277
Osem pesmi
Pavle Zidar
ŽILE     Kakor žile se križajo steze,
stekajo se v eno in nato planejo narazen.
Smolnati duh
teče po njih,
svet
je iz krvi kadila.
Vstaja iz njega in izginja v njem kakor obraz v ekstazi.
MATI     Mati je svetost, ker je ljubezen.
Nikoli se je ne nasitimo, niti na dnu groba ne.
278                                                                                                                            Pavle Zidar
Oče je pripoved o materi, počasi nam jo odkriva.
Z besedami .... nam jo izklesuje
iz svojega spomina,
to čudno zver.
Nikoli nas ne neha jesti in ne mi nje.
NI JE STVARI     Do tal se prigibuje brest in zemljo poljubuje. In isto je, če človek poklekne.
Siva nebesnina se plazi po pobočjih - do tal, do tal je morala priti.
Tudi voda ni zdržala v samoti višav, zdrsnila je dol in postala morje.
Ni je stvari, ki hoče biti stvar, da se ne bi vsesala v zemljo.
Zemlja je Bog. V nji se vrše dela popolnosti skupaj z večnostjo.
AJDA     Ležim v ajdi,
ki je kakor grud.
Njene osojnosti so tako vodene.
Osem pesm
Pijem, kakor nekoč, sebe v nji.
Okus rojstva je okus minerala.
Ajda dehti in molči.
V MENI     Kruh, ki ga beseda Bog TOPEČI SE     preveva,
KRUH     se v meni topi.
Okus po suhem steblu, prepojenim s soncem, me bo otel.
Sladko, ko da bi pil, sije v meni občutek konca.
Steblo, ki dozoreva
v kruh,
je resnično Bog.
Sitost prihaja od besede - nikoli nikoli od nemih reči.
SEME     Ves, ves sem iz besed, ni je na meni stvari, ki to ne bi bila.
279
280
Pavle Zidar
Izletavate iz mene
in se vračate -
vse ste obrodile svoj sad.
O seme življenja, ki si se utelesilo, ti ne moreš preiti.
Niti ena sama beseda, niti hiša besede - kost.
Kakor je bilo prej, tako bo poslej, smrt bo iz besed.
SIVINA
JE BESEDE
DELO
¦
O novi, novi zorni kot,
kaj si, če ne primik,
oblika večnega
pretrajanja,
tema in hkrati luč.
Ves predrugačen
v delih svojih si besed
- le tam, le tam
kot trava
ali pretanjeno kakor sivina
črnega in belega.
Sivina
je besede delo.
RAČUN     Tiho pride, brez šuma papirnatega ali pisave,
to je kazen za življenje. Ko ga najbolj ljubiš, ko si izmišljaš zanj
281                                                                                                 Osem pesmi
najostrejšo misel,
pride
oziroma se oglasi v tonu,
ki je na veke v tebi
in ti v njem.
Stopiš
le še za svojim izdihom,
ki mu slediš,
slediš
in ne veš, kam.
Samo manj te je,
manj,
kakor v odmevu glasu.