencijo je omogočila dobra strokovna usposobljenost vseh gasilcev v Cinkarni, ekipa prve pomoči, vodstvo vaje in dobro vzdrževana gasilska tehnika ter velika pripravljenost za delo. Zahvaljujemo se vsem, tudi tistim, ki so si vajo prišli ogledat. Upamo, da so se gledalci prepričali, da lahko računajo na gasilsko službo, takrat ko bo to potrebno- Jože Kamenšek m Delovno predsedstvo ob srečanju gobarjev Jožica rada nabira gobe, največ v vovških gozdovih. Oktobra je našla jurčka, težkega preko en kilogram. Razveselilo jo je, saj tako rada je gobe, da si jih privošči tudi po trikrat na dan. LJUDSKA TEHNIKA CINKARNE OBJAVLJA LICITACIJO dveh avtomobilov Zastava 750, letnika 1976 in 1977. Izklicna cena je: za letnik 1976 40.000 din za letnik 1977 70.000 din. Licitacija bo v prostorih Ljudske tehnike Cinkarne Celje, 10. decembra 1984 ob 16 00 uri- Ogled avtomobilov je mogoč eno uro pred pričetkom licitacije. Pravico do licitiranja imajo tisti, ki vplačajo 10 % izklic- ne cene- Avto krožek Šport in rekreacija Teniška sekcija uspešno zaključila sezono Zaključena so teniška tekmovanja v treh občinskih sindikalnih ligah. Cinkarna je nastopala v dveh ligah. V drugi ligi je zasedla prvo mesto, brez poraza. S tem pa si je pridobila pravico nastopanja v prvi občinski sindikalni ligi. Vse tekme smo dobili z rezultatom 3:0 razen s KS Podgrad, kjer je bilo 2:1 v korist Cinkarne. Največ zaslug za to ima letošnji prvak Cinkarne Mladen Jazbec, pa tudi ostali igralci Kovač, Klinar, Tanjšek in Smeh so doprinesli svoj delež. V tretji ligi je Cinkarna zasedla 4. mesto- S tem je bil cilj izpolnjen, saj je tukaj igralo dosti večje število naših članov, ki so si s tem pridobivali izkušnje in znanje. Z malo več športne sreče. pa bi lahko zasedli še kakšno mesto višje. Za Cinkarno so nastopali Lončar, Ivančič, Kajt-ner, Zupanc, Kolar in Šporar. Za zaključek sezone smo organizirali teniški dvoboj med Cinkarno »84« in Cinkarno zdomci + gostje. Dvoboj smo odigrali v mestnem parku- Za Cinkarno »84« so nastopili: Jazbec, Kovač, Klinar, Kajtner, Tanjšek, Zupanc, Smeh, Ivančič, Gruber in Šporar, za Cinkarno (zdomci -I- gostje) pa so nastopili naši bivši sodelavci: Klinger, Simonič, Leban, Do- mjanič. Za goste so nastopili trenitno najboljši rekreativci v Celju: Godnik D., Travner, Vrečko, Cvetko in Štolfa. Rezultat dvoboja 7:3 za (zdomce + gostje). Za Cinkarno »84« so zmagali: Jazbec, Kovač in Klinar. Direktni dvoboj Cinkarna »84« in Cinkarna (zdomci + gostje) pa se je končal z rezultatom 2:3. Kovač:Klinger (7:6, 6:2) Klinar:Leban (6:2, 6:2) Zupanc:Simonič (1:6, 0:6) Tanjšek : Domjanič (2:6, 3:6) V igri parov Jazbec, Smeh:Klinger, Simonič (2:6, 3:6). V šolo za vaditelje tenisa smo poslali dva naša člana in sicer Kovača in Klinarja. Tečaj sta obiskovala v Velenju, zaključni izpit pa bosta opravljala v spomladanskem delu. Konec meseca novembra (obvestilo bo na oglasnih deskah) bo delovni sestanek sekcije, kjer bomo pregledali dosedanje delo in zastavili nov delovni plan za novo sezono- Zato vabimo vse ljubitelje bele žogice, da se udeleže tega sestanka in s svojimi predlogi