m

ut 3Scrbtubmig

ntit feittcm £Cmtsunfett*icf)te, feiitett
©vldtctcruitrtcn un& Jladitraiten.


Veseli se moja duša, iu razveseluj se
v njej, ker velike milosti so pri¬
pravljene tistim, kteri jo livalijo.

Sv. Bonaventura.

Maša ljuba Gospa
Presvetega Serca!

Spomni se veljave,

Ktero ti daje sam Bog;

Naše glej težave,

Reši, reši nas nadlog.

Glej, Dete tam na strani tvoji
V lepoti je nebeški svoji,
Kazaje svoje mi serce
Pa pravi: Naj zaupam v te.

Spominjaj, kaj v ljubezni sveti
On zame z volil je terpeti;
Zaklad terpljenja teb’ je dal,
Gospo Serca te je odbral.

1 *

Me hude tlačijo težave,

Me nadlegujejo skušnjave,

Me tare teža bolečin:

Pa k tebi, Mati, pribežim.

0 prosi za-me, ko pritečem
K teb’ ino serčno-milo rečem:
O Mati mojega Jezusa,

Gospa presvetega Serca!

Jutranja molitev.

V imenu Boga Očeta f, kteri me
je za svojega otroka vstvaril, in Sina f,
kteri me je s svojo presveto kervjo
očistil, in sv. Duha f, kteri meje v svoj
tempelj posvetil, hočem vstati in novi
dan v čast in službo Božjo začeti in
dokončati.

0 dobri Oče v nebesih! kako pre-
serčno se ti zahvalujem. da si mi dal
današnji dan zopet doživeti! Koliko
sto in sto jih je po širokem svetu si-
noč zaspalo, kakor jaz. in danes se
niso več zbudili; smert jim je za vselej
oči zatisnila, in njih truplo oterpnila.
Oni so to noč pred tvoj sodnji stol pri-

6

šli, kako se jim je le izšlo?! In jaz —jaz
še živim, ti imaš z menoj poterpljenje,
in čakaš mojega poboljšanja. Hvala,
Oče, naj priserčnejši zalivala za to! —
Za mnoge zmed teh, ki so z menoj
sicer dan še doživeli, je bila vendar
ta noč prežalostna, počitka ni bilo na
postelji zanje, in vso noč niso očesa
zatisnili; bolezen in bolečine, ali stiske,
žalost in britkost so jim odpodile sladko
spanje, sicer še živijo, pa silno revno
in žalostno. In jaz sem spal tako sladko,
nova moč se je razlila po mojih udih,
in veselo se je prebudila moja duša.
Jaz poljubim tvojo milo Očetovo roko.
Ves ta novi dan naj bo tedaj tebi in
tvoji sveti službi posvečen, z novo
močjo in veselim duhom hočem zopet
danes ene stopinje na poti proti nebe¬
som višej stopiti. Pa, o moj Jezus!
ti poznaš mojo slabost in mojo lahko-
mišljenost; zato hiti mi pomagat, pod¬
piraj, vodi in pelji me; ne pusti me
na miru stati, še manj nazaj, ali celo
na stran iti.

0 naša ljuba Gospa presvetega

7

Serca, ti pribežališe grešnikov! tudi
jaz se zatečem danes zopet pod tvoje
varstvo; nikar me ne zaverzi revnega
grešnika.

Kakor nas je tvoj Sin ljubil, ljubi
nas tudi ti! S križa nas je tvoji ma¬
terni ljubezni priporočil; mi smo tedaj
tebi izročeni otroci, o mati usmiljenja!
sprejmi nas milostljivo, ki nas je tvoj
Sin s predrago kervjo odrešil. — Prosi
zame zdaj, ko zopet novi dan pričnem,
sprosi mi gnado, da tebi svoji presveti
materi sramote ne delam. Ti si rekla
nekdaj služabnikom pri ženitnim Ka-
nanski: Vse, karkoli vam moj Sin po¬
reče, storite! Tako rečeš, preljuba pri-
prošnjica, tudi meni, tudi jaz sem dol¬
žan ubogati v vsem, kar mi tvoj Sin
veleva in zapoveduje. Naj boljši mati!
Hočem tvojega Sina ubogati, potem
sem tvoje priprošnje vreden in gotov.
Pa podpiraj mojo slabost, prosi in
sprosi mi, da se moja dobra volja v
djanje izide, da kedaj, ko čez me zadnja
noč pridere, ti mojo ločeno dušo, kakor
rešeno dete na svoje materno naročje

8

vzameš, in jo neseš pozdraviti jutro
večne nebeške časti.

Sveti angelj varuh! zahvalim te,
da si nocojšnjo noč zopet pri meni
cul in me varoval. Kakor je nekdaj
Petra njegov angelj varuh v ječi zbudil,
in za njim iti zapovedal, tako si tudi
ti mene zbudil in mi zapovedal za te¬
boj hoditi. Dobri angelj varuh! za
teboj hočem hoditi, nočem več dalje
ostati v sužnosti greha in v satanovi
oblasti; tvoje klicanje hočem poslušati
in se naglo vzdigniti iz nevarnega
spanja lenobe. Pa stori, da. kakor pri
Petru nekdaj verige, tako tudi pri meni
sramotne vezi gerdih navad in hudih
nagnjenj odpadejo, da zamorem brez
ovire s teboj skozi ozke vrata v ne¬
beški Jeruzalem in v družbo svetnikov
priti.

Vi svetniki v nebesih! sprejmite
moj pobožni jutranji pozdravljej. Kakor
je nekdaj pobožna občina v Jeruzalemu
za Petra v ječi spečega molila, tako
ste tudi vi molili za me, ko sem spal;
zakaj za vas je zdaj večni dan, in

9

vaša ljubezen za slabotne brate in
sestre na zemlji nikdar ne zaspi. Kako
priserčno se vam zahvalim za vašo
ljubezen in priprošnjo! Priporočim se
vašemu varstvu zopet vnovič, da svo¬
jim sovražnikom uidem, in za vami,
svojimi najboljšimi prijatelji, hitim. Mo¬
lite in prosite za-me, da dan za dne¬
vom vrednejši postanem, kedaj v vašo
častito družbo sprejet biti. — Posebno
ti moj patron, kterega ime nosim,
usmili se me, kakor svojega rejenca,
in pomagaj, da tebi in tvojemu imenu
če dalje veči čast delam!

K sklepu storim še ta sveti namen:
Jaz ubogi in revni človek se želim
vdeleževati sadu vsili svetih maš in
sv. obhajil, ki se danes opravljajo, in
vsili svetili odpustkov, ki se zamorejo
današnji dan zadobiti. Vse, karkoli
danes dobrega storim, in vse dobro,
karkoli bi rad storil, pa se ne spom¬
nim na tisto ali storiti ne premorem,
darujem ti v zedinjenji z britkim ter-
pljenjem in smertjo Jezusa Kristusa,
v najviši češenje presvete Trojice in

10

predrage kervi Jezusa Kristusa, v če¬
šenj e naše ljube Gtospe presvetega
Serca, in v češenje vsili ljubih svet¬
nikov in svetnic Božjih, posebno, kte-
rih spomin se danes obhaja. Darujem
ti vse v zbrisanje svojih grehov in
zasluženih kazen, v nadomestenje do¬
brega, kar sem dozdaj zamudil, ali le
po verhu opravil; v dosego vsili meni
in mojim sorodnikom potrebnih gnad,
posebno v dosego srečne zadnje ure.
Darujem ti, o Bog! tudi za vse tiste,
za ktere sem dolžan moliti, za svoje
prijatelje, sovražnike, dobrotnike, za
vse uboge duše v vicah. Ta namen
naj bo danes tolikrat ponavljan, koli-
korkrat bom presvete imeni Jezus in
Marija izgovoril; kolikorkrat bo moje
serce v meni vdarilo, kolikorkrat bom
nebesa, križ ali kako sveto podobo po¬
gledal; kolikorkrat bom sopel. Ako
bi se utegnilo kaj zoper ta namen pri¬
meriti, zaveržem tisto že zdaj, in ter-
dim, da ni moja volja. Predraga kri
Jezusa Kristusa naj blagoslovi moje
oči, moje ušesa, moje roke in noge,

11

moj spomin, mojo voljo in pamet, moje
serce, moje telo in mojo dušo. Zrocim
se z vsimi, kteri so z menoj v Bogu
zedinjeni, v petere Jezusove svete rane,
pod varstvo naše ljube Gospe presve¬
tega Serca in želim iz vsega serca,
da se najsvetejši volja Božja nad menoj
zgodi. — Blagoslov sv. Pavla naj bo
tudi moj jutranji blagoslov: ljubezen
Božja, gnada našega Gospoda Jezusa-
Kristusa in deležnost svetega Duha
bodi z menoj in z vsimi na vse veke!
Amen.

12

Večerne molitve.

