PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini n	'Af\ *•
Abb. postale I gruppo	- Vidici 4U lil*
Leto XX. Št. 175 (5858)
V OKVIRU NAČRTOV ZA RAZTEGNITEV VOJNE V JUGOVZHODNI AZIJI
TRST, četrtek 6. avgusta 1964
Ameriška letala bombardirala pet ur severnovietnamsko obalo v Tonkinškem zalivu
Johnson se je pred ukazom za napad posvetoval s predstavniki obeh strank in s senatorjem Goldivaterjem, ki je v celoti odobril napad - Pet ameriških letal sestreljenih, tri pa poškodovana
WASHINGTON, 5. — Predsed nik Johnson je preteklo noč ukazal bombardirati severnovie tnamska vojaška oporišča ob o-bali. Državni tajnik za obrambo McNamara je to sporočil že sinoči. Danes pa je na tiskovni konferenci izjavil, da so letala izvršila 64 napadov proti severnovietnamskim oporiščem.
Napadi letal so trajali skoraj
ven boja precejšnji odstotek teh e-not. Dalje je izjavil, da tej prvi akciji ni sledila nobena druga in da se nadaljuje patruliranje vojnih ladij v Tonkinškem zalivu.
McNamara on izključil nadaljnjih ameriških letalskih napadov na se-vernovietnamska oporišča in je dodal, da bodo ameriške sile »nastopile po potrebi«. Zatem je dejal, da je bilo vreme med letalskimi napadi neugodno in da je bil ogenj severnovietnamskim protiletalskih baterij zelo močan. Prav te baterije so sestrelile dve ameriški letali. Pripomnil je, da so ti napadi «nedvomno jasno pokazali hanojskim voditeljem na-skim torpednim čolnom, sedaj iz-1 mene Amerike, da brani svojo
Severnovietnamska izjava o napadalni dejavnosti ZDA
pet ur. Letala so odhajala z letalonosilk «Ticonderoga» in «Constellation», ki križarita v Tonkinškem zalivu ob severno-vietnamski obali. McNamara je trdil, da je šlo «za represalijo« zaradi «neizzvanega severnoviet-namskega napada v mednarodnih vodah«.
McNamara je izjavil, da so letala uničila zaloge goriva in štiri
oporišča za torpedne čolne. Dalje je trdil, da so uničili ali poškodovali 25 torpednih čolnov ter 90 odstotkov zalog goriva. Dalje je McNamara zatrjeval da v bližini napadenih oporišč ni naseljeno civilno prebivalstvo. Povedal je, da so severnovietnamske protiletalske baterije sestrelile dve ameriški letali. Dodal je, da je zaradi škode, ki so jo ameriška letala prizadejala severnovietnam * 1
HANOJ, 5. — Severnovietnam sko vojaško poveljstvo je objavilo uradno izjavo, v kateri opozarja ZDA na hude posledice, ki bodo nastale zaradi letalskega napada na sevemovietnam-sko ozemlje. Izjava pravi zat em, da so severnovietnamske obalne protiletalske baterije sestrelile pet ameriških letal in poškodovale druga tri. Ujeli so tudi enega ameriškega pilota. Protiletalske enote so se hrabro borile.
Izjava se glasi: «Danes popol-
dne je več reakcijskih letal a-meriških imperialistov napadlo več krajev Vietnamske demokratične republike. Ob 12.30 in 16.30 so amerška letala bombardirala bližino krajev Vinh in Ben Tuy; ob 13.30 so bombardirala delto reke Gianh; ob 14.35 so bombardirala bližino kraja Hong Gai.
Protiletalske enote so se junaško borile. Sestrelile so pet ameriških letal. Zadeta so bila druga tri letala. En ameriški pilot je bil ujet. Druga letala so se oddaljila, potem ko so bombardirala sevemovietnam-sko ozemlje.«
«Gre za nesramen napad in za izzivanje ameriških imperialistov proti Vietnamski demokratični republiki. Vietnamsko ljudstvo in vietnamski vojaki, navdušeni nad doseženemi uspehi, so povečali budnost in so pripravljeni boriti se ter onemogočiti vse napadalne načrte ameriških imperialistov in njihovih hlapcev.))
V Hanoju in v drugih severno-vietnamskih mestih so bile demon stracije proti ZDA. Severnovietnamska vlada je sporočilo mednarodni nadzorstveni komisiji za In-dokino, da ZDA in Južni Vietnam še dalje uporabljajo kemijsko o-rožje in strup v vojni proti vojakom Vietkonga.
še prej je severnovietnamsko vojaško poveljstvo objavilo izjavo v zvezi s spopadi v Tonkin-ikem zalivu. Izjava pravi, da je ameriško letalstvo povečalo svojo dejavnost v zračnem prostoru Vietnamske demokratične republike • »puščanjem komandov in vohunov na Severni Vietnam, in doda-a: »Nedavno so se komandi in vo-jUni spustili na obalno področje 'uang Hing, druge skupine ameriških agentov generala Kana pa so prišle na severnovietnamsko o-zemlje ter so padle v roke oboroženih sil in ljudstva. Dne 30. julija so imperialisti in njihovi agenti pri mrzličnem nadaljevanju svojih izzivalnih in sabotažnih načrtov poslali vojne ladje, da prodrejo v teritorialne vode Severnega Vietnama in bombardirajo otoka Hon Me in Hon Ngu, ki pripadata Vietnamski demokratični republiki. V noči od Al. julija na 1. avgusta so ameriški imperialisti znova poslali rušilec, da krši teritorialne vode Severnega Vietnama. Ta ladja je 1. in 2. avgusta krožila dve uri med otokoma Hon Mat in otokom Hon Me, da bi ustrahovala ribiške čolne in je s tem prodrla v naše teritorialne vode. Drugega avgusta popoldne je ta vojna ladja naletela na
m
t
naše izvidniške čolne v naših teritorialnih vodah. Zaradi teh piratskih izzivanj so naši izvidniški čolni stopili v akcijo, da branijo naše teritorialne vode in naše ribiče. Izgnali so sovražno ladjo izven teritorialnih voda in so se zatem vrnili v svoja oporišča.«
Izjava se nadaljuje: ((Ameriški im. perialisti delajo mnogo hrupa v zvezi s tem, kar oni imenujejo »neizzvan napad, ki so ga izvedli torpedni čolni Severnega Vietnama.« Ta hrup hoče prikriti njihova izzivalna in sabotažna dejanja, kršitev teritorialnih voda in zračnega prostora Severnega Vietnama, kakor tudi suverenosti njegovega o-zemlja. Poudariti je treba, da omenjena dejavnost ameriške mornarice v teritorialnih vodah Severnega Vietnama sovpada z dejavnostjo ameriškega letalstva, ki je, prihajajoč z oporišč v Tailandiji in Laosu, bombardiralo obmejno postojanko Nam Gan in izpustilo rakete na vas Nong De v bližini meje med Vietnamom in Laosom, in to
1.	in 2. avgusta. Severnovietnamsko vrhovno poveljstvo odločno obsoja pred domačo in mednarodno javnostjo ta izzivalna dejanja ameriške vlade ter njenih južnoviet-namskih in laoških agentov. Vlada Vietnamske demokratične republike vidi v tej dejavnosti silno resno kršitev ženevskih sporazumov iz leta 1954 o Vietnamu in ženevskih sporazumov iz leta 1962 o Laosu, kakor tudi očitno kršitev suverenosti sevemovietnamskega ozemlja, kar povzroča še večjo napetost na tem področju. Vietnamska vojska in ljudstvo slovesno opozarja ameriške imperialiste in njihove agente, da bodo njihova izzivalna, sabotažna in napadalna dejanja kaznovana. Severnovietnamsko vrhovno poveljstvo izjavlja, da pade na ameriško vlado ter njene agente v Južnem Vietnamu in Laosu odgovornost za vse posledice njihovih izzivalnih in sabotažnih dejanj in kršitve varnosti Vietnamske demokratične republike.«
Pozneje je severnovietnamska a-gencija objavila pooblaščeno izjavo, s katero formalno zanikuje, da so sevemovietnamski torpedni čolni sinoči napadli ameriške vojne ladje v mednarodnih vodah. Izjava pravi: «Ameriški Pentagon je sinoči zatrjeval, da so štiri sevemovietnamski torpetnl čolni napadli dve ameriški vojni ladji v mednarodnih vodah. Vietnamska tiskovna agencija je pooblaščena izjaviti, da je to navadna izmišljotina ameriških imperialistov, katere namen Je prikriti njihova protizakonita dejanja, ki kršijo varnost Vietnamske demo. kratične republike in še bolj zaostrujejo položaj v jugovzhodni Aziji.«
Poziv izvenblokovskih na ženevski konferenci
ŽENEVA, 5. — Osem izvenblokovskih držav na ženevski razo-rožitveni konferenci je sklenilo pozvati sopredsednika konference, naj ne opustita nobenih naporov, da bi dosegla kompromis glede ustanovitve delovne skupine, ki naj določi program o uničenju a-tomskih vozil.
Na skupni seji so predstavniki osmih držav ugotovili, da nesoglasja med ZDA in SZ s tem v zvezi niso tako velika, da bi mogla preprečiti kompromis.
Nova deželna vlada levega centra
na Siciliji
PALERMO, 5. — Po izvolitvi de-mokristjanskega deželnega poslanca Coniglia za deželnega predsednika Sicilije v skladu s sporazumom štirih strank levega centra, so pogajanja za izvolitev dvanajstih članov deželne vlade trajala precej dolgo, ker se stranke niso mogle takoj sporazumeti. Končno je nocoj deželni parlament Sicilije izvolil tudi novo vlado, v kateri je sedem demokristjanov, trije socialisti, en republikanec in en socialdemokrat.
Demokristjanski člani vlade so: Sammarco (ki je prejel največ glasov, in sicer 51 od 83 navzočih deželnih poslancev), Carollo, Fa-sino, Grimaldi, Di Martino, San-talco in Nicoletti. Socialisti so:
pravico operacij na odprtem morju«.
McNamara je sporočil, da so odredili nove izredne ukrepe na Tihem oceanu. Večje število lovskih in bombnih letal je sedaj na poti od zahodne ameriške obale v oporišča zahodnega Pacifika. Prav tako so odredili premik formacije letalonosilk od zahodne a-meriške obale na zahodni Pacifik ter premik protipodmorniške formacije v južne vode Kitajskega morja. Druga letala so poslali v ameriška oporišča v Južnem Vietnamu in Tailandiji. Kopenske sile pa so v pripravljenosti za primer njihovega naglega nastopa.
Na podlagi poznejših informacij se je zvedelo, da so ameriška letala bombardirala vojaške objekte na obali v dolžini 150 kilometrov v Tonkinškem zalivu, kakih sto kilometrov od Hanoja. Najbolj severni objekt, je Hon Gay, 80 kilometrov od meje med Severnim Vietnamom in Kitajsko. Najbolj južni objekt pa je Kuang Ke, ki je oddaljen 75 kilometrov od 17. vzporednika, ki loči Severni Vietnam od Južnega. Med tema dvema krajema so drugi kraji, ki so jih bombardirala ameriška letala.
Napad na severnovietnamsko o-balo je napovedal že sinoči na svoji tiskovni konferenci ameriški predsednik Johnson, ki je tudi sporočil, da je dal ukaz stalnemu predstavniku v OZN Stevensonu, naj zahteva nujno sejo varnostnega sveta. Ko je govoril po televiziji takoj po posvetovanju, ki ga je imel z demokratičnimi in republikanskimi predstavniki kongresa, ter po telefonskem razgovoru s senatorjem Goldvvaterjem, je sporočil, da je že v teku akcija proti Južnemu Vietnamu. Predsednik je dejal, da «nanadi proti ameriškim vojnim ladjam narekujejo, da ukaže vojaškim silam, naj odgovorijo«.
Zatem je predsednik obtožil Severni Vietnam ((odkritega napada na odprtem morju Rroti ZDA-:, in je dodal, da ameriški odgovor pomeni «okrepitev obveznosti ZDA do južnovietnamskega ljudstva«. Zatem je dejal, da bo ((ameriški odgovor« za sedaj «omejen in primeren«, ter je nadaljeval:	«Dal
sem nalogo državnemu tajniku, naj jasno sporoči to stališče našim prijateljem, našim sovražnikom in vsem. Dal sem nalogo poslaniku Stevensonu, naj takoj sproži to vprašanje pred varnostnim svetom OZN«.
Dodal je, da je med razgovorom z republikanskimi in demokratičnimi voditelji kongresa sporočil, da bo zahteval od kongresa, naj odobri resolucijo, ki bo «jasno nakazala, da je naša vlada enotna v svoji odločenosti, da sprejme vse potrebne ukrepe v podpo-— svobode in obrambe miru v
je z veseljem pozdravil ameriški napad na Severni Vietnam. V nekaterih ameriških krogih pa pravijo, da je Johnsonovo akcijo na rekovala tudi volilno taktika.
Sinoči je po televiziji govoril takoj za Johnsonom tudi minister za obrambo McNamara, ki je ponovil trditve, da so sevemovietnamski torpedni čolni napadli dva ameriška rušilca v Tonkinškem zalivu ter je sporočil, da se je začelo bombardiranje severnovietnamske obale. Dejal je, da ZDA ne mislijo napasti Hanoja, temveč samo oporišča, ki jih uporabljajo sevemovietnamski izvidniški čolni in ki služijo za oskrbovanje teh enot. Dalje je povedal, da so ZDA «iz previdnosti« odredile premik precejšnjih vojaških ojačenj v jugovzhodno Azijo.
IZJAVA AGENCIJE TASS
Odločna obsodba ameriških napadov
MOSKVA, 5. — Agencija Tass je objavila nocoj pooblaščeno izjavo v zvezi s položajem v Tonkinškem zalivu. Izjava protestira proti povsem neupravičeni navzočnosti ame. riških pomorskih in letalskih sil ob sevemovietnamski obali in njihovo patruliranje na tem področju.
Izjava dodaja: »Sovjetski pooblaščeni krogi odločno obsojajo napadalna dejanja ZDA v Tonkinškem zalivu, ki lahko samo še bolj povečajo napetost v jugovzhodni A-ziji.» Agencija dodaja, da je ozračje, ki ga je ustvarila navzočnost ameriških sil v Tonkinškem zalivu, nevarno in lahko pripelje do hudih zapletljajev. Končno izraža agencija bojazen, da bi se utegnili incidenti v zadnjih dneh spremeniti v širši vojaški spopad z vsemi nevarnostmi, ki so s tem povezane, za kar bi odgovornost padla v celoti na ZDA.
Agencija Tass omenja, da so ameriška letala 1. avgusta prekršila sevemovietnamski zračni prostor in bombardirala neko vas na področju Kaison, 20 kilometrov od meje med Laosom in Severnim Vietnamom. »Akcija na področju Kaison, nadaljuje Tass, je v odkritem protislovju z ameriškimi izjavami, da
ZDA ne misiljo razširiti vojne v jugovzhodni Aziji.«
Zatem omenja Tass današnji a-meriški napad in poudarja, da navzočnost ameriških vojnih ladij v Tonkinškem zalivu, tako daleč od ameriške obale, ter tamkajšnje patruliranje je dokaz sovražnih namenov ZDA proti Severnemu Vietnamu in Kitajski. »Navzočnost teh ladij, zaključuje Tass, je ustvarila napetost na tem področju. Zadnje vojaške akcije dokazujejo, da so se ZDA orientirale k raztegnitvi vojne proti Severnemu Vietnamu, tako kakor vztrajno zahtevajo najbolj reakcionarni krogi ZDA in Južnega Vietnama.«
U Tant danes v Washingtomi
WASHINGTON, 5. — Glavni tajnik OZN U Tant bo prišel danes na uraden obisk v Washington. Bela hiša ie javila naslednji program: Ob 16,30 po srednjeevropskem času bo U Tanta sprejel v Beli hiši predsednik Johnson. Zatem se bo U Tant sestal z Deanom Ruskom; v petek se bo vrnil v New York.
solucija odobrena. Povedal je tudi, da je imel razgovor z republikanskim predsedniškim kandidatom Goldvvaterjem, ki je izjavil, da podpira njegovo stališče.
Goldvvater je še pred Johnsonovo izjavo objavil sporočilo, ki pravi, da v celoti odobrava vse zadevne ukrepe vlade.
Znano je, da je Goldvvater že večkrat očital Johnsonu šibkost v Južnem Vietnamu in zagovarjal zahtevo predsednika južnovietnam-ske vlade generala Kana, naj se vojna v Južnem Vietnamu prenese na Severni Vietnam. V ameriških republikanskih krogih z veseljem ugotavljajo, da se je Johnson odločil za akcijo proti Severnemu Vietnamu prav zaradi njihovih očitkov proti njemu. Tudi južnovietnam-ski predsednik vlade general Kan
POSLANCI SO VČERAJ ZAKLJUČILI DEBATO 0 VLADNEM PROGRAMU
Po Morovem zaključnem govoru bo danes tudi v poslanski zbornici glasovanje o zaupnici
Samo 73 odst. demokristjonskih poslancev odobrava programsko izjavo nove vlade * Zadnji govornik je bil sinoči Rumor, ki je ostro polemiziral s Togliattijem in z desnico * Vprašanje poslancev KPI o stališču vlade do incidentov v Tonkinškem zalivu
RIM, 5. — Z govorom političnega tajnika KD Mariana Ru morja se je nocoj zaključila tudi v poslanski zbornici debata o programski izjavi predsednika vlade Alda Mora, ki bo jutri popoldne odgovoril na izvajanja govornikov, nato pa bodo sledile glasovalne izjave ter končno glasovanje o zaupnici.
Izid — pozitiven — glasovanja je že vnaprej znan podobno kot prejšnjo soboto v senatu. Toda za novo vlado je zelo značilno nocojšnje glasovanje skupine demokristjanskih poslancev o programski izjavi nove vlade, ki se je zaključilo ob 20. uri. Od 230 demokristjanskih poslancev jih je za programsko izjavo vlade glasovalo 168 ali 73 odst., proti je glasovalo 36 poslancev ali 15.8 odst., vzdržalo pa se je 26 poslancev ali 11.4 odst. Proti so glasovali poslanci ,ki pripadajo Scel-bovi struji »Ljudskega centri-zma« ter poslanci Pella, Napoli-tano. Dima in Pennacchini. Značilna je pri tem izjava Pelle, ki so je bil v zadnjih mesecih priključil dorotejski struji in danes novinarjem dejal, da je glasoval proti iz petih razlogov, med katerimi je prvi »nesposobnost nove vlade, da si pridobi zaupanje javnega mnenja, ki je potrebno,, da bi se premagale težave, ki bodo nastale v jesenskih mesecih«, drugi razlog pa je «razlika v .tolmačenju doseženih sporazumov med strankami levega centra«.
Johnson in njegovi ožji sodeluvci na seji ameriškega sveta za Bost, na kateri so sklenili bombardirati Severni Vietnam
ro __ _ _____
Fagone, Lentini in Pizzo; republi- jugovzhodni Aziji«. Pripomnil je, kanec je Giacalone, socialdemo-1 da so mu parlamentarni voditelji krat pa Napoli.	I obeh strank zagotovili, da bo te-
PO VČERAJŠNJI IZREDNI SEJI VARNOSTNEGA SVETA OZN
Posvetovanja o povabila sevemovietnamski vladi
Sovjetski delegat je odločno obsodil ameriške napade na Severni Vietnam ter opozoril na nevarnost ameriških načrtov za raztegnitev vojne
NEW YORK, 5. — Na zahtevo ameriškega predstavnika je bila nocoj ob 20.20 po srednjeevropskem času izredna seja varnostnega sveta, ki ji je predsedoval norveški predstavnik Sivert Nielsen.
Sovjetski predstavnik Moro-
zov je zahteval odložitev razprave na jutri zjutraj, ker ni še dobil navodil svoje vlade. Dodal je, da mora varnostni svet imeti vse potrebne infor maoije in poznati vse plati za deve, da bo lahko temeljito proučil celotno vprašanje.
Ameriški delegat Stevenson se je uprl sovjetski zahtevi in Je trdil, da gre za «napad na odprtem morju«, ter da je ameriška vlada «že skušala omiliti možnost zaostritve položaja in preprečiti razširitev spopada«. Dodal je, da »položaj narekuje nujno poročilo o ukrepih, ki jih Je sprejela država članica pri Izvajanju svoje pravice do zakonite obrambe«.
Češkoslovaški delegat Majek je podprl sovjetsko zahtevo za odložitev razprave ln je dejal, da za Varnostni svet ni nujno poslušati ameriško verzijo o dogodkih, ki ne ogrožajo varnosti ZDA, medtem ko bi bilo za ZDA nujno zahtevati sejo varnostnega sveta, preden začnejo napad na Severni Vietnam.
Angleški delegat Je izjavil, da bi bilo koristno, če bi Varnostni svet čimprej slišal ameriško izjavo in da bi potem lahko odložil nadaljevanje razprave, dokler delega clje ne dobijo navodil.
Sovjetski delegat je nato privolil, da se posluša Stevensonova izjava, pripomnil pa Je, da bo govoril takoj za njim.
Takoj nato je začel govoriti Stevenson, ki Je dejal, da je ameriška vojaška akcija v Tonkinškem zalivu edina taka akcija, ki so jo ZDA predvidevale. Dolgo je n&to govoril o dogodkih na tem področju, ki so po njegovih trditvah pripeljali do ameriškega »obrambnega odgovora« na «nameme napa d« hanojikega režima proti ame-
riškim ladjam«. Dalje je Stevenson dejal, da so se ZDA «trudile», da ((zmanjšajo važnost napada« od
2.	avgusta v upanju, da gre za »slučajen ali osamljen incident«. Trdil je da so ameriška letala bombardirala samo severnovietnamske naprave, «ki so ogrožale ameriško brodovje«, in da je namen razmestitve ameriških sil na tem področju «preprečiti nove napade«.
Zatem je Stevenson ponovil vse že znane ameriške trditve v zvezi z vojno v Južnem Vietnamu in je trdil, da je ameriška akcija v jugovzhodni Aziji «akcija miru« ter da hočejo ZDA, da se v jugovzhodni Aziji «zajamči neodvisnost narodov tega področja»
Nato je Stevenson zahteval, naj »vse tuje čete zapustijo Laos ter naj sosedi Laosa, Južnega Vietnama in Kambodže ((pustijo na miru prebivalstvo teh držav.« Na koncu je izjavil, da bo neodvisnost jugovzhodne Azije zajamčena tedaj, ko se bodo spoštovali sklepi ženevske konference.
Za Stevensonom je govoril sovjetski delegat Morozov, ki je poudari), da Sovjetska zveza obsoja ameriška napadalna deianja in' bombardiranje severnovietnamskih obalnih naprav ter pričakuje, da bo ameriška vlada takoj prenehala s svojimi napadi na Sbverni Vietnam. Ce ne bodo ZDA ravnale v .tem smislu, si bodo prevzele vso odgovornost za dogodke, ki bi utegnili slediti. Zatem je Morozov
zahteval, nai se severnovietnam-ska vlada povabi,, da se udeleži razprave v varnostnem svetu, da odgovori na ameriške obtožbe. To je potrebno zato, da se varnostni svet obvesti o dogodkih.
Zatem je Morozov izjavil, da so ameriški načrti za raztegnitev vojaške dejavnosti v Aziji zelo nevarni za mir, In je dodal, da sov-
jetska vlada obsoja ameriško bombardiranje Severnega Vietnama. Na koncu je Morozov predložil resolucijo, ki poziva predsednika varnostnega sveta, naj takoj stopi v stik s severnovietnamsko vlado, da dobi vse informacije v zvezi z ameriškim protestom. Varnostni svet naj povabi severnovietnamsko vlado, naj pošlje svojega predstavnika na razpravo. Morozov je pripomnil, da bo sprejem te resolucije prispeval k odstranitvi grožnje proti miru.
Stevenson je izjavil, da ZDA ne ugovarjajo vabilu Severnemu Vietnamu, zahteval pa je, naj se povabi tudi predstavnik južno-vietnamske vlade. Tudi Francija se je izrekla v tem smislu, medtem ko se je uprl Cangkajškov delegat. Francoski delegat je pozval sovjetskega delegata, naj se odpove glasovanju o njegovi resoluciji, če bi varnostni svet sprejel udeležbo severnovietnamske-ga predstavnika. Dodal je, da bi bilo bolje, da bi predsednik dobil nalogo, naj izvede «želje« var. nostnega sveta brez glasovanja o kakršni koli resoluciji, ki bi lahko izzvala spore. Britanski delegat pa ie v celoti podprl ameriško akcijo.
Stevenson je zatem predlagal, naj se povabijo tudi predstavniki Južnega Vietnama na razpravo lu naj se člani varnostnega sveta privatno posvetujejo o načinu va. bila Severnemu in Južnemu Vietnamu.
Morozov se je uprl vabilu Južnega Vietnama, sprejel pa je francoski predlog, naj bi predsednik povabil Severni Vietnam, ne da bi bilo o tem potrebno glasovanje. Predsednik je izjavil, da je pripravljen začeti posvetovanja s člani varnostnega sveta glede vabil. Na prihodnji seji sveta bo poročal o teh posvetovanjih, razen če ne bodo nujni dogodki narekovali nujne seje Seja je bila nato zaključena in odložena na nedoločen čas.