pripomorejo k boljšemu in uspešnemu delu sekcije- Franc Smeh Rezultati teniških tekmovanj v drugi in tretji občinski ligi: 1 ■ Cinkarna eki pa A set razlika 14:1 10 točk 2. KS Pod gradom A set razlika 13:2 8 točk 3. Emo set razlika 8:7 6 točk 4. Klima set razlika 5:10 4 točke 5. Opekarna set razlika 5:10 2 točki 6. Železarna set razlika 0:15 0 točk III. LIGA 1. KS Pod gradom B set razlika 14:4 12 točk 2. SŠEV set razlika 14:4 8 točk 3. Golovec set razlika 10:8 8 točk 4. Cinkarna ekipa B set razlika 8:10 6 točk 5. Občina set razlika 9:9 točk 6. LB set razlika 5:13 točk 7. Dobrna set razlika 3:15 točk Novice kegljaške sekcije Ženska ekipa Kegljaške sekcije Cinkarne je zaključila jesenski del tekmovanja v I. ženski ligi, v katerem ni bilo doseženih večjih rezultatov. Kljub temu pa je razveseljivo, da so se tekmovanja udeleževale redno vse tekmovalke naše ekipe-Ob pomoči Veflona in Metalur- gije nam je bilo omogočeno tudi tekmovanje na kegljišču v Šentjurju in Mozirju. Za nesebično pomoč se zahvaljujemo tov. Žerjavu in tov. Naraksu- Opažamo, da je zanimanje za kegljanje med ženskami premajhno. Dobrodošle bi bile vse, ki imajo veselje do kegljanja, saj Saj ga ni po glavi! Siloviti udarec servisa Foto: Lamper, Smeh bi se lahko z rednim treningom in doseženim ustreznim rezultatom uvrstile v ekipo in zapolnile vrzeli, ki nastajajo v primeru bolezni ali drugih odsotnosti. Cinkarna ima za rekreacijo rezervirane steze na kegljišču In- 1. Cinkarna 2. Libela 3. Cinkarna 4. Mozirje 5. Šentjur 6. Cinkarna grada in sicer vsak petek od 16. do 18. ure. V času, ko ni tekmovanj, pa na stezah v Golovcu vsako sredo od 18. do 22. ure. Vabljeni! LIK Savinja 1992:2038 Cinkarna 2068:1943 Aero 2035:2286 Cinkarna 2222:2036 Cinkarna 2224:2038 Hmezad 2029:2322 Z doseženimi rezultati nismo zadovoljni. V prihodnje bo nujno potrebno rezervirati treninge za vadbo obeh ekip, saj bodo le na ta način rezultati takšni, kot si jih želimo. V tekmovanju II. lige OKS -moški sodeluje tudi naša ekipa. Odigranih je bilo že 6 tekem v jesenskem delu, ena tekma je ostala neodigrana s Klimo Celje. Libela pa je iz lige izstopila. Doseženi sta bili dve zmagi in sicer z Emo in s Kovinotehno. Trenutno imamo dobro moško ekipo, ki dokaj redno prihaja na treninge in se udeležuje tekmovanj. To so: Rudi Mraz, Budimir Grkovič, Bojan Gračner, Ivan Salmister, Rado Ku-kič, Miran Gobec, Boris Furjan, Ludvik Zagmajster, Ivan Pohole. Strelci uspešno startali v Tridnevnega oktobrskega občinskega sindikalnega tekmovanja v streljanju z zračno puško -standardne izbire, smo se udeležili v vseh treh kategorijah: mlajši člani, starejši člani (nad 45 let) in članice. V kategoriji mlajših članov smo dosegli naslednje rezultate: 1. Kranjc Ivan 173 krogov 2. Smeh Franc 165 krogov 3Franc Pungeršek 165 krogov 4. Kukovič Martin 163 krogov 5. Udovč Milan 162 krogov 6. Jonke Franc 159 krogov Ekipa je zasedla tretje mesto. V kategoriji starejših članov so nastopili: 1. Počivalšek Ciril 160 krogov 2. Legvart Ivan 158 krogov 3. Mraz Rudi 154 krogov 4. Unetič Rok 149 krogov Za žensko ekipo so nastopile in dosegle prvo mesto: 