Moj Bog in moj Gospod! pred
tvojim neskončnim veličastvom padem
na kolena, da se ti za vse dobrote,
kterekoli sem zopet danes prejel in
vžil, v naj globokejši ponižnosti in iz
vsega serca zahvalim. Za mnoge je
bil današnji dan, dan bolečine in ža¬
losti ; za me pa je bil po tvoji dobroti
dan veselja. Veliko jih je stradalo,
jaz pa sem se mogel od tvojih milih
darov do sitega najesti. Mnogim so
danes v veliki težavi ure le počasi
tekle; meni pa so pod varstvom tvoje
ljubezni veselo in naglo pretekle. Marsi-
ktero oko zamore današnji dan le s

13

solzami globoke britkosti nazaj pogle¬
dati; moje oko pa bi imelo solze naj
priserčnejši hvaležnosti zalivati. Vendar
ne. Oče! tudi jaz imam dovolj vzroka,
nocojšnji večer se ne samo veseliti,
ampak tudi žalovati; tudi moje oko bi
imelo solze žalosti točiti; zakaj, oh da
tako ne! tvojo dobroto sem z marsi-
ktero nehvaležnostjo povračeval, nisem
zvesto spolnoval, kar in kakor sem
davi obljubil. Oj, da sem se zopet
danes pri tebi, dobrotljivi Oče, zadolžil!

(Zdaj sprašuj svojo vest, in preudari,
kako si se čez dan pregrešil v mislih, be¬
sedah in djanju, doma, zunaj doma, v dru¬
gih hišah, zoper Boga, zoper svojega bliž¬
njega, zoper sam sebe na telesu in duši,
ali kaj dobrega zamudil?)

Resnično z zgubljenim sinom mo¬
ram zaklicati: Oče, grešil sem zoper
tebe in zoper nebo! Nisem vreden tvoj
sin imenovan biti! Usmiljenje, Oče!
usmiljenje in odpušenje zavoljo tvojega
križanega Sina! Spomni se njegove
ljubeznjive priprošnje, ktero je z umi¬
rajočimi ustnicami še k tebi pošiljal:

14

Oče! odpusti jim: sej ne vedo, kaj
delajo. Oče! odpusti moji lahkomiš-
Ijenosti, ki je tvoje zapovedi pozabila,
odpusti moji slabosti, ktera je kriva,
da sem v skušnjave padel. Kakor
evangeljski cestninar si tudi jaz ne
upam iz sramote čez svojo nehvaležnost
oči k tebi povzdigniti, ampak terkam
na svoje persi in molim: 0 Bog! bodi
meni ubogemu grešniku milostljiv.

Grospa presvetega Serca! naj boljši
pomočnica kristijanov! tebi se zahva¬
lim za tvoje materno varstvo čez dan.
O odpusti mi, če sem te s svojimi
pregreški zopet razžalil, in se tvoje
materne ljubezni nevrednega skazaH
Kakor ljuba mati svoje dete, tako bla¬
goslovi tudi ti mene ta večer, o Mati
Božja! Bazgerni čez me plajš svojega
varstva, in odpodi daleč proč od mene
vse moje dušne sovražnike. Kako
sladko je spanje, kako varen je poči¬
tek pod brambo naj boljši matere!

Sveti Angelj varuh! Kako se sra¬
mujem, da sem ti zopet danes tako
malo veselja in časti delal! Oh zmirej

15

sem stari navadni grešnik! Večidel
mojih jutranjih sklepov je podobnih
praznim, semenskim zernoin, ktere ne
kalijo in nobenega sadu ne obrode!
Imej usmiljenje s svojim slabim varo¬
vancem, in poterpi z menoj. Ne za¬
pusti me, čuj pri moji postelji, in od-
ženi vse napačne sanje od mene. Moli
za-me, ko spim, in sprosi mi pri se¬
dežu večne dobrote novo moč, da se
ti jutri tvojega varstva vrednejšega
skazati zamorem.

Sv. pomočnik, kterega ime od sv.
kersta nosim, in vsi svetniki v nebe¬
sih ! vi ste že šli v večni počitek;
vam solnce nikdar ne zahaja, in no¬
bena tema vam večne luči ne odganja.
Za me pa je pozemeljski počitek le
kratek; le malo časa potihne vojska
z mojimi sovražniki; kmalu se bom
k novemu trudu in delu zbudil in vojsko
kot ud vojskovavne cerkve vnovič pri¬
čel. O vi zveličani udje častite cerkve!
ne pozabite svojega slabega in stiska¬
nega brata; molite zanj v nebesih,
kakor je Mojzes molilna gori za svoje

16

brate, ki so se v nižavi s sovražniki
bili. Sprosite mi med tem, ko se v
sladkem spanji počijem, novo moč,
da pod oblastjo in hudobijo svojih so¬
vražnikov ne obležim, temuč da se
stanovitno vojskujem in zmagam, da
bo tudi moje ime z vašimi vred v zlate
bukve večnega življenja zapisano, in v
vaši preserčni družbi za neomadežanim
Jagnjetom hoditi smem z večno zeleno
palmovo vejo na vse veke. Amen.

(Oče naš. Češena Marija.)

Šroti maša

v čast Marije Device Gospe Jezuso¬
vega presvetega Serca.

Priprava.

O naša ljuba Gospa! ti si s ču-
dovitnimi gnadami obdana in se o sreč¬
nem prebivališu vsih izvoljenih zelo'
svetiš od nebeške blišobe; zato te vsi
nebeški prebivavci in pobožni na zemlji
neprenehoma pozdravljajo in te tisoč¬
krat srečno imenujejo. Imenitna nebe¬
ška Kraljica! pozdravim te tudi jaz iz
solzne doline in te prosim : Oberni svoje
milostljive oči k meni in poslušaj glas
revnega služabnika, ti, ki si mati in
devica. O Gospa! ki si svet in hu-

Cvetlice. 2

18

dobnega duha premagala in vse krivo¬
verstvo zaterla! odženi od mene vse
skušnjave, zatiraj moje hudo nagnjenje
in meseno poželenje, in sprosi mi pra¬
vega pobožnega duha, da se bom s
ponižnostjo in gorečnostjo pri daritvi
te svete maše znajde), ktero darujem
trojedinemu Bogu, da ga po vrednosti
hvaliti in častiti zamorem. S to pre¬
sveto daritvijo se danes tudi hočem tro¬
jedinemu Bogu zahvaliti za vse dobrote,
ktere je meni in vsemu svetu skazal,
tudi hočem za svoje grehe in za grehe
vsega sveta zadostiti, s to daritvijo
hočem tudi prositi za vse, kar potre¬
bujemo na duši in na teiesu, zlasti ho¬
čem pa prositi za spreobernjenje vsili
grešnikov na svetu in za rešenje duš
iz terpljenja vic. O Marija! naj se s
to daritvijo svete maše tudi tvoja in
vsih svetnikov čast in veselje poveča.
Priteči mi torej, o Gospa! pri tej pridi
na pomoč, in pokladaj moje zdihljeje
na sedež milosti Božje, da bom k tvoji
časti uslišan, česar bom prosil.

19

Začetek.

Vselej si, o presveta Devica, z
veliko častjo in s strahom Božjim v
tempelj stopila, in si se, dasiravno si
bila izvoljena mati Božja, vsili gnad,
s kterimi si bila obdarovana, nevredno
imenovala. Kako se zamorem tedaj
jaz, ki sem s svojimi obilnimi grehi
Boga neskončno razžalil in njegove
dobrote, ktere mi je skazoval, nehva¬
ležno zavergel, prederzniti, v tempelj
Božji, v naj svetejši kraj na zemlji
stopiti in pri naj svetejši daritvi biti?
Oh! težka butara množili grehov leži
na meni, ktera me je že do tal potla¬
čila. Pa s skesanim cestninarjem zdi-
hovaje rečem: O Gospod, bodi meni
revnemu grešniku milostljiv. Da bom
pa hitreje Božjo milost nad seboj ob¬
čutil, se obernem k tebi, o Marija! in
kličem: Bodi pozdravljena, svetla da-
nica, po kteri nam je prisijalo solnce
pravičnosti, kralj večne časti, prijatelj
in odrešenik naših duš — Kristus Jezus
sam. Tebe, o prečista Devica, tebe, o

2 *

20

prečudna mati Odrešenikova, tebe, o iz¬
voljena stvar! častim z veliko pobož¬
nostjo in prosim : Stori s svojo mogočno
priprošnjo, da bom sadu Kristusovega
terpljenja deležen.

Čast Bogu.

O naša ljuba Gospa presvetega
Serca! ti, ki si izvoljena hči večnega
Očeta, vredna mati Sinu Božjega in
neomadeževana nevesta svetega Duha,
si peklensko kačo premagala, in nam
nebeške vrata odperla. Zdaj pa kralju¬
ješ na desnici svojega ljubega Sina v
nebeškem prebivališu, in nam s svojo
mogočno priprošnjo obilnih dobrot po-
deluješ. Zato te kraljico nebes in zemlje
in mogočno pomočnico vsega sveta po¬
zdravljamo in kličemo: Naša ljuba

Gospa! pomagaj svojim služabnikom
in služabnicam, za ktere je tvoj pre-
Ijubeznjivi Sin do zadnje kaplje kri
prelil. Vodi, varuj in ohrani v gnadi vse
svoje častivce, da bodo srečni na duši
in na telesu, in da bo po smerti njih

21

delež v nebesih. Usmili se nas, o Ma¬
rija, usmili se nas! glej, v tebe terdno
zaupamo, ker smo dosti prepričani, da
je tvoja milost tako velika, da nobenega,
kterikoli pri tebi pomoči iše, brez po¬
moči ne pustiš, ampak se vsili, kteri
te pomoči prosijo, usmiliš, in jim tudi go¬
tovo s svojo mogočno priprošnjo poma¬
gaš. Zavolj tega, o Marija, v tebe terdno
zaupam in nikdar osramoten ne bom.

