PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina platana v gotovini < A t. Abb. postale i gruppo - Lena 40 lir Leto XX. St. 170 (5853) TRST, petek 31. julija 1964 PROGRAMSKA IZJAVA PREDSEDNIKA VLADE MORA VPARLAMENTU «Za naglo uresničenje vladnega programa je potrebna stabilizacija gospodarstva» Moro je potrdil veljavnost vseh obvez iz programa prejšnje vlade - Napovedal je nove ukrepe proti konjunkturi: povišanje dohodninskega in dopolnilnega davka in davka na promet, razen na živila in gnojila glede družinskih doklad, fokojnin in socialnega skrnstva ter pripomnil, da bo vlada izdelala, po posvetovanju s sindikalnimi irgani-zacijarni, statut dclavsKih pravic, da bi zajamčili «d.is,oj:iost, svobodo in varnost« delavcev na delovnih mestih. Vprašanje zaseonega šoistva in onega, ki je izenačeno z javnim šolstvom, bodo rešili no 5. junija prihodnjega leta. Predsednik vlade ie ponovil, da se sedanja vladna večina strogo omejuje na štiri stranke in da so iz te večine izključene vse druge stranke, tpko na desnici, kot na skrajni levici, to pa ne pomeni diskriminacije, ampak le n.ejo med večino in opozicijo v svobodni demokratični dialektiki. Glede zunanjepolitičnih vprašanj ima tudi sedanja vlada isto stališče, kot ga je imela prejšnja vlada; lojalnost do atlantskega za- ZASEDANJE VODSTVA CGIL RIM, 30. — Predsednik vlade Moro je podal programsko izjavo vlade levega centra ob 10 v senatu, ob 12.15 pa je isto izjavo ponovil v poslanski zbornici. Na popoldanskem zasedanju se je v senatu začela razp rava o tej izjavi, v katero so Posegli: Scoccimarro (KPI), Roda (PSIUP), Pasauato in Tri-marchi (PLI) ter Chabot (iz Doline Aosta). Predsednik vlade je dejal v svojem govoru ned drugim, da se tudi sedanii program vlade sklicuje na onega, w ga je parlament odobril v decembru ia-ni, z edino razliko, da ie konkretnejši glede nekaterih točk, v skladu s sedanjo t lavno gospodarsko konjunkturo, da bi mogli pospešiti njegovo uresni-^enje. Vlada meni, da je njena nujna in neodložljiva dolžnost, da sprejme vse potrebne ukrepe, da bi cimDrej premostili sedanje gospodarske težkoče. Do fcršen del svojega govora je Mo-' rc posvetil tem ukrepom in a-nalizi sedanjega r^enja gospodarstva. Za stabilizacijo gospodarstva bo vlada sprejela naslednje ukrepe: povišala bo dohodninski davek kat. C1 in C2 ter kat. A in B; povijala bo dopolnilni davek; povišala davek na gosposke vile; povišala bo dave« na promet (IGE), razen ua promet z živili in gnojili; povišala bo tudi davek na potrošnjo nekaterih artiklov, ki jo je treba omejiti . Sredstva, ki jih bodo dobili po tej poti, bodo uporabili za finansiranje proizvodnje v oblikah, ki jih bodo še določili; del teh sredstev bodo uporabili za uresničenje obsežnega programa gradenj na Področju šolstva in na področju ljudskih stanovanj; prav tako bodo pospešili izvršitev določenih javnih del, ki so že predvidena v proračunu in ki so socialnega pomena. Vsi ti ukrepi imajo namen zagotoviti dosedanjo raven zaposlitve. V nadaljevanju svojega govora je Moro ponovno poudaril potrebo tako imenovane politike dohodkov, ker bi nekontrolirano višanje mezd ne vodilo-k stabilizaciji gospodariva, ampak k inflaciji in brezposelnosti. Za izvajanje take politike Pa je potrebno sodelovanje vseh oiniteljev proizvodnega procesa, predvsem pa delavskih sindikalnih organizacij. Kar zadeva vladni program, je Moro potrdil veljavnost obvez iz Prejšnjega programa, ki zajemajo reformo zakonikov in zakona o jav. ni varnosti, sodstvo m javno upravo ter reformo šolstva. Glede deželne ureditve je dejal, da bodo šli vsi zakonski osnutki svojo normalno pot, pravočasno pa bodo predložili tudi finančni zakon, ko bodo ugotovili finančno breme države za uveljavljenje deželene ureditve. Mo. m pa je izključil, da bi država mogla prevzeti nase večje finančno breme na uresničenje deželne ure-buve, dokler bo v veljavi zapora bad javnimi izdatki, ki je potrebna zaradi neugodne gospodarske konjunkture. Vlada bo pospešila odobritev za-kpn^kih osnutkov prejšnje vlade glede kmetijstva, zlasti osnutek, ki padeva zemljiške pogodbe (spolovinarstvo in kolonat). Glede urbanističnega zakona je «10ro DriDomnil da hndn uveli«. vezništva, evro.peisti6no usmeri-tev; temeljni smoter itlijanske zunanje politike je mir v varnosti in svobodi. Predstavniki vladnih strank so dali pozitivno oceno Morovega govora, predstavniki opozicije pa negativno. Viglianesi, tajnik U’L je dejal, da je njegova sindikalna organizacija pripravljena «v popolni avtonomiji in neodvisnosti koordinirati mezdni pritisk s sta. ujem gospodarstva in smotri načrtovanja«. Togliatti je izjavil: «Nisem mogel razumeti, ali b; bile velike razlike, in kakšne bi bile te razlike, med programom, ki nam ga je obrazložila ta druga Morova vlada, in programom, ki bi nam ga predložila tista slo/i ta 'izjemna vlada’, s katero so strašili.« Vecchietti pa je izjavil, da za tak jirogram niso bili potrebni socialisti, ampak da so zadoščali liberalci. Malagodi vidi v programu dušenje »svobodnega gospodarstva in svobodne demokracije«. Michelini je zatrjeval, da bodo ukrepi proti konjunkturi prizadeli predvsem manj -re-možne sloje, medtem ko je Co-velli zatrjeval, da ta program ne bo vlil zaupanja pridobitnim slojem. iiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiieiiiiiiiiiiHiiiiiiiHi . r° Pripomnil, da bodo uvelja-1,1 načelo obvezne razlastitve J^bnih zemljišč najprej na pod-rocjih pospešene urbanizacije, nam-e<: v večjih mestih, kjer imamo ®Jhujše primere špekulacije s te-i i. zemljišči. Odškodnino za ta zem-niSja. bodo določili tako, kot je Predvidena v zakonu za Neapelj, cestniki teh zemljišč se bodo mo-izogniti razlastitvi le v prime-če bodo v roku enega leta g?.1?' začeli graditi na teh zemlji-eih, dela pa dokončali najkasneje v dveh naslednjih letih. v ^?r zadeva gospodarsko načrto-anje, je predsednik vlade dejal, ■ Je metoda načrtovanja značil-kf k® *osP°darsko politiko vlade, k' bo predložila parlamentu do lii«Ca.leta prvj petletni načrt ita-J*n»kega gospodarstva. Osnutek d » načrta, ki ga je pripravila ravna komisija za načrtovanje v„j nrinistrstvu za proračun pod littii Vo£* Prejšnjega ministra Gio-ske ®’ "°“° Proučile še‘gospodar-kat«:n sina**c®lne organizacije, ne-nik- j državne uprave, predstavnih *n drugih zainteresira- im-«jitUs*'0nov> 0 tem pa bo morni ža-T • SVOJe mnenje še CNEL (dr-l0).*i svet za gospodarstvo in de-n«to bo vlada sprejela svojo Politično odločitev. "mro je potrdil prejšnje obveze ......................... Hilli ♦Kozmos 36» 3o. _ v Sovjetski zve-ZfJ’?. danes izstrelili na tir okoli Jevir SRteUt «Kozmos 36». Kakor onr~!®f)0, gre za vrsto satelitov, ti « Jenlh * znanstvenimi apara-satem-.razlskovanJe vesolja. ApogeJ Pert„;?veKa tira Je 503 kilometre, Dotr-ivT .pa 259 kilometrov. Satelit . rebuje 91 minut, da obleti Zem. «Ranger VII» jutri na Luni Vsadili ve80,Jskega laboratorija v Ker utV 30 dsutes lajavili, da »Ran-» taJ?1* nadaljuje pot proti Luni Dot?**? natančnostjo, da ne bo več ra z> . popravljati njegovega tl-lit' iSipol(lne so Javili, da Je sate-lom2rdalJen od Lune še 80.000 ki-rai Kakor predvideno, bi mo. Po ?*‘eteli na Luno jutri ob 14.25 srednjeevropskem času. Poročilo tajnika Novelle o gospodarskem in sindikalnem stanju Smernice tajništvu za nadaljnje delo RIM, 30. — Danes se je v Rimu sestal izvršilni odbor CGIL, ki je razpravljal o gospodarsko - sindikalnem položaju. V svojem poročilu je glavnitajnik Novella poudaril, da ((imamo opravka z zelo zapletenim in zelo napetim splošnim sindikalnim položajem« in da bi se ta utegnil še bolj zaostriti. Po mnenju CGIL je vzrok tega položaja gospodarska in sindikalna politika delodajalskih sil in organizacij, in je dodal, da najnovejši podatki dokazujejo, da se je gospodarski položaj postopoma slabšal. Zatem je Novella poudaril nujnost in potrebo priprave izrednega načrta, ki naj nudi takojšnja jamstva za zaposlitev in za dohodke dela, ki naj potrdi zgodovinsko vrednost pravice do zaposlitve. ki so si jo pridobili delavci, in ki naj določa kot temeljne smotre pohtiko strukturalnih reform in demokratičnega programiranja. Novella je nadaljeval, da bo moral izredni načrt predvidevati strogo selektivno politiko investicijskih kreditov in stroge ukrepe fioti izvažanju kapitala. Dalje bo moral vsebovati discipliniranje novih industrijskih lokalizacij ter vsebovati obveznost za velike privatne komplekse, da sporočijo javni oblasti svoje investicijske načrte, zato da se ti selekcionirajo na podlagi njihove skladnosti s splošnimi koristmi in s povečanjem zaposlitve. Načrt bo moral imeti med svojimi glavnimi smotri tudi jasen program ' za. ljudska stanovanja in za javne gradnje (šole, bolnišnice itd.) v okviru strogega koordiniranja sedanjih ustanov, ki jim je poverjena ta dejavnost. Novella je zatem naštel druge ukrepe, ki so po mnenju CGIL potrebni za premaganje sedanjih go-1 ve, ki jih vsebuje poročilo in na spodarskih težav, in je nato govo- rezultat debate v izvršilnem od-ril o razvoju političnega položa-1 boru.« ja v državi ter poudaril, da se CGIL vzdržuje sleherne ocenitve sporazumov o vladi in o vladni formuli, ker «hoče biti dosledna z avtonomnim in enotnim značajem, ki ga mora imeti sindikalno gibanje.