1. Botušič Blanka 170 krogov 2. Gorenšek Mira 160 krogov 3. Umek Helena 158 krogov 4. Derča Majda 139 krogov Seštevek rezultatov spomladanskega in jesenskega sindikalnega tekmovanja da končno uvrstitev ekip za leto 1984. V spomladanskem delu tekmovanja smo naredili veliko premalo za uvrstitev na najvišja mesta, posebno v ženski ekipi. Tekmovanje v II. ligi se nadaljuje,do konca pa je ostalo še 5 srečanj. Ob sodelovanju štirih kegljaških ekip je bil 2. novembra 1984 izveden četrti memorial Vlada Skočaja, v organizaciji Kovinotehne Celje. 1. EMO Celje 659 podrtih kegljev, 2. Kovinotehna Celje 618 podrtih kegljev, 3. Cinkarna Celje 600 podrtih kegljev in 4. Lik Savinja Celje 590 podrtih kegljev. Prehodni pokal je že četrtič osvojila ekipa iz EMO Celje. Udeležili smo se tudi drugih tekmovanj, na katera smo bili vabljeni. Sodelovali smo na tekmovanju za »Jugoslovanski pokal« v borbenih igrah na vseh 10. stezah kegljišča Golovec. Marjana Berk novo sezono Le-ta je v jesenskem delu tekmovanja nastopila kompletna in zasedla prvo mesto. Škoda, da v spomladanskem delu tekmovanja ekipa ni bila popolna saj si je s tern zapravila možnost, da bi v skupni razvrstitvi zasedla prvo mesto. Mlajši člani so v skupni uvrstitvi šesti s 1744. krogi, starejši člani odločni drugi s 1283. krogi in ženske sedme, s 1062 krogi. Mlajši člani: 1. UNZ 2037 krogov, 2. Ingrad 2036 krogov 3. Železarna 2010 krogov 4. Izletnik 1879 krogov 5. Zlatarna 1872 krogov 6. Cinkarna 1744 krogov Starejši člani: L Ingrad 1355 krogov 2. Cinkarna 1283 krogov 3. Savinja 1273 krogov 4. Metka 1240 krogov 5. Emo 1190 krogov 6. Železarna 1134 krogov Članice: L Železarna 1205 krogov 2. Savinja 1195 krogov 3- Blagovni center 1110 krogov 4. TVO 1080 krogov 5- Metka 1077 krogov 6. Tkanina 1981 krogov 7. Cinkarna 1062 krogov Franc Smeh Šahovska sekcija Uspešna olimpiada V Puli je od 22. do 26. septem- Šahovske zveze Srbije. Nastopi-bra potekala XII. delavska ša- lo je skupaj 210 ekip iz vse hovska olimpiada Jugoslavije, Jugoslavije, od tega 22 ekip iz pod pokroviteljstvom »Arene- Slovenije. Igrali so po švicar-turista« iz Pule in v organizaciji skem sistemu, za katerega je značilno, da se igra 9 kol, in da se vico do nastopa šahisti moči do vedno srečajo ekipe z enakim mojstrskega kandidata, je naša številom točk. Tekmovalni čas je ekipa dosegla izreden uspeh, saj bil tudi določen in sicer je imel se je uvrstila zelo visoko. Dose-tekmovalec na razpolago 1 uro. gla je 36. mesto v Jugoslaviji Olimpiade se je udeležila tudi oziroma 4. mesto v Sloveniji, naša šahovska ekipa. V izredno Rezultati po posameznih ko-hudi konkurenci, kjer imajo pra- lih so bili naslednji: L kolo Cinkarna:»Jugometal« Beograd 3:1 2. kolo Cinkarna:»Beobanka« Beograd 0:4 3. kolo Cinkarna:»Elektroindustrija« NIŠ 21/2:11 /2 4. kolo Cinkarna:KMG »Trudbenik« Beograd 3 1/2:1 1/2 5. kolo Cinkarna:»Rade Končar Zagreb 1 1/2:2 1/2 6. kolo Cinkarna:Tvornica glinice Obrovac 1 1/2:2 1/2 7. kolo Cinkarna:»Litostroj« Ljubljana 2 1/2:1 1/2 8. kolo Cinkarna:Željezara Zenica 2:2 9. kolo Cinkarna:Željez. šah. klub Beograd 4:0 Skupaj smo osvojili