Evangelij.

Tebe, o Devica in gospa! ča¬
stimo kot kraljico mučenikov in spozno-
vavcev. Mučenica si bila pod križem
svojega edinorojenega Sina. Pa si ta¬
krat tudi bila močna terdnjava žive vere,
kadar jih je veliko omagovalo in od
vere v tvojega Sinu odpadlo. Le tvoja
vera v edinorojenega Sina Božjega, od
njegovega rojstva do njegove smerti
na križu, je bila terdna in nepremagljiva.
O da bi torej tudi mi tako živo vero
imeli, kakor ti, ki si s svojim zgledom
vsim mučenikom in spoznavavcem serč-

22

nost in moč dajala. Potlej bi svetih
resnic ne verovali zato, da bi ljudem
dopadli, in bi tudi zavoljo strahu pred
ljudmi nikdar od svete vere ne odsto¬
pili. O presveta Devica, zgled žive
vere! prosi za nas, da bomo bolj in
bolj močni in terdni v veri prihajali,
in da bi Božja beseda v naših sercih
obilen sad obrodila!

Darovanje.

Sprejmi, o dobrotljivi večni Oče!
ta dar, kterega ti z mašnikom po čistih
rokah presvete Device darujemo. Hva¬
limo in častimo te, o večni Oče! s tem
darom kruha in vina, ki se bota kmalu
v Jezusovo telo in v njegovo kri spre¬
menila 5 po vrednosti te hvalimo in ča¬
stimo, naj bo s tem darom veselje an-
geljev in svetnikov povikšano; naj nam
vsim zadene v veliko korist, in naj ta
dar pomaga tudi dušam v vicah, da
bodo po tej daritvi kmalu rešene iz
hudega terpljenja, in da bodo potem
prišle v kraljestvo vsih izvoljenih, večno

23

se veselit. O dobrotljivi nebeški Oče!
po naj čistejših rokah, po rokah
presvete Device ti tudi darujem vse
svoje misli, želje in besede, svoje
prizadevanje in djanje; darujem ti svoj
um, svoj spomin in svoje serce 5 daru¬
jem ti po rokah Marije Device svojo
dušo in svoje telo, vsega se ti izročim
in tvoj zvesti otrok zanaprej biti želim.
Kakor si Marijo, svojo izvoljeno De¬
vico, neomadežano in čisto ohranil, da
se med vsimi hčerami človeškega rodu
kakor lilija med ternjem sveti; tudi
mene očisti vsega greha, da bom ver¬
nim na zemlji v lep zgled, svetnikom
in angeljem v veliko veselje, in tvojo
milost bom potem večno hvalil. Oče
nebeški! usliši me po neskončnem za-
služenji Jezusa Kristusa, ki se za nas
daruje, in po mogočni priprošnji Ma¬
rije Device, ki za nas prosi.

Predglasje.

O Marija brez madeža spočeta,
ki si bila pred rojstvom, med rojstvom

24

in po rojstvu svojega Sina naj čistejši
Devica! verujem, da si in da boš vedno
ostala za Bogom naj svetejši, častitljivši
in naj mogočniši, naj modrejši in milost-
Ijivši, naj imenitniši, dobrotljivši in naj
ljubeznjivši, naj bogatejši in naj bolj
popoiiioma v nebesih in na zemlji. O
Marija, mati polna Božjih gnad! jaz
upam s tvojo mogočno priprošnjo od
Boga zadobiti odpušenje grehov, moč,
skušnjavo premagati, gnado in pomoč
svoje življenje poboljšati, po tebi upam
zadobiti čeznatoren nagib k dobremu,
čistost duše in telesa, in razsvetljenje
uma5 po tebi tudi upam zadobiti lepo
ponižnost in spoznanje samega sebe,
poterpežljivost in pohlevnost, veselje,
Božjo postavo natanko spolnovati, čisto
ljubezen do Boga in do bližnjega; po¬
slednjič upam po tebi tudi zadobiti za¬
želeno popolnost, ki je zedinjenje z
Bogom. O Marija, prečudna mati, kteri
nobena enaka ni! dasiravno sem zmed
vsih tvojih častivcev najrevnejši, te ven¬
dar za Bogom čez vse ljubim, bolj te
ljubim kakor vse angelje in svetnike v

25

nebesih, bolj kakor vse stvari, ki so
od Boga vstvarjene, bolj te ljubim kakor
svoje življenje, bolj kakor svoje serce,
bolj kakor vse svoje dušne in telesne
moči. Ti pa, o naša ljuba Gospa! si za
Bogom moje vse. Zato bodi in ostani
tudi moja mati, in me neprenehoma
kliči in vodi, da bom vedno za teboj
hodil, in vsak dan v veri, v upanji in
v ljubezni močnejši prihajal.

Povzdigovanje.

O Marija, mati naj večih brhkost
in žalost! uči me spoznati in občutiti,
kar je tvoje serce terpelo, kedar si
stala pod križem svojega ljubega Sina.
Uči me, v njega, Sinu Božjega, ki je
za me visel na križu, živo verovati,
ga prav častiti, in mu za vse dobrote,
ktere mi je skazal, hvaležen biti. In
ti, presveto, živo Jezusovo Telo, skle¬
njeno z njegovo rešnjo kervjo, z nje¬
govo dušo in z vsem njegovim Božjim
bitjem, ki si bilo zame dano v smert,

26

vsega hudega reši me, v dobrem po-
terdi me, in poslednjič posveti me!

O Marija! prosi zame, da dose¬
žem gnade, ktere iz te nekervave da¬
ritve tvojega ljubega Sina teko. Prosi,
prosi, o naša ljuba Gospa! zame in
za vse ljudi, da cena Jezusove drage
kervi nad nami zgubljena ne bo. In ti
Jezusova rešnja kri, združena z Jezu¬
sovim svetim Telesom, z njegovo dušo,
in z vsem njegovim Božjim bitjem, ki
si bila zame, in za veliko družili pre¬
lita v odpušenje naših grehov, dušnih
madežev operi me, Božje pravice žej¬
nega napoji me, in posvetnih misel in
želja popolnoma očisti me.

Po povzdigovanji.

Ko si, o Jezus Kristus! v devi¬
škem telesu prečiste Device človek po¬
stal, se je ona veseliti začela, in je v
svojem velikem veselji rekla: Poveli¬
čuj moja duša Gospoda, in razveseluj
se moj duh v Bogu, mojem Zveličarji!
Tudi jaz zdaj rečem z Marijo: Raz-

27

veseluj se moj duh v Bogu, zakaj moj
Odrešenik Jezus Kristus, pravi Bog
in človek skupej, je pod podobami kruha
in vina resnično in popolnoma pričujoč.
Tukaj na altarji je tisto jagnje Božje,
od kterega je sveti Janez Kerstnik
pričeval, rekoč: Glejte jagnje Božje,
ktero odjemlje grehe sveta. Tukaj je po
besedah prerokovih tisto nedolžno jag¬
nje, ki svojih ust ni odperlo, ko je bilo
k smerti peljano, ampak pohlevno mol¬
čalo in vse, tudi smert preterpeti hoče.
O Marija! tukaj na altarji je Jezus
Kristus, tvoj ljubeznjivi Sin in naš
Odrešenik. O dobrotljiva in milostna
gospa, ki si pribežališč grešnikov!
prosi torej Jezusa za ras, ki smo pot
pravičnosti zapustili, da se na pot po¬
kore podamo; prosi za nas, ki svoje
grehe obžalujemo in želimo se vpri-
hodnje resnično poboljšati; prosi za nas y
da nam Jezus, nedolžno jagnje Božje,
vse grehe odvzame in jih s svojo
kervjo popolnoma zbriše. O pribežališe
grešnikov! nikar ne zaverzi naših pro¬
šenj, ampak prosi z milim maternim

28

glasom svojega edinorojenega Sina,
našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki
se zdaj na altarji za nas daruje, da
cena njegovega terpljenja in njegove
smerti nad nami zgubljena ne bo, am¬
pak, da nam njegovo terpljenje in nje¬
gova smert, ktere spomin se zdaj na
altarji ponavlja, v odrešenje in v zve¬
ličanje zaleže.

Oče naš.