Toda kljub temu je Pella izjavil, da bo jutri glasoval za zaupnico, ker je po njegovem mnenju ((enotnost KQ nujno potrebna za obrambo svobode«.
Fo Rumorjevem govoru je skupina komunističnih poslancev z Alicato na čelu naslovila na predsednika vlade in ha zunanjega ministra vprašanje ter predlagala, naj bi Moro nanj odgovori! že v svojem jutrišnjem govoru.
Poslanci KEI vprašujejo, ((kakšne korake namerava storiti vlada za obrambo miru ter da bi izrazila razburjenje in protest i-talijanskega ljudstva spričo * vojnih akcij pomorskih sil ZDA v Jugovzhodni Aziji, akcij, ki so izraz nedopustne kolonialistične politike in ki imajo namen razširiti vojno na Severni Vietnam ter spravljajo v nevarnost mir.«
Predsedstvo Zveze Italijanskih partizanov — ANPI — pa je na svojem današnjem sestanku odobrilo resolucijo, v kateri . se poudarja, da je nastalo okrog proslav 20-letnice odporniškega gibanja široko ljudsko gibanje ter da je ((politični razred ustvaril najbolj nazadnjaško vlado, ki ne zadovoljuje v celoti potreb po obnovi«. Zato poziva ANPI ((antifašistične stranke in vse sile odpora iz vseh strank, naj zajamčijo vsem Italijanom svobodo, mir, demokracijo in gospodarski napredek.«
Glavni govorniki med današnjo razpravo so bili: politična tajnika PSDI in KD Tar.assi in Rumor, republikanski prvak La Malfa, politični tajnik PSIUP Vecchietti fašistični prvak De Marsanich ter komunistični poslanec Sereni, ki je hkrati predsednik Kmečke zveze.
Sereni, ki je bil prvi na vrsti, je med drugim dejal, da se bo PSI zaradi novih sporov okrog nove vlade levega centra verjetno vnovič razdvojila, medtem ko je demokristjanska desnica pridobila novo oblast in vpliv. Nato ie kritiziral Morovo izjavo ter dejal, da je poskus levega centra doživel neuspeh ter da je sedaj potrebno vztrajno ustvarjati novo večino, ki bo začela z novo politiko.
Za njim je Tanassi govoril o težavah vlade levega centra ter dejal, da nastajajo take težave zaradi pomanjkanja demokratične alternative. Poudaril je, da je splošen položaj v državi zapleten prav zaradi tega, ker doslej nihče take »resne alternative levemu centru ni mogel predložiti.« Kot nekateri včerajšnji govorniki je tudi on dejal, da bi propad levega centra pomenil začetek krize, ki bi »spravila v diskusijo ustavno ureditev države s perspektivo nedoglednih posledic za mir — državljanski in verski — italijanskega ljudstva«.
Ko je govoril o zunanji politiki, je dejal, da gre pri pomiritvi za »proces« ter da ((pomiritev ni smoter temveč izhodiščna točka« in pri tem omenil moskovski jedrski sporazum ter dejal, da se je treba boriti proti razširitvi jedrske obd-
Stan!eyville v rokah osvobodilnega gibanja
Mesto je padlo po dogih srditih bojih
rožitve. Poudaril je, da je »atlantski pakt nenadomestljiva podlaga za varnost in mir na svetu«, za Italijo pa da pomeni «skupaj s pristankom na večstransko jedrsko silo prirodna projekcija svobode in solidarnosti članov NATO«.
Nato je govoril voditelj PSIUP Vecchietti, ki je rekel, da bosta blokiranja mezd in povečanje davkov povzročila sčasoma deflacio-nistično tendenco, ki je mnogo hujša kot inflacija. Poudaril je; da se bo PSIUP borila za ustvarjanje široke opozicije, kajti sedaj je levica ločena, ker je en njen del «jetnik vlade, ki vodi konservativno politiko.«
V dolgem govoru je nato La Malfa zagovarjal novo vlado in njen program ter predvsem poudaril mednarodno važnost levega centra. Ko je polemiziral z desnico je dejal, da so desničarji med krizo storili ogromen napor, da bi uničili formulo levega centra ter spravili krščansko demokracijo v nasprotje z laičnimi silami levega centra. To se ni zgodilo in sedaj predstavlja levi center v Italiji že «več let važno točko odpora nazadnjaškim težnjam, ki jih je vzpostavil na Zahodu de Gaulle in s katerimi so danes solidarni politični krogi mnogih držav.« La Malfa je nato odgovarjal na Togliattijevo trditev, da je zunanja politika levega centra neaktivna; govornik je rekel, da je res ravno nasprotno, saj je to zunanjo politiko ((oblikovala ravno aktivna prisotnost proti grožnji nazadnjaške autoritarne politike.«
Medtem ko je fašistični prvak De Marsanich ponovil že znane desničarske »argumente«, je politični tajnik KD Rumor zelo ostro polemiziral s Togliattijem nato pa še z desničarji. Dejal je, da je KD odločno zavračala in zavrača predlog «o novi večini«, ki bi bila posredno in neposredno odprta za KPI, ker taka večina ne bi bila v skladu z demokristjansko koncepcijo demokracije«. Rekel je, da ima poskus KPI, da se vključi v vladno večino, namen ((blokirati obrambo, razvoja svobodnih ustanov in odvrniti demokracijo od ciljev socialne pravičnosti.« Kot pred njim Tanassi, je tudi Rumor poudarjal zvestobo atlantskemu paktu in evropskemu zedinjenju.« Obširno je govoril o vprašanju kratic »ročnosti in dolgoročnosti programa vlade ter opravičeval vladni sporazum, na podlagi katerega je bila vzpostavitev dežel odložena. Nr to je govoril o težavah, na katere bo naletela nova vlada ter se vprašal: »Katere druge sile bi si pridobile soglasnost našega l:ud-stva okrog politike obnove, če ta koalicija ne bo uspela?« Rumor je zelo poudarjal »nevarnost komunizma« ter dejal, da Togliattiju ne bo uspelo razbiti krščansko demokracijo. Končno ie govornik obljubil vso podporo krščanske demokracije Morovi vladi.
Senat se bo sestal jutri, toda seja bo takoj odložena na senoto, ko bo razpravljal o trinajsti plači za državne nameščence in drugih zakonskih ukrepih, med katerimi je tudi reforma volilnega zakona za upravne volitve, o čemer bodo senatorji razpravljali v nedeljo
dopoldne. Nato pa bodo odšli na poletne počitnice ter se bodo ponovno sestali okrog 15. septembra.
SACRAMENTO (Kalifornija), 5. — Kalifornijski guverner Edmund Brown je danes imenoval bivšega predstavnika Bele hiše Salinger-ja za senatorja te države, ker je demokratični senator Clair En-gle prejšnji teden umrl. Salinger-je<v jnandat bo veljal do poteka mandata umrlega senatorja Engle. ja, to je do januarja 1965. Po mnenju političnih opazovalcev bo današnje imenovanje olajšalo Sa-lingerju volilno kampanjo za prihodnje senatorske volitve.
LEOPOLDVILLE, 5. — Po uli-cah Stanteyvilla so bili davi novi boji med četami osvobodilnega gibanja in vladnimi četami. Popoldne pa so čete osvobodilnega gibanja mesto zasedle. Po trinajsti uri ni moglo na letališču več pristati nobeno letalo. Ob 16.30 pa je radio letališča javil: «Vse je v re-
du. Delamo pod nadzorstvom ljudske vojske « General Mobutu je v Leopoldvillu izjavil, da od 14. ure dalje nima glavni štab vladne vojske nobene zveze več s poveljstvom v Stanleyvillu. Dodal je, da je nekaj minut pred prekinitvijo zveze poveljstvo v Stanleyvillu poročalo o hudih bojih.
Tisto, česar se je bal ves miroljubni svet že več mesecev, se je včeraj zgodilo: vojaška letala ZDA so na ukaz predsednika Johnsona izvršila 64 napadov proti severnovietnamskim oporiščem. S tem se je vojna iz Južnega Vietnama dejansko razširila tudi na Severni Vietnam, in posledice te razširitve se trenutno ne morejo pred-viditi. šele dogodki v prihodnjih dneh bodo pokazali, ali pomenijo predsinočnji napadi iskro, ki bo zanetila požar po vsej jugovzhodni Aziji. Toda izjava ameriškega obrambnega tajnika kaže, da se bodo napad nadaljevali «po potrebi«, čeprav je Johnson predsi-nočnjim dejal, da je «ameri-ki odgovor« za sedaj »omejen in pri. meren«. McNamara pa je pozneje dodal, da se ta omejitev nanaša «samo na oporišča, ki jih uporabljajo sevemovietnamski izvidniški čolni in ki služijo za oskrbovanje teh enot«, ter povedal, da so ZDA «iz predvidnosti« ukazale premik precejšnjih vojaških ojačenj v jugovzhodno Azijo.
Severnovietnamsko vojaško poveljstvo je sporočilo, da so sestrelili pet ameriških letal in poškodovali druga tri, ter poudarilo, da gre »za nesramen napad in za izzivanje ameriških imperialistov«, ter da so vietnamski vojaki »pripravljeni boriti se in onemogočiti vse napadalne načrte ami .-ških imperialistov in njihov .h hlapcev«.
Na zahtevo ZDA je varnostni svet OZN sinoči že razpravljal o napadu. Sovjetski delegat je izjavil, da vlada ZSSR obsoja bombardiranje Severnega Vietnama kot napadalno akcijo ZDA in pričakuje, da bo Washington z napadalnimi dejanji takoj prenehal; v nasprotnem primeru bodo ZDA nosile vso odgovornost za dogodke, ki utegnejo slediti. Hkrati je sovjetski delegat predlagal, naj se povabi tudi sevemovietnamski predstavnik na razpravo v varnostnem svetu, ter je v tem smislu predlagal resolucijo, ameriški delegat pa je predlagal, naj se povabi na sejo tudi predstavnik Južnega Vietnama. Končno je bilo sklenjeno, da bo predsednik VS začel razgovore s člani VS o vabilih. Angleški delegat je ameriški napad odobril češ da gre za »zakonito obrambo«. Francoski delegat pa ni zavzel stališča. Pred tem je delegat ZDA izjavil, da je akcija ZDA v jugovzhodni Aziji «akcija miru«, ter je zahteval, naj »vse tuje čete zapustijo Laos ter naj sosedi Laosa, Južnega Vietnama in Kambodže pustijo na mira prebivalstvo teh držav«, ter je dejal, da bo neodvisnost jugovzhodne Azije zajamčena, ko se bodo spoštovali sklepi ženevske konference.
Po sinoči zaključeni debati v italijanski poslanski zbornici je skupina poslancev KPI s posebnim vprašanjem zahtevala od Moro ve vlade naj do vseh teh dogodkov zavzame stališče. Zelo verjetno je, da bo predsednik vla-de to storil že v svojem današnjem govoru pred začetkom glasovanja o zaupnici.
PO KAIRSKEM SESTANKU AFRIŠKIH VODITELJEV
Konferenca solidarnosti
Drugi afriški sestanek na vrhu se je končal tako, kot so pričakovali: kot redno letno zasedanje skupščine šefov držav in vlad organizacije afriške enotnosti, na katerem sta prišli močno do veljave enotnost in solidarnost te celine — zlasti do vsega tistega, kar se imenuje kolonializem, neokolonializem, imperializem — vendar pa prav tako tudi njena različnost in torej tudi različna gledišča, izredna zapletenost problemov, od katerih številnih očitno ni mogoče rešiti v afriških okvirih, močan vpliv izvenafriških či-niteljev. Brez izredno pozornost vzbujajočih dosežkov je druga konferenca na vrhu zanesljivo in konkretno prispevala k razvoju boja za osvoboditev nesvobodnih, praktično okrepila organizacijo afriške enotnosti in veliko storila za boljše medaf riško razumevanje in izrecno ali molče potrdila nevezano politiko Afrike.
Preden se je konferenca začela, je afriška solidarnost doživela preizkušnjo, ko je bilo sporočeno, da bo v delegaciji Konga (Leo-poldville) novi premier Moiz Com-be. Ali naj bi sprejeli politiko izvršenega dejstva ali dosledno uresničevali afriško temeljno listino, ki najostreje obsoja politične umore? Čeprav so navajali dokaze o zakonitosti Combejevega prihoda na oblast, se vendar nihče ni upal zagovarjati njegovega prihoda v Kairo. Med zasedanjem je samo malgaški predsednik Tsira-Bana omenil Combeja, vtem ko je Ruanda izrazila obžalovanje zaradi odsotnosti Konga. Izven konference je nigerijski premier Abu Bakr Tafava izjavil, da so Combeja zakonito izvolili za premiera. Sicer ni bilo čutiti odsotnosti kongoške delegacije, kar o-mogoča sklep, da je Leopoldville dosegel prav nasprotno od tistega, kar je želel: namesto, da bi razdvojil konferenco, se je sam osamil.
Poglavitni problem je bil boj proti kolonializmu in apartheidu, kar je najlepše izrazil zambijski premier Kaunda z besedami: «Mo-ja neodvisnost je nesmiselna brez Holdenove (Angola), brez Nkomo-ve (Južna Rodezija), brez neodvisnosti drugih.« V tej zvezi je konferenca storila korak naprej glede na resolucije iz Adis Abebe. Nova je zahteva, da tiste države, ki proizvajajo petrolej, ustavijo dobave tega proizvoda vladi Južnoafriške republike, kakor tudi ustanovitev biroja v generalnem sekretariatu OAE, ki bo po eni strani skrbel, da bodo države članice izvajale splošen bojkot Južnoafriške republike, po drugi strani pa se zavzemal v mednarodnih organizacijah za to, da bodo uporabljene gospodarske sankcije proti režimu v Pretoriji.
Toda v zvezi z bojkotom Južnoafriške republike kot tudi Portugalske so se pojavili problemi, ki jih konferenca ni mogla urediti. Nekatere države, na primer Zambija in Malavi sta podedovali od Britanije — ekonomsko odvisnost od Južnoafriške republike. Iste južnoafriške ali zahodne družbe se pojavljajo tako v Pretoriji kot tudi v Zambiji, trgovina le-teh je bila vedno usmerjena na jug. Malavi ima del dohodka od delovne sile, ki je v Južnoafriški republiki; obe državi sta glede transporta navezani na še nesvobodni Mozambik ali Angolo. Premier Malavija je odkrito povedal, da bi pomenilo samomor, če bi njegova država strogo izvajala bojkot.
Kenneth Kaunda je plastično pokazal, kako važna je za njegovo državo osvoboditev južnega dela Afrike, Mozambika in Angole.
Drugi zaključek, ki se je izkristaliziral med razpravo na afriški konferenci na vrhu v zvezi z istim problemom, je tale: ako bojkot in sankcije ne bodo dobile svetovnega obsega, bo njihova učinkovitost ogrožena. Dejansko so številni govorniki jasno povedali, da se režim Worworda kot Salazarja ohranjata zaradi gospodarske in vojaške pomoči zahoda. Resnični problem so bolj ekonomski odnosi, ki jih imata Južnoafriška republika in Portugalska s tretjimi kot pa z afriškimi državami.
Afriški voditelji so dali zelo jasno razumeti, da bodo v primeru, če bi bela manjšina v Južni Rodeziji razglasila neodvisnost, storili vrsto ukrepov, med njimi priznanje morebitne afriške vlade Južne Rodezije, ki bi jo utegnili sestaviti. V tem primeru bi bil oboroženi upor tako rekoč neogiben. Hkrati so Britanijo opozorili na njeno odgovornost za razmere v Južni Rodeziji, pri čemer so od nje zahtevali, da hitro skliče konferenco vseh političnih strank te države, na kateri bi sprejeli novo ustavo, temelječo na načelu: en človek — en glas. Samo tedaj bo Afrika sprejela neodvisnost Rodezije.
Živahna razprava o osvobodilnih gibanjih je potekala ob obravnavanju poročila o delovanju odbora devetih, ustanovljenega v Adis Abebi z nalogo, da vodi zbiranje in delitev vsakršne pomoči osvobodilnim gibanjem s tem, da bi hkrati delal za njihovo združitev v posameznih državah. Odboru so očitali, da ni učinkovit in da je porabil preveč denarja za svoje vzdrževanje. Kaže pa, da je ob koncu prevladalo mnenje, da je odbor glede na afriško stvarnost opravil koristno delo. Vrhunska konferenca je sklenila v nasprotju s priporočilom ministrov, da tega odbora ne bodo razširili (ker so bržčas menili, da s tem ne bi bil prav nič bolj učinkovit), da morajo vse države v osvobodilni sklad vložiti zaostanek za letošnje leto, dokler ne bo do ločena stalna lestvica prispevka za prihodnje.
V skladu z navodili iz Adis Abebe si je odbor prizadeval, da bi prispeval k ustvaritvi front v raz-
ličnih nesvobodnih deželah, vendar brez velikega uspeha. Kot vse kaže, je imel samo možnost, da se je tu in tam opredelil za FRELIMO v Mozambiku, za stranko Joshua Nkoma v Južni Rodeziji, toda za obe struji v Južni Afriki. Sploh je videti, da je stanje v osvobodilnih gibanjih precej težavno, saj grozi razcepljenost z velikimi problemi v hipu, ko bodo ta za zdaj nesvobodna ozemlja dobila neodvisnost. Konferenca je na primer imela kot posebno točko tudi tole: ((Poiskati je treba rešite,v za problem elanov MPLA v Kongu Brazaville«. Gre za angolsko skupino, ki je nasprotna vladi Roberta Holdena, ki jo priznava organizacija afriške enotnosti. Seka Toure in Nkru-mah sta izrazila mnenje, da take razmere ustvarjajo široko manevrsko področje neokolonialističnim vplivom. Ben Bela pa je v posebni izjavi dejal, da vendarle ne bi smeli pomoči osvobodilnim gibanjem omejevati zato, ker se niso zedinila, čeprav sl moramo stalno prizadevati, da dosežemo enotne fronte. Druga afriška vrhunska konferenca ni mogla najti praktičnih rešitev.
O problemih poti enotnosti Afrike je morda tekla najbolj viharna razprava na konferenci, ki je obravnavala predlog Gane o ustanovitvi vseafriške zveze in vlade. Čeprav ni nihče nastopil proti popolni enotnosti Afrike, se je vendarle večina postavila na stališče, da je ta enotnost v sedanjih razmerah popolnoma neuresničljiva. Nekateri voditelji, kot Naser, Ben Bela in Sekou Toure, so opozarjali na stvarne razmere v Afriki, toda zahtevali so, da se ganski predlog vendarle prouči. Od tod kompromisno stališče, da se ustanovi ad hoc komisija, ki jo sestavljajo zastop niki sedmih stalnih komisij organizacije z nalogo, da prouči to vprašanje in poroča o njem na prihodnji konferenci v Afriki.
Med to razpravo je Naser izrazil mnenje, da je potrebno pred ustavno enotnostjo Afrike uvrsti-idejno, ekonomsko in drugo e-notnost. Ko je Naser utemeljeval to mnenje z dejstvi iz med-afriških odnosov, je dejal: «U-stavna enotnost je želja vseh nas. Toda njena uresničitev lahko traja dolgo vrsto let.» Naser in pred njim tudi drugi so podprli prizadevanje za pokrajinsko enotnost (Tanganjika — Zanzibar), če je ta korak na poti popolni enotnosti. Zanimivo je, da sta Naser in Sekou Toure najjasneje govorila o nujnosti, da morajo neodvisnost afriških držav spremljati temeljite notranje spremembe, e-konomske, socialne in politične narave
Druga afriška konferenca na vrhu je pustila vprašanje popolne enotnosti kot daljnega skupnega smotra v nekem smislu ob strani in se je osredotočila na krepitev organizacije afriške enotnosti kot sedanje in splošno sprejemljive oblike afriške solidarnosti in sodelovanja. Organizacija je dobila stalni sedež v Adis Abebi, stalnega administrativnega generalnega sekretarja — vodjo gvinejske delegacije v Združenih narodih Dia-lo Telija ter razen omenjenih birojev za bojkot Južnoafriške republike in Portugalske in izpolnitev sklepov konference še dve novi stalni komisiji: za komunikacije in komisijo pravnikov. Tako ima zdaj OAE sedem stalnih komisij: ekonomsko, socialno, obrambno, znanstveno, kulturno informativno, zdravstveno in dve novi.
Sprejeli so tudi protokol o posredovanju, pomirjevanju in arbitraži organizacije afriške enotnosti v sporih med državami članicami. Ta protokol imajo države članice za zelo važen zlasti zato, ker je v prvem letu dejavnosti OAE prišlo do več resnih obmejnih spopadov med afriškimi državami. Sicer pa spori med Alžirijo in Marokom, Somalijo po eni in Etiopijo ter Kenijo po drugi strani niso prišle na dnevni red vrhunske konference, saj je prvi spor tako rekoč že dokončno urejen, hkrati pa je prišlo do odstopa somalijske vlade in se je delegacija te države čez noč znašla brez pooblastil ?a pogajanja.
Svet ministrov Je razpravljal o denuklearizaciji Afrike, toda to
vprašanje ni bilo na dnevnem redu konference na vrhu, ker načrta konvencije, kot se zdi, še niso pripravili. Toda konferenca je potrdila načelo denuklearizaci-je —■ sprejeli so ga že v Adis A-bebi, dosegli pa so, tako se zdi sporazum, da bodo zahtevali u-strezna poroštva od Združenih narodov. Kolikor je znano, so arabske države postavile vprašanje možnosti, da bi Izrael prišel do jedrskega orožja — s tem pa bi vprašanje denuklearizacije tudi same Afrike dobilo novo vsebino.
Ekonomska vprašanja Afrike so bila nenehno predmet razprave, vendar pa posebne resolucije o tem niso sprejeli. Sprejeli so poročilo o svetovni konferenci v Ženevi, o delu ekonomsko-socialne komisije OAE, ki so ji očitno dali nalogo, da natančneje prouči predloge, razložene na zasedanju skupščine šefov držav in' vlad OAE. Več državnikov, med njimi Keniata in Sekou Toure in Milton Obore so predlagali, da bi ustanovili vseafriško gospodarsko organizacijo. Gvinejski predsednik je predlagal ustvaritev skupnega afriškega trga, uvedbo enotnega denarja in ustanovitev ustanove za načrtovanja. Čeprav so svetovno konferenco v Ženevi ocenili pozitivno, so vendarle med razpravo o teh vprašanjih izrazili bojazen, da bi se lahko, če ne bodo storjeni nujni Ukrepi, gospodarski položaj afriških držav v primerjavi z razvitimi še naprej poslabševal.
Eden izmed nedvomno pozitivnih dosežkov kairske konference je bilo tudi boljše spoznavanje, večje razumevanje, solidarnost med arabskimi državami po eni in drugimi afriškimi državami po drugi strani. Čeprav so arabske države sprožile palestinsko vprašanje, vendarle niso zahtevale niti, da bi se o tem izjasnili, niti, da bi o tem sprejeli resolucijo, poudarjale pa so nedeljivost boja proti dediščini kolonializma.
Podobno kot je večina afriških voditeljev pozitivno ocenila enoletno bilanco dela organizacije a-friške enotnosti, je zastopala tudi mnenje, da so lahko neogibne razlike tudi pozitivno znamenje. V zaključenem pozdravnem govoru je Naser v tem smislu dejal: ((Čeprav so bila mnenja različna in deljena, je to vendarle znamenje, saj opozarja na življenjsko moč naše celine, saj to pomaga, da odkrijemo težave. Bistveno je, da bi s temi različnimi in raznoterimi gledišči prišli do končnega izida in jasnega rezultata, ki bi odseval napredna afriška prizadevanja.«
FAIK DIZDAREVIC
(Komunist)
V Ženevi je zgorela palača, v kateri je bil pred drugo svetovno vojno sedež Društva narodov. Požar se je vnel, ko je eksplodirala naprava za varenje
hnjiffP ^ f/loilnlibpp
'S
ir
^ ijUtbku ^ bliltrtbblvf* ^
SPOROČILO RAVNATELJA PROF. CIIIARINIJA
Samo štirinajst filmov na festivalu v Benetkah
Ukinili bodo tudi informacijsko sekcijo
BENETKE, S. — Ravnatelj beneškega filmskega festivala prof. Luigi Chiariani je izjavil časnikarjem, da bodo sprejeli na XXV mednarodni razstavi samo 14 filmov, ki Pa bodo vsi morali imeti znatno umetniško vrednost. Letos so poslali v Benetke z vseh strani sveta številne filme in že lani so sklenili, da jih bodo strožje izbirali.
Beneški festival se lahko raz-
(..0.1(1.»,».•■»(.II.M,»lili »MII.      "d   »»"»»»»•».»»»     H m   
STRAHOTEN ZLOČIN V DRŽAVI MISSISSIPPI
V Filadelfiji so našli trupla treh pogrešanih antirasistov
Trije fanti - dva belca in črnec - so izginili že 21. junija in so takrat našli le njih zažgani avtomobil - Bombe v Jersey Cityju
FILADELFIJA, 5. — FBI je sporočila, da so našli v bližini Filadelfije tri trupla. Sporočili so tudi, da so prepričani, da gre za tri mlade fante, ki so izginili 21. junija in ki so pripadali skupinam ((delavci za mir«. Fante so aretirali i-tega dne pod obtožbo, da so vozili prenaglo. Ko pa so plačali globo 25 dolarjev, so jih izpustili in jih je lokalni šerif odpeljal z mesta
Slo je za očitno preganjanje, saj So delali protirasistično kampanjo. Od takrat pa o njih ni bilo več sledu. Gre za 20-letnega Andrewa Goodmana, 24-letnega Michaela Schvvernerja in 21-letnega Jamesa Chayneja. Prva dva sta belca, zadnji pa je črnec.