dvajset točk in pol oziroma 57 odstotkov V dvoboju z Litostrojem Foto: Dečko F.kipa Cinkarne v Puli Ivan Pohole, Vojo Ružič, Mladen Jazbec in Božo Štucelj Foto: Dečko Naši predstavniki so dosegli naslednje število točk: Božo Štucl 6 točk Mladen Jazbec Franc Dečko Vojo Ružič 6,5 točke 4 točke 4 točke Končni vrstni red: 1. mesto »14. oktobar« Kruševac 26 točk 2. mesto »Elektroindustrija Niš« 25 točk 3. mesto »Termoelektrarna Kostolac 25 točk 4. mesto »Željezara Zenica 24,5 točk ostale zanimive uvrstitve: 7. mesto 16. mesto 36. mesto 47. mesto 58. mesto Za lep uspeh naše ekipe so zaslužni vsi člani, saj so pokazali izredno borbenost in častno zastopali naše podjetje na tako velikem in množičnem 24 točk 22 točk 22 točk 20.5 točk 20 točk 19.5 točk tekmovanju- Olimpiade se je skupaj udeležilo preko 1200 šahistov iz vse Jugoslavije. Ivan Pohole Ljubljanska banka Ljubljana »Ingrad« Celje RTV Ljubljana Cinkarna Celje Iskra Telematika Litostroj Ljubljana Upokojeni so bili Marija LEDNIK, je bila rojena leta 1930 v Žalcu. Končala je srednjo ekonomsko šolo, najprej službovala v SDK, v zadnjih 15 letih pa v Cinkarni v knjigovodstvu tozda Kemija Celje, Ko sem jo ob slovesu vprašala, kaj bo sedaj delala, mi je nagajivo odgovorila: »Klepetala bom z Žavčankami!« Kar ne moreš verjeti, koliko vedrine in kreposti je polna naša štiriinpetdesetletna sodelavka. Takim srečnežem je treba samo še zavidati. In kako je to ohranila? »S smehom, vam pravim, to je tisto kar ljudi drži, smeh je pol življenja!« Ne zmanjka ji humorja. Rada plete, telovadi, kolesari, zato ji ne bo nikdar dolgčas. Poslavlja se z lepimi spomini, sodelavkam in sodelavcu pa se zahvaljuje za čestitke in darila ter vsem skupaj želi vso srečo. Ivan ROBNIK, je bil rojen l. 1927 v Celju- Najprej je delal v Žitoprometu kot skladiščni delavec, nato v Kurivu, potem na Jesenicah, dokler ni leta 1949 prišel v Cinkarno, kjer je delal v mrtvi pražarni, supru, galici in humovitu. Večji del je opravljal fizična dela. Po 32. letih dela v izmenah se je redno upokojil. V Zagradu ima hišo, zemljo, vinograd in sadovnjak in lahko se bo bolj posvetil domu- S sodelavci se je razumel in jim želi veliko uspehov pri delu. Obema, kot tudi vsem ostalim, ki so bili upokojeni v septembru, to je Fridi SAJOVIC, Jožici ZAJC in Ivanu KRANJCU, želimo veliko sreče in zadovoljstva. Uredništvo Kadrovske spremembe V mesecu septembru 1984 je vstopilo v našo DO 50 delavcev, izstopilo pa 20. Stanje zaposlenih na dan 30. 9. 1984 je bilo 237L VSTOPI Tolaži Mateja, Guzej Klavdija, Pogorevc Tatjana, Kovač Betka, vsi pripravniki IV. stopnje, kadrovska služba; Vidovič Tatjana, Prešern Jana, Vignjevič Zdenka in Čulk Jasmina, pripravniki V. stopnje, kadrovska služba; Podlesnik Andreja, pripr. VIL stopnje, kadrovska služba; Gro- bin Amalija, Gorše Marija, čistilki, splošna služba, Ketič Dejan, II- raziskovalec, razvojna služba, Košak Klavdij, Tojnko Zvonko, pripravnik V. stopnje, Metalurgija, Čavš Boris, delavec za pomoč v valjarni, Šole Damir, pripravnik IV. stopnje. Kemija Celje, Ručigaj Vesna, Konec Anita, pripravnik V. stopnje, Delnegro