O naša ljuba Gospa! posoda du¬
hovna, posoda polna vse gorečnosti in
svete ljubezni, ves čas svojega življenja
si bila neprenehoma v molitev zamiš¬
ljena, in tvoje največji veselje, že od
perve mladosti, je bilo, vedno Bogu
služiti. O prešini tedaj z žarki svoje
svete pobožnosti moje mlačno serce in
očisti ga vsili posvetnih misel in želja,
da bom po nauku tvojega edinoroje¬
nega Sina le za to prosil, kar mi je
v dušno zveličanje. Uči me, o moja
Gospa! da bom vse v Jezusovem imenu
prosil, da bom po njegovem neskončnem

29

zasluženji vse upal, in da se bom tildi
njegovi sveti volji v vsili rečeh popol¬
noma podvergel.

Obhajilo.

O Gospod Jezus Kristus! ti si
rekel: Jaz sem živi kruh, ki sem z nebes
na zemljo prišel. Kdor od tega kruha
je, bo živel vekomaj, in kruh, kterega
bom jaz dal, je moje telo za življenje
sveta. Oh, kako hočem tedaj stopiti k
angeljski mizi, ki sem poln gnjusobe
in nečistosti? Kako hočem vžiti nebe¬
ško mano, ki sem se dozdaj s posvet¬
nimi sladnostmi pečal? Nisem vreden,
telo Jesusa Kristusa, svojega Odreše¬
nika vžiti, ki sem ves z grehi omade¬
ževan. Moje serce je ognjušeno zavoljo
strasti moje hude volje, moj jezik in
spomin popolnoma še ne počivata, ker
se gerdega opravljanja vdeležujeta, tudi
moje oči še niso ukrotene v nečimer-
nih pogledih. Oh! nisem, gotovo nisem
vreden, svetega obhajila prejeti. Ker pa
vreden nisem, neskončne sladkosti oku-

30

siti in pravega, živega Boga zavžiti,
prosim tebe, o Marija! da mi gnado
sprosiš in me pripelješ k angeljski mizi,
po kteri priserfino hrepenim. O moja
Gospa! prosi zame in po tebi milostni
materi bom gotovo veliko gnado do¬
segel, da smem pristopiti k mizi Božji,
kjer se pobožne duše razveselujejo.
Usliši, o Jezus! prošnjo svoje matere,
ki zame grešnega človeka prosi, in po
njeni prošnji naj pride tvoja gnada k
meni, naj v meni vekomaj ostane in
naj me prerodi iz grešnega človeka
v ponižnega spokornika, da bom potem
vreden postal, k mizi Božji pristopiti
in angeljskega kruha se vdeležiti. O
Marija, mati svete ljubezni! s tisto sveto
pobožnostjo in čisto ljubeznijo, s ktero si
v pervem keršanskem zbirališu presvet
zakrament altarja, Telo svojega Sina,
iz rok aposteljnov prejemala, mi sprosi
gnado, da bom bolj in bolj vreden pri¬
hajal, pristopiti k angeljski mizi, ktero
mi je pripravil Jezus Kristus, moj Od¬
rešenik. Marija, mati svete ljubezni!
sprosi mi tudi gnado, da bom zlasti ob

31

s inertni uri prečudne skrivnosti Jezu¬
sove neskončne ljubezni s čistim sercem
prejel, da bom zamogel potem s terdnim
zaupanjem k sodbi stopiti. O naša ljuba
Gospa! sprosi mi poslednjič gnado, da
se bom po smerti z Jezusom in s te¬
boj, svojo ljubo duhovno materjo, sklenil.

Po svetem obhajilu.

Dopolnjena je visoka skrivnost ne¬
skončne daritve svete maše. O Marija!
kar je Jezus Kristus, tvoj edinorojeni
Sin, na gori Kalvariji v odrešenje vsega
sveta doprinesel, se je tudi zdaj na al-
tarji po mašniku zgodilo. Nekervav
je bil namreč tukaj na altarji spo¬
min tiste kervave daritve, ktero je Jezus,
tvoj Sin, na križu opravil. O milostna
mati! prosi torej svojega ijubeznjivega
Sina, da nas zasluženja te presvete
daritve vdeleži, da nam naše grehe
zbriše, in da nas moč te presvete da¬
ritve za naprej neprenehoma hudega
varuje. O sladka Devica! prosi tudi
in pomagaj nam s svojo mogočno pri-

32

prošnjo, da vse svoje dela in opravila,
vse zopernosti in težave iz ljubezni do
njega voljno prenašamo, da jih z nje¬
govim terpljenjem sklepamo in si jih po¬
tem v dušno zveličanje obračamo. Amen.

Molitev k naši ljubi Gospej pre¬
svetega Serca po sv. maši.

O visoko častita, o izvoljena, o
sladka mati našega Gospoda Jezusa
Kristusa, kraljica vsega sveta, ki si
vredna bila, Odrešenika sveta v svojem
deviškem telesu nositi in roditi; na vi¬
sokem sedežu v nebeškem prebivališču
zdaj kraljuješ kot mati svojega stvar¬
nika, obdana z vso imenitnostjo in mo¬
gočnostjo, ktero ti le Bog sam ska-
zati zainore. Zavoljo tega se k tebi
obernem in kličem : Mogočna pomoč¬
nica! ozri se name in nikar me ne za¬
pusti v velikih nevarnostih in v potre¬
bah tega življenja, ampak odženi od
mene vse dušne sovražnike in zatiraj
skušnjave, ktere mi nikakor pokoja ne
dajo. Pomagaj mi tudi v vsih potre-

33

bah, sej me vidiš, da sem zapušen in
prav reven na svoji duši, zakaj mnoge
obilne pregrehe in hudobije, ktere sem
delal, so moji ubogi duši odvzele gnado
Božjo, lepo, nedolžno, svatovsko obla¬
čilo, sojo Bogu nedopadljivo, in časnih
in večnih kazen krivo storile. V tej
veliki revšini svoje duše pa zdihujem k
tebi, in pri tebi, o Marija ! pomoči išem.
Pomagaj mi, oh! pomagaj mi s svojo
mogočno priprošnjo, da mi bodo po
neskončni ceni Jezusovega terpljenja
vsi storjeni grehi zbrisani, in da moja
uboga duša posvečujočo gnado, Božje
dopadajenje in pravico do nebes zopet
zadobi. Pomagaj mi tudi s svojo mo¬
gočno pomočjo, da me neskončna cena
presvete daritve Jezusovega terpljenja
bolj in bolj v dobrem uterjuje, in s
čednostmi bogatega stori. Prosi, oh,
prosi, Marija! za me, in gotovo bom
po tvoji mogočni priprošnji svetega
sadu Jezusovih obljub deležen. Tako
upam, o naša ljuba Gospa! in v tem
sladkem zaupanji zdihujem: Pribeža¬
lišč grešnikov, zaupanje človeškega

Cvetlice. 3

34

rodu, prijateljica in razveseljevavka umi¬
rajočih, prosi za-me, da neskončna cena
Jezusovega zasluženja nad menoj zgub¬
ljena ne bo, temuč, da mi tekne v večno
zveličanje. Ainen.

Sveta maša

v čast presvetega Serca Jezu¬
sovega.

Priprava.

O Jezus, moj Bog in Zveličar!
tvoja ljubezen nima konca; na svetem
križu si za nas svojo drago kri prelil,
ta smert se vsak dan nekervavo po¬
navlja na altarjih! O Jezus! ker terdno
verujem, da je sv. maša ravno tista
daritev, ktero si nekdaj kervavo na
križu opravil, oživi mojo dušo z živo
vero, da sveto mašo s tako pobož¬
nostjo slišim, kakor bi bil na gori Kal-

3 *

36

variji pod križem, in kakor bi vidil
vse angelje, ki ta altar obdajajo in tebe,
svojega Gospoda, časte in hvalijo. S
tvojim preljubeznjivim Sercem sklenem
svoje serce, in ga darujem pri tej sv.
maši Bogu. Slišati želim to sv. mašo
v čast presvete Trojice, v tvoje pove¬
ličanje, v češenje tvojega presv. Serca,
v veselje tvoje Matere, vsih angeljev
in svetnikov, v zahvalo za vse dobrote,
v zadobljenje novih gnad, in vsim v
prid, za ktere sem posebno dolžan mo¬
liti. Dodeli mi, o Jezus! da bom s
tem namenom resnično v čast in ve¬
selje tvojega presv. Serca pri sv. maši.
Amen.

Pristop.