« Omejuje se le na potrditev splošnega stališča, ki ga je svoj čas že izrazil zvezni izvršilni odbor. Glede gospodarske politike je Novella izjavil, da foTmalna uvedba politike dohodkov, razdelitev konjunkturne politike in strukturalnih reform na dve razdobji ter že sama narava'konjunkturne politike lahko kompromitirajo demokratično vsebino gospodarskega programiranja in možnost njegove, ga izvajanja. Ponovil je, da CGIL zavzema negativno stališče do predloga, naj se pokojninski sklad uporabi za financiranje podjetij z državno u-deležbo, in je poudaril, da CGIL jemlje z zadovoljstvom na znanje potrditev obveznosti prejšnje vlade glede družinskih doklad, pokojnin in statuta o pravicah delavcev, ter je na koncu poudaril nujnost takojšnje izvedbe ukrepov o pokojninah socialnega skrbstva. Uradno sporočilo, ki so ga pozneje objavili, poudarja, da CGIL zahteva naglo odobritev zakona o a-grarnih pogodbah z izboljšavami, ki jih zahtevajo sindikati, ter izvedbo agrarne reforme, kakor jo je nakazala CGIL. Ob zaključku svojega zasedanje je izvršilni ■ odbor soglasno odobril naslednjo resolucijo: ((Izvršilni odbor je po prečitanju poročila glavnega tajnika Novelle to poročilo odobril ter pooblastil zvezno tajništvo, nai izvede nakazane pobude naslanjajoč se na usmerit U Tantov poziv MOSKVA, 30. — Glavni tajnik OZN U Tant je danes izjavil, da Sovjetska zveza ni menjala svojega stališča, kar se tiče njenega financiranja operacij Združenih narodov v Kongu in na Srednjem vzhodu. Izjavil je «Vtis imam, da Sovjetska vlada ni pripravljena menjati svoje stališče o tem « Vendar pa je U Tant izjavil, da so razgovori o ((kritičnem finančnem položaju OZN« bili koristni. Pripomnil je, da želi Hruščov iskreno o-krepit; Združene narode in želi, naj bi ti postali res učinkovito o-rodje miru. U Tant ie dejal, da je s Hruščovom in z Gromikom govoril tudi o prihodnosti OZN, o razorožitvi ter o položaju v jugovzhodni Aziji in na karibskem področju. Poudaril je, da njegov namen ni bil prepričati sovjetsko vlado, naj bi sodelovala pri financiranju o-peracij OZN. Dalje je izjavil, da niso govorili o njegovem nasledniku, je dodal, da ni »prejel še nobene odločitve, ali naj bi še za drugih pet let ostal tajnik OZN. Njegov mandat poteče novembra 1966. Na moskovski univerzi so danes podelili U Tantu častni doktorat prava. U Tant je govoril zvečer po sovjetski televiziji. Med drugim je izjavil, da je prepričan, da bodo voditelji Sovjetske zveze in drugih držav članic OZN storili, kar morejo, da najdejo rešitev, tako da ne bo Združenih narodov doletela ista usoda kakor Društvo narodov, «ki je umrlo po 19 letih«, ker je bilo bolj evropska kakor univerzalna organizacija «OZN ima tudi 19 let in je v veliki krizi, toda ne zaradi pomanjkanja univerzalnosti, temveč zaradi zelo resnega finančnega stanja.« U Tant je izjavil, da upa, da bodo države članice pripravile kompromisno re. šitev še pred 10. novembrom, ko s; bo začelo prihodnje zasedanje glavne skupščine. Na koncu je U Tant poudaril željo sovjetskih voditeljev po miru in dejal, da ti želijo, naj bi OZN postala učinkovito orodje za ohranitev miru in za preprečitev vojne. Dodal je, da je OZN «v sedanji drugi polovici dvajsetega stoletja, edino upanje za človeštvo v senci vodikove bombe«. I krajinskih oblasti. Vsekakor se pričakuje, da bo Combe v kratkem sprejel nove ukrepe, ker se vojaški položaj naglo spreminja in ker so se uporniki pojavili sto kilometrov pred prestolnico. Na včerajšnji tiskovni konferenci, ki jo je imel v Rimu Lumum-bov brat, so ga vprašali tudi, kaj je z Gizengo. Albert Lumumba je odgovoril: »Čeprav je Gizenga storil napako, da se je javno pokazal a Combejem, ni mogel noben časopis objaviti kakršne koli Gizen-gove izjave v korist tako imenovani »narodni spravi«. Pozneje se je zvedelo, da je Gizenga zapustil Leopoldville in odšel v Kasaj, ki je pod nadzorstvom osvobodilnega gibanja, in se je udeležil kongresa gibanja »Lumamba«. Kakor poročajo zahodne agencije, je Gizenga odklonil častno predsedstvo tega gibanj# RIM, 30. — Danes je bila prva seja preiskovalne komisije v zvezi z uvažanjem mehiškega tobaka. Seji je predsedoval poslanec Resti-vo; trajala je dve uri. Po seji je Restivo izjavil, da je komisija po proučitvi zadeve imenovala tri poročevalce, ki bodo v kratkem poročali komisiji. Neumorno se nadaljuje delo za rešitev pokopanih delavcev Reševalne skupine se nenehno borijo s časom, da bi rešile devet delavcev, ki so živi zakopani v rovu apnenice, kjer se je pred dnevi utrgal zemeljski usad. Noč in dan nadaljujejo vrtanje rova do zakopanih delavcev Novi uspehi osvobodilne vojske v Kongu LEOPOLDVILLE, 30. — Pripadniki Kongoškega osvobodilnega gibanja so raztegnili svojo dejavnost na področju blizu Leopold-villa. Njihovi vojaki so se opazili že kakih sto kilometrov od prestolnice. Iz Elizabetvilla javljajo, da so redni kongoški vojaki zapustili Kongolo v Severni Katangi, da se izognejo obkolitvi. Pripadniki osvobodilne vojske, ki so pred 48 urami začeli napadati mesto Kvamut, se sedaj pripravljajo na pohod proti Leopold-villu. Plovba na reki Kasaj je prekinjena. Tudi «kongoška narodna cesta«, ki veže Elizabetville z Leo-poldvillom, je prekinjena. Katavubu in Combe sta imela Sinoči dolg razgovor in se posvetovala o položaju. Kasavubu je takoj poklical Combeja na razgovor, ko se je ta vrnil z enotedenskega potovanja po vzhodnem Kongu. Combe je poročal Kasavubuju o svojih stikih s predstavniki po- iiiiiiiiiiiMiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiMMitiiiiiMiiiiiMiiiimiiiiiMiifiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiMiiiiiiiiiintiiiiniiiiiiitiiiuiHviiiiiniiiiiii Prevrnil seje čolnrdvesto oseb utonilo 70 mrtvih v Mehiki zaradi hude vročine - Železniška nesreča v Jugoslaviji DAKA, 30. — V torek zvečer se je na reki Pada prevrnil čoln, v katerem je bilo 225 oseb, od katerih jih je 20o utonilo. Čoln je zadel ob čer na reki in se prevrnil. Samo 25 potnikov se Je rešilo s plavanjem, medtem ko m bilo mogoče ostalim pomagali. MEXICAL (Mehika), 30. - Nad 70 ljudi, povečini otrok in starcev, je umrlo v juniju zaradi velike vročine, ki je gajela severna področja Mehike. V mestu Mežica! na meji z ZDA so zabele-žili temperaturo, ki se Je sukala okoli 42 stopinj v senci. BEOGRAD, 30. — Danes pano či je prišlo do nove železniške nesreče, za katero je Dil kriv rometnik železniške postale Pu iravcih, ki je v zaspanosti »pastil skozi postajo tovorni vlak s 17 vagoni, natovorjenimi z grnri-benim materialom. Po njegovi krivdi Je na odprti progi med Ti. tovim Velesom in Djevdjelijo 10 minut po polneči prišlo do trčenja dveh tovornih vlakov s hitrosti« 70 km na uro. Pri trčenju sta izgubila življenje kurjača obeh vlakov, hudo so bili ranjeni oba strojevodja in dva železni, čarja. Materialna Skoda Je ve.tka. Popolnoma sta uničeni obe lokomotivi in 13 vagonov. Afhesonov načrt o Cipru ATENE, 30. — Ciprski predsednik Makarios je na tiskovni kem. ferenci v Atenah izjavil, da ata grška in ciprska vlada sklenili predložiti ciprsko vprašanje skupščini OZN na prihodnjem zasedanju. Pripomnil je, da so sklenili, da bodo zahtevali za Ciper neodvisnost brez omejitve, na podlagi katere bo ciprsko prebivalstvo moglo odločati o svoji usodi. Makarios je izjavil, da pomenijo njegovi sedanji razgovori v Atenah ((odločilen preokret« v ciprskem vprašanju. Zatem ie Makarios zavrnil tak« imenovani Aehesonov načrt za rešitev ciprskega spora. Izjavil je, da je načrt povsem nesprejemljiv. Johnsonov posebni odposlanec Dean Acheson je namreč predložil grški vladi načrt petih točk v zvezi s Ciprom. Predstavnik grške vlade je izjavil, da grške vlada nima namena odgovoriti na Achesonovo poslanico, in da je mnenja, da načrt ne predstavita »formalnega predloga«, temveč jr samo »odraz mnenja Johnsonovega predstavnika«, ki pa ga grška vlada zavrača. Zvedelo se je, da načrt določa: Združitev Cipra z Grčijo; odstop Turčiji majhnega otoka blizu turške anatolske obale; postavitev turške vojaške baze na Cipru; odškodnina ciprskim Turkom, ki želijo zapustiti Ciper in .»e naselit’ drugje; ustanovitev turških »kantonov* na Cipru pod turško ciprsko upravo. Makarios Je na svoji tiskovni konferenci tudi izjavil, da bi združitev Cipra z Grčijo avtomatično rešila vprašanje oporišč NATO na otoku. »Ko bi Ciper postal grška Aokrajina, je pripomnil Makarios, bi imela samo grška vlada pravico odločati o umetnosti teh oporiič.s iz Ankare poročajo, da se bodo jutri začeli v južni Anatoliji turški letalski in pomorski manevri. Ženeva ŽENEVA, 30. — Danes so na razorožitveni konferenci v Ženevi govorih o ukrepih proti širjenju jedrskega orožja. Sovjetski delegat je poudaril, da ni možnosti sporazuma o tem, dokler bo Zahod o-stal pri svojem sklepu, da ustanovi večstransko jedrsko silo. Carap-kin je izjavil, da mora biti spota-zum proti širjenju jedrskega orožja popoln. To se pravi, da mora vključevati tudi določbo, da države, ki tega orožja nimajo, ne pridejo do njega. »ZDA, je dejal Ca-rapkin, nam pravijo, da bodo preprečile ZRhodni Nemčiji, da bi se posluževala večstranske jedrske sile za nadzorovanje atomskega o-rožja, toda nedavno je predsednik Johnson izjavil, da ZDA nimajo nobene nadvlade ali nadzorstva r.ud Evropo.« Carapkin je dodal, da gre za očitno protislovje, ki se lahko obrazloži samo na en način; Ko bo ustanovljena večstranska jedrska sila, ne bodo mogle ZDA nič storiti, da zaustavijo nemško revanšistično žejo in nemški militarizem. Ameriški delegat Timberlake je ponovil trditve, da večstranska jedrska sila ima edini namen pre- prečiti lirjenje atomskega orožja. Danes so govorili tudi o skrčenju vojaških proračunov. Pred- stavniki Vzhoda in Zahoda so pri tem ponovili dosedanje stališče. Delo konference se bo nadaljevalo v torek. IlllllllMlIiliillllllilllliluillllilliiiiiililiilliiiiiniiiiiiiiiilliililiiiiiiiinitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriMllllllllilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiif KP Kitajske zavrača predlog KP SZ za konferenco 26 komunističnih strank Nove kitajske obtožbe proti SZ - Kitajci ustvarjajo incidente tudi z Mongolijo MOSKVA, 30. — Sovjetska zveza je predlagala Kitajski in drugim 24 komunističnim strankam, naj bi se udeležile konference, ki naj bi se sklicala v najkrajšem času, da bi na njej proučili spor v mednarodnem komunističnem gibanju. Predlog vsebuje pismo, ki ga je CK KP SZ poslal 25 komu- nističnim strankam. Konferenca bi morala pripraviti splošno konferenco vseh komunističnih strank na svetu, ki jih je približno 90. Pismo je centralni komite KP SZ poslal 25 strankam, Tei so slkup-no a sovjetsko partijo sestavljale redakcijski odibor mednarodne ko. munistične stranke leta 1960. Kakor se je zvedelo, je sovjetska partija poslala pisma komunističnim strankam v naslednjih državah; Albanija, Bolgarija, Madžarska, Severni Vietnam, Vzhodna Nemčija, Kitajska, Severna Koreja, Kuba, Mongolija, Poljska, Romunija, CSSR, Francija, Italija, Zahodna Nemčija, Velika Britanija, Finska, Argentina, Brazilija, Sirija, Indija, Indonezija, ZDA, Japonska in Avstralija. V Pekingu pa je agencija Nova Kitajska sporočila, da je kitajska komunistična stranka poslala 28. julija sovjetski partiji odgovor na njeno pismo od 15. junija. V svojem odgovoru »ponavlja svoje nasprotovanje sklicanju mednarodne konference bratskih partij, ki jo predlaga sovjetska komunistična stranka«. Pismo kitajske komunistične stranke vsebuje pet točk: 1. Obsoja »spletke voditeljev sovjetske komunistične stranke, ki hočejo ovzročiti razkol v mednarodnem omunističnem gibanju s sklicanjem mednarodnega sestanka brat. skih partij«. 2 Izjavlja, da so »sovjetski voditelji pripravili za ta sestanek politično revizionistični -program«. 