Diana, pripravnik VI, st-, Grafika, Vrbnjak Marko pripravnik IV. st., Grafika, Črepinšek Ksenija, pripravnik V- stopnje, Grafika, Cvek Sašo, II- tiskar, Grafika, Ivič Franc, pripravnik III- stopnje. Vzdrževanje,Pernjek Malem , Potočnik Mateja, in Lužar Andrej, pripravnik IV. stopnje, Vzdrževanje, Koren Branko, Ra-denica Krunoslav, Ratkajec Ivica, Pavič Ivan, Posilovič Josip. Zajc Uroš, Leskovar Ivan, Kračun Darko, Sporiš Boris, pripravnik IV. stopnje Vzdrževanje, Pavlič Zdravko, pripravnik S, Kolenc Zlatko, pripravnik VI. stopnje, Kekec Marjan, varilec za PB, Grabler Franc, ključ, za manj zaht. dela, Vlahovič Franjo, delavec na pripravni soli, TiO,, Hujdec Roman, preobl. za zahtevna dela, Veflon, Lazar Ivan, Gumar, Veflon, Suhodolčan Andelko, pripravnik IV. stopnje. Metalurgija, Čuček Anica, pripravnik IV. stopnje, Grafika, Vrečko Vladimir, II. raziskovalec, razvojna služba. Žnidar Ivica, pripravnik V. stopnje, Kemija Mozirje, Hre-šan Andreja, pripravnik IV. stopnje, Kemija Mozirje, Pod-vratnik Bernarda, pripravnik V. stopnje. Kemija Mozirje, Simonič Marija, pripravnik V. stopnje, Kemija Mozirje. IZSTOPI Milanez Sonja, strojnik, Durdič Dušan, kislinar, Metalurgija, Brkič Nihad, vozač surovin, metalurgija, Zagorščak Vladimir, II. plinar. Energetika, Skok Betka, II. rezalec, valjarna, Blažan Ivo, I. skladiščni delavec, skladišče transport, Zajec Dragutin, pomočnik skladiščnika, tran-spierf, Petrovič Marko, vozač surovin, metalurgija, Velenšek Avgust, pralec - pleskar, centralne strojne delavnice, vzdrževanje, Desnica Dušan, ključavničar za manj zahtevna dela, vzdrževanje, Horvat Ivan, pako-valec tržnih proizvodov, mase in gradbeništvo, Kemija Mozirje, Krušič Miroslav, skupinovodja pražarne, metalurgija, Drovenik Branko, pakovalec tržnih proizvodov, mase za gradbeništvo, Kemija Celje, Stojanovič Milo-rad, pakovalec modrega bakra, Kemija Celje, Ivančevič Momči-lo, delavec na kristalizaciji, Ti02, Dušak Štefan, voznik kamiona, transport. Članki iz naftalina »Normalno normalen dan« Ob iskanju zanimivosti, objavljenih v tridesetletnem izhajanju našega glasila, smo našli prispevek »Normalno normalen dan«. Objavljen je bil 15. januarja 1965 leta v glasilu Cinkarnar in ko ga prebiraš, se ti zazdi, da danes ni nič kaj drugače! Kot vsak dan se je tudi danes prikazalo sonce skozi meglo in plin, ki ga je normalno dovolj v Cinkarni. Normalno so ljudje, po večini isti, zamudili na delo- Normalno vozijo šoferji z neomejeno hitrostjo po tovarniškem dvorišču. Normalno se vozijo tudi kolesarji in mopedisti po tovarniškem dvorišču-Normalno je zbirališče starega železa za vsakim vogalom. Normalno je v starem železu še precej uporabnega. Normalno je v topilniških odpadkih - predležih še precej že kovinskega cinka. Normalno ležijo prazne jeklenke za kisik po dvorišču in normalno našim varilcem primanjkuje kisika - ker ni jeklenk. Normalno število članov kolektiva zapušča tovarno pred drugo uro. Normalno se pozablja, da je tovarna naša. POPRAVEK ZAHVALA Tiskarski škrat nam je zopet ponagajal. V prejšnji številki glasila nam je izpadla ničla pri ceni enega