V prah se ponižam pred tvojo ne¬
skončno visokostjo, o moj Bog! ozri
se na-me! da se moje serce v tebi
razveseli. Nikar me ne sodi po veli¬
kosti moje hudobije, ampak po svoji
neskončni milosti. Iz globočine mojega
serca kličem k Tebi, o moj Bog! usliši

37

mojo molitev, nagni se k meni, da mi¬
lost najdem pred teboj. S potertim
sercem kličem k tebi, in se spovem
Mariji, presveti Devici, svetima apo-
steljnoma Petru in Pavlu in vsim svet¬
nikom, da sem grešil, in mi je iz serca
žal, da sem pred teboj zadolžen, silno
zadolžen. To je moje edino upanje,
da me Jezus s teboj spravlja. Pre¬
sveto Serce! dodeli mi skesanega in
ponižnega duha, da se vdeležim spravne
daritve, tvoje ljubezni in dobrote.
Vzdigni se zdaj, moja duša, in poveličuj
Gospoda, ker ti je velike reči storil.
Ob, da bi moja molitev, kakor drago
in dišeče kadilo v nebesa prišla, in bi
bila po priprošnji vsih svetnikov usli¬
šana. Po Kristusu, Gospodu našem.
— O nebeški Oče, ponižno pridem
pred tvoj altar; sodniški stol milosti
je vsim, kteri sem pridejo in milosti
prosijo; zato te prosim, o Bog, usmili
seme! Bog! tebi gre vsa čast in slava,
zato ti darujem v tvojo veči čast pre¬
sveto in od ljubezni goreče Serce Je¬
zusovo in prosim po zasluženji tega

38

Božjega Serca odpušenja svojih grehov,
da boš, o Oče, po svojem Sinu pove¬
ličan. Amen.

Slava ali glorija.

O Bog, ker se pri sveti maši včlo-
večenja tvojega Sina hvaležno spomnim,
ponovim pobožno nebeško hvalno pe¬
sem, s ktero so angelji Jezusovo roj¬
stvo oznanovali; z veseljem in radostno
rečemo: Čast Bogu na visokosti, ki
je bil od vekomaj, je in bo vekomaj.

Molitev.

O Bog! kteri si presveto Serce
Jezusovo, svojim vernim preljubeznjivo
storil, dodeli milostljivo, da ga na
zemlji tako častim in ljubim, da po
njem in ž njim tebe ljubiti in od tebe
in od njega enkrat v nebesih vekomaj
ljubljen biti zaslužim. Po Jezusu Kri¬
stusu, Gospodu našem. Amen.

Gospod in Bog! ki vselej tistim
pomagaš, ki te prosijo in v tebe za-

39

upajo, usliši mojo molitev, zaupam
v tvojo besedo. Oh, vžgi moje mlačno
serce z ognjem ljubezni svetega Jezu¬
sovega Serca, da tebe, svojega Boga,
iz vse svoje moči, iz vse svoje duše
in čez vse ljubim j da tudi svojega
bližnjega kot samega sebe ljubim, da
po zgledu Božjega Serca svoje sovraž¬
nike ljubim in vreden postanem, k večni
ljubezni v nebesa priti po Kristusu,
Gospodu našem. Amen.

Evangeli.

Nebeški Oče, usmiljeni Bog! za¬
hvalim se ti z ginjenim sercem za sladki
nauk, ki nam ga je Jezus v svojem
svetem evangeliji zapustil. Ob, kaj
bi bil zamogel naš Gospod in učenik
bolj tolažljivega reči, kakor sladke be¬
sede: Karkoli bodete Očeta v mojem
imenu prosili, vam bo dal. Išite, in
našli bote. Poterkajte, in odperlo se
vam bo. O sladka obljuba, ki nobe¬
nega človeka ne izvzame. Razložnejši
bi nas Jezus ne bil mogel k molitvi

40

opominjati. Toda tudi stanovitno mo¬
ramo moliti. — Tedaj te prosim, o bo¬
gati in dobrotljivi Bog, v Jezusovem
imenu pred vsim drugim daru tvoje
Božje luči, ki me razsvetljuje nauke
razumeti, ki nam jih je Jezus razodel!
Prosim take vere, ki k upanju spod-
bada in moje zaupanje v tvojo pomoč
bolj oživlja. O Bog, vtisni globoko v moje
serce besede, s kterimi je Jezus tako
milostljivo vprašal: „Bo H oče svojemu
otroku, ki ga kruha prosi, kamen dal? ti;
Bog, ti si moj Oče, veš, česar potre¬
bujem ; ne boš me zavergel, če, kakor
Kananejka v evangeliji, za teboj hitim
in te stanovitno prosim. Gospod, po¬
magaj moji veri! Daj mi zavoljo Je¬
zusa drago darilo nebes, terdno vero,
da v njej živim, da bom po živi v lju¬
bezni delavni veri opravičen in s sta¬
novitnostjo vse dosežem, kar v tvojo čast
in svoje zveličanje želim, po Kristusu
Gospodu našem. Amen.

41

Darovanje.

Vzemi, vsegamogočni večni Bog!
ta prečisti dar, kterega jaz s tvojim
mašnikom tebi darujem v spoznanje, da
si ti Bog vsili reči Gospod, in da imaš
vso oblast 5 darujem ti ga v spomin
terpljenja, vstajenja in vnebohoda Je¬
zusa Kristusa in k časti sv. Marije
vselej Device in vsili svetnikov. In
kadar bo ta dar po besedah tvojega
mašnika spremenjen v presv. Telo in
presv. Kri, vzemi ga tudi v odpušenje
naših brezštevilnih grehov, v zahvalo
za toliko dobrot, s kterimi si nas toli—
krat obdaroval, v zadobljenje milosti,
v prid vsili živih in mertvih. Sprejmi
pa tudi moje serce, o Bog, in vse,
kar imam. Svoje serce sklenem s tvo¬
jim Sercem in ga darujem Bogu s
tisto ljubeznijo, s ktero si se ti za nas
grešnike ves čas svojega življenja Bogu
daroval. O Gospod! očisti moje serce
vsili madežev, da ti bo moj dar pri¬
jeten. Tako prosim in sklenem svojo
molitev z molitvijo vsili vernih, posebno

42

tistih, kteri Jezusovo presveto Serce
časte, in zdaj tukaj z menoj ali kjer
koli si bodi na svetu sv. mašo slišijo.

Predglasje.

Milostljivi Bog, ozri se usmiljeno
na mene nevrednega in napolni moje
serce s sveto grozo pri veliki skriv¬
nosti, ktero zdaj tvoj izvoljenec tukaj
obhaja. Zdaj se godi na altarji, kar
se je v Jeruzalemu godilo, ko je Jezus
sv. zakrament postavil. O prečudni
Bog, obudi v mojem sercu tisti sveti
strah in tisto pobožnost, s ktero zve¬
ličani prebivavci tvoje sv. veličastvo
hvalijo. Oh, da bi noč in dan nepre-r
neboma pred tvojim altarjem ostati za-
mogel! Zakaj, dobro, prav in zveli¬
čavno je, da tebi, o najviši Gospod,
večni Bog, vselej zahvalo skazujemo
po Kristusu, Gospodu našem, po kte-
rem sv. angelji tvoje veličastvo hvalijo,
kterega nebeške trume molijo, pred
kterim nebeške moči trepetajo in v kte-
rem vsi Kerubi in Serafi svoje glasove

43

v tvojo hvalo povzdigujejo. Tudi jaz
povzdignem svoj glas v obhajanje te
Božje skrivnosti ter kličem z vsemi
nebesi: Svet, svet, svet je Bog! Nebo
in zemlja sta polna njegovega veličastva,
Hozana na visokosti! Hvaljen bodi, ki
pride v imenu Gospodovem. Hozana!

Povzdigovanje.

O Jezus, v svetem zakramentu
skriti Bog, zdaj si z dušo in s telesom,
kakor Bog in človek tukaj na altarji
pričujoč; zato se priklonim v najponiž-
nejšem češenji in enako odkritoserč-
nemu grešniku terkam na persi in pro¬
sim: O Jezus! bodi mi milostljiv in
odpusti moje grehe! O Jezus ! tvoj sem
živ in mertev. Presveta kri mojega
Odrešenika, kteraje v kelhu pričujoča,
v prahu ležim pred teboj in združen s
svetimi angelji, ki altar obdajajo, častim
ponižno čudo Božje ljubezni. O Jezus,
s svojo sveto kervjo očisti mojo dušo!
O Jezus, s svojo sveto kervjo posveti
mojo dušo! O moj Jezus, po tvoji

44

gnadepolni kervi naj doseže moja duša
milost in usmiljenje.

Po povzdigovanji.

O preljubi Bog, tebi bodi hvala,
čast in slava, zakaj ti sam si svet,
čez vse svet Bog, kterega nebesa ne
obsežejo in milijoni zveličanih duhov
molijo. Tudi jaz klečim v molitvi hva¬
ležen pred tvojim obličjem; zakaj, ti o
Bog, si stori! čuda ljubezni nad nami
grešniki. Ti, večno častiti Bog, si se
včlovečil, da si zamogel za nas ter-
peti; ti si na križu umeri, da si ljudi
rešil. O, kdo more zapopasti ljubezen,
ktera te še vsak dan iz nebes na al-
tarje pripelje! O neizmerna usmiljenost,
tudi zdaj si tukaj, našo molitev, naše
češenje in naše priprošnje poslušati.
O, da bi si vsi ljudje to srečo k sercu
vzeli! Da bi se vsi hotli tukaj zbrati,
od kodar nihče neuslišan ne gre! Ve¬
liki, dobrotljivi Bog, za vse prosim,
ki so tukaj pričujoči, ker smo vsi z
Jezusovo kervjo in smertjo odrešeni.

45

Dodeli nam gnade, da enkrat dosežemo
nebeško kraljestvo. Amen.

Prošnja k Jezusu.