3. Poudarja, da »nezakonite sovjetske priprave za to konferenco na vrhu spadajo v dosleden načrt, ki ima namen povzročiti ražkol mednarodnega komunističnega gibanja«. 4. Zavrača »obrekovanje v pismu od 15. junija in izraža odločno podporo revolucionarni borbi marksistič-nih-leninistionih strank«. Na koncu pravi pismo, da nasprotuje »•sleherni naglici pri sklicanju komunističnega sestanka na vrhu«. snega značaja ideološke, o« zaključuje pismo, ne bi mednarodni sestanek bratskih partij, ki bi se prenagljeno sklical, Ulegel pripeljati do dobrih rezultatov.« »Nikoli se ne bomo udeležili mednarodne konference ali pripravljalne konference, ki bi jo vi sklicali ž namenom, da povzročite razkol v mednarodnem komunističnem gibanju,« pravi pismo in dodaja: »Pristaši revizionizma predstavljajo samo majhen del komunistov sveta. Komunisti so resno razdeljeni. Nekateri slepo ubogajo vaše ukaze, toda njihovo število se zmanjšuje.« »Odločno verjamemo, nadaljuje pismo, da tistega d.ne, ko se bo vaša ta.ko imenovana konefrenca sestala, boste vi legli v svoj grob. Toda, ker ste že sprejeli svojo odločitev, boste nedvomno sklicali to konferenco, kajti drugače bi se sami sebe zanikali in bi postali zasmehovanci stoletij. Kakor pravi pregovor, ni moč stopiti s tigra, na katerem se jaha. Vi ste se znašli v nerešljivem položaju. Ce ne skličeta konference, bodo ljudje dejali, da ste sledili nasvetu Kitajcev in markaističnih-leniniitičnih strank, in boste zgubili svoje dostojanstvo. Ce boste sklicali konferenco, se boste znašli V zagati brez izhoda. Sedanja zgodovinska konjunktura predstavlja za vas revizioniste hudo krizo, ki gte jo sami povzročili.« Pismo se zaključuje s pozivom »dragim tovarišem« in pravi; »Ponovno vas rotimo, da se ustavite na robu prepada. Toda, če ne bo- ste poslušaii in ste odločeni iti po poti propada, storite, kakor hočete« Kakor poroča ANSA iz Beograda, Je tudi centralni komite ZKJ dobil vabilo CK KP SZ, naj pošlje svoje predstavnike na konferenco komunističnih strank, ki naj bi se sestala v Moskvi. Agencija Tass poroča, da so kitajski delegati na protijedrski konferenci, ki se začenja danes v Tokiu, oporekali sovjetskim delegatom pravico udeležbe na tej konferenci, ker je Sovjetska zveza sklenila udeležiti se tudi protijedrske konference, ki' so jo sklicali v Hirošimi tisti, ki nasprotujejo kitajski politiki. Agencija Tass dodaja, da je Sovjetska zveza sklenila udeležiti se obeh konferenc z željo, da skuša vzpostaviti enotnost japonskega gibanja za mir, ki se je razdelilo na dvoje, ko je večina japonske komunistične stranke sprejela kitajske teze. Dalje poroča Tass, da je kitajska delegacija v vsej naglici sklicala »»posvetovalni sestanek«, da bi s podporo nekaterih afriških in azijskih delegatov, ki stalno živijo v Pekingu in nimajo nobenega pooblastila, dosegla izključitev sovjetskih delegatov s konference. Toda ta namera je spodletela, ker so japonski in drugi delegati »cenili mi- ren in pozitiven ton« sovjetske delegacije, in končno je bila sprejeta resolucija, ki jo je predlagala sovjetska delegacija. Moskovska, večerna lista (»Izvesti-ja>. in »Moskva zvečer« objavljata Tassovo poročilo iz mongolske prestolnice, v katerem se obtožuje Kitajsko, da ima Mongolijo za sestavni del Kitajske. Ta sporoča, da je glasilo mongolske komunistične stranke objavilo članek, ki poroča o incidentu, ki se je dogodil pred nekaj leti. Studetnom, ki so biU poslani v Peking s štipendijami, so predložili zemljevid, v katerem ni začrtana meja med Mongolijo in Kitajsko. V Moskvi so mnenja, da ja značilno, da je bil protest nekega mongolskega študenta objavljen šele nedavno. Zato se bo po mnenju opazovalcev Mongolija, ki podpira sovjetsko tezo, zaradi svojega zemljepisnega položaja v krat. kem znašla sredi spora med SZ in Kitajsko. Zahodne agencije poročajo o hudih incidentih v mongolski prestolnici med kitajsko-mongolskimi kolesarskimi tekmami. Zaradi teh Incidentov je mongolsko zunanje ministrstvo izročilo protestno noto kitajskemu poslaništvu. Nota obsoja (»sramotno obnašanje nekaterih kitajskih državljanov, ki so se ob-našali kot tepisti med tekmo«. «Ti državljani, nadaljuje nota, so poleg odkritega izzivanja žalili mongolske vojake in državljane,« Omenjene tekme so bile od 24. do 26. julija v Ulan Batoru. i CHAMPAGNOLE, 30. — Reševal, ne skupine so nenehno na delu, da bi rešile devet delavcev, ki so blokirani v apnenici v globini 66 metrov. Kolikor mogoče hitro, toda tudi z vso previdnostjo nadaljujejo vrtanje, da bi dosegli zakopane delavce. Medtem ko so v stiku z devetimi delavci, nimajo nobene novice o drugih petih delavcih, ki so ločeni od te skupine. Davi je župan iz Champagnole izjavil, da so bili delavci obveščeni, da bedo morali čakati več časa, kakor se je predvidevalo, preden jih bode lahko rešili. Dodai je, je morala delavcev izvrstna. Ce bo šlo vse po sreči, bodo morali delavci čakati še drugih 48 ur. Nov vrtalni stroj, ki so ga pripeljali danes, je začel delovati nocoj. Najprej bodo zvrtali odprtino, debelo devet centimetrov. S poznejšim vrtanjem bodo skopali vedno širše rove: 19 centimetrov, 30 centimetrov, 40 centimetrov in končno 60 centimetrov. Nato bodo spustili v vrtino cev, debelo 49 centimetrov, vanjo pa bodo spustili reševalno kabino, v kateri budo potegnili delavce na površje. iiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimifiiiiiiiiiii VOLILNA KAMPANJA V ZDA Johnson se ni še odločil o podpredsedniškem kandidatu Poziv skupine uglednih osebnosti predsedniku, naj za kandidata imenuje Stevensona WASHINGTON, 30. - Na tiskovni konferenci je ameriški predsednik Johnson izjavil, da se ni še odločil o izbiri kandidata za podpredsednika ZDA. Dodal je, da prihajajo v poštev še vedno številne osebnosti. Dalje je predsednik izjavil, da bi moral kandidat «biti človek, ki bi bil sposoben izpolnjevati dolžnosti podpredsedni-štva in predsedništva, če bi ta velika odgovornost padla na njegove rame«. «Moral bi biti človek, ki bi ga z naklonjenostjo sprejeli v vseh državah zveze, v vseh skupinah prebivalstva, strokovnjak v zunanji in notranji politiki«. »Želel bi, da bi bil človek ljudstva, ki bi se zanimal za blaginjo ljudstva. Želel bi, da bi bil človek, ki bi bil povezan z javnim življenjem in se mu z vdanostjo posvetil. Želel bi, da bi bil človek močne osebnosti, previden in napreden. Želel bi, da bi bil človek, ki bi bil pripravljen sodelovati s kongresom, z vlado in s predsednikom. Želel bi, da bi bil človek, ki bi užival čim širše odobritev delegatov, ki imajo odgovornost, da glasujejo o njegovem imenovanju.« Johnson je zatem izrazil upanje, da bodo vsj Američani spoštovali zakon o državljanskih pravicah in da ne bo nihče hujskal na neposlušnost. Zatem je izjavil, da ukrepi, ki so jih sprejeli v ZDA proti vsaki možnosti tajnih jedrskih poskusov in kršitvi moskovske pogodbe, ((varujejo ZDA pred nenadnim napadem v večji meri kakor leta 1959». Predsednik Johnson je tudi izja- ziv naj vil, aa odobrava včerajšnji po: voditeljev črnskih organizacij, i omejijo množična zborovanja za rasno integracijo, med volilno kampanjo. Črnski voditelji so namreč mnenja, da so nadavne demonstracije še bolj vzbujale reakcijo rasistov, s čimer je izvajanje zakona o državljanskih pravicah še težavnejše. Kar se tiče podpredsedniškega kandidata demokratske stranke, je predsednik »odbora za Stevensona v podpredsedstvu« poslal danes Johnsonu pismo, s katerim ga poziva, naj imenuje Stevensona za kandidata. V pismu se izraža tudi zaskrbljenost zaradi «goldwateri-zma«. Zatem govori pismo o vrlinah Stevensona. Ameriški zakon o .) Blasoletto, Ul. Roma 16- Al Gal*-no, Ul. S. Ol lino 36; Alla Madonn* del Mare, Largo Piave 2: Sv. An*-Reška cesta 63; Davanzo, Ul. Bet'. nlnl 4; Godina. Ul. Oinnastlca «; ** Lloyd, Ul. Orologlo 6; Sponza, El-Montorslno 9 (Rojan). NOČNA SLUŽBA LEKARN <27. 7. do 2. I.) Davanzo, Ul. Bernlnl 4; Godin*' Ul. Glnnastlca 6; Al Lloyd, Ul. logio 6; Sponza, (Rojan). Ul. Montorslno V stanovanju je padla Včeraj popoldne so na ortopedski oddelek bolnišnice s pridržano prognozo sprejeli 83-letno upokojenko Mario Graccor vd. Monti iz Ul. Vecellio 10 zaradi zloma desne stegnenice. Ponesrečenko so v bolnišnico prepeljali z avtom RK. Povedala je, da se je ponesrečila malo prej, ko ji je na hodniku lastnega stanovanja nerodno spodrsnilo ln je padla. Jane na predvaja danes 31. t. m. ob 18. v dvorani in ob 20. url na prostem film: MISSI0NE SEGRETA 30 SEKUND NAD TOKIOM Igrajo: SPENCER TRACV, ROBERT MITCHUM ln VAN JOHNSON OBLIKE RAZVOJA SOMAISKECA GOSPODARSTVA Načrt, ki je za Evropejca lahko le «načrt želja» Dežela, kjer se nahaja četrtina vseh kamel sveta ■ Planiranje hrez osnovnih podatkov - Milijarde pomoči iz inozemstva Prednost investicij transportu, zatem poljedelstvu ter industriji Somalija je celo za Afriko do- ■ kaj nenavadna dežela: dve tretjini njenih prebivalcev — Zdru ženi narodi jih cenijo na dva, so-malsko ministrstvo za notranje zadeve pa na 5 milijonov — je nomadov. Ukvarjajo se z najpri-mitivnejšim kmečkim gospodar stvom. Malone ves izvoz temelji na bananah In živini. Obdelana polja so redkost. Organizirane in dustrije pa skoraj da ni. Tudi železnic ni, ceste so skrajno slabe, edino prevozno sredstvo pa predstavlja kamela. Dva milijona Somalcev ima v svojih rokah četrtino vseh ka mel, kar jih je na svetu. In na tp so zelo ponosni, pravijo: «V Somaliji pride na vsakega posameznika več kamel kot pa v ZDA avtomobilov na vsakega Ameri-kanca. Toda, za razliko od avta, nam živa kamela daje še mleko, mrtva pa kožo, meso in kosti. Mimo tega, pa se somalskl petletni gospodarski načrt zdi še bolj neverjeten. Somalski načrtovalci so se načrta gospodarskega na predka lotili, ne da bi pri tem razpolagali z najosnovnejšimi podatki o trenutnem gospodarskem stanju. Sam načrt tudi po svoji obliki ni kdo ve kako ugleden, vendar se po letu dni, odkar so ga začeli izvajati, že lahko vidijo državne farme, nove bolnišnice, tovarne za konserviranje rib ali novo pristanišče. «Proučili smo, kaj je državi najbolj potrebno, ugotovili celo čini-telje, ki so najpomembnejši za gospodarski razvoj, in sestavili načrt,« pravijo somalski načrtovalci. Ekonomistu iz kake razvite dežele bi se tako «proučevanje» potreb zdelo najmanj neodgovorno, vtem ko ga ekonomska komisija OZN smatra za povsem napredno in docela skladno z afriškimi okviri in pogoji. Zatrjujejo celo, da predstavlja to nekakšno lekcijo vsem tistim, ki se postavljajo na stališče, da je načrt ekonomskega in socialnega razvoja nemogoče sestaviti, če ni na razpolago osnovnih statističnih podatkov. Gospodarski načrt, plan, potemtakem v resnici obstaja. Po obsegu investicij zavzema prvo mesto transport. Izgraditi bo treba okrog 3000 km cest. Ob Indijskem oceanu bodo zrastla nova pristanišča. Ustvarja se obalna plovba, a ustanovljena je bila tudi somatska letalska družba. Četrtina investicij je namenjena Poljedelstvu in pa umetnemu namakanju novih površin. Razvila se bodo državna posestva ter vpeljali novi sodobni načini in metode obdelovanja. Na tretjem mestu je industrija, Predvsem prehrambena. Deloma tudi tekstilna. Očitno pa je, da se načrtovalci zavedajo, da bodo tolikšne investicije ostale brezplodne, če prej, oziroma vsaj istočasno ne bo poskrbljeno tudi za ustrezne strokovnjake. V šolstvo bodo spričo tega investirali okrog 7 milijard lir ali 6 odstotkov proračuna. «Za evropskega planerja bržko-ne predstavlja to samo načrt naših želja,« pravi generalni ravnatelj osrednje planske organizacije v Mogadišu. «Toda že v letu dni so bili dejansko uresničeni številni načrti....