Predsednik Johnson je takrat u-kazal FBI, da prevzame preiskavo in da Allen Dulles kot načelnik
((Central Inteligence Agency» koor. dinira operacije. Takoj so- namreč bili vsi mnenja, da so fante ugrabili rasisti, saj so našli njihov zažgan avtomobil.
Trupla so danes dopoldne prepeljali v Jackson, glavno mesto države Misisipi, kjer so na razpolago sodnim izvedencem. Ni pa nobenega dvoma, kot to tudi trdijo visoki policijski funkcionarji, da gre prav za te tri fante, ki so žrtev rasnega sovraštva. Policija je mnenja, da so jih rasisti prisilili izstopiti iz avtomobila in da so jih nato ubili. Njih grobove .--o naši; 35 km od kraja, kjer so našli njihov zažgani avtomobil.
Serif Filadelfije je izjavil, ko so fantje izginili, da so se skrili zato, da bi oblatili njegovo mesto.
Iz Jersey City pa poročajo, da se nadaljujejo incidenti v črnskem
(i.iiH.»iiiiiiiium«»»»»i»iiiiMHiiiu»i»iiiiHiiiiiiii»iHM»»iK*iu»»iiiiiii"i,i>ii*i"i*"iiiiii,"",,,lm,,i|m,u,i,**i,*l,'l',ni,l',,iiiiiii**iiii*i*'i,i,|i|l,l,,,'im,u|i|*
UGOTOVITVE ZVEZNEGA TAJNIŠTVA ZA NOTRANJE ZADEVE
Naraščanje prometnih nesreč na cestah v Jugoslaviji
Odstranili bodo napise <av(oput», ker v Jugoslaviji ni nobene avto eeslc po mednarodnih predpisih - Zaostritev sankcij za kršitelje prometnih predpisov
predelu mesta, ki praktično spada v obsežnejšo periferijo New Yor-ka. Včeraj je ob 21. uri (po lokalnem času), eksplodirala bomba v nekem nenaseljenem poslopju, ki se je vnelo. Kmalu zatem je bila druga bomba vržena s strehe nekega poslopja nr križišče dveh glavnih ulic. Vč.-raj sta poleg tega enčilj še dve bombi. Vendar pa včerajšnji dan ni Irl tako «vro-:>/. kpt so biii prejšnji in včeraj n, bilo ranjenih Policija je sporov, la/da -se zaprli 220 oreb.
Avtopsia treh žrtev je dokazala, da so jih mučili, pretepali 'in končno ubili s strelnim orožjem. Predvidevajo, da bodo' v kratkem aretirali krivce in menda FBI ve za sedem jasističnih zločincev, ki so zagrešiji ta umor.
Papež Pavel VI. s helikopterjem v
Orvieto
VATIKAN, 5. — Tiskovni urad je sporočil, da so bo papež Pavel VI. 11. avgusta odpeljal s helikopterjem v Orvieto, od tam pa se bo v svojo poletno rezidenco Castel-gandolfo vrnil z avtomobilom po avto cesti.
Papež je danes okoli 10. ure izjavil pred nekaj tisoč zbranimi o-sebami na javnem sprejemu v Ca-stelgandolfu, da bo prihodnji teden objavljena njegova prva enciklika, ki bo nosila datum 6. avgusta in katere latinski tekst se bo pričel: ((Ecclesiam suam», kar bo tudi naziv enciklike.
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 5. — Na jugoslovan. skih cestah se skoraj vsak dan dogajajo prometne nesreče z več ali manj težkimi posledicami. Najpogostejše prometne nesreče so na novi jadranski magistrali, r.a avto cesti Zagreb-Beograd in B^o-grad-Nšš, na katerih se je v sezoni povečal promet tujih tiri-stov, ki ne upoštevajo oziroma niso obveščeni o možnostih jugoslovanskih cest in dovoljen; hitrosti, temveč vozijo tako kot se običajno vozi na najmodernejših avto cestah. V zveznem tajništvu za notranje zadeve sodijo, da bi potniške agencije morale inozemske obiskovalce Jugoslavije podrobneje informirati o stanju tn možnosti jugoslovanskih cest in z dejstvom, da v Jugoslaviji ni niti ene avtostrade po določilih mednarodnih predpisov o cestnem prometu..
Da bi se odstranili vsi mogoči nesporazumi v zveznem tajništvu za notranje zadeve sodijo, da se morajo z jugoslovanskih cest, ki niso avtostrade po mednarodnih predpisih, temveč samo ceste ((prvega razreda«, takoj odstraniti napisi savtoput«, to je nazivi, ki so se v Jugoslaviji udomačili za asfaltirane ceste, Ti napisi so posebno, ko gre za tuje voznike, vzrok raznih nesporazumov in celo sporov. Tuji vozniki namreč mislijo, da so na pravi avtostra-di im ne upoštevajo, da so na cesti razma križišča, kar je vzrok pogostih nesreč.
Lani so inozemski vozniki povzročili v Jugoslaviji 7.7 odstotka vseh prometnih nesreč. Letos bo njihova udeležba v prometnih ne. srečah občutno večja, saj se je po statističnih podatkih samo v prvih šestih mesecih promet tujih vozil povečal za 62 odst. v
Manekenke francoske «haut couture« so se
zbrale v Nici, kjer razpravljajo o sindikalnih vprašanjih.
Razpravi predseduje Micheline Renault, Id jo vidimo na sliki na sredi sedečo za mizo
primeri s prvimi šestimi meseci lanskega leta. V Jugoslavijo je namreč prišlo v prvem polletju 793-S48 tujih vozil.
Jugoslovanski prometni organi so, kot poudarjajo v zveznem tajništvu za notranje zadeve, pokazali do tujcev največjo tolerantnost in upoštevali so njihovo neobveščenost in «navade». Glede na to pa da se prometne nesreče stajno večajo, da skoraj ni dneva brez žrtev in velike ma. terialne škode, v zveznem tajništvu za notranje zadeve poudarjajo, da je treba proti vsem povzro. fiteljem nesreč pudvzeti ustrezne sankcije, ki so popolnoma v skladu 2 mednarodnimi predpisi o varnosti v cestnem prometu.
B. B.
Berač
na počitnicah
VERONA, 5. — Pred osrednjimi vrati cerkve sv, Luke je bil danes dopoldne obešen napis:	((Odsoten
zaradi počitnic — berač sv. Luke«. Menijo, da je avtor napisa 70 let stari berač, ki je običajno vedno na tem mestu, kjer je vedno mnogo italijanskih in tujih turistov. Gre zn starčka dostojnega Izgleda, ki berači na dostojen način in ki ga danes ni bilo na njegovem tradicionalnem mestu.
Koza obešena na železniško zapornico
ROVIGO, 5. — 43-letni kmet Martino Ferrari je kupil kozo ln ko je je peljal domov, se je moral ustaviti pred železniško zapornico. Vlaka dolgo ni bilo in je kozo privezal za zapornico, sam pa si je šel Izplaknit grlo v bližnjo gostilno. Ko se je vrnil, je našel kozo obešeno na vrhu dvignjene zapornice In seveda mrtvo. Vlak se je namreč odpeljal ln zapornica se je avtomatično dvignila.
CH1AVASSO, 5.	— Šestletni
Claudio Baldini se je igral z nočno svetilko in ga je ubil električni tok. Deček je bil pri tetah in je v sobi našel svetilko orez žarnice. Vtaknil je prst v nastavek za žarnico in ga je elektrika na mestu ubila.
liku je od drugih samo s svojm kakovostjo. Ne gre nujno samo za umetniške filme, dovolj je, če se zahteva od ustvarjalcev, da jasno povedo, kar hočejo povedati, Ravnatelj je v tej zvezi dejal, da so filme ocenjevali s tega stališča, pri čemer niso u-poštevali ideološkega ali političnega značaja, odnosno njih vsebine. Ravnatelj pravi, da so morali pri tem premagati resne, ta-žave, saj se pojavljajo gospo* darski interesi in vprašanja nacionalnega prestiža. Letos bodo ukinili informacijsko sekcijo in bodo ustanovili kulturno sekcijo, v kateri bodo prikazali filme, ki so jih vrteli že na drugih festivalih.
Nov prospekt o slikarski razstavi v Kopru
Te dni je uprava koprskega muzeja izdala prospekt, hi naj seznani čim večje šteeilo domačih in tujih turistov z znamenito slikarsko razstavo mojstrov iz 15. in 16. stoletja ob slovenski obali. Razstava je — kot znano — v koprskem muzeju že od junija in bo odprta do oktobra. Prospekt o razstavi je okusno opremljen in napisan v štirih jezikih: slovenščini, italijanščini, angleščini in nemščini. V raznih turističnih uradih in ustanovah ga že delijo obiskovalcem naše obale.
Zabavne prireditve na Bledu
V tem mesecu pripravljajo na Bledu nekaj zanimivih prireditev. Dne 11. avgusta bo ansambel narodnih plesov «Kolo» iz Beograda priredil koncert jugoslovanskih plesov in pesmi. Dne 25. avgusta bo nastopil na Bledu ansambel «Lado» iz Zagreba. Vmes bosta prirejali nastope tudi folklorni skupini z Jesenic in Bleda. Dne 14. avgttsta bo gostoval pianist Georg Koller iz Heidelberga.
iiHMimiiiituiiiiimiiiiimiiiiHiiiiitiiimiiiiMiiiiiittiittiiHimiimiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiHiimiitiiiiiimiiiiiii
PO DRAMATIČNI REŠITVI IZ ZASUTEGA RUDNIKA
Rešenih devet rudarjev se dobro počuti
Mrzlično iskanje še pet ponesrečenih - Jih je našla švicarska prisluškovalna naprava?
rih avtomobilov. Zanimivi način so že preizkusili v ZDA, kjer so se v nekaj letih okoli zarjavelih karoserij ustvarile bogate in številne «r*olonije» rib. Strokovnjaki pravijo, da se na ta način ustvarijo ugodne možnosti za življenje morske favne, ki jo sedaj tokovi premetavajo po zalivih. Poleg tega najdejo ve:je ribe na tak način svoje «stalno bivališče».
V okviru občinskega praznika so gostovali v nedeljo v Delavskem domu tamburaši, pevci in plesalci KUD iz Dragatuša pri Črnomlju. V besedi, pesmi in glasbi so Zagorjanom prikazali «belokranjski večera.
Stari avti ribja gojišča
TARANTO, 5- — V Tarantu proučujejo možnost umetnega u-stvarjanja gojišč za ribe, tako da bi vrgli v morje karoserije sta-
CHAMPAGNOLE, 5. — Predstavnik bolnišnice, kjer so sprejeli 9 rudarjev ki so jih rešili po B dneh iz rudnika ie dejal, da so rudarji prebili mirno noč in da sc se zgodaj zbudili. Eden izmed rudarjev pa je dodal: ((Napravili so nam preizkus krvi, pregledali z žartci in naredili celo vrsto drugih preizkusov. Počutimo se dobro in ni nobenega razloga, da bi še ostali v bolnišnici.« Predstavnik bolnišnice je dodal, da se hočejo rudarji vrniti na Mont Rivel, da bodo sodelovali pri i-
skanju in reševanju ostalih 5 rudarjev, ki so še vedno zakopani v rudniku.
Zupan iz Champagnole je povedal, da so danes opoldne zabeležili zvoke, po katerih sodijo, da so odkrili še druge ponesrečence. Na vrtini, ki jo vrta stroj «P 6», so namreč postavili švicarsko prisluškovalno napravo, ki je najmočnejša na svetu. Švicarska naprava omogoča, da se sliši človeško dihanje v razdalji številnih metrov. Zupan Socier je tudi dejal, da so slišali dva udarca, ki ju lahko tudi razumejo kot odgovor -zakopanih. Gre za področje, ki je povsem zasuto in kjer se zaradi podzemeljskih tokov in sipkega terena zelo lahko zmotijo.
Proizvajalci vžigalic niso za Goldwaicrja
WASHINGTON, 5. — Demokratični senator iz Ohia Stephen Joung je izjavil, da proizvajalci vžigalic ne bodo glasovali za Goldwaterja, ker so ugotovili, da Je delil zlate škatlice z vžigalicami, na katerih je bila njegova slika in ki so bile švedske proizvodnje. Proizvajalci vžigalic, ne oziraje se na njih politične opredelitve, pravijo, da njih proizvodi niso dovolj dobri za Goldwaterja in da torej tudi njih glasovi niso dovolj dobri za republikanskega senatorja.
Zadnjega so rešili iz rudnika v Champagnole delovodjo A mire Marti, neta, ki jc ves čas spodbujal sotovariše, s katerimi je bil živ zakopan. Obraz ima prekrit z robcem, da ga ne hi oslepila močna sončna svetloba in z dvignjeno roko pozdravlja, medtem ko ga dva reševalca podpirata, ker se ne more držati sam pokonci
Ustni časopis za graditelje Zasavske cesle
Prijetno presenečenje in kulturni dogodek je posredoval graditeljem zasavske ceste prejšnji teden občinski komite Z MS Trbovlje, Na poligonu zasavske ceste. so priredili graditeljem Ustni časopis. V programu so sodelovali med drugimi basist L ad-ko Korošec, državna reprezentantka v orodni telovadbi Mar-tenka Kovač ter uredništvo Zasavskega tednika.
Proces proti Praloliniju
VERONA, 5. — Dne 12. avgusta se bo pričel pred kazenskim sodiščem proces proti znanemu pisatelju Vascu Pratoliniju, ki ga obdolžujejo žalitve. Pisatelja toži skupina grških beguncev, ki žive v Florenci od konca vojne, v zvezi z< njegovim romanom «La costanza del la ragione«, ki je izšel v založbi eMondadoriS lanskega aprila,
Razprava v tržaškem občinskem svetu o pravicah Slovencev
Socialistični svetovalec I). Hreščali je obrazložil stališče PSI do dvojezičnih napisov v tržaški občini
V naši torkovi številki smo objavili govor, v katerem je komunistični občinski svetovalec Padovan utemeljil svoj predlog resolucije glede dvojezičnih napisov na Opčinah, fci ga je bil predložil 1. julija leni. Včeraj smo objavili go* vor, ki ga je v odgovor na Padovanovo utemeljitev imel v občinskem svetu demokrščanski svetovalec Coloni, ki je v svojem posegu v tozadevno diskusijo prikazal stališče svoje stranke do pravic slovenske manjšine# Danes je na vrsti poseg v diskusijo, ki ga je s tem v zvezi in v imenu svoje skupine imel socialistični občinski svetovalec Hreščak. Ta je rekel:
Resoluciia svetovalca Padova-na predvsem še ilustracija, ki jo je o njej napravil, kot tudi poseg v diskusijo o isti zadevi kolega Colonija, nas postavlja pred vprašanje, ki je brez dvoma zelo pomembno ker zadeva odnose, ki naj bi vladali in usmerjali življenje različnih narodnostnih skupin v resnično demokratični in civilizirani družbi.
Naša svetovalska skupina je zato dolžna, da jasno in nedvoumno izrazi svoje mnenje o zadevi, ki jo je ponovno sprožila resolu-cija, ki jo je predložil Padovan. Da bi onemogočili kakršen koli nesporazum glede stališča, ki ga glede tega problema zavzema skupina socialističnih svetovalcev, že takoj, v samem začetku jasno izjavljamo, da tudi zadeva tako imenovanih dvojezičnih napisov spada za nas v okvir širšega gledanja na odnose med italijanskim in slovenskim delom prebivalstva našega mesta, naše pokrajine in naše dežele, kot je to pravilno izrazil tudi kolega Coloni in kot sem bil tudi jaz sam poudaril ob Priliki obravnavanja občinskega proračuna lani.
Socialistična svetovalska skupina povsem jasno poudarja, da se problem, o katerem je govora, ne more obravnavati, niti rešiti na «star načinu, s katerim je prepojen napadalni govor komunistične svetovalske skupine, kajti takšno postavljanje stvari ni nič drugega kot logična posledica določenega koncepta strateške in taktične politike, ki mora nujno privesti do izkoriščanja kakršnega koli problema za splošne in posebne cilje, ki si jih je tak način gledanja postavil. In tu bi — kar zadeva slovensko manjšino — mogel navesti neskončno primerov o najrazličnejših načinih, v katerih je KPI izkoriščala in še izkorišča tudi borbo slovenske manjšine za priznanje lastnih pravic za svoje določene politične namene. .Sicer pa se to povsem sklada z njenim konceptom, kot je to — ker ga je verjetno zapeljal polemični ogenj — priznal Poslanec Pajetta, ko je zatrdil, da med resnico in revolucijo KPI izbere poslednjo. Niti od daleč si ne lastimo pravice, da bi oporekali KPI pravico, da si izbere revolucijo tudi v nasprotju z resnico, vendar bi hoteli čim bolj jasno in nedvoumno poudariti, da tedaj, ko se revolucija uveljavi in cazvija proti resnici, tedaj se zapusti pot demokracije in humanosti in se napotimo po poti. ki' nam jo je zgodovina že pokazala, kako polna je solz in krvi.
Mi, socialisti, odklanjamo tak koncept, kajti ta nas niti od daleč ne približuje postopnemu reševanju tudi problemov slovenske manjšine, pač pa ga napravlja vedno bolj težavnega, njegovo rešitev pa napravlja celo nemogočo, ker podžiga tiste razloge na-sprotstva, ki, čeprav objektivno neutemeljeni, najdejo svojo psihološko in socialno osnovo tako v nacionalnih presodkih ki so, šal, še vedno živi, kot v razmerah m dogodkih novejše tržaške zgodovine, za katere odgovornost ne moremo prtiti niti temu niti one-nau, pač pa so tragična posledica nekdanjih napak, nerazumevanj *er krivic, kot tudi strasti, pa če-Prav v plemeniti borbi za uresničitev boljšega sveta: bolj svobodnega, bolj pravičnega in bolj humanega.
Glede tega pa, kar zadeva problem dvojezičnih napisov, si socialistična svetovalska skupina — čeprav v načelu soglaša (še več, ker se z njo strinja iz vsega srca' s tem, kar je v svojem posegu rekel kolega Coloni glede prvenstvene vrednosti, ki jo ima za s ovensko prebivalstvo možnost vzgajanja svojih otrok v materi-®m jeziku ter izražanja povsod v svojem jeziku (in zelo daleč smo še do tega optimumal, ker idi v tem pravično priznanje fednot človeške osebnosti — ne °re kaj, da ne bi izrazila svoie-a nesoglasja glede tega, kar je 'arn kolega Coloni rekel v svojem -CKU, ko je med drugim za-, 'h »Ne morem razumeti kak-st-0 ,^e'anshi interes naj hi pred-javljalo za kmeta gornje okoli-se ta znajde pred napisno , . 0 7 imenom Bazovica * namesto dveh «z» bil «c»,
,.In sedaj naj mi kolega Cnloni 'n ne zaradi kraškega kmeta, ki u je verjetno ušel) oprosti to-a menim, da ne more misliti res-j0, d® črka »c« tudi sama ne spa a v demokratično spoštovanje cednot človeške osebnosti, pa če , rav. se ta osebnost po nekem na jučju poistoveti z nekim kra "m kmetom, ki. žal, izginja Ka v° bi se sieer mogla razložil so važnost — sicer vredna vse holj . ga razloga — s katero se na "mrotuje postavitvi dvojezičnih .spisov ali celo napisov v samo ^venskem 'eziku, če bi to nasprotovanje objektivno ne teme-'do na izključno nacionalističnem brcdsndku, po katerem se že sam stoj teh napisov, čeprav neutemeljeno. smatra kot nedopustna
to. da vnesen
okrnitev človeške osebnosti italijanskega državljana, v kolikor se to ne smatra celo kot huda žalitev samega nacionalnega prestiža m ponosa, ki sta sicer povsem u-pravičena?
Res je torej, da sam in enostaven materialni obstoj nekega napisa, ki ni napisan izključno v uradnem jeziku, ne more sam po sebi predstavljati priznanje in spoštovanje pravic etnične manjšine, tedaj ko ni nič spremenjenega v javnem in zasebnem obnašanju v odnosih do nje, toda tedaj, ko smo prebrodili — kot mi menimo, da se je s politiko levega centra prebrodila — toga miselnost izključno nacionalističnega postavljanja stvari v odnosih med Italijani in Slovenci tudi v naši deželi, tedaj se tudi zadeva tako imenovanih dvojezičnih napisov vključuje v mnogo širše poglede, ki imajo za cilj uvajanje resnično človeških, civiliziranih in demokratičnih odnosov, iz katerih mora biti za večno izločen vsak ostanek nacionalističnega nasilja in bo človek mogel resnično živeti in se razvijati v ozračju mirnega in civiliziranega gospodarskega, političnega in kulturnega tekmovanja.
V tej širši humani perspektivi, edini, ki lahko učinkovito pripomore k tistim ((temeljnim pogojem za prepričano in polno sodelovanje državljanov slovenskega jezika v življenju republike«, o čemer je govora v političnem u-vodu sporazuma levega centra, nujno najdejo svoje mesto tudi tiste obveznosti, ki se nanašajo na mednarodne sporazume, za katere se doslej v pretežni večini ni našlo posluha, morda tudi zato, ker so bili porojeni v dobi, ko se je vsaka zadeva lotevala «na star način«.
Dnevni red svetovalca Pado-vana, ki je bil predložen približno letom dni, ko se je posebna komisija občinskega sveta lotila in razpravljala o problemih Opčin, ponovno postavlja torej zadevo, ki se tiče odnosov demo- ■ kratičnega sožitja med različnimi etničnimi skupinami, v našem primeru odnosov sožitje med državljani italijanskega jn državljani slovenskega jezika.
Brez dvoma ta problem obstaja in ga izrecno priznava sporazum levega centra, ki je temelj sedanjega občinskega odbora. V tem sporazumu — znanem vsem svetovalcem tudi iz izjave, ki jo je župan, takoj po svoji izvolitvi, dal 20. januarja letos — je glede odnosov demokratičnega sožitja med Italijani in Slovenci, določeno takole:
((Politika do slovenske manjšine mora predvsem pospeševat razvoj harmoničnega in civilizi ranega sožitja med državljani ita lijanskega jezika in onimi sloven skega jezika, spodbujajoč huma ni razvoj manjšine in zaščitit njene pravične jezikovne in kul turne zahteve ter navade. Popol no izvajanje demokratičnih i
tod bo pospeševalo oni nujni proces vrednotenja vrednot italijanske civilizacije, s čimer se bodo ustvarili temeljni pogoji za za-vestno in polno sodelovanje dr-žavljenov slov. jezika v življenju republike, Le tako se bodo mogli odstraniti možni razlogi trenja v notranjem življenju dežele in v mednarodnih odnosih in manjšinska skup,na bo mogla sodelovati za boljše medsebojno razumevanje različnih tradicij in civilizacij.«
Poleg tega, kar zadeva programske obveznosti občinskega odbora, ki se bolj specifično nanašajo na slovensko prebivalstvo naše občine, se v točki 17. programa določa; Posebej se bo proučila možnost čimprejšnje o-tvoritve nove občinske izpostave v Bazovici ter se bo proučila morebitna potreba po razdelitvi izpostave na Proseku, v Sv. Križu v dve izpostavi. Občina bo proučila organizacijo občinskih izpostav v gornji okolici (Prosek — Sv. Križ, Opčine, in nova v Bazovici), da bi zajamčila, da te po svoji funkcionalni vlogi ustrezajo zahtevam prebivalstva področja, v smislu tudi jezikovnih značilnosti*; in v točki 19: »Ponovno se potrjuje obveznost, proučiti možnost otvoritve otroškega vrtca s slovenskim učnim jezikom v mestnem področju.«
Socialistična svetovalska skupi-
I na ponovno potrfuje politično | vrednost uvoda k programskemu I sporazumu občinskega odbora levega centra, ki se nanaša na odnose med Italijani in Slovenci in ga smatra kot novo in značilno dejstvo, ki mora nujno označevati tudi politiko občine na področjih, v katerih italijansko prebivalstvo živi s slovensko manjšino; kUub temu socialistična svetovalska skupina — čeprav z zadovoljstvom sprejema na znanje, kar je občinski odbor glede tega že storil (pri tem mislim predvsem na že ustanovljeno občinsko podizpostavo v Bazovici, ki pa je krajevnemu prebivalcu znana izključno v svoji italijanski obliki) — mora poudariti, da je glede tega, kar zadeva nekatere konkretne obveznosti, dejavnost občinskega odbora — kljub temu da ta potrjuje svoje obveznosti — še vedno pomanjkljiva, zaradi česar se izpostavlja upravičenim kritikam. Zato socialistična svetovalska skupina spodbuja župana in občinski odbor, naj svoje formalne programske obveznosti povežejo z določenimi časovnimi roki.