Preljubi Jezus! Božji učenik svete
vere, cerkev, tvoja nevesta in zaro¬
čenka, opominja svoje otroke v vsih
silah in nadlogah pri tebi pomoči in
tolažbe iskati. O moj Jezus, v sili
sem in potrebujem tvoje Božje pomoči;
zato se obernem s priprostim zaupanjem
k tvojemu presv. Sercu, ki se je iz
ljubezni do nas ljudi s pušico prebosti
dalo. V  tvojo češeno serčno rano po¬
ložim vso svojo potrebo in revšino. O
presveto Serce, pomagaj mi posebno v
tej potrebi (imenuj tukaj potrebo). Toda
izidi se tudi tukaj, kakor povsod, pre¬
sveta volja Božja, kteri se vsega pod-
veržem. Prosim te tudi, o Gospod,
daj dušam vsih mertvih vernih kristi—
janov večni pokoj in večna luč naj jim
sveti. Oče naš i. t. d.

46

Obhajilo.

O Jezus, Sin živega Boga! kteri
si po Očetovi volji s svetim Duhom
vred svet s svojo smertjo odrešil, reši
me s tem presv. Telesom in svojo pre¬
sveto kervjo vsih mojih grehov; daj, da
se vselej tvojih zapoved deržim, in ne
dopusti, da bi se kedaj od tebe ločil.
Zakrament tvoje ljubezni, kterega se z
mašnikom v duhu prejeti prederznem,
mi ne bodi v sodbo in pogubo, ampak
naj mi bo zdravje duše in telesa, po
tebi, moj Jezus! Sz globočine svojega
serca kličem k tebi: Gospod! nisem
vreden, da greš pod mojo streho, am¬
pak reci le z besedo, in ozdravljena
bo moja duša (trikrat).

Resnično nisem vreden, o Jezus,
da greš v moje serce ; pa zavoljo svo¬
jega dobrotljivega Serca mi bodi mi¬
lostljiv, reci le z besedo in ozdravi
mojo dušo. Pridi, o Jezus! pridi vsaj
po duhovno v moje serce in skleni po¬
polnoma moje serce s svojim Sercem.
O Jezus! v tebe verujem, v tebe upam,

47

tebe ljubim čez vse; stori močnejši
mojo vero, poterdi moje upanje in vžgi
mojo ljubezen! Pomagaj mi, o Jezus!
in daj, da živim po tvojem nauku.
Vnemi moje serce, da bo v njem go¬
rela popolnoma ljubezen do tebe, moj
Jezus! da v tebi živim in v tebi umer¬
jeni, o preljubeznjivi Jezus! — Jezus!
ves želim tvoj biti; le tebi hrepenim
živeti zdaj in vekomaj. Sveto telo Je¬
zusa Kristusa, ohrani mojo dušo v
večno življenje. Amen.

O Bog, kako naj ti vse dobro,
kar si nam dal, povernemo? Tvojih do¬
brot ni števila, zato si hočem prizade¬
vati, te s hvalo povikševati. Pa osra-
moten spoznam, da sem najnehvalež-
nejši vsili tvojih otrok. Oh, zavoljo
svoje usmiljenosti me nezaverzi; zakaj
odsihmal se hočem vsacega, tudi naj¬
manjšega greha varovati; z zvestim
spolnovanjem svojih dolžnost, s pobolj-
šanjem svojega življenja hočem tvoje
ime hvaliti in tvojo usmiljenost oznano-
vati. Dodeli mi, o Bog, k temu no¬
vemu sklepu tudi svojo gnado in moč,

48

ga spolnovati, da s svetim pobožnim
življenjem častivec presv. Serca Jezu¬
sovega biti zamorem, po Kristusu, Go¬
spodu našem. Amen.

Molitev.

O Bog, ki tistim, kteri te ljubijo,
nevidljive dobrote pripravljaš, zlij lju¬
bezen svojega Božjega Serca čez nas,
da te v vsem in čez vse ljubimo, in tvoje
obljube, ki so čez vse želje, dosežemo
po Kristusu, Gospodu našem. Amen.

Povikšujmo, o Bog, tebe Gospoda
nebes in zemlje! Zakaj tvoja dobrota
in usmiljenost je večna. Čast bodi
Očetu i. t. d.

Blagoslov.

Vsegamogočni Bog, ostani s svojo
pomočjo in gnado vselej pri nas. Varuj
nas vsih vidnih in nevidnih sovražnikov
duše in telesa. Blagoslovi nas s svojo
vsegamogočno gnado v imenu Očeta
in Sina in sv. Duha. Blagoslovi tudi

49

vso mojo rodovino, in dodeli nam svojo
pomoč po Kristusu, Gospodu našem.
Amen.

Zahvala po sv. maši.

Zahvaljen bodi, o moj Zveličar!
da si mi dal slišati to sv. mašo in
tvoje p res v. Serce častiti. O da bi
bil to sv. mašo s tako zbranim duhom,
in s tisto gorečnostjo slišal, ktero toli¬
kanj sveto, tolikanj visoko opravilo od
mene zahteva! Ti, o Jezus ! nadomesti,
kar je pri tej daritvi bilo pomanjklji¬
vega, in stori, da te vprihodnjič zamo-
rem vselej v duhu in v resnici moliti.
Dodeli, predobrotljivi Jezus! da ne zgu¬
bim nikdar dobrot, ki sem jih pri tej
sveti maši po tvoji neskončni milosti
zadobil. Tako poživljen in potolažen
imam terdno voljo, storiti vse v tvojo
čast, o Jezus ! in pri vsih mojih opra¬
vilih, o Bog! naj moje serce pri tebi
ostane. Tvoj blagoslov naj me sprem¬
lja po vsih mojih potih, in tvoje pre-

Cvetlice. " 4

50

ljubeznjivo Serce naj mi bo vedno pred
očmi. Amen.

V imenu Boga Očeta in Sina in
sv. Duha. Amen.

51

Spovedne molitve.

(Zgled.)

Ko je bil sv. Ludovik Bertrand v
dominikanskem samostanu v Valenciji, pride
velik grešnik k njemu k spovedi. Kolikor-
krat veliko hudobijo razodene, vselej spo¬
vednika v obraz pogleda, ter pazi na njegove
spremine, pa že se čudi, ko vidi, da je
obličje spovednikovo zmirej enako prijazno
in milo, in da se, slišati toliko in tako gerdih
pregreh, čisto nič ne spremeni. Ko spoved
konča, pravi, da se ima še enega greha
obtožiti, ki ga je ravno zdaj med spovedjo
storil. Obraz sv. Ludovika ne razodene no¬
benega osupnjenja; grešnika to oserči, in
tedaj pove, da je od spovednika prederzno
sodil, ker si je ravno mislil, da mora spo¬
vednik z naštetimi grehi kaj soznanjen biti,
je morda kterega njih že tudi sam storil,
ker jih je, čeravno take gerde slišati, vendar
brez vsega zavzemanja, celo s prijaznim
obličjem poslušal. Tudi pri teh gotovo čudnih
besedah obraz sv. moža enak mil ostane
in prijazno mu odgovori: Ljubi moj sin v
Kristusu! Se ve, da sem velik grešnik, in
moja nehvaležnost do Boga je morda veči
kakor tvoja, čeravno tvojih grehov nikdar
še nobenega nisem storil. Poslušal sem tvoje

52

grehe brez zavzemanja, z veseljem celo,
ker mi je tvoja odkritoserčna spoved bila
gotovo znamenje pravega kesanja, in pa
resnično pokornega duha, in veselilo me
je viditi, kako si se greha za grehom s spo¬
vedjo skušal znebiti. Nisem se radoval nad
tvojimi grehi, ampak nad njih izmetanjem;
bolelo me je sicer, da je bil ljubi Bog od
tebe tako hudo razžaljen, ali še bolj sem
se veselil, viditi te ko zgubljenega sinu
nazaj se povračati. Sej veš, da je Zveličar
rekel, da imajo angelji v nebesih veči ve¬
selje nad grešnikom, ki se spreoberne in
se spokori, kakor nad 99 pravičnimi, ki
pokore ne potrebujejo. Ali se ne smem z
angelji tudi jaz veseliti nad tvojo pokoro ?!
Te ljubeznjive besede so serce grešnikovo
popolnoma omečile, in odsihmal je bil ves
drugačen človek.

Tisti, ki le redko, morda vsako leto
komaj enkrat k spovedi gredo, naj si za¬
pomnijo krepke besede sv. Antona: Bes,
prava slabost je, če človek za svojo dušo
toliko ne skerbi, kolikor za svoje čevlje; ti
se večkrat očedijo, duša pa v smeteh in v
nesnagi medli.

53

Molitev pred spovedjo.