« To drži! In res Je tudi, da je finansiranje somalskega gospodarskega načrta silno enostavno. Pretežni del investicij bodo namreč plačale ((prijateljske države in a-gencije«. v petletnem razdobju nai bi bilo investiranih 1 milijarda 400 milijonov somalskih ši-“ugov (okrog 116 milijard lir), vlada si je že zagotovila 677 Bilijonov šilingov tuje pomoči. Po-lQvico bosta dali SZ in Češkoslovaška. Ni dolgo tega pa, ko je bi-*? Javljeno, da bo tudi Kitajska dala, oziroma darovala 160 milijonov. Ostalo bodo zagotovile ZAR, vropska gospodarska skupnost, *DA in Zahodna Nemčija. Vlada predvideva, da bo iz inozemstva prejela tudi razliko med Predvidenimi investicijami ter že 0 ljubljenim denarjem. Omembe kih**”0 pri tem’ da 150 Podat- h Združenih narodov predstavna narodni letni dohodek v So-ahji od 40 do 50 dolarjev na Prebivalca (najnižji v Afriki). Ce Potemtakem upoštevamo, da v So-allji živi okrog dva in pol mi-Iona Prebivalcev, lahko lzraču-amo, da znaša letni narodni do-,dek te afriške dežele 100 milijonov dolarjev. Tuja pomoč torej hodk 50 odstotkov narodnega do- J Primerjavi z ostalimi afriški-in drugimi nerazvitimi deže-ami, se Somalija nahaja v izred-o ugodnem položaju. Primer: če Indija sorazmerno na vsakega Prebivalca prejemala enako pomoč °t Somalija, bi dejansko letno reJela okrog 6 milijard dolarjev. Toda pravo sliko si človek lahko ustvari šele, če si Somalijo nekoliko ogleda. Največja poslopja v Mogadišu so last tujih veleposlaništev. Zatem ti pokažejo bolnišnico, dar Skupnega evropskega tržišča. Tiskamo je postavila SZ. Učiteljišče pa pripravljajo Amerikanci. Tehniško šolo vodijo Cehoslovaki... «Od kod pa ste vi?« nas vpraša vodič, sicer predstavnik tiska. 2e petič mu povemo, da smo iz Jugoslavije. In že petič nam vodič pravi: «Aha, iz Cehoslovaške, torej! Vaši deželi smo izredno hvaležni za pomoč...« V resnici Jugoslavija še nima v Somaliji niti diplomatskega predstavništva. Vsa tehnična pomoč je omejena na nekaj somalskih študentov, ki obiskujejo jugoslovanske šole. In vendar bi generalni direktor planske organizacije, g. Abraham, želel, da bi Jugoslavija s svojimi velikimi izkušnjami Somaliji pomagala pri ustanavljanju obalne plovbe. Somalija je mlada država, ki — kot se zdi — zelo naglo napreduje. Saj, kar v Somaliji človeka še prav posebno navduši, je prav mladost tako dežele same kot njenih ministrov. Vrhu tega pa so vse investicije, ki prihajajo iz tuje pomoči, v večini primerov namenjene za uresničitev načrtov, ki jih bo prevzel družbeni sektor. Tako se, torej, razvija gospodarska osnova, ki bo Somaliji omogočila, da bo svoj drugi petletni načrt lahko finansirala z delom svojih lastnih ljudi. In da bo, najprej, tudi izplačala današnje ((darove prijateljskih držav«. A. MAHKOTA ODKRITJE DRAGOCENIH PLOSC DELEŽ K RAZVOZLANJU STARODAVNE ETRUŠČINE Zanimiva tiskovna konferenca profesorja Pallottina • Kako je prišlo do odkritja treh zlatih plošč z etruškim in punskim napisom ........—-- Družina na morju, bi rekli na prvi pogled. Torej nič posebnega. Ce pa sliko malo bolje pogledamo, vi-dimo tudi crno-beli steber, ki označuje mejo med Zah. Nemčijo in Dansko. In ta meja teče tako, da je morje dansko, kopno pa nemško in nemška družina bi smela v vodo le s potnim listom. Toda, kdo bi gledal na te formalnosti .................................................iiiimiiiniiii...im (REVOLUCIONARNA NOVOST«, KI PA NE NAVDUŠUJE VSEH Komprimiran kisik kot dobro sredstvo proti gangreni in tudi zastrupitvam Operacija v pogojih komprimiranega kisika v bostonskem Children’s Hospitalu IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Marcello Mascherini v devinskem parku Prvi poskusi na Holandskem - Danes v praksi v kakih desetih bolnišnicah - Ko ni ustrezne komore, si pomagajo z železnim zabojem - Eni so navdušeni, drugi pa še pomišljajo Razstava kipov Marcella Ma-scherinija v parku devinskega gradu tvori res veličasten zaključek tržaškega umetniškega u. dejstvovanja v pretekli sezoni 1963.—64. leta, saj je kulturni sloves Trsta v poslednjem desetletju nedvomno povezan z znatnimi uspehi doma in po svetu tega pomembnega kiparja. Okoli 60 večinoma bronastih kipov prihaja do svoje polne izrazne veljave v tem čudovitem okolju morja, neba, zelenja in skalnatih zidov. Vrste se tu primeri del iz celotne Mascherinijeve ustvarjalnosti. Tako nad prepadom vrh grajskega obzidja vriskajoče dekle «Poletje« iz leta 1933, na mehkih tratah in med zelenje položeni kipi v dolžino grajenih teles, ki so v Mascheriniju prebudili njegovo zavest sredozemske pripadnosti, pa do najnovejših, kraško kameninost posnemajočega oblikovanja plastik, ki se zaključuje z letošnjim delom «Pesem pesmi«. Poslednja tema je kiparju posebno pri srcu, ker jo ponavlja v več oblikovnih izvedbah v vseh njegovih kiparskih obdobjih, in to vedno z enako visoko monumentalno učinkovitostjo. Čeprav prihaja v prirodnem okolju do največje veljave o-čarljivo preprosti Mascherini jev ideal lepote tenkoudega v dolžino stremečega telesa, so tudi dela iz sedanje Mascherinijeve dramatične obdelave, ki predstavljajo boreče se nadangele in umirajoče vojščake, enako prepričljive umetniške veljave. Ce se zde fauni, ženske in Himere, kot da bi zrasli iz plodne zemlje, so pa trpeče izmaličena telesa vojščakov tako, kot da bi jih izbruhali na dan podzemski potresi. Mascherini je nagrajenec Beneškega bienala za cerkveno plastiko in tako nam tudi tu prikazuje taka dela, med temi posebno asketsko občutenega Frančiška Asiškega, pa tudi slično občutena kipa za spomenik žrtvam v Osvječinu in padli partizanki. Mascherinijevi uspehi v inozemstvu so ponazorjeni z velikimi fotografijami kipov, ki kot velikanska Minerva krasijo trg v Antverpnu in razne muzeje. Razstavo osvetljuje krasen katalog, ki je skoro že prava monografija z mnogimi članki raznih kritikov in 33 celostranskimi slikami. Obilni obisk občinstva, meščanov in turistov, ki dnevno obišče razstavo, izpričuje, da je bilo res potrebno predstaviti Ma-scherinijeva dela v širši prostornosti, kot pa so to štiri stene galerij. MILKO BAMBIČ Med medicinskimi dosežki novejše dobe se morda največ govori o zdravljenju s pomočjo komprimiranega kisika. V kakih desetih bolnišnicah na svetu se vedno več neozdravljivih bolnikov skuša rešiti v velikih komorah, ki so pripravne za zdravljenje. s komprimiranim kisi-kofti. Težka železna 'Vrata se za pacientom zapro, v komoro pa se spušča kisik v količini od dva do štirikrat večji kot ga vdihavamo v normalnih pogojih. Skozi masko pacient vdihava čist kisik, Ze v nekaj minutah so tkiva in tekočine pacientovega telesa tako rekoč prepojena s kisikom. Rezultati so dobesedno fantastični. Bleda Drezkrvna in brezživ-Ijenjska telesa novorojenčkov nenadoma oživijo in dobe zdravo barvo. Podoben rezultat dobimo tudi pri bolnikih vseh starosti pri raznih nevarnih okvarah, šokih, zastrupitvah itd. Zdravljenje na tak način so prvič izvedli na Holandskem, konkretno ' v Amsterdamu. Neki zdravnik je logično sklepal: ((Normalno človeško telo je podobno gobi, napojeni v kisiku«. Razne bolezni, akvare, defektna srca, pljuča, ki slabo funkcionirajo pa skušajo to gobo izsušiti. Ker vsako kolikor toliko večje pomanjkanje kisika privede do smrti, čemu bi po isti logiki večje količine kisika ne pomagale pri raznih boleznih? Od teh logičnih zaključkov je zdravnik prešel na poskuse na pseh, zajcih in drugih poskusnih živalih. Pri tem si je pomagal z navadnim železnim zabojem, v katerega je potiskal kisik pod večjim pritiskom. Poskusi so pokazali, da je kom-primirani kisik od treh atmosfer povečeval količino kisika v organizmu za petnajstkrat. Poskusi pa so pokazali tudi marsikaj drugega. Iz krvi poskusnih živali je bil odstranjen hemoglobin, t. j. rdeči pigment, ki prenaša kisik in oskrbuje z njim tkiva. V takšnih primerih bi, normalno, vsaka žival morala poginiti že čez nekaj minut. V pogojih komprimiranega kisika pa so poskusne živali zdržale do 45 minut. Krvna plazma je torej prevzela nase vlogo pigmenta kot nosilca kisika. Da bi podobne poskuse mogel vršiti tudi na ljudeh, je zdrav, nik dal izdelati primerno komoro. Bilo je to leta 1959. .....................................................................minili......n.................................umi.................ulili OVEN (od 21.3. do 20.4.) Dan je primeren za poslovne ljudi, katerih delo zahteva odločnost in ugled. Odlična zamisel bi utegnila poenostaviti rešitev zahtevne naloge. BIK (21.4. do 20.5.) Načrt, katerega izpolnjevanje je že v teku, bo naletel na nekatere težkoče. Dogodki, ki pridejo, bodo na vas vplivali pomirjevalno. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) S tvojo dejavnostjo si boste zagotovili dobre uspehe. Spoprimite se z odločnostjo in zaupanjem s svojimi problemi. RAK (od 22.6. do 22.7.) Zdaj je najprimernejši čas za osebne pobude. Omogočite prosto pot svo-jim idejam. LEV (od 23.7. do 22.8.) Izložen: boste zlonamernim in težkim kri- tikam, Postanite se po robu ljubosumnosti in opravljivosti. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Tre-nutek je zelo primeren za vsako umetniško in ustvarjalno dejavnost. Pri lzlaganju svojih idej, bodite zelo previdni. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Skušajte se ogibati površnosti, če Vam jg kai Hn trniniK u«nanAt> Jezljivost svetovalec. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Bodite vsaj tako prebrisani, da boste znali popustiti v najmanj vaznih stvaieh. Večer bo najpri- vam je kaj do trajnih uspehov. bo vaš izredno slab mernejši za neki sentimentalni sestanek STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Odložite za nekaj časa nekatera težko rešljiva vprašanja. Priporoč. ljiv je sestanek med najožjimi prijatelji. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Za umetniško dejavnost dokaj delikatno obdobje. Ne iznašajte po nepotrebnem preostrih kritik, če si nočete zapraviti simpatij. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Vaši težnji po akciji bo zadovoljeno. Pazite se pred nehoteno površnostjo, ki bi utegnila povzročiti neki spor. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Okoliščine so naklonjene stremljenju po odpravi nekega nasprotovanja. Skupno s svojim sodelovanjem boste morali proučiti rešitev nekega odločilnega vprašanja. Ena najbolj nevarnih zastrupitev je gangrena, proti kateri ostanejo brez moči tudi najboljši antibiotiki. Ce gangrena zajame roko ali nogo, ni druge pomoči kot amputacija. Ce pa gangrena zajame npr. del želodca, ni rešitve. Ugotovljeno pa je, da ima gangrena eno šibko točko: njeni mikrobi se ne množijo tam, kjer ni kisika. In holandski zdravnik se je ob tem vprašal: ali se ne bodo mikrobi gangrene umaknili, če organizem ((okopamo« v kisiku? Eden od prvih pacientov ,ki je prišel s temi pogoji v komoro, je bil 68-letni moški, ki mu je gangrena zajela spodnji del želodca. Mnenje zdravnikov, da bi ga rešili, je bilo 100-odstotno negativno. Za-to je bil primeren za ta poskus. V enem dnevu so ga trikrat vnesli v komoro, kjer je ostal po nekaj minut. Vsakokrat so ga iz komore prinesli v boljšem stanju. Ko so ga tretjič prinesli iz komore ,je prosil, naj mu dajo hrano. Kt> so ga prinesli petič, so ga poslali že domov, ker je bil malone zdrav. Toda ne le gangrena, tudi druge bolezni odnosno druge okvare se dado odpraviti ali vsaj popraviti. Vsako leto se rodi na tisoče otrok s kako okvaro na srcu. V hujših primerih za te o-troke ni rešitve. Vzdržijo le nekaj ur, kajti njihovo srce ne dobavlja dovolj zraka organizmu. Z druge strani pa so organizmi novorojenčkov prešibki za kirurške posege. Preostaja še — komora. V bostonski otroški kliniki so najprej poskusili reševanje takih okvar na 500 poskusnih živalih. Rezultati so bili odlični in pri vič je prišel na vrsto človek, konkretno dojenček 17. decembra 1962. leta. Rezultat je bil odličen. V nekaterih primerih so skupno z otrokom z defektnim srcem stopili v komoro tudi kirurg, njegov asistent in bolničarka, ki so otroka operirali v pogojih komprimiranega zraka, ki ga otroški organizem lahko prenese. Samo v bostonski otroški kliniki so napravili 50 operacij v takšnih pogojih in od tega je 37 operacij povsem uspelo in se operirani otroci normalno razvijajo. Najmanjši otročiček je bil težak komaj 2 kilograma, najmlajši operiran pacient pa je bil star komaj 13 ur. Odlične rezul. tate je komora z komprimiranim kisikom pokazala tudi pri otročičkih, ki se rodijo živi, ki pa ne morejo dihati. V njej so ((oživeli« tudi otroke, ki že niso več dihali tudi 20 minut. Od vseh tkiv in organov telesa ima srce največjo potrebo po kisiku. Srce namreč potrebuje velike količine kisika. Pri srčnih motnjah so si zdravniki pomagali s kisikom, da so re. gulirali bitje srca. Nedavno so na Angleškem pripeljali v bolnišnico starejšega človeka, ki je zaradi kapi bil v nezavesti. Njegov krvni pritisk je naglo padal .srčni utripi pa so malone prenehali. Zdravniki so poskusili zadnje sredstvo — kompri- miran kisik. Bolnišnica pa niJ imela ustrezne komore. Pomagali so si z železnim zabojem. Borba za to življenje je trajala 9 dni, toda človek je bil rešen. Cez mesec dni je pacient odšel iz bolnišnice in normalno živi. Nedavno so zdravniki odkrili, da je komprimiran kisik odlično sredstvo proti zastrupitvam z ogljikovim monoksidom. Ta strupeni plin deluje tako, da preprečuje hemoglobinu prenašanje kisika iz pljuč v tkiva. Žrtev zastrupitve se zaduši Zdravniki so skušali zdraviti takšne primere s komprimiranim kisikom in pri tem ugotovili, da pod nje. govim vplivom krvna plazma prevzame vlogo hemoglobina. Pri 70 primerih zdravljenja zastrupljenih organizmov le 2 nista u-spela. Neki znani strokovnjak z vseučilišča v Glasgowu je glede tega rekel; «Sedaj vemo, da moremo vsakega pacienta, ki se je zastrupil z ogljikovim monoksidom, rešiti že v eni uri, seveda pod pogojem, če nam ga prinesejo v bolnišnico še živega« Seveda ne gre vse tako gladko, prav tako niso vsi zdravniki tako navdušeni, kot je omenjeni zdravnik iz Glasgowa. Neki njegov kolega pravi: «Jasno je, da je zdravljenje s komprimiranim kisikom povzročilo prr-vo revolucijo v medicini, toda to še ne pomeni, da bi morali nadaljnje poskuse na tem področju zanemariti, ker točno še ne vemo, kakšne nevarnosti nas še čakajo. Vsekakor bomo o tem v prihodnjih treh. štirih letih še marsikaj zvedeli.« (Modem Cience) Pred kratkim je Massimo Pal-lottino, profesor za etruskologijo' na rimski univerzi, potrdil med tiskovno konferenco, ki jo je imel, da «predstavlja odkritje treh zlatih plošč z etruščanskim in punskim napisom, do katerega je prišlo v kraju San Severo, izredno arheološko vrednost». Do odkritja je prišlo med kopanjem, ki ga je organiziral Inštitut za etruskologijo ter italske starine na rimski univerzi, in to ob sodelovanju s Skrbništvom za starine južne E-trurije. Gre skratka za organizirano akcijo arheoloških raziskovanj, predvsem v zvezi s starodavnim mestom Pyrgi in njegovim znanim etruščanskim svetiščem. «Odkritje teh plošč,« je rekel prof. Pallottino, «nam dokazuje v veliko zadovoljstvo vseh, ki se ukvarjajo z etruskologijo — določeno povezavo med vzhodnim in zahodnim svetom.« Zatem je prof. Pallottino pojasnil, da je do odkritja prišlo iznenada, toda ne nepredvideno«, saj potekajo dela pri kopanju vzdolž tirenske obale in južno od Rima že sedem let, in to zelo počasi ter na osnovi najbolj strogih znanstvenih kriterijev. Do odkritja je prišlo na kraju, kjer bi, po razpoložljivih virih, moralo nekoč stati svetišče mesta Pyrgi, ki je bilo množično obiskovano posebno od strani Grkov, katerih prisotnost je v omenjenem mestu zapustila dokaj vidne sledove. Na istem kraju so v preteklih letih bili od kriti tudi ostanki dveh templjev iz petega stoletja pred našim štetjem. Zdaj pa so v nekem odkritem jarku na prostoru, ki leži med obema templjema, v ograji, sestavljeni iz blokov, vsebujoči tudi odpadke iz žgane gline, okrog 50 centimetrov globoko, prišle na dan omenjene tri ploščice. Bilo je pozno zjutraj 9. julija, ko so nekateri delavci-kopači iznenada zagledali te ploščice. Dr. Fal-coni, asistentka prof. Pallottina, ki se je nahajala z njimi, je zelo razburjena takoj opazila, da so ploščice izpisane. «Dejstvo, da so izdelane iz dragocenega materiala,« pripoveduje dr. Falcone, vzame ni bilo zanimivo. Toda, ko sem eno vzela t) roke — in sicer ono z etruščan-sko pisavo od leve proti desni — sem šele opazila napis. Nenadoma sem začutila neko nenavadno zadovoljstvo, največje doslej v mojem življenju.« Prof. Pallottino je še rekel, da je vrednost odkritih ploščih (od katerih imajo one z etruščansko pisavo po 16 ali 9 vrst, s punsko pa lij ne samo izrednega lingvističnega, marveč tudi vsebinskega pomena. Prvi trenutek je obstajalo mnenje — je nadaljeval prof. Pallottino — da bi utegnil tekst na vseh treh ploščah, ki so si povsem podobne po obliki, izdelavi in stilu, biti enak. Po natančnejšem proučevanju in primerjavi plošč s punskim in etruščanskim napisom, pa smo odkrili, da ne gre za primer nekakšne «dvo-jezičnosti«. Vendar je moč, po mnenju prof. Pallottina, zagotoviti, da so vsi trije napisi na ploščah od ene in iste etruščanske osebe, ki jih je bila posvetila nekemu punskemu božanstvu. «Vsekakor predstavlja,« je nadaljeval prof. Pallottino, majvečjo vrednost to, da je bilo prvič, skupaj z etruščanskim napisom, odkrito tudi ime osebe iz etruščanske zgodovine, živeče med petim in četrtim stoletjem pred našim štetjem. Tembolj, ker je v etru-ščanski zgodovini toliko praznin, ki pa jih je moč izpolniti samo z odkritjem novih imen in datumov.« Končno je bilo tudi pojasnjeno, da ni pravilno etruščanski jezik smatrati za jezik, ki ga ni moč čitati. «Etruščino,» je rekel prof. Pallottino, «čitamo že okrog 200 let, dasiravno je še v marsikaterem pogledu neznana in tajin-stvena. Punski tekst pa bo v našem primeru izvrstno služil za rekonstrukcijo integralnega pomena etruščanskih tekstov.« «Nekulturni» golobi v Ferrari FERRARA, 30. — Kot v mnogih drugih velikih mestih, delajo golobje težave tudi v Ferrari ln v zvezi s temi težavami so bile ((mobilizirane« nekatere organizacije, med katerimi tudi londonsko ((Kraljevsko združenje za zaščito živali«. Neke kisline, ki jih vsebujejo odpadki ptic, torej tudi golobov, razjedajo marmor, konkretno pročelje katedrale v Ferrari. Z leti so te kisline zaradi obilice golobov povzročile na katedrali v Ferrari precejšnje o-kvare. Zadeva pravzaprav ni nova, toda pred kratkim se je s pročelja katedrale v Ferrari ločil relief izredne umetniške vrednosti. Ta dogodek je problem škodljivosti golobov potegnil spet na dan. Občinski odbor za varstvo starin in umetnosti se je obrnil na sorodne ustanove nekaterih drugih mest, katere je prosil za pojasnila, ali obstajajo kaka sredstva za preprečevanje nadaljnjih podobnih okvar. Občinska komisija je zvedela, da so razni poskusi za zaščito spomenikov pred golobi dali doslej kaj slabe rezultate. Zaradi tega malo manj kot negativnega odgovora se je občinski odbor iz Ferrare obrnil na nacionalno ustanovo za zaščito živali, da bi z njim sodelovala v iskanju neke rešitve, ki bi zagotovila nemoteno življenje golobov, hkrati pa zaščitila celovitost u-metniških spomenikov. Ferrarska ustanova za zaščito malih živali (ENPA) je odgovorila, da je problem predložila osrednjemu odboru svoje ustanove, hkrati pa tudi londonskemu ((Kraljevskemu združenju za zaščito živali«, od katerega pa še ni dobila odgovora. Prenosna hidrocentrala za pastirje V podružnici zveznega znanstvenoraziskovalnega inštituta za elektromehaniko v Frunzeju v Sovjetski zvezi so izdelali mikro-hidrocentralo z zmogljivostjo 750 vatov. To mikro-hidrocentralo more poganjati vsak planinski potok s padcem od 5 do 20 metrov. ((Centrala« je zložljiva in vsa stoji v kovčku, tako da je pripravna za prenašanje iz kraja v kraj na konju ali kakor koli drugače, saj tehta v celoti komaj 18 kg in pol. Energija te miniaturne hidrocen-trale zadošča za razsvetljevanje šotora, za navaden električni kuhalnik z eno ploščo, za radijski sprejemnik, za likalnik, pa tudi za manjše ogrevalne naprave. Pri poskusih se je prototip te ((centrale« izkazal kot zelo primeren za manjše odprave in nekateri menijo, da bi bil zelo primeren tudi za pastirje, ki ostanejo mesece in mesece na planinah s svojimi čredami, ker bi si mogli s temi «centralami» oskrbeti razsvetljavo v svojih šotorih ali kočah, hkrati pa bi si mogli z njimi pomagati tudi, da bi ne bili tako odtujeni od sveta, ker bi jim te «centrale» dajale dovolj energije za radijske sprejemnike, ker transistorji vendarle ne zadoščajo, ker se baterije prehitro Izrabijo. 