kompresorja v prispevku Požar v energetiki. Namesto 3600 din je pravilno 36.000 din Na strani 11 pa nam je ušel napačen podnapis k slikam igralcev tenisa, katerih avtorja sta bila Smeh in Lamper in ne Klinar. Opravičujemo se za pomoto. Uredništvo Ob hudi bolečini in prerani smrti dragega moža in očka TONETA UMEKA, se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste darovali cvetje in ga pospremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujem sodelavcem DE Marketing in Titanovega dioksida in ostalim, ki ste v najtežjih trenutkih nudili finančno in moralno pomoč, ter vodstvu delovne organizacije in DE Marketing za razumevanje in pomoč v času njegove bolezni. Žalujoča žena Helena s sinovoma Simonom in Jurčkom Piše: Silvo Ramšak Jamarji v Kolumbiji Člani odpra\e: Jasminko Mulaomerovič, Darko Naraglav, Izel Audagič, Karel kolar. Tone Vedenik. Zdravko Goršek, Franci Gaber, Boris Šket, Franci Malečkar, Miroslav Kurtovič c:.,„ d.,,,,;,,,. Kraljevske kobre, škorpioni, vampirji, pajki, rožaste meduze, morski psi in podobna človeku nevarna navlaka in z njimi povezan podzavesten strah, nenadoma postane nepomembna. Razblini se kot nočna mora v jutranji zori. Dve besedi: »Vize ni!«, nam bistveno spremenita naše dve leti ustvarjano delo. Indonezija in njen otok Sumatra obstaneta na mestu, naši rezervni cilji pa, ki so še vedno bolj vizija kot stvarnost, se vse bolj bližajo. Vemo, da odprava mora biti v tem letu, kajti sicer nam bo inflacija izničila ves naš trud pri zbiranju finančnih sredstev, ki jih ni malo. Rezervne lokacije Bolivija, Venezuela in Kolumbija nenadoma pridobijo pravo veljavo. Še dobro, da imamo podobne izkušnje izpred šestih let, ko smo se morali preusmeriti iz Argentine v Ekvador. Lepo nam je uspelo in to nam vliva optimizem. Vliva nam ga tudi dejstvo, da bo sprememba načrta tudi bistveno pocenila stroške odprave. Izmed treh variant se odločimo za Kolumbijo. Pri odločitvi nam pomaga precejšno število podatkov, ki sta jih o tej deželi zbrala Boris in France, ter dejstvo, da je v Bogoti predstavništvo INTERTRADE-a s Slovencem Matjažem Medvedškom, ki nam je priskočil v pomoč- Vsemu navkljub je vendarle nastopila sobota 26. maja. Že navsezgodaj smo v klubskih prostorih, kjer zlagamo (bolje rečeno tlačimo) opremo v nahrbtnike, transportne vreče in potne torbe. Vsaka stvar nam je pomembna, zato skrbno pišemo, kje imamo kakšno opremo. 10-transportnih vreč, 11 nahrbtnikov in prav toliko potnih torb predstavljajo našo, preko 600 kg težko prtljago. Ob 13. uri imamo vse to že naloženo v dveh kombijih, poslovimo se od domačih in predstavnikov drugih društev, ki nam zaželijo srečno pot in uspešno delo, ter se odpeljemo proti Zagrebu, vsak z svojimi mislimi in pričakovanji in z malce negotovo prihodnostjo. Še zadnji poljub dekletu, nekaj mrko-prijaznih pogledov carinikov in že se dvignemo z letališča Plešo- Občudujemo pokrajino v miniaturi pod nami, vidimo Trbovlje, za hip uzremo Prebold, preleti- mo Alpe, Zurich in po 100 minutah v čudovitem vremenu za slikanje pristanemo v francoski metropoli. Ob posredovanju udeležencev našega prevoznika