Kar se oa tiče dnevnega reda. ki ga je L julija 1963. predložil svetovalec Padovan in ki je sedaj v razpravi, je socialistična svetovalna skupina — čeprav soglaša v načelu z nujnostjo, da se reši problem, ki ga je ta spro-
žil — mnenja,, da ga občinski svet ne more sprejeti v obliki, kot je bil predložen, predvsem zaradi njegovega fragmentarnega značaja, in predlaga, naj se za izvedbo programskih obveznosti, o katerih govori točka 17, svetovalske skupine večine in občinski odbor lotijo problema, ki ga je sprožil ta dnevni red, v okviru obveznosti, ki si jih je občinski odbor prevzel, kar zadeva občinske izpostave na Krasu od Sv. Križa do Bazovice, «da bi se zajamčilo — kot je izrecno rečeno v točki 17 programskih obveznosti —, da te ustrezajo zahtevam prebivalstva področja tudi v srni. slu njegovih jezikovnih značilnosti«.
Socialistična svetovalska skupina zato predlaga:
1 da občinski odbor takoj začne formalnosti za dosego ponovnega izvirnega imena za naselje Opčine — Opicina, ki se danes imenuje Poggioreale del Carso;
2.	da občinski odbor točno določi rok za izvedbo programske obveznosti, ki se nanaša na občinske izpostave v Bazovici in na Proseku-Kontovelu;
3.	da občinski odbor začne akcijo za ugotovitev odstotka slovenskega prebivalstva v perife-ličnih naseljih, da bi se mogla izvajati obveznosti londonskega sporazuma v prid slovenske manjšine.
PROTI VEČERU V SAVUDRIJI
(Foto M. Magajna)
...........................milni............i.....tiimimi.ni.......
TUDI ZNANSTVENIKI SO LAHKO KDAJ NEZNANSTVENI
Presenetljiva zamisel o cepljenju proti «virusu stavke
Ko ni drugih idej, gredo modni ustvarjalci na posodo k starim Grkom
Nekaj za smeh in dobro voljo s kongresa v Oifordu - Kaj je na tiskovni konferenci povedal profesor C. Sirtori, predsednik ustanove «C. Erba*
Obstaja zdaj v znanstvenem svetu pred kratkim objavljen dokument, ki bi zanj mogli reči, da je v najboljšem primeru nad. vse presenetljiv, če že ne smešen. Gre za tekst, oziroma izjave, ki jih je na neki tiskovni konferenci v zvezi s temo ((Medicinsko - biološka analiza stavk« dal prof. Carlo Sirtori, zelo u-gleden zdravnik in predsednik ustanove »Carlo Erba«, in sicer ob priložnosti kongresa, ki se je v dneh 11. in 12. julija vršil V Oxfordu.
Nasprotno temu, kar bi kdo o vsem tem ustegnil misliti, je v resnici šlo za resno zadevo zakaj simpoziju v Oxfordu so prisostvovale tudi številne osebnosti ki so bile že prejele Nobelovo nagrado. Le-ti pa, v svojstvu predstavnikov najrazličnejših dežel, so se ob že omenjeni priložnosti oglasili k besedi v zvezi z najraznovrstnejšimi vprašanji z najbolj različnih področij. Spregovorimo, torej, tudi mi o tem, kot da bi šlo za resno za-
Pobudnik miroljubnega sožitja že pred petsto leti
((....Proglašamo in se zaklinjamo, da bomo od tega trenutka v bodoče ohranjevali ter krepili pravo, čisto in iskreno bratstvo, kakor tudi, da ne bomo zaradi nikakršnega nesoglasja, obtožbe ali spora segli po orožju in ne bomo nikomur dovolili, da bi v našem imenu segel po njem...«
Te besede, s katerimi je bila vojna, kot sredstvo reševanja sporov med državami in narodi odstranjena, niso povzete iz Listine OZN in tudi ne iz katerega od sodobnih mednarodnih sporazumov. V nobenega od mednarodnih dokumentov iz bližnje ali daljne preteklosti ne sodijo, ker so bile izrečene pred nič manj kot 500 leti.
16. maja l 1484 Je tz praških Hrndčanov odpotovalo posebno odposlanstvo češkega kralja Jurija Podjebradskega, ki ga Je sestavljalo 40 vitezov z Albrehtom Kost kom Iz Postupic na čelu. S sabo Je nosilo sporočilo svojega kralja francoskemu kralju Ludviku XI še pred tem pa Je Jurij Podjebradski vodil pogajanja s poljskim kraljem Kazimirom in madžarskim kraljem Matijo Kor-vinom, svojim zetom, in to, da bi ju pripravil do tega, da se vsi trije skupno obrnejo do četrtega, takrat najmočnejšega evrop-skega kralja, z določenim miroljubnim predlogom
S tem v zvezi je bila nedavno tega na starodavni praški Karlovi univerzi, ob priliki skromne proslave te 590. obletnice, preči-tana poslanica generalnega sekretarja OZN, U Tanta, v kateri se je ta z vsem spoštovanjem sponi nil tega «borca za mir«, kt je ži
vel in vladal pred 500 leti. V Jurijevem rojstnem kraju Podjebra-du, pa je bila odprta edinstvena razstava iz tistih dni davne zgodovine.
Sodobna zgodovina miroljubne koeksistence ima potemtakem svojega začetnika, oziroma pobudnika, že pred pol tisočletja. Za razliko od mnogih starejših in novejših načrtov te vrste, se Jurijev predlog ni zadovoljeval samo z nekakšnim splošnim pozivom na mir, temveč je predstavljal natančno in dosledno sestavljeno strukturo mednarodne organizacije, ki bi učinkovito preprečevala oborožene spopade in omogočila stalno tribuno za reševanje vseh sporov med državami na miren način. Načrt je predvideval ustanovitev združenja evropskih držav, v katero bi se lahko včlanila vsaka krščanska dežela, ki bi se obvezala, da bo
spoštovala osnovna načela listine. V tej organizaciji je imela vladati popolna enakopravnost, ne glede na velikost in trenuten položaj moči katere si bodi države. Ne papež in ne rimski cesar bi — in to prvič v zgodovini — v predlaganem združenju ne imela prav nobenega posebnega privilegija.
Jurij Podjebradski, ki ga je bil takratni papež Pij II. prav zaradi teh njegovih idej proglasil za «bednega heretičnega kralja«, pa je v resnici sicer bil tudi eden od najsposobnejših in najuspešnejših vojaških voditeljev svoje dobe. »Jaz nisem vojak, ki bi se ukvarjal s politiko vojne, temveč politik, ki se bori za mir,« je izjavljal ta ((heretični« srednjeveški kralj, pri čemer ni pozabljal opozarjati, da je »vojna preresna zadeva, da bi jo bilo moč zaupati samo generalom«.
devo, vendar bi obenem prej še radi objavili nekaj daljših odstavkov uradnega teksta, ki ga je bila o tem razdelila ustanova «Carlo Erba«, da bi čitate-ljem prikazali, kako resno smo se morali potruditi, da bi ne podlegli izkušnjavi in se vsemu skupaj gromko ter prisrčno nasmejali.
Pa si ogleimo nekaj najbolj zanimivih cvetk iz že omenjene analize vprašanja stavke. Tu je med drugim npr. tudi rečeno:
«številna so danes politična gibanja in najrazličnejše verske u-smeritve, tako da je bilo doslej nemogoče doseči neko določeno stališče in mnenje ki bi se z njim vsi strinjali oziroma bi ju vsi sprejeli. Medicinska znanost pa se lahko izraža samo na en način in je potemtakem najprimernejša, da se spoprime z vsemi argumenti ter doseže rezultat, ki bi bil v splošnem in v najširšem obsegu sprejet.«
Dalje: «V pogledu enega najbolj obvezujočih sodobnih pojavov, namreč stavke, je bilo rečeno, da si je takšen tip zahtevkov nemogoče zamisliti v sodobnem svetu, prežetem z znanostjo. V dobi vesoljskih poletov ni moč več uporabljati instrumenta, katerega pojav in obstoj sta bila opravičljiva v času prvih angleških rudarjev.«
In še: «Sleherni spor na delovnem področju bi moral, po mnenju zdravnikov, psihologov in znanstvenikov, biti rešen na nov način, z novimi sredstvi. Tako se npr. tudi na široko svetuje, da bi se pri pogajanjih pogosteje menjali predstavniki in bi se tako odpravili razni personalizmi ter osebna nerazpoloženja itd. Toda, kot je to primer pri boleznih, se nam profilaksa tudi v tem kaže kot neprekoslji-vo orožje, pa se je zaradi tega začelo pozivati, oziroma obravnavati celo možnost »cepljenja proti stavki«, cepljenja, ki bi obstajalo v razširjanju njenih naibnlj negativnih aspektov.«
«Kar se je udeležencem kongresa v Oxfordu zdelo najbolj čudno, je absolutno pomankanje psihološke pripravljenosti (ra-
iiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiHiiiiiiiiiiiHiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiitfiiniiiiiiitmimtiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiitiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiii
do 20.4.) Sku-
OVEN (od- 21.3. šajte biti bolj gotovi glede svojih možnosti. Postavite se po robu nervoznosti onih, ki vas obkrožajo
BIK (od 21.4. do 20.5.) Sledite svojim zamislim in se pri tem ne opirajte na malodušneže. S svojo treznostjo se boste ognili vsem neutemeljenim kritikam.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.8.) Dan je zelo primeren za nekatere važne pobude. Zaupajte svojemu šestemu čutu in izvlekli se boste iz neke neprijetne situacije.
KAK (od 22 6. do 22.7.) Vaša finančna moč bo še napre| naraščala. Večei posvetite sestanku z nekaterimi dobrimi prijatelji.
I.EV (od 2,1.7. do 22.8.) V svo-t'h n''“lih nelba jt« vseh, ki
HOROSKOP
preveč dvigujejo svoj glas. Bodite pripravljeni na nekatera presenečenja
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Vaš kritični čut bo postavljen pred trdo preizkušnjo. Ugodna priložnost vam bo omogočila, da boste dokazali svoje sposobnosti.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Uspelo vam bo uresničiti neki ambiciozen načrt Samo z odločnostjo se boste otresli nekaterih izkoriščevalskih vsiljivcev
ŠKORPIJON (od 23.10 do 21.11.) S svojimi sodelavci in kolegi bodite bolj Hiplomntičnl. ljubezni-
vost se vam bo bolj obrestovala od oblastnosti.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Ne odpovejte se nekemu jioslu, za katerega se vam zdi, da je že izgubljen. Skušajte se ogniti sleherne pristranskosti.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Kar najhitreje izkoristite ugodne pogoje ,ki se vam nudijo. Vsekakor ostanite z nogami trdno na tleh.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ce boste pripravljeni nekoliko popu-stiti, vam bo uspelo skleniti zelo ugoden sporazum V splošnem u-godno družinsko vzdušje,
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Pravočasno se boste še ovedli, da so nekatere vaše ambicije z«tre'“ne Posvetite večer razmišljanju o ne k»t">rih važnih vprašanjih.
zumljivo pripravljenosti iz šolskih klopi) političnih in vladnih osebnosti, oziroma tistih, ki zavzemajo položaje in mesta z resno odgovornostjo. Omenjen je bil tudi aspekt nalezljivosti stavke in celo nekakšen «virus stavke«. In to ne na kaki empirični ali humoristični osnovi, marveč na osnovi dejstva, da so hromo-zomi — se pravi elementi, ki uravnavajo vso našo dejavnost in jih vsebuje sleherna celica našega, ozgamzma, torej tudi možganske celice — lahko, podvrženi nekaterim zunanjim spodbu lam. Spodbuda k stavki pa zadeva določene hromozome tako, kot je to v primeru virusa, ki povzroča določeno bolezen.«
Kot razvidno, je dovolj materiala za dober humor in smeh.
Je pa obenem tudi precej argumentov, zaradi katerih ;e nujno in potrebno sprejeti tudi določene resnejše zaključke. Očitno je, kako je pri znanstvenikih, zbranih na kongresu v Oxfor.lu, in pa njihovem glasniku, prišlo do izraza njihovo načelna stališče proti stavki. Te ugledne o-sebnosti niso niti za trenutek pomislile, da bi osnovo teh stavk utegnila predstavljati v ra. rede razdeljena družba, družba, ki jo sestavljajo lastniki proizvajal-
nih sredstev na eni in izkoriščani delovni ljudje na drugi strani, Kot osnovni razlog stavke -a bili navedli prirojeno napadalnost človeka, pri čimer predstavlja njihov predlog, oziroma teza, naj bi se to bolezen, namreč bolezen stavke zdravilo s psihološkimi sredstvi. Gre, kot razvidno, za izrecen primer poklicne hipertrofije in znanstvene nadutosti. Vendar če je to moralo nekako smešno zveneti v ušesih osehb','1^1 je resnično in v bistvu šegngnjena z zgodovinskim razvojem človeka in družbo, je pa vendar — kot se zdi — naletelo na presenetljivo resno pozornost v kulturnih krogih, ki so sicer vredni vsega spoštovanja, dasi-ravno prežeti s kapitalistično miselnostjo ter interesi.
Zamisel, da so politična gibanja, oziroma politike dokaj številne, vtem ko je medicinska znanost ena sama, pa predstavlja nekritično, rekli bi, skoraj otroško izjavo, ki jo je težko sprejeti v resnem znanstvenem delu. Zakaj sledeč takemu slogu mišljenja in konceptom, bi si utegnili celo ustvariti iluzijo, da je moč vsa razredna nasprotja rešiti samo in izključno z vzgojnimi sredstvi.
Edina in sprejemljiva koristna misel, ki je na omenjenem simpoziju v Oxfordu bila izrečena, je prejkone samo rista o pogostejši zamenjavi odgvoronih predstavnikov na sindikalnih pogajanjih. To pa je tudi ./se, kar so ob tej priložnosti sicer dostojni, sposobni in resni znanstveniki iztisnih iz sebe.
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
V Rossonijevi nagrajene
s kontovelske «ex tempore»
Trenutno si v Rossonijevi galeriji lahko ogledamo večino del 116 udeležencev II. ex tempore slikarske tekme na Kontovelu. Tu
—	v galeriji-pasaži — so vsa nagrajena dela, medtem ko so ostale slike razstavljene v nadstropju više v dvorani uLege Nazionale». Sloves te tekme je letos pritegnil k tekmovanju tudi mnogo videmskih slikariev, ki niso slabi pokra-jinarji, kot vidimo po nagrajeni sliki odlične zasnove znanega Gia-iottija. K dvigu ravni te tekme so mnogo pripomogli številni učenci tržaške umetniške šole in njihovi učitelji, kot s srebrno plaketo nagrajeni Bastianuto ter Ravalico in Caramori.
čeprav so se Zulian, Schiozzi, Mascherin, Riosa v informalnem, Zorzenon, Riavinijeva in Pepeuje-va ter še drugi prav dobro odrezali, je pa Nevyjel zasluženo prejel prvo nagrado za razgibano skupino ljudi na borjaču, isto kot Ferletti drugo za sveže podane hiše. Vzgojno-umetniški uspeh te šole je torje ravno na tej razstavi dobro viden.
O dvajsetih nagrajencih in o nagradah smo že zadnjič poročali, o njih delih pa bi dejali, da nekatera ne odgovarjajo popolnoma tekmovalnim pogojem podajanja značilnosti kraja. Tako je pri mladem Righiju in pri Carotenutiju poudarek le na tehnični izvršitvi, dočim pokrajina ni naša. Dosleden je pa Pisani s kraškim vozom na borjaču in pa Grassi s pastozno izdelanim pogledom na kamnolom z vilo pobudnika tekme. Rosignano, Dtiren. Ferfoglia in Ba-buder podajajo pokrajino, Duiz, Bomben, Massaria pa hiše, ki jih pa Gombač, da ostane zvest svoji novi usmeritvi akvarelnih madežev, včrtuje v iste. Kot vedno je odličen Ponte v prečiščenem pojmovanju narave, v katero pa lani pohvaljeni Caruso vnaša še marsikaj abstraktnega, enako kot mr-kobarvni Maniago z drugo nagrado odlikovano sliko hiš. Edino še Pedra Zandegiacomova podaja ljudi — razigrane goste društvene gostilne, katero je v vsej naravnosti naslikal tudi Bastianuto. Ker je bil lani Sponza nagrajen, letos zlasti mladim naklonjena žirija ni upoštevala njegove posrečene intimnosti drevesnega hlada.
Seveda ni na Kontovelu manjkal prof. Černigoj, ki je to priložnost izkoristil za malce polemični v novo usmerjen kolaž, ki ga uporablja tudi Pericin.
Od starejših mojstrov so tekmovali le Russo z impresionistično ponazoritvijo jezerca. Od srednje generacije pa so se dobro postavili Riva in še Stocchi, medtem ko sta mlajšo generacijo slikarjev samoukov zastopala z uspehom Faganel in pa Melia. če omenimo še Bressanuttija. Prekopovo, Abrami-ja in ekspresionističnega Micola, smo se tako — čeprav le bežno
—	dotaknili le vidnejših, čeprav so tu še mnogi, ki jim gredo naše simpatije. Izven tekmovanja je tu nežna skupina kontovelskih deklet, delo Franceschinija, ki je skupno z Eichenbergom organiziral to tako uspelo slikarsko prireditev.
Radio Trst A
7.30	Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih pesmi; 11.45 Fol-klorni mozaik; 1JJ.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah;
17.00	Igra ansambel Franco Val-lisneri; 17.20 Iz albuma lahke glasbe; 18.00 Pevski zbori Julijske Benečije in Furlanije; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Kvartet v dvajsetem stoletju; 19 00 Operne uverture in zbori; 19.15 Prazgodovina naše dežele; nato Novosti, v lah-xi glasbil 20.00 Šport; 20.30 Revija glasbi;; 21.00 «Na dnu«, drama v štir-.h dejanjih; 22.50 Slovenski in jugoslovanski solisti.
12.00	Plošče; 12.20 Glasbeni vložek; 12 25 Tretja stran; 13.00 Pesmi danes; 13.30 Glasba po željah.
Koper
7.15 Glasba za dobro jutro;
12.00	Glasba po željah; 12.45 Lah. ka glasba; 13.40 Orkester Wally Stott- 14.00 Glasba po željah;
14.30	Popoldanske melodije; 15.15 Zabavna glasba; 16.10 Lahka glasba: 16.15 Tretja stran; 16.30 Popoldanski koncert; 17.40 Pevski program; 18.00 Prenos RL; 19 00 Silver Strings; 19.30 Prenos RL; 22.15 Pianist Peter Mero; 23.00 Prenos RL.
Nacionalni program
6 30 Vrem«- na ital. morjih.
1.30	Glasba za dobro jutro; 4.10 Strani iz albuma; 9.45 Pevski pro-
ČETRTEK, 6. AVGUSTA 1964
gram; 10.00 Operna antologija: 11.00 Sprehod skozi čas; 11.15 Italijanske narodne pesmi in plesi; 11.30 Koncert Čajkovskega; 11.45 Glasba na godala: 14.55 Vreme na ital. morjih; 16.30 Program na ploščah; 18.10 Glasba na orgle; 18 50 Klasiki jazza; 19.10 Plesna glasba; 19.30 Glasbeni vrtiljak; 23.25 «Fata Morgana«; radijska ■ igra; 22.15 Pianistični duet Gorini —■ Lorenzi;
tl. program
8.00	Jutranja glasba; 8.40 Poje Jenny Luna; 8.50 Orkester dneva; 9.00 Italijanski pentagram; 9.15 Ritmi in fantazije;
10.35	Najnovejše ital. pesmi;
11.00	Plošče; 13.00 Srečanje ob trinajstih; 14.00 Pevski program;
14.45	Najnovejše plošči; 1515 Oddaj g za avtomobiliste- 15 35-Koncert v miniaturi; 16.0Q Rap-sodija; 17.15 Zapojmo skupaj;
17.35	Mala ljudska enciklopedija;
17.45	«Storia di Sibilla», radijska igra; 18.35 Enotni razred; lS.50 Vasi najljubši pevci; 20.00 Opera «Seviljski brivec«; 21.40 Večerna glasba; 22.15 Jazzovski kotiček.
///. program
18.30	Pregled likovnih umetnosti; 19.00 Trenutni . cilji fizike;
19.30	Vsakovečerni koncert; 20.30 Revija revij; 20,40 Hugo Wolf: »Ognjeni vitez« — koncert za zbor in orkester; 21.20 Francesco Maria Veracini; Koncert za solo violino in bas.
Slovenijo
5.P-3 Dobro jutro; 7.15 Zvočni
kaleidoskop; 8.05 Slovenske narodne; 8.25 Češkoslovaška zabav, na glasba; 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani; 9.15 Glasbena oddaja za najmlajše;
9.30	Med suitami; 10.15 Z opernimi pevci po svetu; 12.05 Zabavna glasba; 12.15 Oddaja • za kmetovalce; 12.25 Z jugoslovanskimi pevci popevk; 13.15 Zabav, na glasba; 14.05 Poje Ljubljanski oktet; 14.20 Listi iz albuma- 14 35 Naš; poslušalci čestitajo in po-zdravljajo; 15.15 Zabavna glas* ba 15.40 Menuet in scherzo- 16.00 Vsak da za vas; 17.05 Poletni sprehodi po glasbenih galerijah starejše slovanske glasbe: 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.00 Večer umetniške besede; 21.40 Božidar Kune: Tri epizode za klavir in godala; 22.10 Jazz s plošč; 23.05 Sodobna glasba Anglije in Amerike.
Ital. televizijo
18.00	Oddaja za najmlajše; 20.15 Šport; 20.30 Dnevnik; 21.00 «Ma»tro Don Gesualdo«, televi-ijsko Igra; 22.10 Glasba 60. let: 22.40 Čudovita potovanja Juless Verneja; 23.00 Dnevnik.
DRUGI KANAL
21.00	Dnevnik; 21.15 #Johnny 7» 22.25 Šport.
Jug. televizija
19,8 Objava dnevnega sporeda; 19.10 TV obzornik; 19.30 S ka mero po Afriki — serijski film;
20.00	TV dnevnik; 20.30 Tite Strozzi: Umor na odru - TV drama; 22.00 Včeraj, danes, jutn.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 28.5, rvajmižja 19.5. ob 19. url 25.2; vlage 65 odst., zračni tlak 1016.3 stalen, veter 2 km zahoctoik, nebo jasno, morje skoro mirno, temperatura morja 24 stopinj.
Tržaški dnevnik
Danes, ČETRTEK, 6. avgusta
Vlasta
Sonce vzide ob 4.54 in zatone ob 19.27. Dolžina dneva 14.33. Luna vzide ob 2.48 in zatone ob 18.54
Jutri, PETEK, 7. avgusta
Kajetan
ZADNJA SEJA DEŽELNEGA SVETA PRED POČITNICAMI
Odobritev zakona o plačah uslužbencev ter o prejemkih predsednikov in odbornikov
Svetovalcem bodo plačali za vsako sejo po 11.500 lir, predsednika pa bosta imela enako plačo kot državni podtajniki ■ Vsi slovenski svetovalci so zastopani v zakonodajnih komisijah
Včeraj zjutraj se je ponovno sestal deželni svet, ki je najprej izvolil dodatna dva tajnika predsedniškega urada. Izvoljena sta bila liberalec Trauner in furlanski demokristjan Romano.
Takoj nato je svet začel obravnavati osnutek zakona, ki ga je predložila posebna komisija in ki zadeva določila o ureditvi plač osebja, ki je bilo premeščeno iz državnih uradov, odnosno uradov krajevnih ustanov, ali pa je bilo začasno najeto z namenom, da se zagotovi delovanje deželnih ustanov.
Prvotni osnutek zakona je pripravila deželna vlada ter ga predložila deželnemu svetu 23. julija. Ta osnutek je potem proučila posebna komisija, ki je vnesla v načrt določene spremembe. Kot se Je zgodilo že pri obravnavanju raznih drugih vprašanj je tudi to pot svet obravnaval osnutek zakona, ki ga je pripravila posebna komisija.
Na včerajšnji seji je demokri-st.ianski svetovalec Metus podal splošno poročilo o osnutku, ki ga sestavlja 10 členov.
Prvi člen zakona predvideva začasnost določil o plačah uslužbencev, ki jih bodo sprejeli v službo na podlagi določil čl 67. posebnega deželnega statuta. Njegova veljavnost bo prenehala z dnem, ko bo svet sprejel končnoveljaven zakon o splošni in trajni ureditvi vseh uradov deželnega sveta in deželne vlade. Kdaj se bo_ to zgodilo, se še ne ve. Na včeraišnji seji je predsednik deželne vlzde dr. Berzanti zagotovil, da bo vlada poskrbela za čimprejšnjo izdelavo ustreznega načrta, kar bi se utegnilo zgoditi v šestih mesecih, v enem letu ali na še pozneje. Na vsak način bodo pripravili načrt nrei. kot bosta pretekli dve leti. Komisija je sprejela prvi člen o-snutka v formulaciji, lri jo je po-dpio deželna vlada.