'S/////A '///////. »/////, Radio Trst A 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Slov. pesmi; 11.45 A-meriški odmevi; 12.15 Zena in dom; 13.30 Glasba s filmskih trakov; 17. Orkester Guida Cergo-lija; 17.20 Pesem in ples; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Romantične simfonije; 19.15 Jadransko morje; 19.30 Lahka glasba; 20.00 SpoTt; 20.30 Gospodarstvo in delo; 20.45 Slovenski motivi; 21.00 Operna glasba; 22.13 Od valčka do surfa. 12.00 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Lahka glasba; 13.45 L. Can-doni: ((Shakespeare; 14.20 Komorni koncert. Koper 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.00 Prenos RL; 12.00 in 12.50 Glasba po željah; 13.40 Zbor RTV Ljubljana; 14.00 V dunajskem Pratru; 14.30 Melodije, 15,30 Slov. narodne ;16.15 Pevci; 16.30 Današnje teme; 16.40 Glasbena panorama; 17.40 Pisana glasba;' 18.00 Prenos RL; 19.00 Klavir in orkester: 19.30 Prenos RL; 22.15 Orkester Flanogan; 22.40 Ramovš in Osterc; Nacionalni program 6.30 Vreme na ital. morjih; 8.30 Jutranji pozdrav; 9.10 Simf. PETEK, 31. JULIJA 1964 glasba; 9.45 Popevke; 10.00 Operna antologija; 11.00 Sprehod sko-21' čas; 11.30 Beethovnove bagatele; 11.45 Skladbe za godala; 13.25 Dva glasova — en migro-fon; 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.15 Filmska glasba; 15.30 Glasbeni karnet; 16.00 Program za najmlajše; 16.30 Hindemithove skladbe; 18.00 Shakespearov London; 18.45 Plesna glasba; 20.25 Osvoboditev Pariza; 21.00 Simf. koncert. II. program 8.00 Jutranja glasba; 8.40 John loster; 9.00 Ital. pentagram; 9,15 Ritim; 9.35 Renato Rachel v La ?Jende„ fe'ta: 1035 Nove pesmi Zvočni trak; 14.0o Pevci Sal- Pesmi; 15.15 Plošče Koncert; 16.00 Rapsodija, 17.35 Mala enciklopedija; 18.35 Enotni razred; 18.50 Državno pr-venstvo v plavanju; 18.55 Vaši izbranci; 21.00 Počitniška doba; 21.40 Glasba v večeru. III. program 18.30 Družbene vede; 19.15 Ital. periodični tisk; 19.30 Koncert; 20.30 Revija revij; 20.50 Straussove! skladbe; 21.20 G. Greene: «11 capanno degli atressi«. Slovenija 8.05 Majhni ansambli; 8.35 Rožanc, avtor komorne glasbe; 9.00 Pionirski tednik; 9.30 Slo- venski pevci; 10.15 Pihalna godba; 10.35 Naš podlistek; 10.55 Glasbena medigra; 11.00 Turistični napotki; 11.15 Pozor, nimaš prednosti; 12.05 Zabavna glasba; 12.25 Domači pele-mele; 13.30 Priporočajo vam; 14.05 Glasbeni avtomat; 15.15 Zabavna glasba; 15.45 Pozdrav iz Zagreba; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Zabav-na glasba; 18.00 Aktualnosti; 18.10 Promenadni koncert; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 V studiu 14; 20.30 Madrigalski zbor; 20.50 Pianist G. Cziffra; 21.15 Oddaja o morju; 22.10 Plesna glasba; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Iz sodobne glasbe. Ital. televizija 16.45 Neposieden prenos športnega dogodka; 18.00 Prenos RL. 20.15 Šport; 20.30 Dnevnik; 21.00 S. Basco; «La volpe sfortunatau — dvodejanka; 22.45 15 minut s Carmen Villani; 23.00 Dnevnik. DRUGI KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Ernest Hem. minway; 22.15 Glasbeni program; 23.05 Zadnje športne vesti. Jug. televizija 10.10 TV obzornik; 19.30 Naši sončni dnevi — oddaja za otroke; 20.00 TV dnevnik; 20.30 Propagandna oddaja; 20.45 Friedrich Schiller — biografski film; 22.15 Na mestnih progah v Gorici bodo vozili rabljeni avtobusi Obiinska uprava je v stiku s podjetji, ki razpolagajo s predpisanimi rekviziti za to uslugo - Kaj bo s progo v Sovodnje? Občinski odbor v Gorici se je včeraj opoldne ponovno sestal ter razpravljal o vprašanju mestnega avtobusnega prometa. Ubadal se je z dvema rešitvama: ali naj se naročijo v tovarnah novi vozovi, ali pa naj se poiščejo v kakšnem mestu še rabljeni. Ugotovili so, da je prva rešitev neuresničljiva, ker ni mogoče dobiti v kratkem času novih avtobusov in ker ni mogoče zagotoviti hitrega finan. siranja po ugodnih cenah Za uresničitev druge rešitve, se pravi uporabe avtobusov iz druge roke, pa potrebujejo precej časa, ker morajo v državi poiskati take vozove, ki so primerni za naše potrebe. Občinska uprava je prav včeraj prejela neko ponudbo Začasnega značaja. V pričakovanju dokončne ureditve vprašanja, ter s tom v zvezi zaposlitve šoferjev ATA, oočma pripravlja vse potrebne dokumente, da bi mogel občinski svet ki se bo po predvidevanjih nekaterih sestal prihodnji teden ah najkasneje v desetih dneh, odobriti sporazum o obnovitvi prometa s tistim podjetjem, ki bi nnel vse z zakoni predpisane rekvizite. Pri vsem tem pa je še vedno vrsta nejasnosti. Občinska uprava se ogreva za slično rešitev tega vprašanja kot se je našla s pobiranjem trošarine. Prizadeva si, da bi bila posredno udeležena pri u-siugi. Kakor pa se vse vidi, takšne rešitve zakon ne oredvideva: mestni avtobusni promet more delovati samo na podlagi podelitve koncesije podjetju, ki je z ustanovo sklenilo sporazum, ali pa pod popolno občinsko upravo. Končno se še vedno ne ve, kaj bo s progo v Sovodnje; zlasti postaja problematična s širienjem govoric, da ne bodo vsi šoferji sprejeti v novo službo. Res je, da pripada zadnja beseda nadzor-ništvu za motorizacijo v Vidmu, toda Sovodenjci se uoravičeno bojijo, da se bo zaradi teženj (to gospodarski računici ukinila vožnja v njihovo vas, kot so jo že pred časom Pevcem m Oslavcem. belice. 1. avgusta bodo odprli lov na gamsa. Med novimi razpoložljivimi ležišči je tudi Dijaški dom v Novi Gorici, kjer je 94 ležišč. V kopalnem bazenu v Novi Gorici je temperatura vode 23 stopinj, Soča ima v Kanalu 24 stopinj, Bela v Idriji 20, Soča v Tolminu pa 18. Rekreacija: Vsako nedeljo zvečer igra plesni orkester v hotelu Krn v Tolminu. Na cesti ga je ugriznil pes Sinoči okrog 20. ure so pripeljan v gorlško civilno bolnišnico 9-let-nega Sergla Franzonija. Pri pregledu so mu zdravniki ugotovili rano na levi nogi, ki so mu jo očistili in obvezali, ter ga poslali domov s prognozo okrevanja v sedmih dneh. Dežurnemu zdravniku je otrok izjavil, da ga je na cesti ugriznil pes. Golobi na Korzu trpijo žejo Po znani polemiki okoli golobov, v kateri so se meščani razdelili v dva tabora, v enega, ki fe zagovarjal njihovo škodljivost, ker prenašajo nalezljive bolezni, ter v drugega, ki so videli v ži-valicah okras našega mesta, je nastopila tišina tn golobje itoijo v miru ter spijo spanje pravičnega. Najbrž se jim niti kolca ne več, ker so ljudje popolnoma prenehali govoriti o njih in misliti nanje. Da tudi misliti so prenehali nanje, zakaj tiste dni, ko je bila huda vročina in so se ljudje zatekli v senco, so pustili Hvalice, ki živijo na Korzu med Verdijevo in Garibaldijevo kavarno, tja se je kakšen taksist spomnil in jim nalil nekaj vode v posodo. ki je ob pločniku. Ker smo se že odločili, aa si bomo golobe ohranili kot okras, čeprav se utegne pojaviti kaj tudi na kakšni obleki, tedaj naj se misli vsaj na to, da bodo imeli pri običajnem napajališču na Korzu dovolj vode. Ali ne bi bilo morda celo pametno, da bi namestili večje korito, kjer bi za stalno zadostno količino vode skrbel pometač, ki skrbi za čistočo tistega dela Kor-za? kmečkih delavcev Po dveh dneh uspešne stavke kmečkih delavcev so sindikalne organizacije CG1L, CISL in UIL proglasile drugo tridnevno stavko od ponedeljka 3. do srede 5. avgusta. Kategorija zahteva obnovo pokrajinskega sporazuma, ki naj jim prinese določene mezdne ter normativne izboljšave. Aretiran pohujševalec Agenti kriminalne policije so a-retirali starega satira, ki je v torek ob 6.30 počenjal nemoralna dejanja vpričo mladoletnega dekletca v kazermetah na Svetogor-ski cesti. Kliče se Antonio Fasan, star je 70 let, rojen pa je v videmski pokrajini. Moškega so starši mladoletnice zalotili, kako je v vinjenem stanju skušal posiliti o-troka. Prijavili so ga kvesturi, ki ga je aretirala. V zaporu bo počakal na sodno razpravo. Sodniki mu ne bodo prizanesli, zakaj postava je za take prekrške zelo stroga. NmiiiiiifiiiifiiiiiiimiimiiitfiiiiiiiiiiiiHiiiiuuiuiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniiiniiimiiiiiiuimiiiiiimtiii ZARADI POTREB OBČANOV IN OTROK Po Doberdobski občini uvesti krožno avtobusno progo Občinska uprava je zadevo že predlagala podjetju Bonezzi iz Tržiča Proste sobe v hotelih Soške doline Turistična iveza nam j* poslala v objavo bilten o razpoložljivosti ležišč v hotelih Soške doli-ne: Hotel Nanos v Idriji 20 ležišč, Roča v Mostu na Soči 25. V Novi Gorici: Park hotel 40 10. avgusta bo popolnoma zaseden), Sabotin 30, Kekec 14, Skalnica 12. Polda-novec na Lokvah 10, Krn v Tolminu 10, v zasebnih sobah še 12. Odprt je ribolov na salmanide in VERDI. 17.00. «11 lato comico del-ia vita», H Lloyd. Angleški čmo-beli film. Zadnja predstava ob 22. CORSO. 17.00: «Le avventure dl Chejrenne Bill«, C VValcher in W Blake. Ameriški črnobeli film Zadnja predstava ob 22. VITTORIA. Zaprto zaradi počitnic CENTRALE. 