AIR FRANCE-a carine praktično ne vidimo. Navdušuje nas urejenost letališkega kompleksa in prevoznih poti, ki so vseskozi obdane z zvočnimi zidovi različnih izvedb in barvnih odtenkov. Od Orly-a kjer smo pristali, pa do letališča de Gaull-e se vozimo skoraj celo uro. Popoldne preživimo na leta- Predstavljamo vam nov proizvod CUPRAMIX Da bi razširili ponudbo bakrenih preparatov, smo pripravili novo mešanico - organski fungicid z nazivom C'U P RA MIX. Kombinacija tega preparata je plod večletnega sodelovanja s firmo BASF iz Ltuhvigshajena, ZR Nemčija. Za to sodelovanje smo se odločili zato. ker smo želeli razširiti ponudbo naših bakrenih preparatov in vključiti še en fungicid z odličnim biološkim in dolgotrajnim delovanjem. CU P RA MIX je sredstvo za varstvo rastlin proti raznim glivičnim boleznim v vinogradništvu in poljedeljstvu, ter vsebuje 40 metirama in 20 % bakra. Pripravljen je v obliki prahu - koncentrata za suspenzijo in se uporablja proti peronospori na vinski trti in hmelju, proti rdečemu listnemu ožigu, proti črni pegavosti vinske trte in proti krompirjevi plesni. Za pridobitev stalnega dovoljenja za promet je seveda potrebno opraviti fizikalno kemične, biološke in toksične raziskave na pri- lišču, nekateri pa so že hiteli v Pariz opazovat nočno življenje. Zaradi zvez z avioni preživimo nedeljo v Parizu. Za vodiča uporabimo uslužbenca francoske letalske družbe, ki nas vodi do pariških znamenito-sti-slavoloka zmage, Eiffel-ove-ga stolpa, Louvra, Noterdam-ske Katedrale in Kulturnega centra. (Nadaljevanje prihodnjič...) stojnih inštitutih. Na osnovi rezultatov njihovih ugotovitev, bo potrebno zaprosliti za stalno dovoljenje za promet. Delno smo pozitivna poročila o teh raziskavah že prejeli. Na voljo smo imeli še nekaj vzorcev tega preparata, ki smo ga dali v demonstracijsko preizkušanje Kmetijskemu kombinatu Jeruzalem Ormož TOZD Vinogradništvo, KZ Slov. Konjice in še nekaterim zasebnim vinogradnikom na Dolenjskem. Ker so nas zanimali zaščitni učinki, smo si na kraju samem ogledali vinograde, ki so bili škropljeni s CU-PRAMlXOM. Objavljeni fotografiji prikazujeta vinogradniške površine po zaščiti z našim sredstvom. Jasno je razvidno, da je listje ohranilo zdrav videz in ostalo zeleno. Tudi grozdje je ostalo zdravo. S pridobitvijo dovoljenja bomo tako nov proizvod lahko vključili v prodajo in ga pridružili našim že uspešnih preparatom CUPRA-BI.AU-Z in CUPRAFLOW. Pričakujemo, da bomo dobili to dovoljenje v prihodnjem letu. Proizvajalec novega proizvoda bo Kemija Celje. janez Vertačnik »CINKARNAR« izdaja Cinkarna Celje, metalurško kemična industrija, Celje. Naklada .1000 izvodov. Vsi člani organizacije Cinkarna in upokojenci dobivajo glasilo brezplačno. Ureja uredniški odbor, (»lavni urednik: Mira Corenšek, odgovorni urednik: l.eopold Slapnik, oblikovanje Marjan Bukovec, lektor Jelka Bombač, Naslov: l redništvo glasila »Cinkarna Celje, Kidričeva 19, telefon 11-112 interno 159 'lisk: Tiskarna Cinkarna. Po mnenju sekretariata za informiranje v izvršnem svetu skupščine SRS je glasilo oprav ičeno davka št. 421-1/72 z. dne 5. 4. 1974.