Zelo boli živahna je bila razprava o 2. členu, ki predvideva predvsem, da bo osebje, ki so ga premestili iz državnih, pokraiinskih in občinskih uradov, ohranilo plače, ki jih je prejemalo v teh ustanovah. V določenih primerih pa bo deželna uprava lahko priznala izjemno nekaterim posebno visoko kvalificiranim uradnikom, ki bodo opravljali zelo odgovorne službe, posebno osebno doklado. To doklado bodo izračunali v višini razlike med začetno plačo z neposredno višjim začetnim koeficientom ustanove, iz katere uradnik prihaja, in začetno plačo s koeficientom, ki je prioadal zainteresiranemu funkcionarju v trenutku premestitve. V nadaljnjih odstavkih člena se določa plača generalnima tajnikoma sveta in deželne vlade ter funkcionarjem iz vrst bivših uslužbencev ZVU. Drugi člen določa nadalje, da se nobenemu funkcionarju ne sme priznati plača, ki bi bila višja od plač s koeficientom 900 državnih uslužbencev. Na koncu se še določa, da osebna doklada ne pride v poštev pri izračunavanju pokojnine.
V	tretjem členu se določajo pravila za sprejemanje v službo osebja, ki ne prihaja iz državnih ali krajevnih oblastnih ustanov. Deželna vlada predvideva, da bo sprejela v službo določeno število takih uslužbencev, toda le v primeru potrebe. Komisija je sklenila, da bo to osebje prejemalo določene plače ter določene doklade, toda pod pogojem, da ima določeno izobrazbo.
V	4. členu se določa, da se bo osebju zvišala plača za 20 odstotkov Gre za posebno doklado, pri izračunavanju katere oa ne pride v poštev osebna doklada. Osebje bo prejemalo ta posebni dodatek, dokler ne bo stopil v veljavo zakon o dokončni ureditvi staleža deželnih funkcionarjev in uslužbencev.
Peti člen predvideva določene u-godnosti za osebje, ki prihaja iz drugih krajev dežele. V tem primeru bodo veljala določila za državne uslužbence. Po 180 dneh bodo znižali ta posebni dodatek za 50 odstotkov.
6. člen predvideva posebne kabinetne doklade za tisto osebje, ki zaradi svojega položaja ne dela v pogojih stalnega urnika. Ta doklada nadomešča nakazila za nadurno delo.
sedmem členu so določila o nagradah za stenografe, ki jih bodo občasno zaposlili pri sejah deželnega sveta. Določilo predvideva nakazilo v višini tarif, ki veljajo za tovrstno delo. Deveti člen določa nakazilo 2.000 lir v korist uslužbencev, ki bodo o-pravijali svojo službo ob priliki sej deželnega sveta, ali pa pri sestankih raznih komisij, Zadnja dva člena določata finansiranje stroškov v zvezi z zakonom ter začetek veljavnosti zakona samega.
Po poročilu demokristjana Me-tusa so predstavniki raznih skupin deželnega sveta podali svoje splošne izjave o celotnem zakonu. Med drugimi so govorili demokristjan Stopper, komunist Ber-gomas .socialist Pittoni, misovec Morelli.
Diskusijo je v imenu večine po-»ebne komisije zaključil svetovalec Metus, ki je med drugim poudaril, da bodo sprejeli v službo osebje, ki bo prihajalo z vsega ozemlja dežele. Nadalje je zahteval, naj deželna vlada poskrbi čimprej za izdelavo osnutka o dokončnem staležu osebja deželnega sveta in deželne vlade. Pripomnil pa je, da bo vsaka ureditev do neke mere nestalna, ker se bodo vedno pojavljale razne potrebe, katerim bo treba zadostiti na ta ali na oni način.
Predsednik deželne vlade dr Berzanti je še enkrat poudaril, da bodo praviloma sprejemali o-sebje iz državnih ali krajevnih ustanov. V primeru potrebe pa ga bodo najemali tudi naravnost, ali pa pri drugih javnih ustanovah.
Predsednik dr. Rinaldini je na to obvestil svet, da so svetovalci predložili predsedstvu tri osnutke resolucij. Svetovalec Morelli je za. hteval, naj za osebje, ki ga bodo najeli direktno, veljajo državni predpisi o javnih natečajih. Pred-
sednik dežeine vlade je odbil to zahtevo .Sprejel pa je določene zahteve svetovalca Pacca glede u-službencev bivše ZVU. Svetovalci so glasovali le o resoluciji, ki jo je predložil komunist Bergomas in k: zadeva izdelavo zakonskega osnutka o stalnem staležu deželnih uslužbencev. Svet je zavrnil resolucijo z večino glasov.
Takoj nato je deželni svet začel obravnavati posamezne člene.
Medtem, ko so vsi svetovalci soglasno odobrili prvi člen osnutka, je bila razprava o drugem členu precej zapletena. Predsedstvo sveta je namreč prejelo kar štiri spreminjevalne predloge. Naj o-menimo samo najvažnejše: Komunista Moschioni in Bergomas sta med drugim zahtevala, naj se v besedilu prvega odstavka zbriše beseda »odbor« ter naj se nadomesti z besedo «svet». Tudi v tem primeru gre za že znani spor med demokristjani in opozicijo glede pristojnosti deželne vlade in predsedstva deželnega sveta. Medtem ko opozicija želi, naj bi predsedstvo sveta ohranilo v svojih rokah čimveč pristojnosti, pa demokristjani težijo k okrepitvi izvršne oblasti. V tem primeru gre za pristojnost deželne vlade pri določanju plač uslužbencev. Komunistični spreminjevalni predlog je vladna večina zavrnila.
Demokristjan Dal Gobbo je s svoje strani predlagal, naj se v istem členu, in sicer tudi v prvem odstavku določi, nhj predpisi, ki se tičejo funkcionarjev, ki so jih dodelili deželi državni, pokrajinski in občinski uradi, veljajo tudi za osebje, ki bi morebiti prišlo iz drugih javnih uradov. Ta spreminjevalni predlog je bil seveda sprejet. Poleg teh dveh predlogov je bil sprejet tudi neki predlog liberalca Morpurga.
Tudi glede čl. 3 ie komunist Bergomas predlagal podobno spremembo v tekstu, kot v primeru 2 čl. Tudi ta predlog je večina odbila. Prav tako je bil odbit tudi spreminjevalni predlog k čl. 4, kjer so komunisti predlagali, naj bi začasna doklada znašala 30% plače uslužbencev in ne 20% kot je predlagala komisija. Komunisti so utemeljili svoj predlog trdeč, da bo sicer zelo težko najti kvalificirano osebje.
Razprava o ostalih členih osnutka, ki je v glavnem potekla rfa popoldanskem zasedanju, je hitro izčrpala ves dnevni red. Po izčrpani debati o posameznih členih in po izjavah predstavnikov skupin je predsednik dal na glasovanje celotni zakon, ki je bil sprejet z običajno večino.
Takoj nato , je svet . obravnaval drugi osnutek zakona o prejemkih predsednika deželnega sveta, predsednika deželne vlade, deželnih odbornikov ter navzočnostne nagrade svetovalcem. Osnutek, ki ga je pripravila posebna komisija, predvideva, da bo plačni po-
ložaj obeh predsednikov enak položaju državnih podtajnikov. Odbornik, ki bo nadomestoval predsednika deželne vlade, bo prejemal 7 desetin omenjene plače, a ostali odborniki 6 desetin. Navzoč-nostna nagrada za svetovalce bo znašala dnevno 11.500 lir. Prav toliko bodo prejemali tudi člani raznih komisij. Svetovalci so odobrili ta zakon v nekaj minutah.
Po odobritvi obeh zakonskih o-snutkov je dobil b	dbornik
Marpillero, ki je c	1 na in-
terpelacijo komun in svetovalcev Bergomasa in Jarca, ki sta vprašala za pojasnila glede gradnje naftovoda od Sdobbe do Dunaja. Odbornik je pojasnil, da je ta pobuda zelo važna za gospodarstvo, trgovino in za zaposlitev v deželi ter še posebej za goriško pokrajino. Zaradi tega je deželna vlada stopila v stik z drugimi u-stanovami na Goriškem in v Furlaniji.
V svojem odgovoru se je Marpillero dotaknil tudi vprašanja o-nesnaženja morske vode na področju Sdobbe in Gradeža. Izjavil pa je, da bo deželna vlada poskrbela za določena jamstva, da ne bi razne druge gospodarske dejavnosti ,kot na primer turizem in ribolov, trpele škode zaradi gradnje tega objekta. Zagotovil je, da bodo poskrbeli za to, da bo nevarnost onesnaženja zmanjšana na minimum ter da bodo za pretakanje nafte poskrbeli kvalificirani delavci in uslužbenci družbe, ki bo upravljala naftovod. Predvidevajo, da bo ta zgrajen do leta 1967. Odbornik Marpillero je še zagotovil, da bodo zasebniki ali ustanove, ki bi utegnili utrpeti morebitno škodo, prejemali ustrezno odškodnino.
Takoj nato je predsednik Rinaldini sporočil imena svetovalcev, ki bodo člani petih zakonodajnih odborov. Vsi trije slovenski sveto-
valci so bili izvoljeni v ta ali oni odbor. Dr. Siškovič je bil izvoljen v prvi odbor (splošne zadeve), kjer bo vršil dolžnost podpredsednika. V ta odbor je bil izvoljen tudi dr. Skerk, ki pa bo tudi član in tajnik 3 odbora (šolstvo). Svetovalec Jarc pa je bil izvoljen v 2. odbor.
Na koncu seje je dr. de Rinaldini sporočil, da bo ponovno sklical deželni svet v mesecu septembru, se pravi po počitnicah. Vladni predsednik dr. Berzanti oa je podal daljšo izjavo, v kateri je orisal bodoče pobude deželne vlade. Ta bo poskrbela za pripravo o-snutka deželnega proračuna za letošnje leto ter za izdelavo programske izjave, v kateri bo nakazala najpotrebnejše pobude, da bi se ustreglo najosnovnejšim zahtevam prebivalstva v deželi.
Po zaključku seje so se zaporedoma sestale izvoljene zakonodajne komisije.
liiiflililiilMiiiiiilitiiiiltiliiiiiiiilllMlllliMfliiniiiiMiiiiniiiiiiitliliiliiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiitimiiiiliilitiiiiiiiiiiiiiiiiiilMiiiiiiMiiiiiimiiliiilililliimillliliil
OSEBNI MEJNI PROMET V JULIJU
S potnimi listi in propustnicami je bilo skupno 1.535.199 prehodov
Samo s propustnicami je bilo 798.496 prehodov, kar je doslej najvišja mesečna številka - Jugoslovani na prvem mestu med tujci, ki so potovali s potnimi listi
Osebni mejni promet med Italijo in Jugoslavijo stalno narašča. Po podatkih obmejnega policijskega oddelka je v mesecu juiiju prekoračilo v obeh smereh italijansko-jugoslovansko mejo na tržaškem mejnem področju skupno 1.535.199 oseb, in sicer 736.703 osebe s potnimi listi ter 798.496 oseb s propustnicami.
S potnimi listi je prekoračilo mejo v obeh smereh 254.105 italijanskih državljanov in 486.598 tujcev, od katerih je bilo 78.800 Jugoslovanov, 74.600 Nemcev, 45.700 Francozov, 44.800 Avstrijcev, 40.600 Angležev, 29.700 Švedov. 25.300 Švicarjev, 19.400 Dancev, 19.000 Holandcev, 17.200 Amerikancev, 16.600 Belgijcev, 15.900 Norvežanov, 11.500 Grkov itd. S propustnicami je prekoračilo mejo v obeh smereh skupno 496.875 prebivalcev italijanskih obmejnih predelov in 301.621 prebivalcev jugoslovanskih obmejnih predelov.
Med mejnimi prehodi je vedno na prvem mestu za prehode s pro-
pustnicami prehod Škofije, ki ,;e v preteklem mesecu zabeležil 418.200 prehodov v obeh smereh; slpdijo Fernetiči 169.700, Lazaret 50.400, Pesek 47.700, Lipica 44.400, Repenta-bor 14.200, Prečnik 12.300, Cerej 7.900, Campore 7.200, Sv. Barbara 6.700.
Iz gornjih podatkov je -azviclno, da se je mejni promet med Italijo in Jugoslavijo tako s petnimi listi kot tudi s propustnicami v letošnjem juliju znatno povečal v primerjavi z lanskim julijem, ko so zabeležili skupno 1.373.309 prehodov v obeh smereh s potnimi listi in s propustnicami. Značilno je tudi, da je osebni promet s propustnicami v letošnjem juliju prekoračil celo osebni promet s pro-
njenih podatkov je ta, da so bili letos v juliju na prvem mestu po številu prehodov s potnimi listi jugoslovanski državljani. Lani julija so bili Jugoslovani šele na tretjem mestu za Nemci in Avstrijci s 57,200 prehodi. Letos pa se je število prehodov jugoslovanskih državljanov s potnimi listi povečalo za nad 21.000 oseb. To nam dokazuje, da se stalno veča število jugoslovanskih turistov, ki prihajajo v Italijo in to ne sarpo v mesecih izven turistične sezone, ampak tudi v mesecih, ko je turizem na višku. Tega dejstva se v Trstu nočejo zavedati zlasti turistični krogi, ki še vedno obravnavajo vprašanje jugoslovanskih turistov na način, kot da bi šlo za
pustnicami v. lanskem avgustu za neznatno število oseb, katerim ni
okrog 400 prehodov. Zato- je pričakovati, da bo v tem mesecu prekoračilo italijansko - jugoslovansko mejo rekordno število oseb tako s potnimi listi kot tudi s propustnicami.
Druga zanimiva značilnost ome-
ni...mil lin Miiiiiimiinimmiiinn.nl mm limllllliniilmlii m'   niinil.illhl.mil UH*
PO PREMESTITVI MEHANIČNEGA ODDELKA SV. ROKA
Sestanek mestnega odbora za obrambo mil)skega gospodarstva
Jutri bo izredna seja miljskega občinskega sveta
Miljska občinska uprava sporoča, da se je pod predsedstvom župana Milla sestal mestni odbor za obrambo miljskega gospodarstva. Odbor je z obžalovanjem ugotovil, da so bili vsi njegovi dosedanji napori odnosno vsa do> sedanja posredovanja pri vladnemu komisarjatu, deželni upravi, parlamentarcih, ravnateljstvu CRDA, Tržaškega arzenala in ladjedelnice Felzsegy, brez uspeha. Hkrati pa je ugotovil, da se je gospodarski položaj v Miljah v zadnjih časih znatno poslabšal predvsem zaradi odpustov z dela v ladjedelnici Felzsegy ter zaradi nedavne zapore mehaničnega oddelka v ladjedelnici Sv. Roka in premestitvi delavcev iz te ladjedelnice v Tržaški arzenal.
Odbor je priporočil, naj bi se v najkrajšem času sestal občinski svet. Na seji naj bi predstavniki odbora obvestili svetovalce o od-borovem delovanju in predlagali sestavo komisije občinskih svetovalcev, ki naj bi skupno z raznimi strokovnjaki izdelala konkreten načrt za okrepitev miljskega gospodarstva.
Iz Milj nam poročajo, da so za 7. t. m. ob 20. uri sklicali izredno sejo občinskega sveta, na kateri bodo obravnavali vprašanje ustanovitve komisije za sestavo načrta za razvoj miljskega gospodarstva.	,
V zvezi z nedavno ukinitvijo mehaničnega oddelka v miljski ladjedelnici Sv. Roka je FIOM-CGIL zahtevala sestanek na uradu za delo, da se prepreči ta načrt ladjedelnice, ki bo povzročil miljske-mu gospodarstvu veliko škodo. Sporočajo, da je bil sestanek na uradu za delo sklican za jutri. Glede vprašanja odpustov v ladjedelnici Felzsegy pa se bodo sindikalni predstavniki in predstavniki podjetja baje sestali na uradu za delo v soboto.
Neprijeten obisk tatov v baru
34-letni trgovec Felice Zerial iz Miramarskega drevoreda 323 je predvčerajšnjim zjutraj doživel neprijetno presenečenje. Ko je od. pri ženin bar «Terrazzn a mare» v Miramarskem drevoredu, je u-gotovil, da so ga ponoči obiskali
neznani tatovi, ki so razbili stolico na terasi, da so potem odprli rolo. Tatovi so v lokalu pobrali vse, kar jim je prišlo pod roko in zelo verjetno so plen potem odpeljali.
Neznanci so odnesli petkilo-gramsko mortadelo, 6-kilogramsko kolo sira, kos vratovine, več steklenic piva «Hansa», 50 škatel sadnih sokov, 10 steklenic piva «Villacher», več steklenic aperiti-
male
krožnike in papirnate serviete. Iz predala so tatovi pobrali še nekaj drobiža francoskih frankov in šilingov, potem pa so iz juke-boxa pobrali predalček s 50.000 lirami v kovancih po 50. A to še ni vse; za razvedrilo pri obilni pojedini so neznanci ukradli iz juke-iboxa še 20 plošč «RCA».
Zerial se je zglasil na komisariatu v Barkovljah, kjer je prijavil tatvino. Agenti so uvedli preiskavo,
vredno posvetiti nobene pozornosti. V našem časniku smo že večkrat napisali, kako tržaške turi stične ustanove izdajajo razne pro pagandne prospekte v najrazličnej iih jezikih, samo v slovenščini ali srbohrvaščini ne, kako so v turističnih uradih izobešeni napisi v mnogih tujih jezikih, samo v slovenščini ne, razen kakega redkega primera, kjer je na zadnjem mestu napisano »Informacije«, ali pa »Menjalnica«. Ostalih znakov v slovenščini odnosno srbohrvaščini, ki bi Opozarjali jugoslovanske turiste na to ali ono zanimivost, turistično ustanovo, dejavnosti ali poslovanje, na razne urade in podobno, v Trstu ni najti, čeprav je samo v preteklem mesecu prekoračilo mejo s potnimi listi 78.800 Jugoslovanov.
Ko je včeraj popoldne 78-letna gospodinja Anna Bordon vd. Berzan iz S.M.M. Sponje 2216 izven prehoda za pešce hotela prečkati Ulico Carducci v bližini stavbe štev. 41, jo je z avtom TS 58384 podrl 34 letni Mario Pangos iz Ul. DelTAc-qua 18, ki je vozil proti Trgu Stare mitnice. Zaradi sunka je Bordo-nova padla ter se pri tem pobila po levem kolenu. Z zasebnim avtom so jo prepeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na opazovalni oddelek s prognozo okrevanja ,v enem tednu.
Sestanek deželnih tajništev KD in PSDI
Včeraj so se sestali predstavniki deželnih tajništev Krščanske demokracije in PSDI. Za demokristjane so bili prisotni predsednik odbora deželne uprave dr. Berzanti in deželni svetovalec ter član deželnega tajništvi KD tioloni, za PSDI pa član deželnega tajništva Cesare, odbornik deželne uprave prof. Dulci in senator Zanier. Na sestanku so se sporazumeli o glavnih obrisih izjave, ki jo je na sinočnji seji deželnega sveta podal predsednik odbora dr. Berzanti. Nato so se domenili, da bo treba v najkrajšem času posredovati v Rimu, naj vlada čimprej imenuje svoje člane v paritetno komisijo, ki mora odločati o izvajanju posebnega statuta in o prehodu državne imovine deželi in o drugih podobnih vprašanjih, o nujnosti u-stanovitve ustanove za tržaško pristanišče ter o drugih vp-ašanjih deželne uprave. Zvedeli s o tudi, da so na sestanku o ..j.—»valj vprašanje pravic slovens :e i. ne skupnosti v deželi tei izrazili voljo za rešitev raznih vprašanj v tej zvezi. Pri tem so tudi poudarili važnost izvolitve slovenskih deželnih svetovalcev v razne deželne komisije.
USTANOVA ZA TURIZEM IN LETOVIŠČARSTVO
GRAD Sv. Justa
DREVI IN JUTRI ZVEČER TOČNO OB 21.15 URI
| NEIL SEDAKA
«ALL STARS ON STAGE»
I.
CORRADO
I.
Velik mednarodni «MUSIC HALL»
i:
ALIGHIERO NOSCHESE
'I
RENATO MADDALENA
1
| «LOS MARCELLOS FERIALS«*] { THE RODNEY JAZZ BALLET |
TROUPE ZORZAM I | SERGIA MADDALENA |
Sestanek pokrajinskega aktiva PSI
Sinoči se je sestal pokrajinski aktiv tržaške federacije Italijanske socialistične stranke. Proučil je krajevni m vsedržavni politični položaj ter soglasno :.-.°las: val resolucijo, 7 ka‘eri izraža svoja nasprotovanje programu se tanje vlade. Aktiv je tudi obsjdil -ce* demokratična ravnanje večina KD-PSDI v deželnem svetu. Aktiv je pozval tajništvo in pokrajinski odbor, naj zahtevata točno in popctl-no uresničenje pjograma levega centra v okviru tržaške občine in pokrajine.
Huda nesreča
na Miramarskem drevoredu
Sinoči se je takoj po 21. uri pripetila na Miramarskem drevoredu precej huda prometna nesreča. Verjetno zaradi prevelike hitrosti je neki avtomobilist povozil 64-letnega upokojenca Giovan-nija Amadorija iz Ul. Solitro 6 ter ga hudo poškodoval Ponesrečenca so takoj prepeljali v bolnišnico z rešilnim avtom RK ter ga ob 21,40 sprejeli na ortopedski oddelek. Pri pregledu so zdravniki ugotovili, da s* ie nesrečni možak zlomil desno nogo in levi kolk. Prognoza ie pridržana.
Na kraj nesreče so prišli karabinjerji, ki so ugotovili, da je Amadorija povozil 35-letni Costan-tino Giacchetti iz Ul. Settefontane, ki je upravljal avto znamke «giu-1 i a» TI TS 62752.
PRISPEVAJTE ZA OIJASKO MATICO I
VELIK RITMIČNI ORKESTER POD VODSTVOM DIRI GENTA TONVJA SPADE
Naročanje in prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti
Posebna prevozna služba po predstavah
Drevi na Gradu AH stars on stage
«
>
«All stars on stage» (vse «zvezde» na odru). Oder je na velikem, dvorišču grada Sv. Justa; iizvezdes oziroma «zvezdniki» pa so Neil Sedaka, idol sedanje generacije; Alighiero Noschese, živ kot poper in živo srebro; Corrado Mantovi, to je «Corrado National)), napovedovalec in igralec; «Mar-cellos Ferialv, ki je zborovsko-glasbena kombinacija velikega kalibra in ki je žel že obilo uspehov in odobravanja na televiziji ter potuje v obliki plošč po vsem svetu. K vsemu temu je treba dodati pravi spektakel «Rodneg Jazz Balleta», pa še akrobatsko skupino »Zorzamn, veliki ritmični orkester Tongja Spade in afantazi-sta» Renata Maddaleno. Z njim nastopi tudi njegova očarljiva in prikupna hčerka Sergia.
Renato Maddalena je razširil svoje igralske sposobnosti in obzorje z dolgotrajnim bivanjem v Ameriki in igranjem po številnih tamkajšnjih teatrih. Je izreden plesalec ter bo po dolgih letih ponovil izredni ples «tip-tap» na sodu, ki se kotali. Hčerka Sergia pa je že v rani mladosti nastopila s posnemanjem Wande Osiris v popevki sSepetal ti bom o ljubezni» ter se je razvila v sijajno pevko lahke glasbe,
Pričakovanje za ta dva nastopa, ki bosta prekinila dolgotrajno mrtvilo na tem dvorišču, je res nestrpno. To priča tudi veliko povpraševanje po vstopnicah, ki so za prvo predstavo ž'č skoraj pošle.
iitiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiuiiiuiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiifiiiiiiiiiniiitiniiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiinfiii
Zaradi stečaja podjetja Genet 120 uslužbencev na cesti
Uslužbencem niso izplačali niti odpravnine
Konfekcijsko podjetje Genel je s 1. avgustom letos odpustilo vseh 120 uslužbencev zaradi stečaja. Stečaj podjetja je zaukazalo tržaško sedišče na zah,evo zavarovalnega zavoda INPS. Stečaj je- za uslužbence prišel nepričakovano. Tako so vsi uslužbenci, ki so bili na dopustu, in tisti, ki so bili v službi dobili 31. julija pismo, v katerem jim je podjetje sporočilo, da so odpuščeni zaradi stečaja. Uslužbenci niso dobili nobene odpravnine in so jim vrnili samo delavsko knjižico in njihove osebne dokumente. Sodna oblast je zapečatila v podjetju vse pisarniške
in druge poslovne prostore. Vsa zadeva je sedaj v rokah sodišča.
vov, sladolede «Motta»,
lil....................Milin......................................................................................................................................
Pod tem naslovom je pred ne. kaj dneui poročal «Primorski dnevnik)) o «odkritfu» nekakega starinskega »gledališča» pri Bazovici ter da se začno dela za arheološka raziskovanja.
Predvsem je treba ugotoviti, kot je to že napravil »Primorski», da ne gre za nikako odkritje, ker vsa Bazovica že davno ta nekak «amfiteater» dobro pozna.
Pred kakimi osmimi leti ob zapisovanju nekih etnografskih značilnosti so me Bazovci na to opozorili. Radovednost me je gnala na kak kilometer poti po cesti v Sežano do ledine, ki se ni nič ločila od drugih ob poti tja k meji. Travniki med visokimi ogradami, pa visoko grmovje, tudi z lepimi hrasti na obeh straneh poti.