17.30: «11 mistero del falco«, H. Bogart in M. Astor. A-meriški črnobeli film. Zadnja predstava ob 21.30. Zadeva javnih prevozov potnikov je na Goriškem zelo kočljiv primer. Z nijtan se ukvarjata občinski upravi v Gorici in v Tržiču, pa tudi občinski možje v Do. berdobu so o njih govorili na zadnji seji. V občini Doberdob postaja to vprašanje vedno bolj aktualno. Prebivalci okoliških vasi nimajo drugega sredstva, s katerim se lahko peljejo v Doberdob nh občino ali za druge potrebe, kot kolo ali motocikel. Ta sredstva so sicer pri rdki, toda na kraških cestah ni nikoli varnp življenje, ker je velik promet in ker so tudi ceste precej nevarne Ce se popolnoma brez vodet De sem pa temu pridruži še slabo vreme, po- PROSVETNO DRUŠTVO VRBA — SOVODNJE priredi 1., 2. in 3. avgusta TRADICIONALNI PLES z naslednjim programom: JUTRI, 1. avgusta — od 20.30 do 24. ure PLES V NEDELJO, 2. avgusta — ob 14.30 tekma v briškoli ob M. Uri KONCERT godbe na pihala »RUDAR« iz Idrije' od 20.30 do 24. ure PLES ob zvokih »Veselih rudarjev« iz Idrije V PONEDELJEK, 3. avgusta — od 20.30 do 24. ure PLES z izvolitvijo najlepše mladenke po pošti. Za plea bo Igral ansambel «Calypso» VABLJENI t PRI GR ADNilAVT OM 0 BILS K E CESTE V_VILL ES SAH Cementne vreče insule delavca ter mu zlomile hrbtenico Padla je s kolesa, ko se je v Gradiško peljala nabirat gobe • Nesreča delavcev s Peči in z Oslavja Na gradbišču v Villessah, kjer doma lz Ločnika, se je včeraj dogradijo most avtomobilske ceste DEŽURNA LEKARNA Danes Ves dan in ponoči je od prta v Gorici lekarna «AL CORSO«, Korzo Italla št. 89, tel. 24 43 TEMPERATURA vcera.i Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 32 stopinj ob 13.50, najnižjo 15,6 stopinje ob 5.20. Povprečne dnevne vlage je bilo 80 _ _ _ odstotkov Dežja je padlo včeraj. zlomil desno zapestje. popoldne l5,4 mm I Angelina Palumbo. stara 31 let, čez Sočo, se je včeraj resno poškodoval tesar 61-letni Giusto Jazbec Iz Romansa. Jazbec je povlekel cementno vrečo s kupa ter pre vrnil nase še pet vreč, ki so ga pokopale pod seboj. Delavci, ki so bili v bližini, so ga osvobodili bre mena ter poskrbeli za njegov pre voz v goriško civilno bolnišnico, kjer so ga pridržali na zdravljenju za mesec dni zaradi hudih okvar na hrbtenici ter udarca v glavo. Ponesrečil se je kmalu po 13 un. Na zdravljenju za mesec dni so pridržali 37-letnega Jordana Ceja z Oslavja 11. Padel Je na gradbišču v Blanehisu, kjer dela na zgradbi podjetja Comollija, ter sl ob 15. uri poldne peljala v Gradiško po gobe. Na klancu so ji odpovedale zavore. Ker je bila cesta posuta s peskom, je grdo padla ter se pobila po obeh rokah in po glavi. V bolnišnico so jo pripeljali okoli 11 ure. Pridržali so jo na zdravljenju za 20 dni. Pri dviganju lesenega zaboja livarni SAFOG je žebelj, ki je štr-lel iz deske, ranil dlan 36-letnega Edvarda Stauzanjia s Peči 34. bolnišnici so mu nudili prvo pomoč in ga poslali domov na zdravljenje za 5 dni. Na delu v podgorski tekstilni te-vami se Je ranila v desni kazalec 23-letna Liliana Chebassi iz Ul. Žara 2. Poškodoval Jo je tkalni stroj, med katerega kolesje ji je zašla roka. tem je mera nevšečnosti zvrhana. Tudi zaradi samega prevoza občanov v Laško, v Romke, v Tržič, na delovna mesta, nimajo prebivalci druge izbire kot lastna prevozna sredstva, če. pa se že morajo poslužiti tudi avtobusa, tedaj je samo eden. Pri takšnih razmerah se občinski svetovalci ogrevajo za vzpostavitev voženj avotbusov podjetja Bonezzi Iz Tržiča. Med diskusijo, ki se je razvila ob koncu seje, je župan Andrej Jarc predlagal, naj bi ustanovili konzorcij z avtobusnim podjetjem v Tržiču, Ker bi podjetje zahtevalo za prevoze blizu 6000 lir na dan (avtobus naj bi vozil po Dolu in Jam-ljah) je prav malo verjetno, da bi prefektura priskočila na pomoč z denarjem, ker država nima sredstev niti za kritje dodatnih sredstev za gradnjo šole v Doberdobu, za katero sn «» gradbeni stroški občutno podražili. V primeru ugodne rešitve bi mogli s tem avtobusom pripelia-ti v doberdobski otroški vrtec tudi jameljske in dolanske otroke, ki jih je blizu 33. Vprašanje je velikega pomena zi vso občino ter bi ga kazalo skrbno spremljati. PRVI DAN DRŽAVNEGA PRVENSTVA V PLAVANJU Odličen Antonello Rastrelli z novim državnim rekordom Dva nova juniorska rekorda - Tržačani Cecchijeva, Passagnolijeva in Spangaro so se dobro uvrstili NEAPELJ, 30. — Junak dneva je bil prvi dan tekmovanja za državno prvenstvo v plavanju Antonello Rastrelli. Popoldne je v finalu na 100 m metuljček dosegel nov državni rekord. Pravzaprav je dokazal, da je v odlični formi, saj je izboljšal — čeprav samo za desetinko sekunde — rekord, ki ga je sam postavil komaj pred dobrim mesecem. Pri tem je treba pripomniti, da se Rastrelli zaradi prehlada niti ni najbolje počutil. Spet je premagal svojega večnega tekmeca Fossatija, ki je pripomogel, da je bila tekma borbena in lepa. Fossatijev čas je tudi zelo lep Ker Rastrelli ni bil v idealnih pogojih, je mogoče od njega pričakovati še lepših uspehov. Junior Antonio Attanasio — tudi iz Neaplja — se je tudi danes izkazal, saj je v nekaj urah kar dvakrat (najprej na izločilnem tekmovanju nato pa še v finalu) izboljšal italijanski juniorski rekord na 100 fn metuljček, čas 1’06”4 je za njegova leta prav gotovo odličen. Na 100 m prosto se Bianchi ni posebno potrudil. Isti čas je dosegel tudi 3oscaini in mnogi sploh trde, da je bil on prvi. Orlando, ki je bil tretji, je takoj nato pla val 1500 m in zmagal. Njegov čas ni nič posebnega, kot je potrdil sam Orlando, ki je dejal, da je plaval samo za prvo mesto, ker ga plavanje na 1500 m nič več ne zanima. Vse svoje sposobnosti namerava osredočiti na 200 m prosto in 400 m prosto jutri in pojutrišnjem. Tudi na 100 m hrbtno je Rpra dosegel razmeroma skromen čas. Sploh je bila ta tekma tehnično manj zanimiva. Med plavalkami Je vredno podčrtati uspeh Novente, ki je na 400 m mešano postavila najboljši čas dosedanjih prvenstev. V isti tekmi pa je juniorka Pasqualetti postavila nov juniorski rekord. Na 100 m prosto je končno Be-neck uspela premagati svojo večno rivalko Saini. Čas Beneckove je zelo dober. Od tržaških tekmovalcev — vsi so člani «Edere» — se je Spangaro Vozni red vlakov ODHODI Proti TRSTU: 0.17 (D), 5.42 (A), 6.42 (A), 7.39 (D), 8.07 (A), 8.29 (D), 11.07 (A), 14.02 (A), 16.32 (A), 18.15 (DD), 18.44 (A), 20.11 (A), 21.37 (A), 22.06 (D), 22.56 (DD) *). Proti VIDMU: 4.28 (A), 6.24 (A), 6,57 (D), 7.26 (A), 8.06 (D), 10.52 (A), 13 (D), 13.43 (A), 14.38 (DD)**), 15.38 (A), 17.30 (A), 1845 (A), 19.57 (D), 21.01 (A). 21.36 (D), 22 55 (A). V JUGOSLAVIJO (Nova Gorica): 8.33 (A), 14.04 (A), 20.15 (A). PRIHODI Iz TRSTA: 4.27 (A), 6.21 (A), 6.55 (D), 7.24 (A), 8.05 (D), 10.49 (A), 12.59 (D), 13.38 (A), 14.37 (DD), 15.36 (A), 17,27 (A), 18.41 (A), 19.55 (D), 20.57 (A). 21.35 (D) 22.54 (A). Iz VIDMA: 0.16 (D), 5.40 (A), 6.40 (A), 7 37 (D), 8.02 (A), 8.27 (D), 11.05 (A), 13.59 (A), 16.30 (A), 18.13 (DD), 18.42 (A), 20.09 (A), 21.34 (A), 22.02 (D), 22.53 (DD). lz JUGOSLAVIJE (Nova Gorica): 9.44 (A), 15.22 (A), 21.25 (A). A — potniški vlak; D — brzo-vlak; DD — ekspresni vlak. •) Vozi ob nedeljah Od 21. Junija do 13. septembra 1964 in od 13 decembra 1964 do 21. februarja 1965. **) Vozi ob sobotah od 20. Junija do 19. septembra in od 12. decembra 1964 do 14. avgusta 1965. Rezultati MOŠKI 100 m prosto: 1. Bianchi (CS Fiat) 56"9 2. Boscaini (Lazio) 56”9 3. Orlando (Can. Napol!) 57”9 4 Spangaro (Edera) 58"9 5. Romano (RN Livorno) 59"2 6. Bardone (Roma) 59”5 7. Liotti (Posillipo) 1’00’T 1.500 m: 1. Orlando (Can. Napoli) 18’53”5 2. Borello (CS Marina) 18’57”9 3. Di Prete (Aniene) 18’58”7 4 Chiosi (RN Napoli) 18’59”7 5. Grimaldi (RN Napoli) 19’02”J 6. Calvetti (Can. Napoli) 19’H” 7. Montanari (RN Milano) 19’47”8 8. Spinola (Lazio) 19’56” 100 m metuljček: 1. Rastrelli (RN Napoli) 1’01”1 (nov italijanski rekord; prej: Rastrelli 1’01”2, 27.6.1964) 2. Fossati (Can. Napoli) 17)1 ”6 3. Occhiello (Can. Posillipo) 1’03”5 4. Tonin (Cian. Milano) 1’04”3 5. Attanasio (Can. Napoli) 1’06”4 (nov juniorski rekord) 6 Farorlfi (RN Patavium) 1’06”8 7. Bolzoni (Fiat) 1’07”3 8, - Borrelli (CS Marina) 1’09”7 100 m hrbtno: 1. Rora (Fiat) 1'03”2 2. Della Savia (Fiat) 1’04” 3. Pagnini (RN Napoli) 1’06’T 4. Schollmeier (Can. Napoli) 1’06”4 5 Corsi (Lazio) 1’07"3 6. Consiglio (Posillipo) 1’07”9 7. Facente (Aniene) 1’09”9 8. Di Prete (Aniene) 1T5”1 ZENSKE 100 m prosto: 1. Beneck (Lazio) 1’04”1 2. Saini (Lazio) 1’05”2 3. Zunini (Lazio) 1’05”9 4. Passagnoli (Edera) 1’06”4 5. Cassera (Libertas Magrini) 1’07”4 6. Pacifici (Lazio) 1’07”5 7. Berti (NC Milano) 1’07”6 3. Cecchi (Edera) 1’08”3 400 m mešano: 1. Noventa (Can. Olona) 5’53”3 (nov rekord prvenstva) 2. Cecchi (Edera) 5*54”6 3. Martinoli A. Doria) 5’57”7 4 Pasqualetti (Lazio) 6’01”8 (nov juniorski rekord) 5. Tumi (A. Doria) 6’02”4 6. Samuele (Can. Olona) 6’04”8 7. Tommasini (RN Bologna) 6’14”8 8. Novi (Can. Napoli) 6'2T’5 Nino Benvenuti je ostal prvak SANREMO, 30. — Tržačan Nin® Benvenuti (72,800 kg) je v dvoboju za italijansko prvenstvo srednje ka. tegorije premagal Fabia Bettinlja (72 kg) iz Rima po točkah v 12 rundah. V srednjetežki kategoriji je Vit-torio Saraudi iz Civitavecchie premagal Guerrina Scatolina iz Mestre po točkah v 8 rundah. Trinajstletnica je dosegla dva svetovna rekorda LOS ALTOS, 30. — Komaj 13-let. na Američanka Patty Caretta je zrušila danes kar dva svetovna rekorda: na 800 in 1500 m. Na prven-stvu ZDA je preplavala 1500 m v. času 18’30”5, pri 800 m pa so JI zmerili čas 9'47”3. Prejšnja rekor-derka je bila Caroline House ■ 9’51”6 in 18’44”. • * * GUAYAQUIL, 30. — Argentinec Luis Albert Nicolao, svetovni prvak na 100 m metuljček, je v istem dnevu zmagal v treh tekmah na južnoameriškem prvenstvu v plava, nju, in sicer na 200 m prosto v 2’3”1, na 100 in 200 m metuljček. ATLETIKA OSLO, 30. — Anglež Brightwell, kapetan britanskega olimpijskega moštva, je na mednarodnem lahkoatletskem tekmovanju pretekel 400 m v 46”2. n.i.m.i„iiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin>n«iMiiti'inM!i!imiiiiiiiiiii*iim'iii'iiH‘,i|,miii"""i"'i"",",""i""'i,i"''" DIRKA »PO JUGOSLAVIJI* Eckstein iz Vzhodne Nemčije zmagovalec v peti etapi Na splošni lestvici je prvi Valenčič, poleg njega pa so med prvo desetorico še štirje Jugoslovani BEOGRAD, 30. — V 5. etapi kolesarske dirke po Jugoslaviji na progi Novi Sad-Loznica 118 km je zmagal član vzhodnonemške ekipe Eckstein s časom 2 uri 58’00" s plasiral na 4. mesto na^m pro-1 povprečno hitrostjo 39,5 km na u- sto. Enako mesto je Passagnoli na 100 m prosto. Cec-chi, ki je bila v tej disciplini zadnja med finalistkami, je na 400 m mešano zasedla drugo mesto. Jutri bodo mošld tekmovali na 200 m prosto, 100 m prsno In v štafeti 4x100 mešano; ženske pa na 100 m metuljček, 100 m prsno In 4x100 m. ro. Drugo mesto je zavzel Danec Bautize s časom 2 uri 58'30”, tretje mesto pa je zasedel Bihl (Češkoslovaška) s časom 2 uri 59’00”. Najboljše plasirani Jugoslovan je Ukmar na petem mestu z 2.59’0O”. Boltežar je deveti z istim časom. Ostali Jugoslovani so se plasirali: Valenčič na enajsto mesto tudi z istim časom, Škerl na dvanajsto, z istim časom in Bajlo na 29. mesto s 3.07*45’’. V generalnem plasmaju posameznikov po peti etapi vodi še vedno Valenčič s časom 17’01’24”, drugi je Bolgar llijev s časom 17.02T0", tretji Škerl (Jug.) s 17.02'33’, na petem mestu je Ukmar s 17.04T5’’, Boltežar je na osmem mestu s časom 17.07’54”, Pinič (Jug.) na devetem mestu s 17.10*41”. V generalnem