Usmiljeni Bog! pripravljen sem
stopili pred tvojega namestnika, ki si
ga obdaril z oblastjo odvezovati in za¬
vezovati, da bom odkritoserčno in brez
prikrivanja grehov svojih se spovedal.
Gospod! odpri moje usta, da nobenega
greha zamolčal ne bom. Prepodi od
mene tisto napačno sramežljivost, ktera
kakor pomočnica satanova nam pokoro
jezika tako rada obtežuje,in daj mignado,
da bom s tistjo ponižnostjo svoje grehe
razodel, s ktero so naj veči spokorniki
pri spovedi se obtoževali. Res, o vse-
gavedni Oče! kakor sem od tebe spo¬
znan, se hočem tudi tvojemu namestniku
sam dati spoznati, in kakor krivičnik
sodbi sodnikovi, se hočem tudi jaz
skesanega in spokornega duha spoved¬
nikovim ukazom ukloniti. O, da bi pač
to spoved tako dobro opravil, kakor
bom na smertni postelji želel, da bi jo
bil opravil! Morda je ta moja zadnja
spoved; morda me srnert že čaka pred

54

durmi, zatorej hočem hiteti, da bom
pred sodbo tvojega usmiljenja danes
še obilno gnado in popolnoma odpušenje
svojega velicega grešnega dolga za-
dobil, da bom tvoji kaznujoči sodbi
ložej ubežal. O Gospod! bodi milostljiv
meni ubogemu grešniku, po Jezusu
Kristusu, Gospodu našem. Amen.

O, usmiljena Gospa! beseduj zame
ubogega grešnika pred sedežem Božje
milosti in sprosi mi gnado, da bom v
pravem kesanji, z globoko ponižnostjo
in popolnoma odkritoserčnostjo sam svoj
tožnik. O prečista kraljica vsih čistih!
usmili se svojega nečistega rejenca, in
pomagaj mi sleči umazano obleko greha,
da bom zopet vreden tvoje materne
ljubezni. Sveta Marija! Mati Božja,
prosi zame ubozega grešnika posebno
zdaj, ko stopim pred spovednico, da,
kakor se ji zdaj omadeževan približu¬
jem, bom očišen od nje šel, potem boš
s toliko večim veseljem in s toliko veči
zdatnostjo zame prosila na mojo, morda
že bližnjo smertno uro. Amen.

55

O sveti angelj varuh! veselil si
se nekdaj, ko si me ko nedolžno dete
po sv. kerstu v svoje varstvo prevzel.
Tudi danes bi ti za veliko britkosti
in žalosti, ki ti jo je prizadejalo moje
pregrešno življenje, veselje rad storil
z odkritoserčno in ponižno spovedjo.
Stoj mi na strani, o sveti] vodnik! in
sprejmi me s svojim varstvom k spoved¬
nici, da bom, kakor se je enkrat mladi
Tobija, spremljan od velikega angelja
Rafaela k svojemu očetu povernil, tudi
jaz se vernil k svojemu nebeškemu
Očetu, da vekomaj nikdar več zgubljen
sin ne bom. Amen.

Opomba: (Tukaj ravnaj po besedah
sv. Avguština: Stopi, o človek! v duhu sam
na sodnji stol, postavi pred se sam sebe ko
zatoženca in ojstro se sodi, da bo enkrat
Gospodova sodba bolj milostljiva. Pri tem
izpraševanji samega sebe ti dovolj prilike
za vprašanje podaja deset Božjih in pet
cerkvenih zapoved, sedem naglavnih gre¬
hov, šest grehov zoper svetega Duha, in
devet tujih grehov. Izprašuj se tudi o svo¬
jem vedenji doma, v cerkvi, pri delu, v
družbah, in posebno, ali nimaš nobenega
sovraštva in ne živiš v nobeni pregrešni zvezi.

56

Tudi si živo misli, da je današnje izpra¬
ševanje tvoje zadnje na zemlji, in prizadeni
si tako natanko ga opraviti, kakor boš enkrat
na smertni postelji želel, da bi ga bil opra¬
vil. Cern bolj je natančno tvoje izpraševanje
vesti, toliko močnejši in britkejši bo tudi
tvoje kesanje; ,,zakaj", kakor pravi sv.
Gregor, gnada kesanja ne prihaja v dušo,
preden si ni ona natančne podobe velikosti
svojih pregreh obrisala in živo pred se
postavila.")

Molitev po spovedi.

Visoko hvaljena in češena bodi
tvoja dobrotljivost, o usmiljeni Bog!
za sodbo sklenjeno od tvojega duhovna
in namestnika, in za odvezo mojih gre¬
hov! Tvoja gnada se me je zopet usmilila
in jaz zgubljeni sin sem zopet od tvojih
očetovih rok iz ljubezni sprejet. Tudi
meni je zadonel tolaživni glas: ,,Tvoji
grehi so ti odpušeni; pojdi zdaj v miru! 44
In zopet imam mir s svojim Bogom,
mir s svojo vestjo, tisti mir, kterega
svet ne more dati. Moje dolžno pismo
je pretergano in moja duša zopet oza-

57

lišana s častno obleko opravičenja. O
dobrotljivi Oče! ko bi znal vse jezike
angeljev in ljudi govoriti, vendar bi
ne mogel dovolj se ti zahvaliti, da me
je tvoja ljubezen iz zaderg satanovih
rešila in me z leve strani zadolženih
zopet peljala na desno pravičnih. Iz
predolžne hvaležnosti in iz globočine
serca čertim in sovražim vse grehe,
s kterimi sem te kedaj razžalil in po¬
novim svojo resnično obljubo, od te
ure zanaprej le tebi samemu služiti, in
vse dušne in telesne moči le tebi po¬
svečevati.

O Bog! daj terduost in krepost
temu mojemu sklepu, in ne pusti od¬
sihmal več, da bi me vsaka sapica
skušnjav kakor terst semtertje majala,
podeli mi gnado pravega poboljšanja,
da bom prinesel vreden sad pokore.
Tebi za ljubo, o mili Oče! odpustim
tudi jaz vsim svojim sovražnikom, kakor
si ti meni odpustil, in te priserčno pro¬
sim, da ne ravnaj z njimi po ostrosti
svoje pravice, ampak po velikosti svo¬
jega usmiljenja. Pripelji tudi nje nazaj

58

z napačnih potov in daj jim milost do¬
seči pred svojim sedežem.

Ali, o moj Bog! nisem le dolžan
boljši biti v prihodnje, ampak tudi za¬
dostiti ti za storjene pregrehe. Hudo¬
bijo naj sam nad seboj kaznujem, da
mi bo ostra šiba tvoje pravice tolikanj
bolj prizanašala. Obudi torej v meni
tisto živo spokornost in gorečnost, s
ktero so spokorniki zlatega časa ker-
šanstva tako veselo in voljno naj te-
žavniši pokorjenje in zatajevanje nase
jemali, so celo našo sveto mater cer¬
kev prosili pokoril, da bi tvojo gorečo
kaznujočo roko prehitevali. Da! v duhu
teh spokornikov hočem tudi jaz ostro
ravnati s svojim upornim mesom, ga
krotiti z radovoljnim postom, in ga v
jarm tvoje volje vklepati. Povikšati
se mora moja gorečnost v molitvi, in
s pridno postrežnostjo, s serčnim usmi¬
ljenjem do potrebnih si bom prizadeval
tvoje milosti čedalje bolj vrednega se
skazati. Ostro se hočem za svoje
grehe pokoriti, da bom potem deležen
neskončnega zadostenja tvojega »Sinu.

59

Pomagaj mi, o najboljši Oče! in pod¬
piraj mojo slabost v zadostovanji, da
se moje roke iznebijo vsega tujega
blaga in da napravljeno škodo do do¬
brega povernem. Dodeli mi gnado, da
bom slabo strupeno seme, ki sem ga
z besedo ali z djanjem raztrosil, zopet
zaterl, in vse z jezikom storjene grehe
pokončal. Daj mi pomoč, da bom delo,
ktero sem začel, tudi doveršiti zamogel
po Kristusu, Gospodu našem.

Milostljiva Gospa! ki se z dru¬
gimi izvoljenimi zelo veseliš grešnika,
kteri se na pot pokore poda $ glej tudi
jaz sem se podal na pot pokore, se
zdaj posebno k tebi zatečem in upam,
da me ne boš zapustila, ker me še
popred v grešnem stanu nisi zaničevala
in zavergla, ampak si vedno zame Boga
prosila. Poglej tedaj danes milostljivo
na me, ko sem po dobrotljivosti Božji
grehov očišen, in zahvali se namesto
mene Bogu, da se meje usmilil in mi
neizrečeno dobroto skazal. Marija, mati
Božja! vzemi me zdaj v svoje varstvo
in brani me pred sovražniki moje duše,

60

da zopet ne opešani, ne omagani in
ne padem; varuj ine in pomagaj mi,
da s tvojo pomočjo vse skušnjave pre¬
magam, da tudi v naj hujših stiskah v
dobrem stanoviten ostanem in nič več
ne grešim. Marija! prosi zame več¬
nega Boga, in varuj me greha. Amen.

Molitve pred sv. Obhajilom.

(Zgled.)