Morda stotino metrov od ceste je precejšnja vrtača, k raška dolinica, kot ustvarjena za nekak »amfiteater*. In graditelj je spretno izkoristil pobočja za dvojne terase, lepo zaravnane med opornimi zidovi na suho postavljenimi in na debelo oklesanimi. Ravno, travnato dno vrtače morda komaj preseže 10 m dolžine in še manjše širine. Nad gornjo teraso so v enakomernem razmaku postavljeni kamni kot oporniki za plotne preklje; znak, da se je travnik naokrog tudi lahko uporabljal za gledalce.
Na dnu vrtače na jugozahodnem voglu je vhod v kakih 5 do 6 m dolg rov, ki se znotraj konča z malo kupolo, seveda vse sna suho« zgrajeno. Blizu tam le nekoliko bolj proti jugu in višje leže, menda na drugi terasi, pa je druga taka «stražnica«, le da je brez rova in da ima line (nekake strelne in za opazovanje),
O starinskem «gledališču» v bližini Bazovice
kar naravnost izpod podobne kupole. Lina ima tu dober razgled po vsem »gledališču«.
Ni dvoma, da je bilo to umetno zgrajeno oziroma prilagojeno terenu, Vendar se ne zdi posebno staro, če pomislimo na lepo ohranjene zide, in kakšna terasa se zdi, da so jo še nedavno tega zaravnali s sveže raztolčenim gru. ščem, ki ga ni utegnila niti še trava zarasti. Četudi je v kakšnem voglu grmovje visoko zraslo, v glavnem rast le še ni u-tegnila prepresti vseh teras in veliki kamniti bloki so ostali še lepo ohranjeni, brez vsakih razpok.
Kot rečeno so domačini to vse dobro poznali in se v neki meri zanjo zanimali, toda le eno samo domnevo sem slišal o namenu te nenavadne vrtače, ki da jo je izrekel lastnik zemljišča, češ da je to bil vinograd. Vendar nikjer nisem opazil niti sledu kake trte, tudi divje ne, kot se nanjo naleti še marsikje po Krasu, kjer je nekdaj rasla.
Ohranjenost zidovja kaže vsekakor, da gradnja ni preveč stara. To potrjuje tudi način gradnje dveh opisanih »stražnic*, ki je enak kot na pr. pri tako imenovanih #htšcah» oz. «ku čah«, kot jim pravijo v borštanskem Bregu. Enako gradnjo «kupo!e» imamo tudi še pri starih, kjer so ohranjene, #kurah» oz. «izpahnjen-k.ah». V začetku »kupole« strle skrli pri gradnji vedno bolj čez
spodnji rob, druga vrsta še dlje, tretja pa Se bliže stisne rob drugega k drugemu. Tako da na vrhu večja skrl lahko prekrije še preostalo luknjo na vrhu ter tako zaključi streho oz. strešno »kupolo)). Sicer ni dvoma, da je ta sredozemski način gradnje strehe s skrilnato kupolo zelo star, kot to dokazuje abesinski »tukul« ali strnilo* v Apuliji (to ime že samo to dokazuje: je staro-grško, torej še predrimsko). Vendar pa je še danes prav tako v rabi, na pr. ko obnavljajo «hišce«, kot morda pred davnimi stoletji po proseško-nabrežinskem ter dolinskem Bregu.
Drugo vprašanje pa je tisto o namenu tega «am/iteatra».
Ce pomislimo na dobe preteklih stoletij srednjega in tudi 'e novega veka, moremo misliti kvečjemu le na kake verske igre: pasijon Kristusovega križanja uh kaj podobnega.
Najbolj pa se mi zdi verjetna Sc razlaga oz. tolmačenje, ki ga nudi samo — krajevno ime. O-krog te vrtače se namreč razteza dobrega pol kilometra ledine z imenom «Zogdvje», katerega pomen ni takoj razviden. Toda prav v sredini ledine, ob cesti, kjer se odcepi kolovoz h «gledališču«, pravijo kraju «Za gouge«.
To pač pomeni kraj »Za gavga-mi» (galgen, gavge, pomeni v nemščini vislice, in je ta izraz kot narečni, dialektični še danes
razširjen in razumljiv). Ali je možno, da bi tu ljudi obešali?
Podobna imena imamo pri nas tudi drugje. Na pr. griček nad Stivanom pri Devinu, pod cesto v Gorico, tam kjer danes stoji spomenik italijanskim vojakom, padlim v prvi svetovni vojni, i-menujejo domačini »Vrh gnug».
Najvišja točka Sestrenskega vrha, nad železniško postajo Križišča, na Iverah v Nabrežini, imenujejo domačini »Trtur« (pač iz italijanskega »tortu ra»), kraj za mučenje, mučilišče.
V napoleonskih časih se je bilo pri nas zelo razširilo — razboj-ništvo. Toliko pod Avstrijo kolikor Pod napoleonsko upravo Ilirije, so moški množično bežali pred vojaško suknjo v gozdove. In so se seveda preživljali največ — Z ropanjem. Spomin na to dobo nam je dobro ohranil Josip Jurčič v svojem romanu «Rokovnjači)i, prirejenem kasneje v dramo. Podobno snov je obdelal o naših obmorskih krajih francoski pisatelj Charles Nodier z glavno osebnostjo razbojnika Žbogarja.
Takratna oblastna so se posluževala vseh mogočih sredstev za uničenje razbojništva. Eno izmed. sredstev zastraševanja je bilo o-bešanje razbojnikov na javnih krajih in to z Velikim hrupom in pompom, razglaševanjem ter zbiranjem ljudi ob priliki obešanja.
Ali je bil »amfiteater* v Zogov-ju tudi kraj, ki so ga priredili Za obešanje rokomavhov pred kakim poldrugim stoletjem? Možno je. Morda je to za sedaj še največja verjetnost. Sicer pa upamo, da bo izkopavanje dalo na to čim točnejši odgovor,
Z. JELINČIČ
ŠOLSKE VESTI
Na Državnem znanstvenem liceju s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom, se vrši vpisovanje za šolsko leto 1964-1965 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ulici Lazzaretto vecchlo 9-11. neprekinjeno do 25. septembra 1964. Navodila glede vpisovanja so razvidna na zavodovi oglas, ni deski.
POTOVALNI URAD »AURORA« priredi v soboto, 5. septembra
IZLET V LJUBLJANO
na 10. mednarodno vinsko razstavo
CENA 2.500 LIR
Vpisovanje po vaseh, v mestu pa pri potovalnem uradu «Au-rora», Ul. Cicerone 4, tel. 29243
VPISOVANJE SE ZAKLJUČI DNE 14. AVGUSTA!
Prosvetno društvo v Skednju priredi v nedeljo 30. avgusta 1964 Izlet na Jezersko. Vpisovanje vsak dan razen sobote In nedelje na sedežu prosvetnega društva, Via dl Servo-la 124-1 „ od 20.30 do 21.30. Vpisovanje se zaključi z oddajo zadnjega razpoložljivega mesta,
SPDT priredi IS. In 16. avgusta dvodnevni izlet v vzhodne Julijce Za planince vzpon na Triglav 12 Vrat s povratkom čez Dolič v Tren. to Za turiste: potovanje skozi Mojstrano In Kranjsko goro na Vršič, od koder proti večeru v Trento, kjer se bo prenočevalo. Pohitite z vpisovanjem v Ul. ri-noa 9.
Poletne prireditve
Grad Sv. Justa. — Danes 6. in v petek 7. avgusta z začetkom točno ob 21.15 predstava »Ali stars on stage« — Neil Sedaka in Alighiero Noschese, «The Marcellos Fe-rial«, Corrado in druge mednarodne atrakcije. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Posebna tramvajska, filobusna in avtobusna služba po predstavi.
Danes:	v MIRAMAHU predstava
«Luči in zvoki«. Ob 21. in 22.15 uri v italijanščini «Massimiliano e Carlotta«. Vozijo avtobusi s Trga Goldoni.
* * •
Danes, 6. Koper
THOMAS CAREY — črnski baritonist iz ZDA
BRANKO SEPČIČ— klavir, Zagreb
Nazionale Zaprto zaradi počitnic.
Arcobaleno 16.00 «11 giuramento dei Sioux» Technicolor. Charlton He-ston.
Excelsior 16.00 «Tra moglie e mart-to» Prepovedano mladini.
Fenice Zaprto zaradi počitnic.
Grattacielo 16.00 »Rififi« Prepovedano mladini.
Alabarda 16.30 «11 pelo nel mondo« Technicolor. Prepovedano mladini.
Fiiodrammatico 16.30 «Le donne del mondo di notte« Prepovedano mladini.
Aurora 16.30 «11 nostro agente aM’A-vana«.
Cristallo 16.30 »Tu vivrai« Anne Bax-ter.
Capitol 16.30 «1 disperati della glo-
ria« Folco LuMii.
Garibaldi 15.30 »La verita« Prepovedano mladini. Brigitte Bardot.
Impero Zaprto zaradi počitnic.
Moderno Zaprto zaradi počitnic.
Astra Zaprto zaradi počitnic.
Vittorio Veneto Revija kriminalnih filmov. 17.00 »Dracula neti a časa degli orrori«.
Astoria Danes počitek.
Abbazia 16.00 «Le sette atiche di A-li Baba« Technicolor. Bella Cortez.
Ideale 16.30 «Missili in giardino« — Technicolor. Paul Nevvman.
Marconi 16.30 »Fra Diavolo« Stamlio In Olio.
KINO NA PROSTEM
Marconi 20.15 «Fra Diavolo« Stanlio In Olio.
Paradiso 20.30 «Una ragazza chiama-ta Tamiko« Technicolor. Lavvren-ce Harwey, France Nuyen.
Atena Diana (Ulica Revoltella, flJ. št. 11) 20.30 »Avventure di caccia del prof. De Paiperis« Barvne slikanice.
Satellite (Naselje sv. Sergija, fllo-bus št. 21. Se ponovi prvi del) 20.30 «Gli allegrl erol« Stanlio Olio.
'Skedenj 20.15 «1 fuorilegge della val-le solitaria« Technicolor. Richard Basehard.
Mali oglasi
PODI tn pokrivala za pode, preproge In sintetične preproge za Hodnike Iz plastike, gume, Moauette tn Me-raklon. Beneške zavese (tende vene-z.ane) po meri, zastori Clnz lava-tex, prevleke iz plastike. A. H. P-ITALPLAST — Trg Ospedale št; *. Tel. 95-91».
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 5. avgusta 1964 se je v Tr. stu rodilo 10 otrok, umrlo Je 9 oseb.
UMRLI SO: 71-letna Regina De-clich roj, Tujach, 48-letnl Giuseppe Starrantino, 67-letni Francesco Tor-re, 59-letna Ida Sponza roj. Schefer, 60-letni Mario Zaller, 77.1etni Francesco Parma, 49-letni Antonio Sav, 65-letna Lulgia Rubini vd. Pietro-belli, 79-letnl Pietro Žerjal.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 3. do 9.)
Crevato. Ul. Roma 15; INAM, Al Cammello, Drevored XX Settembre 4; Aila Maddalena. Istrska ulica 43; dr. Codermatz, Ul Tor S Piero 21 dr Gmelner Ul. Glulla 14; Pizzul-Cignola, Korzo Italla 14; Prendint. Ul T. Vecellio 24; Serravallo, Trg Cavana L
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 3. do 9.)
Dr. Gmelner, Ul. Glulla 14; Plzzul-Cignola, Korzo Italia 14; Prendlnl, Ul. T. Vecellio 24; Serravallo, Trg Cavana 1.
OSTANKI. OSTANKI,
OSTANKI ttezonskih
čevljev	v trgovini
ALTA MODA
t Trstu Utica G. Oallina. 3. Dobite izredne prilike

IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Prizivno sodišče potrdilo obsodbo štirih tatov
Znižana kazen mladoletnemu latu in mladeniču, ki je žalil policaja - 8 mesecev fantu, ki je ukradel 8 lambret
Na prizivnem sodišču (predsednik Franz, tožilec Mayer) je bila včeraj zjutraj razprava proti štirim mladeničem iz Ravenne, katere je kazensko sodišče v Vidmu ?°sodilo vsakega na dve leti in stirt mesece zapora zaradi tatvin z obteževalnimi okoliščinami. Z razsodbo videmskega sodišča ni bil zadovoljen javni tožilec, ki je vložil priziv. Isto so storili tudi 26-letni Lucio Trenta iz Santerna pri Ravenni, 21-letni Francesco Lup-Pi iz Mirandole, 32-letni Alessan-aro Sassi in 21-letni Mario Poli, oba iz Ravenne, ki so se včeraj ponovno znašli na zatožni klopi.
Omenjeni štirje obtoženci so konec lanskega poletja zagrešili vrsto tatvin v Lignanu, kamor so prišli * izrecnim namenom, da bodo kradli. Njihove ((dobičkonosne počitnice« So se zaključile sredi septembra, ko so jih karabinjerji iz Li-gnana aretirali. Cetvorica si je v presledku enega meseca, koiikor so trajale .počitnice«, nabrala več predmetov, ki jih je pokradla iz avtomobilov turistov ali v hotelih. Tako so Trenta, Luppi, Sasso in Poli pokradli transistorje, fotoaparate, daljnoglede, denar, zlatnino, ure in celo pištolo. Karabinjerji so Jih dolgo zasledovali dokier jih niso zalotili pri kraji. Del ukradenih predmetov so našli v Trentovem avtomobilu, zlatnino m pištolo, ki J e bila zavita v papir nekega enig-mishčnega tednika, pa so našli na dvorišču restavracije, kjer je Trenta vsak večer parkiral svoj avto.
Ostale tri so dobili na podlagi grafične preiskave o pisavi, s katero je bil popisan list enigmatičnega tednika, v katerega je bila zavita pištola. Vse tri so karabinjerji prijavili sodišču zaradi tat-yin z obteževalnimi okoliščinami in zapisniku priložili še prijavo o nedovoljeni nošnji orožja.
Cetvorica se je torej morala zagovarjati pred kazenskim sodiščem v Vidmu, ki jih je obsodilo vsakega na 2 leti in 4 mesece zapora. Nezadovoljni z razsodbo, ki se jim zdela n»nravična, so štirje obtoženci vložili priziv in včeraj so f7.znašli v Trstu na prizivnem šoti ;ič'U.	,	-	-
Po zasliševanju obtožencev, ki Sa je izvršil predsednik sodišča, Je spregovoril javni tožilec, ki je zahteval, potrditev razsodbe, vi-domskega sodišča in zahteval še tri mesece zapora zaradi nedovoljene nošnje orožia. okoliščino, ki je videmsko sodišče pri razsodbi ni u-poštevalo.
Obtožence so branili odvetniki veritti, Lazzara, Centazzo in Pagom \z F,mi]iie ter zahtevali oprostitev obtožencev. Toda sodišče ni J>ilo istega mnenia in je sprejeto tezo javnega tožilca Vsem štirim obtožencem je potrdilo kazen ter Ph obsoddo še na plačilo 20.(100 lir globe zaradi nedovoljene nošnje
orožja. Obtoženci bodo morali plačati tudi sodne stroške.
Pred prizivnim sodiščem je bila včeraj razprava tudi proti 18-letnemu mladoletniku Giancarlu A. iz Vidma, katerega je 18. februarja letos sodišče za mladoletnike v Trstu obsodilo na 11 mesecev zapora ter na plačilo 20.000 lir globe, ker je slabo ravnal z materjo ter spodbujal mlajšega, komaj 13-letnega brata Gina, h kraji. Skupaj sta namreč ukradla 10.000 lir v nekem časopisnem kiosku, več manjših zneskov pa sta ukradla iz slačilnic delavcev na gradbiščih. Giancarlo je tudi kradel denar v neki sladoledarnj v Vidmu. Mladoletnika so prijeli karabinjerji ter ga prijavili sodišču, ki ga je tudi obsodilo. Včeraj pa je prizivno sodišče upoštevalo razne olajševalne okoliščine in sprejelo teze obto-ženčevega zagovornika. Giancarlu so sodniki potrdili obsodbo sodišča za mladoletnike, vendar pogojno ter ga izpustili iz zapora.
* * *
Na kazenskem sodišču, kjer je predsedoval sodnik Fazio, je bila včeraj, v prizivni stopnji, razprava proti 33-letnemu Renatu Ruttar-ju iz Ul. Soncini 128, katerega je pretor 15. junija letos obsodil na 8 mesecev in 5 dni zapora zaradi žalitve mestnega stražnika.
13. junija se je Ruttar peljal v motofurgonu, ki ga je vozil njegov prijatelj Ettore Sancin. Ta je vozil po predoru na Senenem trgu jn je nenadoma zahupal. Ustavil ga je mestni stražnik Davinio Spongia in zahteval, naj plača globo v znesku 1000 lir. Fri tem je v obrambo prijatelja nastopil Ruttar in u-žalil mestnega stražnika. Prihiteli so agenti letečega oddelka, aretirali Ruttarja in ga spremili v zapor.
Obtoženec se je pred pretorjem izgovarjal, da žalitve se niso nanašale na stražnika, temveč na pri. jatelja, kateremu je sam izročil 1CC0 lir, da bi takoj plačal in odpeljal. Isto je Ruttar trdil tudi na včerajšnji razpravi. Nanašajoč se na to izjavo, je zagovornik zahteval, da sodišče Ruttarja oprosti zaradi pomanjkanja dokazov, medtem ko je javni tožilec zahteval potrditev pretorjeve razsodbe. Sodišče je delno upoštevalo zagovornikove zahteve in Ruttarju zmanjšalo kazen za tri mesece zapora.
• * *
Na zatožni klopi pred kazenskim sodiščem je včeraj sedel tudi 18-letni Oliviero Carli iz Ul. Broletto 18, ki je imel na vesti kar osem tatvin lambret, katere so lastniki puščali na cesti. Carli je tatvine izvršil med 15. majem in 11. julijem letos, ko so mu končno prišli na sled policist ter ga aretirali. Prijavili so ga sodišču zaradi tatvin z obtoževalnimi okoliščinami
in včeraj je Carli že sedel pred sodniki.
Javni tožilec je za obtoženca zahteval precej strogo kazen: 1 leto zapora in 40.000 lir globe. Sodišče pa je delno upoštevalo zahteve zagovornika odv. Padovanija in Carlija obsodilo na 8 mesecev zapora, 35.000 lir globe ter na plačilo sodnih stroškov.
Goriško-beneški dnevnik
Na sliki vidimo otroke, ki so se vrnili iz počitniške kolonije v Gorjah pri Bledu, kjer so preživeli tri tedne. Kolonija je bila pod po-roviteljstvom SKGZ. Na Foro Ulpiano so jih pričakali starši in so-odniki, ki so z velikim zadovoljstvom sprejeli (»gorele in zdrave otroke
Kil« «1K1S» PROSEK
predvaja danes, dne 6. t. m. z začetkom illm W amer Bross;
ob 19.30 uri barvni
MUSETTA ALLA C0NQIISTA Dl PARIGI
(Mucka osvaja Pariz)
Krasna zgodba najbolj ljubeznive mačke sveta!
muc na Inčii
Vespa v zapornico Dunajčanka ranjena
Žrtev dokf.j nenavadne nesreče je postala včeraj zjutraj 25-letna avstrijska turistka Helga Gatter z Dunaja, ki se je peljala na zadnjem sedežu vespe W 10-436 (A). Vespo je vozil njen 25-letni prijatelj Enz Zahlebrecht z Dunaja in oba sta bila namenjena na olok pri Lazaretu, ker sta nameravala v Istro.
Ko Je Zahlebrecht privozil v neposredno bližino mejnega prehoda, je za trenutek odvrnil drugam svojo pozornost in pri tem izgubil nadzorstvo nad vespo. Trenutek nepazljivosti pa je bil Usoden za oba turista. Vespa sc je v svoji blazni vožnji zaletela v zaprte zapornice na italijanski strani mejnega prehoda in se prevrnila. Eadla sta tudi Zahlebrecht in Gatterjeva. Toda medtem ko se fant ni poškodoval, se je Gatterjeva hudo pobila po čelu in nosu, po desni ličnici in nad levim očesom. Zlomila si je verjetno tudi nosno kost.
Z zaseonim avtom so ponesre-čenko odpeljali na reševalno postajo v Milje, kjer so ji nudili pomoč, potem pa so jo z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so Gatterjevo nujno sprejeli na nevrokirurški oddelek s pridržano prognozo.
Na kraju nesreče so potrebne formalnosti opravili karabinjerji s postaje v Istrski ulici.
iiiiiiiiiiiiiuiimiimtmiiuiimiuiitiiiiiiiiiiimiiiiiiii
Zaključek praznika v Sovodnjah
Zaradi slabih vremenskih prilik bo prosvetno društvo «Vrba» iz Sovodenj ponovilo svoj ples v soboto 8. ter v nedeljo 9. avgusta. Prireditev bo na nogometnem i-grišču v vasi.
Kljub neugodnemu vremenu ^a so prireditelji izpeljali svoi ideogram do konca. Tekmovanja v Žri-školi se je udeležilo nad 30 parov. Prvo mesto sta zasedla Livio Briško in Bruno Gaiottb iz Standre-ža, ki sta dobila za nagrado živega prašička. Igralca sta živalico prodala ter zaslužila 10.000 lir. S tem sta krila stroške ki sta jih imela z vpisom pa še prijateljem sta lahko kaj plačala. Drugo mesto je pripadlo Ivanu Petejanu ih Zvonku Kuzminu iz Sovodenj ki sta dobila salamo: tretja in četrta nagrada sta šli v Kaprivo odnosno v Zagraj.
V ponedeljek zvečer so proglasili zvezdico plesa, ki so jo izbrali z dopisnicami po pošti. Največ jih je prejela Zlatka Pelicon iz Sovodenj.
Zadnji dan so za ples igrali tudi «Nomadi», ansambel domačih fantov ki ga vodi Vojko Cotič. Mladi fantje so zelo prizadevni ter bodo mogli s pridnim vade-njem ter pod strokovnim vodstvom že v kratkem času igrati na prireditvah domačega prosvetnega društva.
'hiji)Mik
predvaja danes, dne 6. t. * začetkom ob 18. uri, ob “h sc predstava nadaljuje.
m.
20.
na
Prostem; zelo zanimivi film:
II
conquistatore del West
(Osvajalec Zahoda)
Igrajo:	NOAH BEERA JR.,
PEGGIE CASTLE, MICHAEL CHAPIN, HENRY BRANDON
PO PODATKIH MESEČNIKA TRGOVINSKE ZBORNICE
Goriška industrijska dejavnost še vedno preživlja hudo krizo
Slabe razmere v tekstilnih obratih - Občutno zmanjšanje gradbene dejavnosti
Po podatkih mesečnika trgovin-1 ske zbornice za junij, industrija še vedno preživlja hude čase. Zlasti se to odraža v tekstilnih tovarnah in na gradbiščih. Preskrba s surovinami ter pogonsko energijo je bila sicer zadovoljiva, le avto-prevoma podjetja so zašla v škripce zaradi pomanjkanja nafte v prosti coni, katere kontingent se bo kmalu izčrpal.
Proizvodno stanje v tržiškj ladjedelnici je bilo zadovoljivo. Tako v sami ladjedelnici kakor tudi v sosednih obratih je bila proizvodnja na višini prejšnjih mesecev, zaradi cele vrste pokazateljev pa ni mogoče trditi, da bodo sedanje ugodne razmere trajale tudi prihodnje mesece. Težave na metalurškem področju so negativno vplivale na proizvodnjo strojev, kakor tudi na livarne. V tekstilnih obratih se je zmanjšala proizvodnja, ki ni prizanesla niti o-bratom, kjer uporabljajo umetna vlakna
Ugodne, so razmere v kemičnih, tovarnah, kakor tudi v obratih z lesom, papirjem ter njegovimi izdelki. V tem mesecu so zaprli eno lesno tavamo. V težave 'so zašle tovarne slaščic In likerjev. Pojav pripisujejo podražitvi proizvodnih stroškov, kakor tudi zmanjšanju povpraševanja na tržišču.
Gradbena dejavnost, kakor tu-
di vse tiste, ki delujejo vzporedno z njo, so zašle v občutno krizo, ker so nastopile težave pri izdajanju gradbenih dovoljenj in kreditov. Na splošno je prevozna dejavnost dobro opravila svojo nalogo. O njej bi lahko rekli, da je v popolnoma normalnih razmerah. Le avtoprevozništvo je zašlo v težave zaradi pomanjkanja nafte v prosti coni.
V pristanišču Portorosega so v mesecu juniju manipulirali 50.000 ton raznega blaga, kar je za 21.000 ton več kot v mesecu juliju, ko so raztovorili ali natovorili samo 38 tisoč 907 ton. V prvih šestih mesecih letos je šlo skozi pristanišče Portorosega 335.013 ton, kar je za 80,000 več kot v istem obdobju 1963. leta.
Nekaj neviht v juniju je ugodno vplivalo na kmetijstvo, zlasti na poljska dela. Pridelek pšenice je bil zadovoljiv ter v skladu s predvidevanji. Dobro obeta tudi letina sena. V primerjavi z lanskim letom trta dobro rodi. Tudi češnje so letos vrgle sadjarjem Več kot prejšnja leta.
predsednika dr. Chientarolija predsedoval odbornik Giuseppe Pecora-rl, so sklenili zahtevati pri ministrstvu za javno vzgojo dovoljenje za nadaljevanje arheoloških raziskovanj, da bi dobili čimveč elementov o rimskem mostu čez Sočo v bližini Sovodenj. Nadalje so od ministrstva zahtevali, da bi morebitne nove najdene dele mostu, ki so no zakonu državna last, pustili v Gorici, kjer bi jih shranili in nadzorovali v pokrajinskem muzeju, da bi si jih občinstvo moglo ogledati. Odobrili so nadalje vsedržavni natečaj za umetniška dela v novi tehnično industrijski šoli v Gorici za 10 milijonov lir.