plasmaju ekip vodi Jugoslavija 52.39T9” pred Bolgarijo 52.50*23'’ in Češkoslovaško 52.56’33”. Jutri je na sporedu etapa Luka-vac-Vogošče 146 km. DANIELA BENECK, ki je pred dnevi zrušila državni rekord Sainljeve na 200 m prosto s časom 2’18”8, je včeraj na državnem prvenstvu zmagala pred Sainijevn na 100 m prosto Šport v Kopru V povratnem kvalifikacijskem srečanju za vstop v republiško ligo je Koper na domačem igrišču premagal Bratstvo iz Hrastnika s 3:1 (2:1). Ker je Hrastnik zmagal prvem srečanju z 9:1, se je torej uvrstil v republiško ligo. Toda tudi Koper ne bo močno prikrajšan, saj so te dni ustanovili dve republiški ligi —■ vzhodno n zahodno. Koper bo igral v zahodni skupini, v kateri bodo še ajdovsko Primorje, Tržič, Jesenice ter več klubov iz Ljubljane in o-kolice. Vsekakor se obeta jeseni v Kopru več zanimivih srečanj. O sami tekmi s Hrastnikon naj povemo, da so domačini tokrat zaigrali borbeno in požrtvovalno. Zlasti dobra je bila obramba, v kateri jč treba pohvaliti vse igralce, posebej Pa še vratarja Piščanca, ki je bil najboljši igralec na igrišču. V napadu se je odlikoval samo Kavalič, ki je tudi dosegel z glavo najlepši gol dneva. Zanimivo je, da je Koper igral zadnjih dvajset minut le z devetimi igralci (Klecin je zapustil igrišče, Val-devit pa je bil poškodovan), pa kljub temu je povišal vodstvo z 2:1 na 3:1. Hrastnik je razočaral gledalce zaradi svoje neučinkovite igre. Mnogi so se spraševali, kako so mogli doma zmagati z 9:1. Ta visoki poraz pa je v resnici posledica nediscipliniranih posameznikov, k( so igrali mimo navodil trenerja in z nepotrebnim prepiranjem vnašali zmedo v moštvo. Kljub vsemu pa imajo Koprčani še zmeraj trohico nad* Za uvrstitev v republiško ligo. Tekmovalna komisija Nogometne zveze Slovenije namreč še zmeraj ni rešila koprskega protesta na registracijo tekme v Hrastniku. Koprčani so se pritožili, da je eden izmed igralcev Hrastnika, ki je bil kaznovan s prepovedjo nastopa na petih prvenstvenih tekmah, počival le štirikrat. Velika smola je doletala odlična koprska jadralca brata Kosmi-na Na tradicionalni puljski regati sta v dveh regatah osvojila prvo mesto z jadrnico »Koper« razreda »Star«. To je velik uspeh in v generalni uvrstitvi sta bila krepko prva. Toda v tretji regati sta morala odpovedati udeležbo in odpotovati domov. Zaradi nesrečnega naključja je moral vlačilec, ki je vlekel jadrnico «Koper», nenadoma zavirati in jadrnica se je zadela v bok vlačilca s tako silo, da je bila povsem neuporabna za nadaljnje tekmovanje. To je za koprska tekmovalca velik handi-cap tudi zaradi tega, ker se te dni začne državno prvenstvo v razredu «Star», v katerem bi bržkone imela odločilno vlogo. Kvaliteten košarkarski turnir v Loanu LOANO, 3Q. — Na mednarodnem košarkaškem turnirju v Loanu od 5. do 7. avgusta bodo nastopili: Picadero Jockey Club iz Barcelone, Club Sportowy Polonla iz Varšave, Heidelberg T. V. 1846 (Nemčija) in domači Basket Club Loa-no. Picadero je španski pokalni prvak za 1964, Polonia ima v svojih vrstah šest reprezentantov, Heidelberg pa je tretji v lestvici prvenstva Z. Nemčije. Domače rroštvo pa bodo okrepili Riminuc-ci, Volpato in Binda ter Madžar Lajos Toth. TENIS MONTE SILVANO (Pescara), 30. — Včeraj zvečer so na svojem tretjem nastopu na turneji Po Italiji štirje profesionalni igralci tenisa dosegli sledeče rezultate: Ro-sewall (Avstral.) • Buchholz (ZDA) 9:7, 6:0. Gimeno (Sp.) . Gonzales (ZDA) 11:9, 6:4. V dvoje: Gimeno in Rosewall - Gonzales in Buchholz 6:3. Lestvica po dosedanjih nastopih: Rosevvall 8 točk, Gimeno 6, Gonzales 3, Buchholz 1. VICHY, 30. — V semifinalu za pokal Galea bo Z. Nemčija igral* proti SZ in CSSR proti Madžarski. v R.-_-------m Venček vedrih te dali miru s tem prekletim ilezarenjem po hribih, se bom »reeelil rta Holandsko ali na Janško, kjer noben hrib ne do-eže dvesto metrov višine.* »Prav,* je rekla žena sprav-jivo, »ne bomo te več silili z lami v hribe. Tudi tokrat te le bi povabili s seboj, če ne >1 šli na Čaven, ki je le malce >reveč od rok, da bi si upali iami mi trije nanj že dolgo ja sem S1 Želela, da bi se vsaj tnkrat povzpela nanj. No, in idaj, ko smo že tik pred ciljem, menda ne bomo vrgli puške v coruzo. ne bomo se vrnili v dolino ne da bi prej stali prav na vrhu Čavna Ali ne bi bilo )koda vseh naših dosedanjih naporov? Ne, če smo prišli do tu, bomo prišli tudi na vrti.* Dbrnila se Je k otrokoma tn rekla z glasom, ki Je terjal pritrditev: »Ali ni tako?* »Seveda,* je odgovoril poba v imenu svoje sestre. Spet poražen z 1:3 sem se nemo zagledal v prostrano dolino, ki je ležala pod nami. S tega mesta je bil pogled na Vipavsko dolino res lep. Slovenci smo lahko hvaležni materi naravi, da nas je obdarila s tako krasnim kosom zemlje Zelo bi bili prikrajšani, če ne bi imeli te doline, njemih prebivalcev in njenega vina Jaz osebno Imam sila rad Vipavce, pa tudi vlpavea. če le ni preveč voden. Zdal sem torej s te nadmorske višin« z zanimanjem opazoval dolino pod seboj, ki Je bila vsa odeta v zelenje. Onstran doline pa je bilo videti Kras tn za njim Jadran. Na levi Je bilo videti Pivko in Brkine, na desni pa Furlanijo in dalje tja do Alp. «Da, res lep razgled, vreden prestanega napora,* sem pomislil. »Poglej, tata, kako čudovit razgled!* je zanosno vzkliknila Zofka, vsa prevzeta od očarljivega pogleda na Vipavsko dolino in njeno soseščino. »Pusti me pri miru s tvojim razgledom!* sem zarenčal tn se naredil, ko da ml res ni mar zanj. Moral sem namreč pokazati, da me to prav nič ne za nima, sicer bi si pokvaril svo dosedanje stališče do vzpona Čaven in vsega, kar je s tem v zvezi. »Prav nobenega smisla nimaš za naravne lepote,* ml je oponesla žena. »To ne drži, Rozalija,* sem oporekel prizadeto »Vse, kar naravno, imam rad: narav lepote, naravno vino, narav zrezke.. » »Bodi no duhovit!* ml je skočila v besedo in me oplazila Je na bilo Je ne ne s takim pogledom, da me je kar zazeblo. «Tata, ali tl ta razgled res nič ne pomeni?« je vprazal sine. «Prav nič,» sem pribil z zagrizenostjo zakrknjenega nihilista. «To, kar vidim, še zdaleč ne odtehta truda, ki ga je od mene terjala pot do tu. A-11 se mi je splačalo prilesti sem gor samo zato, da od tu pasem oči po Vipavski dolini? No, lepa nagrada za moje napore! Le kaj imam od tega, da sem se prikobaiil tako visoko? To, da od tu zijam v dolino? Hvala za takle užitek! Saj bi si lahko v trafiki kupil razglednico z razgledom na Vipavsko dolino in bi zijal vanjo doma pri mizi. Nak, nikdar več ne pojdem na noben hrib, na Čaven pa še celo ne. Preveč muk in znoja me stane tale špaa.» »Jaz bi pa šel tri dni daleč za takle razgled,« je rekel sine razvneto. «Ne, tega izleta ne bom nikoli pozabil.* »Jaz tudi ne,» sem zamomljal. «Z vrha bomo imeli še lepši razgled,« je menila Zofka. »Pohitimo, da čimprej pridemo tja.» Trudoma sem se skobacal na noge in s klecavim korakom Bledli trojki. Cez nekaj časa se je izza vrha Čavna dvignila kopa temnih oblakov, ki se je vse bolj širila in kmalu raztegnila daleč na levo in desno «Dež bo,» sem napovedal. »Pohitimo, da čimprej dosežemo vrh,» je dejala žena. Toda preden smo prišli na vrh, se je usula na nas taka ploha, da nismo videli niti deset korakov predse. Ker se nismo imeli kam zakloniti, Brno v nekaj minutah bili premočeni do kože. Ploha se je sled njič spremenila v navaden dež ki je obetal, da bo dolgo padal. »Kaj bomo pa zdaj?« sem poklapano vprašal svojce, ki s) se tiščali pod Isto nizko smreko kot jaz. «Takšni, kakršni smo, ne moremo več naprej,« Je rekla žena jezno. »Se razume, saj smo mokri ko miš,« sem rekel. »Moramo se čimprej preobleči, sicer si še nakopljemo prehlad, če že ne kaj hujšega.« «Da bi se vrnili v dolino?« je vprašala punca, ki se ni mogla sprijazniti s to mislijo. «Kaj bi drugega?« je rekla žena. «Vrnimo se, to je edino, kar nam preostane.« «Zdaj, ko smo že tik pred ciljem, da bi se vrnili?« Je vzkliknil poba s prizvokom grenkega razočaranja. »Da, zdaj nam ne kaže drugega, ko da se vrnemo domov,« je rekla žena «To je tvoje maslo,« mi je poočitala punca, uče se ne bi toliko obiral, bi že zdavnaj bili na vrhu in že na poti nazaj, tako pa smo obtičali tu. Samo tebi se moramo zahvaliti za to, da je ves naš današnji trud zaman.« »Da, ti si kriv, da nismo prišli že prej na vrh,« je zatrobil poba v sestrin rog. »Da, to Je tvoja zasluga,« je pritegnila žena. «To, da mora- mo nazaj, ne da bi dospeli na vrh, je krivo tvoje obotavljanje, da veš. Zaradi tebe smo potratili več kot tri ure časa V tem času bi bili že dosegli vrh in se že **—**ali v dolino, tako pa se moramo vrniti domov, ne da bi se mi Izpolnil* želja, da bi vsaj enkrat stala n« vrhu Čavna« »Nikdar več n« poideš z na mi na noben izlet,« je rekla h razburleno «8«"’* preprla vice imamo s tabo, da veš. Vsak načrt nam prekrižaš, če si z nami.« In tako so vsi trije složno udrihali po meni, grešnem kozlu. Nekaj časa sem potrpežljivo poslušal ''"Ve tn obtožbe, nazadnje pa sem rekel: «T«(?a. da se vračate domov ne da bi se popell —** Čav- na, ste krivi predvsem vj sa ml, ker ste prisilili, da sem šel z vami « T-> sem Jo mahnil proti dolini. Kmalu so me dohiteli mo ji, šinili mimo mer« molče, ko da se sploh ne poznamo, in jo jadrno ubirali proti dolini. Tudi Jaz sem zdaj hodil la* že, ker me je potiskala navzdol težnostma sila. Dež je padal brez prestanka in čutil sem, kako mi polzi po hrbto curek dežnice. Nekje šem se spotaknil ob konten in telebnil V"1-«* sem bil dolg In širok S težavo sem postavi] navpik svoje precej zrahljane kosti in z opletajočim korakom pohitel za sorodniki, ki so se že močno oddaljili. Ko smo prišli v dolino, Je nehalo dežlti in sonce se Je prikazalo izza oblakov ter nas objelo s svojimi toplimi žarki Tedaj so se moji ozrli proti soncu 7ena ga je ooeledala s kislo kremžo, punca mu je pokesala osle. fant figo. S temi nedvoumnimi namigi so dali remmeti ljubemu sončku, da ne le laz pmn»v tudi on je kriv, da naša noga ni ct-onila na teme Čavna ne tedaj ne kdaj poznal« KONEC AMllia 1X1 uuuno K« --- ' ... ■ ----------------- ■ -- ■ -- ---- ■ “ - - - ■ - ■ .. —- kk,,n,a, vik nur,. uT=mvH, e ,1 m.EniN ^ pT, 659 Jih ŠT '** 1TSZ Z&:,£r$JS£. £ "£?I ponetn. 4 400 i.r celoletna , UK, 0, - SFIU » tednu a. mn meMCno .20 “X™™ 1 'm “ i trgovk. ,50. finančne upravni 2«), osmrtnice .50 Or - M..1 o*,.«, «1 Ur oesed. - Ogla«, tržaške Ur gorlšk. pokrajin. - tr. H. telefon 22-207 tekoč, račun W - Odgovorni Jg..k: STAN.SLAV RENKO - Izdaja to tiska Sa.oZn.nvo tržaškega tiska. Trat_______________________________