Politicni ogled. Avstrijske dežele. Jo ta stvar že dolgočasna, prenaredba volitev v drž. zbor namreč! Namen te prenaredbe je, proti ustavi deželnim zborom vzeti bitstveno pol. pravico, da pošiljajo svoje, toraj posamesnih dežel zastopnike v državni zbor. Namesto pa vprašati deželne zbore, ali se odrečejo bitstvene svoje piavice, mešetari vlada s posamesuirni poslanci svoje strauke in pusti po svojih listih trobentati po svetu: zdaj je že vse v redu! Mi hočemo direktnih volitev, mi jih bomo tedaj sklenili! Na kolikor so številke pomnoženib poslancev znane, nam spričujejo le eno prežalostno reč, da pride zastop kinetijskega življa proti meščanskemu ali ,,purgarskemu" in onemu iz velikega posestva in tergovinstva še bolj v — pomnoženo manjšino! Dosedanje mešetarjenje z liberalno neniško pritiklino je podalo to-le: Dolenja Avstrija dobi 37 poslancev (zdaj jih je bilo 18); gorenja Avstrija 16 (zdaj 10); Solnograško 4(zdaj3); Th-olsko 17 (zdaj 10); Predarlsko3 (zdaj2); Štajarsko 22 (zdaj 13); Kranjsko 9 (zdaj 6); Koroško 8 (zdaj 5); Česko 90 (zdaj 54); Moravsko 34 (zdaj 22); Sileško 10 (zdaj (5); Bukovina 8 (zdaj 5); Dalmatinsko 8 (zdaj 5). Poljaci so še iz pošteva izpuščeni, ker se ogibljejo vseh razgovorov v tej stvari. Ali pa ostanejo stanovitui, je veliko vprašanje, ker skusnja uči, da jili je še vsaka vlada dozdaj okoli prsta ovila. Odločeno jim je sicer 60 poslancev namesto sedanjih 28. — 0 kraujskih poslancih, ki so edini zastopniki Slovenccv, le toliko vemo, da so na shodu 12. t. m. sklenuli, ne iti v državni zbor, da pa to ne veže uobeuega državnega poslanca! Tako se je brzojavljalo ,,Vtld-u.", kar nam je celo neumljivo. Obveljati pa utegnc, kar so ,,Novice" (št. 2) pisale: ,,V takcm ,,rajhsratu", ki hoče direktue volitve stvariti, n i p r o s t o r a več za poslance, ki stoje pod zastavo oktoberske diplome (od 1. 1860)!" — Dalmatince pa ima min. Lasser baje že v žepu, ker jiin obeta železnice, ako se udajo. Za skledico leče se še vedno višje pravice prodajajo! — Na Českem poskušajo poslednje sredstvo, rešiti čast in svobodo domovini, v nezbrojnih peticijah namreč hočcjo iti do cesarja in kralja, da veudar ne pu.sti zatirati deželnih pravic, ki so stoletja^ starejše od rajhsrata in ustavaških junakov. Čuje se pa že, da utegne dež. poveljnik in kr. namestnik general Koller, ki je ravno v Beču, pooblaščenje dobiti od vlade, da — vse peticije kot — ,,hujskauje proti vladi" — zaduši! Vnanje države. Odstavljeni cesar Nap o 1 e o n III. j e n a A n g 1 e š k e m 9. t. m. o V2 eni uri popoldne umrl, — to je najvažnejsa uovica, ki je zapisana na prvi strani zgodovine leta 1873. Rojen 20. aprila 1. 1808, doživel je skoro 65 let. Uzrok smrti je bil kamen v me- hurji. — Nja sin, ki je zdaj v 17. letu, si je že privzel naslov rNapoleon IV.", in utegne skoro piiti eas, da bo skušal tudi prestol očetov zasesti. Mnogo najvišjili generalov, med njimi Mac-Mahon, je šlo k pogiebu, ki je bil 15. t. m. Prihodnjie povemo ob kratkem zgodovino Napoleonovo, kteri je veliko kriv zmešnjav, ki dan denešnji Evropo razdevajo, posebno pa našo ubogo Avstnjo. Anglež in Rus se pisano gledata zastran oblasti v Aziji. Ker Rusija če dalje več sveta pridobiva, se je pri Angležih vzbudil strah, da jim sosed f>reblizo ne pride, ter so se začeli groziti, da pride do boja, če Rus ne reče: dosti imam. V ta namen je poslan na Angleško grof Š u v a 10 f, načelnik tajne policije, da Angleže potolaži.