ŠIROKI OKVIRI SODELOVANJA
Priprave za pobratenje med Novo Sorico in Eradcem
Septembra obišče Novo Gorico župan iz Gradca
Nova Gorica ne razvija tesnih sti. kov samo z Gorico, ampak tudi z Gradcem v Avstriji. Njeni predstav niki so jih navezali lansko leto, ko je Novo Gorico obiskala delegacija socialistične stranke iz Gradca in tamkajšnje občine. Taborniki rodu ((Rumenih sokolov« 'iz Šempetra pri Novi Gorioi so nato obiskali svoje vrstnike na Gornjem Štajerskem, letos pa taborniki iz Gradca preživljajo počitnice z goriško mladino v Strunjanu. Na takšen način se ustvarja podlaga za "ed-no tesnejše stike med obema mestoma.
Te stike je omenil tudi predsednik novogoriške občine dr. Jožko štrudelj, ko je sprejel predstavnike mladine in socialistične stranke iz Gradca. Med pogovori, ki so bili te dni med predstavniki socialistične stranke iz Gradca ter predstavniki občinskega odbora SZDL, No-
va Gorica, so se sporazumeli o predlogu, da bi se mesti pobratili. Dogovorili so se nadalje, da bo septembra letos obiskal Novo Gorico graški župan.	t
Sindikati o mestnem prometu
Delavska zbornica je v zvezi 8 zavlačevanjem rešitve vprašanja voženj na mestnih progah objavila včeraj tiskovno sporočilo, v katerem poudarja, da bi goriška občina po zakonu morala poskrbeti za prevoz meščanov. Pokazalo pa se je, da tega ni sposobna storiti niti za krajši čas. škoda, ki zaradi tega nastaja tako za meščane kakor tudi za 50 delavcev ATA, ki so že dva meseca brez mezde, nastaja izključno zaradi občine.
Seja pokrajinskega odbora
Na zadnji seji pokrajinskega -odbora, kateri je zaradi odsotnosti
PROSVETNO DRUŠTVO VRBA S0V0DNJE priredi v soboto, 8. In v nedeljo, 9. avgusta
TRADICIONALNI PLES
SOBOTA, 8. avgusta — od 20.30 do 24. ure PLES NEDELJA, 9. avgusta — ob 14.30 tekme v briškoll — od 20.30 do 24. ure PLES
VABLJENI!
Za volanom svojega avtomobila, s katerim je 15 let vozil zelenjavo iz Standreža v Trst, je včeraj zjutraj umrl 45-letni Ladislav Nanut iz Ul. Montello št. 1. Zapustil je ženo Štefanijo, roj. Cingerle, 17 in 15-letni deklici in 11-letnega sinčka.
Nanut se je včeraj zjutraj nekaj pred 5. uro odpeljal v Trst s svojim tovornikom «Leoncino» z registrsko tablico GO 8766. Na o-balni cesti ga je nekje pod Križem obšla slabost. Izgubil je o-blast nad vozilom ter se najprej zaletel v zid na levi strani ceste, ki ga je odbil na desno stran v ograjo, ki je razpeta nad obalno cesto. Ograja je vzdržala trčenje UMMiitiiiiiiiiinimiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiitiiiuiilifiMiiiKiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiitimtniHiiiiimmiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiii
OBMEJNI PROMET S PROPUSTNICAMI IN POTNIMI LISTI
Rekorden promet v mesecu juliju: na goriškem sektorju 175.000 prehodov
S prepustnicami je prešlo mejo 120.000, s polnimi lisli pa 34.000 oseb
SRČNA KAP ZADELA PRIDNEGA DELAVCA TER POŠTENEGA VAŠČANA
Stanislav Nanut iz Standreža umrl za volanom svojega tovornika
Kot vsako jutro je peljal zelenjavo na trg v Trst - Avtomobil se je na obmorski cesti po vijuganju zaletel v ograjo, kjer je obstal
V mesecu juliju je na prehodih goriškega mejnega sektorja šlo čez italijansko-jugoslovansko mejo 120.525 oseb, ki so imele razne vrste propustnic. Ce k temu prištejemo še 34.391 oseb, ki so prešle mejo s potnimi listi, tedaj smo v mesecu juliju letos dosegli na Goriškem rekord s 174.916 prehodi, kar je več kot v lanskem juniju in juliju, ko je prešlo mejo z raznimi dovoljenji skoraj 160.000 odnosno 157.000 oseb. Promet v mesecu juliju je bil v primerjavi z letošnjim junijem presežen za 30.000 prehodov.
S propustnicami je bilo izvršenih 120.525 prehodov. Z dvolastni-
škimi dovoljenji je šlo čez mejo 2.978 italijanskih ter 12.890 jugoslovanskih kmetovalcev, z navadnimi propustnivami 34.78Č italijanskih ter 64,998 jugoslovanskih državljanov, s posebnimi propustnicami 1.493 italijanskih ter 333 jug. državljanov, z izrednimi propustnicami 27 ital. in 40 jug. državljanov; s tranzitno propustnico je prišlo iz Brd 2.986 jug. državljanov. Propustnice je v juliju izkoristilo skupno 39.278 italijanskih ter 81.247 jug. državljanov S potnimi listi je prešlo mednarodni prehod Rdeča hiša 34.391 oseba. Italijanski državljani so ((izstopili« 9.030-krat «vstopill» pa 8.824-krat. K nam je prišlo s pot-
nimi listi 7.892, odšlo pa je 8,673 inozemcev.
liiiiiiiiiiniiiiiMiiniHiiMiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirtiniiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
Letovanje naših otrok ob morju
Dne 13. julija nas je 29 otrok iz Gorice in Beneške Slovenije odšlo na letovanje v Savudrijo da se odpočijemo naužijemo sonca in se osvežimo v valovih našega prelepega Jadrana.
V Savudriji smo že 15 dni in počutimo se prav dobro. Vreme je čudovito in morje toplo.
Seznaniti vas hočemo z našim delom in življenjem v koloniji. Po zajtrku se zabavamo. Sodelujemo v številnih krožkih; v pevskem likovnem šahovskem dra-matskem ritmičnem folklornem in športnem. Večkrat prirejamo kul-
turne prireditve. V domu tekmujemo v redu in snagi in vsi se trudimo da bi dosegli čimveč točk. Tekmujemo tudi v športnih panogah. Do sedaj smo tekmovali V odbojki nogometu in v igri med dvema ognjema. V pionirski samoupravi pa sporočamo naše želje in pripombe.
Za praznik 22. in 27. julija smo pripravili lep kulturni program, zakurili smo tudi taborni ogenj, okoli katerega smo plesali kolo in peli ob spremljavi harmonike. Priredili smo tudi ciganski večer. Ob obali smo zakurili ognje in pekli krompir. Tudi ob tej priliki sta
se naša pesem in glas harmonike razlegala daleč naokrog. Sporočiti vam hočemo tudi, da smo tu zbrani otroci iz Ljubljane, Koroške, Goriške in Beneške Slovenije. Vsi se prav dobro razumemo in kmalu se bomo poslovili z najboljšimi občutki in z željo, da bi preživeli še mnogo takih dni. Vsem, ki so nam omogočili tako lepe počitnice se najlepše zahvaljujemo in pošiljamo vsem, zlasti našim staršem, prijateljem in znancem najlepše pozdrave.
Goriški in Beneški pionirji in pionirke z letovanja v Savudriji
Otroci iz Goriške Beneške Slovenije ter Kuroške so se srečali ob morju
Nesreča kmetovalca na Pilošču
V bolnišnici v Ul. Vittorio Vene-to so pridržali 52-letnega Friderika Marušiča iz Ul. Montasio štev. 11 v štandrežu, ker se je udaril v gla. vo, ko je padel s tricikla Ape. Nesreča se je pripetila včeraj proti večeru na Pilošču. Tricikel je peljal njegov svak 15-letni Emil Marušič, ki stanuje z njim. Pri vsem lepem so se vrata kabine odprla, tako da je Marušič izgubil oporo in padel na cesto. Nesreča se je zgodila, ko sta se vračala z dela na polju.
Kratke iz bolnišnice
Ob 12. uri so v civilni bolnišnici nudili prvo pomoč šoferju avtopre-voznega podjetja «La Goriziana« 27-letnemu Strazzolu iz Tržiča, Cave di Selz št. 10. Med popravljanjem kamiona se je ranil v desni palec. Doma se bo 'zdravil 8 dni.
Ob 16. uri pa so pridržali na zdravljenju za 30 dni 79-letnega Franca Uršiča iz Ul. 3. armata 144. V torek popoldne je padel na domačem dvorišču
Stanislav Nafillt
vozila, ki se je ustavilo ob njej. Nekaj minut kasneje se je pripeljal mimo avtomobilist, kateremu se je zazdelo, da gre za nesrečo, čeprav sprva m opazil nikogar v bližini. Izstopil je ter zagledal avtomobilista, ki je sedel za volanom s sklonjeno glavo. Nad desnim očesom je imel maihno rano, iz katere mu je kapljala kri.
Na kraj nesreče se je pripeljal dr. Russi, ki je ugotovil, da je smrt nastopila zaradi srčne kapi. Zdravnik je pri pregledu tudi u-gotovil, da ni na Nanutovem telesu nikakršnih ran vazen rane na čelu. Zapisnik o nesreči so sestavili agenti prometne policije iz Trsta. Pokojnikovo truplo so odpeljali v mrtvašnico v Trst. od koder ga bodo prepeljali v Gorico in ga pokopali na štandreško pokopališče.
Iz znakov, ki jih je avtomobil pustil na cesti, je bilo razvidno, da je dvakrat prečkal cesto iz kraja v kraj. preden se je zaletel v obcestno ograjo. Na srečo ob tistem času ni šlo mimo nobeno vozilo, tako da nesreča ni zavzela večjih dimenzij. Zelo razbit avtomobil so odpeljali v karoserijsko delavnico podjetja Zampa v Trstu
Vest o tragični smrti se le hitro razširila po vasi. Pokojnikovo ženo Štefanijo so o nesreči obvestili v dopoldanskih urah, ko se le vrnila iz Vidma, kamor je šla prodajat zelenjavo V družbi svojcev 6e je odpeljala v Trst. kjer je šele mogla dojeti vso resnico o tragični nesreči. Težko je verjela, da je postala vdova in da je izgubila moža. s katerim se je. kakor vsako jutro ločila: on je odpelial zelenjavo v Trst, ona pa v VMem m
se opoldne spet srečala pod domačo streho v novi hiši, ki sta si jo zgradila s svojimi pridnimi rokami. Zares sta hudo garala, toda delala sta za svoje otroke, ki sta jih imela zelo rada. Sedaj se je to naporno in vendar prijetno skupno življenje naenkrat žalostno prekinilo. Vmes je posegla kruta u-soda, ki je okrnila družino.
Pokojnika so v vasi imeli zelo radi. Bil je velik poštenjak tei priden kot čebela. Ko je po sedmih letih vojskovanja po vseh krajih Evrope odšel 1943. leta k partizanom in se od njih vrnil v domači kraj, si je ustvaril družino ter se ji posvetil v celoti. Kot številni domačini je začel voziti v Trst zelenjavo. Zvečer jo je nakupoval, jo ob pomoči domačih čistil in zložil v zabojčke, zjutraj navsezgodaj pa jo odpeljal na zelen jadni thg rta debelo v Trst, od koder se je vračal v dopoldanskih urah.
Naporna vojaška leta (dobil je malarijo) in pa trdo delo so mu povzročila resno bolezen na srcu, zaradi katerega se je tudi zdravil. Zdravnik mu je predpisa! počitek, toda Nanut, ki je bil krepak, ni čutil utrujenosti niti bolezni. Kar naprej je delal, ker mu je delo bilo v veliko veselje. Ker pa telo zahteva počitek, mu ie srce na vsem lepem odpovedalo Umrl je za volanom, na svo-em delovnem mestu Ženi Štefaniji, hčerkama Joani in Nad’i ter sinčku Rudiju izreka naše uredništvo globoko sožalje.
VERDI. 17.30 ((Pistolero senza ono-re», S. Aytien in T. De Corsia. Črnobeli film
CORSO. 17.30 «1 comandos del ma-ri del Sud«, T Hunter in F. Ava-lon Ameriški črnobeli film Zadnja predstava ob 22 VITTORIA. Zaprto zaradi počitnic. CENTRALE. 17.30: «Le avventure di Don Giovanni«, E. Flynn in V. Lindfors. Ameriški barvni film. Zadnja predstava ob 21.30.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan tn ponoči je odprta v Gorici lekarna D'UDINE v Ulici Rabatta št. 18, tel. 21-24.
TEMPERATURA VCERA.I
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 30,4 stopinje ob 13.20, najnižjo 14 stopinj ob 3.50. Povprečne dnevne vlage je bilo 65 odstotkov
...................
OB PRISOTNOSTI VISOKIH PREDSTAVNIKOV OBLASTI
Zaključek strelskega tekmovanja Slovenije, Furlanije in Koroške
Senator Peliszo poudaril ne le športno, ampak tudi politično važnost tega dogodka - Med posamezniki prvi Materazzi - Janez Otrin zboljšal jug. državni rekord
V Čedadu so se srečale strelske venijo in Furlanijo je Janez Otrin, » vsedržavnega predsednika strelske
reprezentance Slovenije, Koroške in Furlanije. Med posamezniki je za sedel prvo mesto Silvio Materazzi Iz Furlanije, ki je zbral 556 točk Sledijo Edi Dobravec (Slovenija) 550 točk, 3. Janez Otrm (Slove nija) 541 točk, 4. Rudo1! Natness nig (Koroška) 539 točk, 5 Rolan-do Prodorutti (Furlanija) 529 točk, 6. Hans Michelltsch (Korosita) 527 točk.
Med ekipami je na prvem mestu Slovenija z 2129 točkami na drugem mestu so Korošci z 2095 točkami, na tretjem pa Furlani z 2078 točkami.
V dvostranskem tekmovanju s
ki je zasedel prvo mesta, s 531 I zveze UITIS generala Gattc pred-točkami postavil nov jugoslovanski državni rekord. 2. Vinko Frelm 512 točk, 3. Franco Peternel 507 točk,
4 Vera Otrin 506 točk, a Franco Naglič 502 točki, 6. Edi Dobravec 498 točk, 7. Silvio Materazzi 495 točk.
Tekmovanje s standardno zračno puško je bilo v nedeljo popol dne številni udeleženci strelskega tekmovanja so z navdušenjem po
sednika koroške strelske zveze dr. Fida Mtssonija, predsednika slovenskih strelcev Laknerja ter vseh nastopajočih. Prisotne je pozdravil predsednik čedadskih strelcev comm. Carlo Camugnero, ki je omenil uspeh manifestacije Spregovoril je tudi general Gatta.
Preden pa so razdelili nagrade je senator Pelizzo poudaril ne le športno, ampak tudi politično vlo-
zdravili izreden rezultat Janeza O- go dogodka, ki ga je odlikovala
prisrčnost kakor tudi želja po pri-
*	.	...	__rtdnAcin KG
trina, ki je zboljšal jugoslovanski državni rekord.
Nagrade so razdelili v Rubi-gnaccu ob prisotnosti podtajnika za obrambo Pelizza, prefekta
standardno zračno puško med Slo-1 Vidma dr. Sandrellija in soproge,
jateljskih sosedskih odnosih. Ko so tekmovalcem razdelili pokale, medalje in razne nagrade, so jim za športne dosežke vsi prisotni prisrčno ploskali.
PRIPRAVE ZA NOVO SEZONO
Kako je kaj s Triestino?
Namesto oddanih Di Vicema, Miniussija, Vilalija in Porra so prišli Scorli, Qua-drello, Gignani in Bernasconi - Ostavka podpredsednika dr. Brunnerja ni bila sprejeta
Za Triestino velja, da nam je vsako leto pred pričetkom prvenstva sezone precejšnja uganka. Medtem ko so v pretekli sezoni obiskovalci tekem do dobra spoznali vrline in slabosti vsakega posameznega igralca, pride z novo sezono zamenjava na več mestih. Neznanka pa ni samo vsak novi igralec, temveč je tudi vprašanje, ali bodo drugi doživljali svoj vzpon ali pa krizo in padec.
Triestini gre na koncu vsake se-ione tudi za to, da se nekoliko razbremeni svojih dolgov. To lahko deloma napravi z izkupičkom za igralce, toda prav s tem izkupičkom si mora nabaviti tudi nadomestila. In če je — da bi dobila čimveč — prodala najboljše igralce, je logično nemogoče, da bi z izkupičkom kupila igralce enake
vrednosti in še poravnala dolgove.
Letos so odšli Di Vicenzo, Mi-niiissi (oba vratarja), Vitali (o-bramba) in Porro (napadalec). Vsi so bili dobri igralci; zlasti pa preseneča prodaja obeh vratarjev, saj je bila v pretekli sezoni prav zasluga vratarjev, če Triestina ni bila poražena. Namesto njih so prišli drugi, ki bodo vrzel številčno zamašili. Vprašanje pa je, kako bo s kvaliteto. Nova vratarja sta Scorti in Quadrello; prvi je bil doslej pri Interju, drugi pri Bariju. Bila pa sta šele druga rezerva in tako nista imela priložnosti se pokazati. Podobno je bilo tudi s Cignanijem in Bernasconijem, ki jih Lazio ni uporabljal. Nihče pa ne more reči, da se vsi ti med letom ne morejo izkazati kot odlični in koristni igralci, čeprav
MiiiiiiiiiiiiiuiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimimniMiiiiimiiiiumiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Izločilne tekme za svetovno prvenstvo
Italija v skupini s Finsko, Poljsko in Škotsko, Jugoslavija pa z Luksemburgom, Francijo in Norveško
CJuadrello že zaradi nizke postave ne dela vtisa, da bi lahko bil kak imeniten vratar. Ce se izkaže nasprotno, tem bolje.
Zamenjava pa ni nastala samo z nekaj oddanimi in nekaj pridobljenimi igralci, temveč se je spremenilo tudi tehnično vodstvo. Namesto trenerja Montanarija, ki se mu je lani posrečilo kolikor toliko dvigniti nivo celotnega moštva, tako da se je Triestina na koncu prvenstva še zadosti dobro plasirala, je prišel ponovno v Trst Fe-ruglio. Ta trener je že delal s Triestino leta 1955-56, ko je bila Triestina še v A ligi. Tehnični vodja pa je postal Sandro Puppo. Tako je tema dvema zaupano vodstvo moštva v prihodnji sezoni. Prav za danes je napovedan zbor vseh igralcev, ki bodo čez nekaj dni odšli v San Daniele v Furlaniji. Tam se bodo pripravljali in igrali tudi nekaj tekem v kraju samem, v Cervignanu, v Vittorio Veneto in končno se bo novo moštvo predstavilo v Trstu v tekmi proti Ata-lanti za italijanski pokal.
Pri tem pa je prišlo še do o-stavke podpredsednika dr. Lea Brunnerja, ki se ne strinja z novim vodstvom moštva. Vendar pa na zadnjem sestanku odbora njegove ostavke niso sprejeli.
ŽENEVA, 5. — FIFA je danes objavila datume tekem skupin «Ev-ropa» in «Južna Amerika-), ki veljajo kot izločilne tekme za svetovno prvenstvo, katerega finalna faza bo v Angliji 1. 1966. Vse tekme prvega kola se bodo morale odigrati pred 31. decembrom 1965. Niso pa še bili objavljeni datumi tekem skupin »Centralna Amerika«, «Azija» in ((Afrika«.
1.	skupina:	Bolgarija - Belgija
26.9.1965,	Belgija . Bolgarija 27.10.65, Belgija - Izrael 9.5.65, Izrael - Belgija 10 11.65, Bolgarija - Izrael 13.
6.65,	Izrael . Bolgarija 21.11.65.
2.	skupina: Zah Nemčija - Ciper
24.4.1965,	Ciper - Zah Nemčija 14.
11.65,	švedska . Ciper 5.5.65, Ciper-švedska 7.11.65, Zah. Nemčija-šved-ska 4.11.64, švedska - Zah. Nemčija
26.9.65,
3.	skupina: Luksemburg - Francija 4.10.1964, Francija - Luksemburg
11.11.65,	Francija . Norveška 11.
11.64,	Norveška - Francija 15.9.65, JUGOSLAVIJA - Francija 18.4.65, Francija - JUGOSLAVIJA 9.10.65, Luksemburg-Norveška 8.11.64, Norveška - Luksemburg 27.5.65, JUGOSLAVIJA - Luksemburg 27.5.65, Luksemburg . JUGOSLAVIJA 19.9.65, Norveška . JUGOSLAVIJA 16.6.65, JUGOSLAVIJA - Norveška 7.11.65.
4.	skupina:	CSSR - Portugalska
25.4.1965,	Portugalska - CSSR 1.10.65, Romunija - CSSR 30.5.65, CSSR -Romunija 19.9.65, Turčija • CSSR
10.10.65,	CSSR - Turčija 21.11.65, Portugalska - Romunija 13.6.65, Romunija - Portugalska 21.11.65, Portugalska - Turčija 24.1.65, Turčija -Portugalska 18.4.65, Turčija - Romunija 24.10.65.
5.	skupina: Sev. Irska . Albanija
10.10.1965,	Albanija . Sev. Irska 21.
11.65,	Albanija - Holandska 25.10.64, Holandska - Albanija 24.5.65, Albanija , Švica 11.4.65, Sev. Irska - Švica 14.10.64, Švica - Sev. Irska 14.
11.64,	Holandska - Švica 17.10.65, Švica - Holandska 14.11.65.
6.	skupina: Avstrija . Vzh. Nemčija 25.4.1965, Vzh. Nemčija - Avstrija 31.10.65, Avstrija - Madžarska
25.4.65,	Madžarska - Avstrija 5.9.65, Vzh. Nemčija . Madžarska 23.5.65, Madžarska - Vzh. Nemčija 10.10.65.
7.	skupina: Grčija - Danska 25. 11.1964, Danska - Grčija 27.10.65, ZSSR . Danska 27.6.65, Danska -ZSSR 17.10.65, Danska - VValles 21.
10.64,	Walles-Danska 1.12.65, ZSSR-Grčija 23.5.65, Grčija - ZSSR 3.10.65, Grčija . VValles 9.12.64, VValles • Grčija 17.3.65, ZSSR - Walles 30.5.65, VValles - ZSSR 27.10.65.
8.	skupina: Finska . ITALIJA 23.6. 1965, ITALIJA - Finska 4.11.64, Finska - Poljska 26.9.65, Poljska - Finska 24.10.65, Finska . škotska 27.
5.65,	škotska - Finska 21.10.64, ITA. LIJA - Poljska 1.11.65, Poljska-ITA-LIJA 18.4.65, ITALIJA . škotska 7.
12.65,	škotska - ITALIJA 9.11.65, Poljska . Škotska 23.5.65, škotska -Poljska 13.10.65.
9.	skupina: Irska-španija oktobra 1965, Španija - Irska novembra 65, Irska . Sirija 18.11.64, Sirija - Irska
9.12.64.
Ni še določen datum za povratno tekmo Romunija . Turčija in tudi ne datumi za tekme med Sev. Irsko in Holandsko ter Španijo in Sirijo.
Rose bo mogoče le šel v Tokio
BRISBANE, 5. — Verjetno se bodo pri avstralski plavalni zvezi premislili glede Murraya Rosa. Selektor avstralskih plavalcev za 'olftn-piado v Tokiu bi ga spričo njegovih odločnih uspehov na plavalnem prvenstvu ZDA rad vključil v moštvo. Tudi velika plavalca John Konrads in Kervin Berry se zavzemata za Rosa. Po mnenju selektorja Hollanda bi bil Rose sposoben na olimpiadi doseči na 1500 m čas okrog 16’50”.
CARACAS, 5. — Arquimedes Her-rera, ki je že določen za reprezentanco Venezuele v Tokiu, je tekel 100 m v 10”1 in 200 m v 20"5.
BERLIN, 5. — Kolesar Vzhodne Nemčije Gustav Adolf Schur, dvakrat amaterski svetovni prvak, je sklenil ,da opusti aktivni šport.
LONODN, 5. — Na mednarodnem lahkoatletskem tekmovanju v Londonu je Poljak Witold Baran postavil nov evropski rekord v teku na 1 miljo (1609,32 m) s časom 3'56”. Prejšnji rekord je imel Nemec Valentin s 3’56”4, Svetovni rekord pa ima Novozelandec Peter Sneli s 3’54”4.
KOELN, 5. — Avtomobilski dirkač Holandec Karel Godin de Beaufort je v ponedeljek umrl na šliniki univerze, kjer se je nahajal od sobote. Bil je močno ranjen v soboto med poskusnimi vožnjami na progi Nuerburtgring za veliko nagrado Nemčije. Njegov avtomobil je zavozil s proge na nekem ovinku.
Hokej na kotalkah
Triestina že skoraj prvak?
REZULTATI ZADNJIH DVEH KOL:
Triestina —- Bolzanetese 7:2 Marzotto — Bassano Monza — Pirelli Lodi — Novara Ferroviario — Modena
3:1
4:3
4:4
3:2
3:3
6:2
2:2
4:2
10:2
Italijansko državno prvenstvo v hokeju na kotalkah se je po nedeljskem kolu tako zavrtelo, da bi se skoraj ne smelo končati drugače, kot da postane Triestina prvak. Do konca je sicer še sedem kol, toda Triestina je štiri točke pred svbjim glavnim rivalom Mo-deno.
V soboto je bil v Trstu derby: spoprijela sta se Triestina in Ferroviario. Tekma je bila zelo borbena in sploh zanimiva. Zmagala je Triestina, medtem ko je Ferroviario že prejšnjo soboto napravil Triestini nemajhno uslugo, ko je odvzel Modeni obe točki. Zadnjo soboto pa je Modena dovolila, da ji je na njenem igrišču Lodi odnesel točko, tako da se je razmak; med njo in Triestino še povečal^ Ce bo šlo tako naprej, potem ji Triestini mesto prvaka zagotovljel no in tudi Ferroviario se bo bržkone kar lepo plasiral.
Modena — Lodi Monza — Bassano Pirelli — Bolzanetese Triestina — Ferroviario Novara — Marzotto
LESTVICA
Floyd Patterson je po WBA «boksar meseca» za julij
Med najboljšimi na svetu je šest Italijanov; od teh je Sandro Mazzinghi svetovni prvak, Sandro Lopopolo in Salvatore Burruni pa sta prva izzivalca
MIAMI BEACH, 5. — V svetovnih boksarskih lestvicah za mesec julij je Svetovno boksarsko združenje (World Boxing Association — WBA) izbralo za ((boksarja meseca« Floyda Pattersona (težka kategorija), ki je na tretjem mestu za Cassiusom Clayem in Dou-gom Jonesom, in sicer zaradi njegove nedavne zmage nad Eddie-jem Machenom.
Na lestvici težke kategorije ni
Triestina	11	10 0 1	47 11	20	Sonnyja Listona. WBA ga je izlo-	5. Eddie Machen
Modena	11	7 2 2	50 23	16	čila, ko je bil pred meseci areti-	6. Zora Folley
Novara	11	7 1 3	59 24	15	ran v DenverjU; vendar je svetov-	7. Karl Mildenberger (Nemč.)
Ferroviario	11	6 1 4	55 51	13	no združenje potrdilo, da ni bil	8. George Chuvallo (Kan.)
Marzotto	11	6 0 5	47 34	12	suspendiran.	9. Henry Cooper (V.B.)
Monza	11	6 0 5	43 42	12	Na lestvici za junij je šest Ita-	10. Tony Alongi
Lodi	11	4 4 3	42 43	12	lijanov: Piero Del Papa je deveti	Srednjetežka kategorija:	prvak
Pirelli	11	12 8	30 49	4	med srednjetežkimi, Nino Benve-	VVillie Pastrano
Bassano	11	1 1 9	18 45	3	nuti peti v srednji kategoriji, San-	1. Harold Johnson
Bolzanetese	11	1 1 9	17 86	3	dro Mazzinghi je svetovni prvak	2. Wayne Thomton
DIRKA <P0 JUGOSLAVIJI)
Včeraj danska zmaga na najdaljši etapi (233 km)
Valenčič si je še bolj utrdil položaj - Danes bodo dirkači privozili v Novo Gorico
v kategoriji superwelter in Bruno Visintin je osmi v isti kategoriji, Sandro Lopopolo je prvi za svetovnim prvakom v kategoriji lah-ki-junior, Salvatore Burruni pa prvi za prvakom v mušji kategoriji.
Težka kategorija: prvak Cassius Clay.
1.	Doug Jones
2.	Floyd Fatterson
3.	Emie Terrepl
4.	Cleveland Williams
3.	Eddie Cotton
4.	Greg Peralta (Arg.)
5.	Johnny Persol
6.	Terry Downes (V.B.)
7.	Bobo Olson
8.	Gustav Scholz (Nemč.)
9.	Piero del Papa (It.)
10.	Bob Foster
Srednja kategorija:	prvak
Giardello.
1.	Rubin Carter
2.	Joey Archer
3.	Dick Tiger (Nig.)
4.	Jose Torres (Portoriko)
5.	Benvenuti (It.)
6.	Lazslo Papp
7.	George Benton
PULJ, 5. — Zmagovalec današnje etape kolesarske dirke po Jugoslaviji od Karlovca do Pulja je Danski kolesar Nils Baunse, ki je 233 km dolgo progo prevozil v času 6.17’00”. Skupno z njim je prispela na cilj skupina šestih kolar sarjev, med njimi tudi nosilec rumene majice Valenčič, ki je zavzel drugo mesto in s tem povečal prednost pred Bolgarom Ilijevom, ki je danes zaostal in moral prepustiti svoje drugo mesto v splošni lestvici Jugoslovanu Škerlu.
Druga skupina, v kateri sta bila Bolgar Ilijev in Jugoslovan Bol-težar, je zaostala za vodečo skupino za 3’45”,
V splošni lestvici vodi Valenčič z 39.28’07’’ pred Škerlom (zaostanek 3'13”) in Bolgarom Ilijevom (6’20”). Med ekipami vodi Jugoslavija s 120.03’54” pred Bolgarijo.
Jutri je na sporedu etapa Pulj — Nova Gorica 210 km.
TENIS
HAMBURG, 5. — V drugem kolu na mednarodnem teniškem turnirju v Hamburgu je Jugoslovan Pilid premagal Brazilca Mandarina s 4:6, 6:3, 1:6, 6:3, 6:1. Pietrangeli pa E-gipčana El Shafeia s 4:6, 6:3, 6:1, 2:6, 6:2. Prav tako v drugem kolu pa je Čehinja Jitka Horčykova premagala Italijanko Tereso Riedl s 6:3, 6:2.
• • •
PALERMO, 5. — Deveti dan svoje turneje po Italiji so profesionalni teniški igralci igrali tako-le: Gimeno - Buchholz 6:3, 6:1; Rose-wall - Gonzales 5:7, 6:4, 6:4; Gonzales in Rosewall - Buchholz in Gi. tneno 4:6, 6:4, 7:5.
Lestvica: Rosewall (ZDA) 22 točk, Gimeno (šp.) 20, Gonzales (ZDA)
11, Buchholz (ZDA) 5.
n »»IT .A 1 .1	» lil DUUCUUUt	v **
Tržačanka Cecchi je kljub svoji dolgoletni karieri še vedno najboljša na 100 m metuljček, kot je dokazala na državnem plavalnem prvenstvu
...............................................................................................................nun.............................................................................................
MEHIKA, 4. — V finalu ameri ške cone za Davisov pokal je Avstralija premagala Mehiko s 4.T.
Na italijanskem državnem prvenstvu v plavanju je dosegel najbolj kvaliteten rezultat Antonello Rastrelli,	'~~A	1
100 m metuljček z 1’01’T ter zmagal tudi časom 2’17”4
ki je zrušil lasten rekord na J! na 200 m metuljček s
Tekmovalna komisija Nogometna zveze Slovenije je obvestila nogometni klub Koper, da je zavrnila protest Kopra v zvezi s prvo kvalifikacijsko tekmo za vstop v republiško ligo v Hrastniku. Tekmo, ki se je končala z izidom 9:1 za Bratstvo, so registrirali z doseženim izidom. Komisija je ugotovila, da je igralec Hrastnika Osenjak počival pet tednov, to je prav toliko, kot so ga kaznovali. Hrastnik je namreč od izreka kazni odigral štiri kvalifikacijska srečanja za vstop v republiško ligo in tekmo za jugoslovanski pokal z Litijo. Tekme za jugoslovanski pokal pa se štejejo kot prvenstvene in je bil torej protest Kopra neupravičen.
Konec tedna so v Ljubljani tudi izžrebali pare za zahodno skupino druge republiške lige. V tej ligi bosta igrala tudi dva primorska za. stopnika, Koper in ajdovsko Primorje. Prvo kolo bo na sporedu 6. septembra z naslednjimi pari: Škof. ja Loka - Sava (Tacen), Kamnik -Tržič, Litija . Domžale, Koper -Primorje in Slavija (Vevče) . Duplica. Hkrati se bo začelo tudi mla-
Živahnost v Kopru
dinsko tekmovanje vseh imenovanih moštev.
Zaradi tega bo prišlo tudi do reorganizacije tekmovanja na Primorskem. Koprsko-bujsko ligo bodo ukinili, namesto tega pa bodo ustanovili enotno primorsko ligo, v kateri bodo igrali: Tolmin, Anhovo, idrijski Rudar, Sežana, Vipava, Šmarje, Hrpelje, Pivka, Ilirska Bistrica, piransko Sidro in Postojna. Nogometna sezona bo torej jeseni na Primorskem izredno bogata.
• * * •
V bazenu v Podmarkovcu pri Kopru je bilo na sporedu prvo kolo primorskega plavalnega prvenstva. Zal so bili zastopani le plavalci Ko. pra in Renč, medtme ko tekmovalci Ilirske Bistrice, Nove Gorice, Izole in Pirana žal niso prispeli Plavalci Kopra so zmagali z rezul-
tatom 60:24. Renče so dosegle nekaj prav lepih uspehov, zlasti pa ja treba pohvaliti njihovo zmago na 4x100 metrov prosto za mladince. Štafeta v postavi Stepančič, Martinuč, Jevšček in Pahor je dosegla čas 5:04,4. Od koprskih tekmovalcev se je najbolj uveljavila Lilegova, ki je dosegla na 100 metrov prosto čas 1,26:4, na 200 metrov mešano pa 3,32:0. Glavna značilnost tekmovanja je bila v tem, da Je nastopilo mnogo novih pionirjev in pionirk, kar pomeni, da zavzema plavalni šport na Primorskem zmeraj širši razmah. Pričakovati je, da bo drugi del primorskega prvenstva, ki bo okrog 16. avgusta v Novi Gorici, še bolj množičen.
Ob koncu dvoboja je bila tudi vaterpolo tekma med pionirji Renč in Kopra. Renče so nepričakovano,
vendar povsem zasluženo zmagale s 3:1.
Organizacija tekmovanja je bila prav dobra.
• * «
Kopru se obeta pomemben plavalni dogodek. Od 10. do 11. avgusta bo v novem bazenu ekipno mladinsko in člansko prvenstvo Slovenije v plavanju. Nastopilo bo nad 200 tekmovalcev in tekmovalk iz Kopra, Kranja, R^dbVljiici Ljub. Ijane, Vevč, Krškega, Trbovelj' Pričakujejo, da .bodo 0a te; najbolj množični slovenski 'plava ni reviji po osvoboditvi, postavi tudi več republiških rekordov, saj se plavalci približujejo ^šku forme.	M
•**
V famornčrrr VTgnslt*VaWWem
osmercu, ki mu mnogi pripisujejo, dober uspeh v Tokiu, bo poleg Ba-
ruta nastopil še en Izolčan. Gre za znanega izolskega veslača Klevo, ki bo nadomestil Jovičeviča. Le-ta pač ni izdržal izredno ostrih treningov (med drugim veslači dvigu, jejo tudi uteži, da bi si okrepili mišice). Kleva ima izredne fizične sposobnosti in odlično tehniko ter bp pomenil močno ojačanje za jugoslovansko ekipo. Dva izolska tek-rriovalca v jugoslovanskem osmercu pa predstavljata tudi veliko priznanje požrtvovalnim veslaškim delavcem v Izoli, ki so žrtvoval: na stotine ur svojega prostega časa, da so vzgojili tako kvalitetne kadre. Kleva in Barut bosta imela že v kratkem priložnost pokazati svoje sposobnosti na veslaškem prvenstvu Evrope, ki bo zadnja večja revija evropskih veslačev pred odhodom v Tokio.
BOČEN, 5. — V soboto in nedeljo bodo v Bocnu mednarodne tekme v skokih v vodo. Poleg italijanskih skakalcev se bodo tekem udeležili še Avstrijci, Poljaki in Švedi.
8.	Florentino Fernandez (Kuba)
9.	Jose Gonzales (Portoriko)
10.	Joe Denucci
Srednja kategorija . junior prvak: Sandro Mazzinghi (It.).
1.	Abrao Dasouza (Br.)
2.	Denny Moyer
3.	Ralph Dupas
4.	Stan Harrington (Honolulu)
5.	Tony Montano
6.	Gaspar Ortega (Meks.)
7.	Oscar Miranda (Arg.)
8.	Bruno Visintin (It.)
9.	Ted Wright
10.	Shigemasa Kawakami (Jap.)
Kategorija welter: prvak Emile Griffith.
1.	Brian Curvis (V.B.)
2.	Jose Stable (Kuba)
3.	Luis Rodriquez (Kuba)
4.	Rip Randall
5.	Stan Hahward
6.	Curtis Cokes
7.	Francois Pavilla (Fr.)
8.	Tito Marshall (Pan.)
9.	Vince Shomo
10.	Benny Briscoe
Kategorija welter junior: prvak Eddie Perkins.
1.	Sandro Lopopolo (It.)
2.	Nakoto Watanabe (Jap.)
3.	Louis Molina
4.	Mario Rosito (Kol.)	t
5.	Doug Vaillant
6.	Angel Robinson Garcia
7.	Bert Somodio (Fil.)
8.	Raul Soriano
9.	Carl Penalosa
10.	Jorge Sacoman
Lahka kategorija: prvak Carlos Ortiz.
1.	Jose Napoles
2.	Paulie Armstead
3.	Art Persley
4.	Bunny Grant
5.	Percy Hayles
6.	Dave Chamley (V.B.)
7.	Carlo Hernandez (Ven.)
8.	Kenny Lane
9.	Johnny Bizzarro
10.	Frankie Narvaez
Lahka kategorija — junior: prvak Flash Elorde (Fil.)
1.	Temo Košaka (Jap.)
2.	Young Terror (Fil.)
3.	Love Allotey
4.	Sebastean Nacimento
5.	Larry Flaviano (Fil.)
6.	Frankie Taylor
7.	Ric Penalos
8.	Larry Femando (Fil.)
9.	Rafiu King
10.	Carlos Cruz (Meks.)
Peresna kategorija: prvak Sugar
Ramos (Meks.)
1.	Floyd Robertson (Gana)
2.	Vicente Saldivar (Meks.)
3.	Ismael Laguna (Pan.)
4.	Don Johnson (Pan.)
5.	Howard Winstone (V.B.)
6.	Antonio Herrera (Kol.)
7.	Mitsunori Seti (Jap.)
8.	Raul Rojas
9.	Johnny Jamito (Fil.)
10.	Lalo Guerrera (Meks.) Kategorija bantam: prvak Eder
Jofre (Br.)
1.	Jesus Pimentel (Meks.)
2.	Ronnie Jones
3.	Fighting Harada (Jap.)
4.	Bernardo Caraballo (Kol.)
5.	Jose Medei (Meks.)
6.	Rey Asis (Fil.)
7.	Ignacio Pina (Meks.)
8.	Manny Elias
9.	Manuel Barrios (Meks.)
10.	Felix Brami (Tun.)	*
Mušja kategorija:	prvak Fone
Kingpetch (Taji.).
1.	Salvatore Burruni (It.)
2.	Hirkyuki Ebihara (Jap.)
3.	Horacio Acavallo (Arg.)
4.	Alcaran Torres (Meks.)
5.	Katsuyoshy Takayama (Jap.)
6.	Eugenio Hurtado (Pan.)
7.	Rocky Gatteleri (Avstral.)
8.	Baby Larona (Fil.)
9.	Walt McGowen (V.B.)
10.	Takeshi Nakamura (Jap.)
---MILICA OSTROVSKA:--
Sli VIRA TOMASIH!
Življenje, borba in junaška smrt ^“Tržačanom neznane Tržačanke*
Naposled se je dobrosrčnemu inšpektorju pri prosvetnem ministrstvu v Beogradu, Slovencu, zazdelo preneumno, da Silvire nočejo namestiti, češ da je komuniska, še posebno, ker je učiteljev nemščine primanjkovalo.
Oktobra 1940. leta je Silvira končno dobila v roke dekret o namestitvi. Za vso družino je bil to velik dan, posebno seve za Silviro. Nič zato, da je bilo službeno mesto — Kosovska Mitroviča — zelo daleč na jugu in Slovencem znano samo po bližnjem rudniku svinca — Trepči, ki je bil zloglasen po brezdušnem izkoriščanju rudarjev. Silvira bo končno le neodvisna, še staršem bo mogla pomagati, skromna kot je bila! In učila bo, kar si je tako 'alelal Ved-
no bo v živem stiku z ljudmi, predvsem z mladino, in vzgajala jih bo, seveda za svoje ideale, kajti človek, kot je bila Silvira, ne bi mogel nikoli prodati svojega prepričanja za skorjo kruha.
Res se ji bo treba ločiti od Toneta, toda trdno sta verovala, da le začasno. Veliki, pomembni dogodki so bili na vidiku.
Vsa vesela je šla sporočit svojim prijateljem novico, da so jo končno namestili. Kupila si je nekaj nujne obleke, da bi je na novem mestu ne gledali po strani, se poslovila in se odpeljala.
V KOSOVSKI MITROVIČI
Prišla je v mestece, ki je štelo kakih 12.000 prebivalcev.
Že 1921. leta se je bilo veliko turškega življa odselilo iz me-
sta v Turčijo, vendar je ohranilo mnogo orientalskega značaja — obeležje pa mu je dajal bližnji komaj 2-3 km oddaljeni rudnik Trepča, kjer so kopali cinkovo in svinčeoo rudo, in bližnja tovarna. Sem so prišli iskat dela brezposelni iz vse države: Črnogorci, Ličani, Hercegovci, Bosanci in celo Slovenci. Dobra mesta je dobilo tudi nekaj ruskih emigrantov, najslabša pa okoliški domačini Šiptarjl, ki so jih sprejemali zadnje.
Trepča je imela za seboj borbeno tradicijo - delavci so po letu 1936 pod vodstvom komunistov uspešno izvedli tri stavke, ki so jih z živežem tovariško podprli šiptarski kmetje. Zadnja stavka je bila leta 1939, komaj leto pred Silvinim prihodom.
Ženske se v Mitroviči niso udeleževale političnega življenja. V rudniku niso bile zaposlene, le nekaj desetin žena je delalo, in sicer predvsem v prosveti. Večina je bila še zaostala, brez pravic, v sponah več stoletij starih običajev — posebno so bile to seve turške in šiptarske žene — blago, ki se je dalo kupiti.
Vendar so stavke že razgibale žene rudarjev, da so odločno napadle delavce — lumpenpro-letarce, ki so jih pripeljali od drugod, da bi nadomestili stavkajoče. Kar s kamenjem so šle nadnje.
Zavestno pa so že delale nekatere žene komunistke. Partija je zahtevala svobodo za vse zatirane — torej tudi za žene, kakor jo je zahtevala tudi za šiptarje, ki so bili brezpravni, brez šol, 95 odstotkov je bilo nepismenih, niso imeli intelektualcev, niso imeli možnosti za gospodarski in kulturni razvoj. Oblast je vrhu vsega na vse načine pritiskala nanje, da bi se izselili.
V celicah KP pa je bilo že nekaj žena: ena nameščenka okrajnega sodišča, ena učiteljica in celo nekaj gospodinj, ki so jih otroci skojevci pridobili za nove nazore. Skojevcev pa je bilo že veliko — predvsem iz obrtniških vrst, a tudi že iz bližnjah vasi.
Kakor povsod so tudi tu razmnoževali partijsko literaturo, pisali parole in širili svoje nazore. Prav posebno se je to zgodilo v okviru kulturno prosvetnega društva «Abraševič».
Silvira se Je takoj po prihodu vživela v politično življenje svojega delovnega mesta. Našla je stik s Partijo, takoj Je preniknila v tamkajšnji politični položaj in prevzela razne partijske naloge. Tudi s komunisti iz Trepče se je seznanila — tako z inženirjema Mi-ladinom Radulovlčm in Vladom Vujovičem.
Preprosta in prisrčna, kot je bila, se je takoj prikupila vsem, ki so se srečali z njo, posebno revnim domačinom, Z vso vnemo se je lotila predvsem svojega poklica in našla v njem pogoje, da je pridobivala mladino, a tudi starše. Posebno so ji bili pri srcu revni učenci. Zahtevala Je, da zanje ustanovijo dijaško kuhinjo, sama pa jih je inštruirala, sklicevala je sestanke staršev, jih obiskovala na domu in jim odkrito pravila o komunistični vzgoji: o nujnosti razredne zavesti: o potrebi po prosveti in kulturi.
Tako se je borila proti pred sodkom in pomagala s praktičnimi nasveti, obenem pa jih je pripravljala za bližnje usod ne dogodke. Vojna je bila na pragu. Pomagala Je tudi že organizirati med ženami sanitet-
ne tečaje, kar je bila prav tako ena cd oblik, kako iztrgati žene iz ozkega kroga rodbine in vzbuditi v njih zanimanje za vprašanja, od katerih rešitev bo prav tako odvisna tudi njihova lastna rodbina.
O božičnih in novoletnih praznikih 1940-41 se je pripeljala domov v Maribor. S Tonetom je preživela nekaj lepih dni — skupaj sta se še udeležila prekmurskega svato-vanja ob priliki poroke sodelavca profesorja Branka Rudolfa: mnogo Je pravila svojim znancem o Kosovski Mitroviči in se vnemala za delo, ki da ga je tam treba opraviti. Povedala je tudi, da je spoznala več komunistov, tudi iz rudnika Trepče.
Toda po njenem mnovoem odhodu v Mitrovico je očeta spet zadela kap, kakor po njenem prvem odhodu — preveč ga Je prizadelo, da mora ljubljena hčerka v kraj, ki se je tiste čase zdel strahotno daleč — in kmalu je dobi'a tele gram, da je oče umrl, Spet se je napravila na pot m 17. Januarja 1941 Je pospremila očeta na njegovi zadnji poti. Zbrana je bila vsa družina, tudi
Tone Čufar, ki je bil Silvirini materi ob nesreči v veliko pomoč in oporo.
Odpotovala je spet v Mitrovico, ne da bi slutila, da ne iToneta ne domačih ne bo vi-dela' nikoli več.
Njena vloga v Mitroviči je postala po vrnitvi se pumemb hejša, ko je bi! febniarja 1941. iretiran ves mestni komite. Prav. žene so tedaj nudaljeva-je delo svojih zaprtih tovarišev.
V začetku marca 1941 so zaprli aktiv SKOJ m med njimi nekaj skpjevk. Silvira je postala sekretarka celice KP v rajonu onstran Ibra ui v njenem tanovanju je začela delati ile-alna tehnika. Imeli to pisal-1 stroj in šapi ropi af 27. marec je potekal kakor drugod. Demonstracije so dobi-Je pod vodstvom komunistov, tudi Silvire, izrazito protifašistični značaj. Množice so zahtevale, naj izpustijo politične zapornike, kar se je tud; zgo-dilo. 2
Toda grozotno naglo se Je Jugoslavija sesula, Kosovsko so zasedli Nemci, pa Italijani. Slavno
Kosovo polje je bilo tako razcepljeno na dvoje.
PODROČJE
POSEBNE VRSTE
Kapitulacija je povzročila v narodnostno mešanem kraju veliko zmedo in prišlo je do mučnih dogodkov. Trenutno je kazalo, ko da je bilo predvojno žilavo delo komunistov zaman. šiptarjl, doslej brezpravna raja, so v velikem številu in naglo zapadli fašistični propagandi. Obljubljali so jim svobodni razvoj in priključitev k bližnji Albaniji. Pod vodstvom begov so počakali okupatorja z zastavami in zažgali nekaj hiš srbskih in črnogorskih kolonistov. Četniki, belogardisti in komandanti jugoslovanske vojske pa so ob kapitulaciji na izbruh takih teženj takoj odgovorili s pokoli. Očitali so šiptarjem celo, da so zakrivili propad Jugoslavije. Nemci so zdaj v prekanjeni igri prepustili oblast nekaterim svojim privržencem-šintarjem kvislin-gom. šovinistično sovraštvo med skupinami so razpihovali do vrhunca.
(Nadaljevanje sledi)
V(i- TRSI _ uTmoNTECCHI 6 II TELEFON 93-808 In 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pelllco l H Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - DL SV FRANČIŠKA St Ju - Telefon 31-338 - NAROČNINA: mesečna 800 lir - Vnaprej: četrt-, t	,ir’ noiiptna 4 400 lir celoletna 7 700 lir - SFRJ* v tednu 20 din mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1921» din. polletno 960 din, četrtletno 4H0 din - PoStnl tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za bFRJ: ADIT, DZS, Ljubljan ,
Stari trf sA te?efon 22 20L tekoči račun pri Narodni tanki v Uublian, 600-14-603-86 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v Sirim enega stolpca: trgovski 150 finančno upravni 250 osmrtnice-15» lir - Mali oglasi 40 Ur beseda - Oglasi tržaške In soriške pokrajine ee
naročajo pri upravi. — I* vsen drugih pokrajin Italije pri «Societš Pubblicitk Italiana*. — Odgovorni urednik: STANISLAV KfcNKO — Izdaja tn tiska Založništvo tržaSHega tiska, Tr.»t.	^