Sv. Alojzi je prejel pervikrat sv. Ob¬
hajilo v Kastilijonu iz rok sv. Karola Bo-
romeja. Bil je star dvanajst let. Obličje
mu je žarelo nadzemeljskega veselja, ko
je smel pervo stopinjo storiti k mizi Go¬
spodovi. Od tistihmal je šel skorej vsaki
teden k sv. Obhajilu. Perve tri dni je
obračal v zahvalo za gnado, ker je prejel
sv. Rešnje telo, in druge tri dni v priprav¬
ljanje za prihodnje sv. obhajilo. Ko je
zavžil nebeški kruh, se je večidel topil v
solzah ljubezni in se je čedalje bolj neraz-
ločljivo zedinjal s svojim Zveličarjem. Za¬
torej je rekel enkrat: Kdor začne okušati,
kako prijetno in sladko da je priserčno ze¬
dinjenje z Jezusom, ta se od tako ljubega
opravila, razun z bridko silo ne da odter-

61

gati. — Njegova preserčna želja je bila,
umreti med osmino sv. Rešnjega telesa, in
ta želja se mu je tudi spolnila.

Molitev pred sv. Obhajilom.

Vsegamogočni, večni Oče! usmi¬
ljeni Bog! res, tvoja ljubezen je ne¬
skončna. Kar si nekdaj Abrahamu le
za skušnjo zapovedal, si potem sam
resnično storil in si svojega, edinoro-
jenega, preljubeznjivega Sina za mene
ubozega grešnika daroval 5 si ga zame
pustil umreti; da jaz živim, njemu nisi
prizanesel, da zamoreš zdaj meni pri¬
zanesti. In danes mi celo hočeš meso
tega darovanega Jagnjeta v jed in nje¬
govo kri v pijačo dati. S presvetim
telesom lastnega Sina hočeš mene lač¬
nega nasititi in z njegovo predrago
kervjo mene trudnega in žejnega napo¬
jiti ! Oče nebeški, kako brez mere ve¬
lika je tvoja ljubezen! Poln usmiljenja
si mene zgubljenega sina zopet sprejel,
si mi v zakramentu sv. pokore odpu¬
stil moje zmote in pregrehe, in zdaj me

62

povabiš še k svojemu predragemu obedu.
Z Davidom bi klical: To je dan, ki
nam ga je Gospod podaril; veselimo
in radujmo se. Ali kako, o moj Bog!
se smem jaz nevredni upati k tvoji
svatovski mizi pristopiti, kako se pre-
derzniti, ter naj Svetejšemu se pribli¬
žati? O predobrotljivi Oče! podeli tudi
meni svatovsko oblačilo tvoje gnade,
da ne bom izveržen od ženitnine, ter
pahnjen v vnajno temo.

O preljubeznjivi Jezus! kako pri¬
jazno vendar kličeš: „Pridite k meni
vsi, ki ste trudni in obteženi; jaz vas
bom poživil . 44  Oh pač, Gospod! res ču¬
tim, kako truden in obtežen da sem,
in hrepeneče poslušam tvoje vabljenje.
Jaz bolnik, pridem k zdravniku življenja,
jaz nečisti k studencu nedolžnosti, jaz
slepi k darivcu svetlobe, jaz revni k
Gospodu vsili zakladov; k tebi pridem,
o moj Bog in moje vse! Ali kako zelo
me teži moja nevrednost! Zatorej, ka¬
kor si enkrat dal Janezu iti pred teboj,
da je ljudstvo na tvoj prihod priprav¬
ljal, tako pošlji tudi zdaj svojo gnado

63

pred seboj v moje serce, da ga bo pri¬
pravila Tebi v prijetno in spodobno
prebivališč.

O moj predobrotljivi Zveličar! po
tvoji neizmerni ljubezni, s ktero si to
presveto večerjo nam pripravil in nas
uboge grešnike k temu prebogatemu
viru gnad povabil, te goreče prosim,
ne pusti se zgoditi, da bi jaz po ne¬
vrednem k tvoji mizi pristopil in da bi
namesto blagoslova težo tvoje jeze nase
klical. — O nebeški ženin moje duše!
olepšaj ti svojo nevesto z vsitni tistimi
čednostmi, ki jo tebi delajo ljubo in
dopadljivo.

O sveti Duh! ki si pri sv. kerstu
moje serce v tempelj Božji posvetil,
ponovi zdaj to posvečenje in spremeni
me v vreden tabernakelj nebeške mane.
Ti si telo milostne Device Marije s
svojim obsenčenjem pripravil za previ¬
soko skrivnost včlovečenja večne Be¬
sede 5 pripravi tudi moje serce zdaj,
da bo ravno tista včlovečena Beseda
z dopadajenjem bivališe v njem si iz¬
volila. Očisti z ognjem svoje ljubezni

64

moje grešno serce, vžgi v meni luč žive
vere, in vnemi v meni plamen goreče
pobožnosti.

Preblažena Gospa! ki si bila iz¬
voljena, Sinu naj Višjega pod svojim
deviškim sercem nositi, danes hoče On
k meni ubogemu zaničljivemu červu
priti. Prosim te torej po tvoji skerbni
materni ljubezni, s ktero si Dete Božje
objemala, hiti pred svojim ljubeznjivim
Sinom, in pomagaj mi, da mu v svo¬
jem sercu rahlo in prijetno počivališe
pripravim, da bo, kakor nekdaj v tvo¬
jem naročji, zdaj tudi pri meni rad ostal.

Varuj, o varuj, me ljubeznjiva
Gospa! z molitvijo svojo, da se po tem
obhajilu krivega ne storim Telesa in
Kervi tvojega Sina in Gospoda, in
tvojega materinega serca na novo ne
prebodem z mečem žalosti in bolečine.

O zvesti angelj varuh ! glej ravno
se pripravljam, Kruli angeljev prejeti.
Kakor si me spremil pred sodnji stol
zakramenta sv. pokore, tako me vodi
in pelji tudi k mizi tvojega in mojega

65

Gospoda. Odganjaj od mene vse skuš¬
njave in motenje, in straži z gorečim
mečem svoje čuječnosti pred izbico mo¬
jega serca, da nič nečistega vanjo ne
pride in svetiša Gospodovega ne oma-
dežva!

In vi, svetniki Božji! ki smete
prečisto Jagnje že gledati z obličja v
obličje in ga vživati, pomagajte mi in
podpirajte me s svojimi prošnjami, da
se bom po vživanji presvetega mesa
in kervi Jagnjetove posvetil, kakor ste
vi sveti, in da bom za pridobijenje
tistega večnega življenja, ki se ga vi
že veselite, hranjen, podpiran, krepčanj
zlasti pa ti, moj sveti varuh in patron!
vzemi me v svoje ljubezni polno var¬
stvo, da si o tej veseli pa tudi grozepolni
večerji ne zavžijem sodbe in pogubljenja.
O Jezus! skriti Bog in Odrešenik v
presvetem zakramentu Rešnjega Telesa,
kako poterpežljivo tukaj na vse čakaš,
jih dobrotljivo k sebi kličeš in se po¬
polnoma vsakemu, kteri le hoče, vži¬
vati daješ! Oh, s tako veliko poniž¬
nostjo tukaj prebivaš, da ni grešnika

Cvetlice. 5

66

tako zaničljivega, da bi se k njemu
ne nagnil, in se mu, če le hoče, vziti
ne dal. S toliko poterpežljivostjo tu¬
kaj prebivaš, da ni nobenega izmed
tvojih sovražnikov tako grozovitnega,
da bi ga ti, če se le hoče s teboj spra¬
viti, dobrotljivo ne sprejel in mu popol¬
noma vsega ne odpustil. S toliko lju¬
beznijo tukaj v presvetem zakramentu
prebivaš, da ni tako merzlega in terdo-
vratnega, kteremu bi ti, če le hoče in
želi, serca ne potolažil in ga z ognjem
Božje ljubezni ne vnel. S toliko obil¬
nostjo gnad tukaj prebivaš, da ni tako
velikega reveža, kterega bi ti ne mogel
obogatiti. S toliko sladkostjo in obil¬
nostjo dobrot tukaj prebivaš, da ni tako
velikega bolnika in reveža, kterega bi
ti ne mogel ozdraviti in pokrepčati. O
Jezus, naj sladkejši pokoj človeškega
serca! tudi jaz najdem v tebi naj sve¬
tejši veselje, naj sladkejši tolažbo in
naj veči moč 5 zato z veliko pobožnostjo
in gorečo ljubeznijo, z željami in vese¬
ljem vsega svojega serca po tebi hrepe¬
nim. O Gospod! želim te prejeti, kakor so

67

te z veselimi željami prejemali in vži-
vali tvoji zvesti služabniki, kteri so ti
v svetosti svojega življenja naj bolj
dopadli, ker so se z največi pobožnostjo
pri tvoji sveti mizi znajdli. O moj Bog,
večna ljubezen in vsa moja dobrota,
prejeti te želim z najmočnejšimi željami
in z največi ponižnostjo, kakoršno je
kedaj kteri tvojih služabnikov imel, ali
občutiti zamogel. In akoravno sem
merzel, neobčutljiv, slep, zaničljiv, poln
revšine in nadlog, poln križev in težav;
se vendar s toliko večim zaupanjem k
tebi hočem podati in se tudi terdno za¬
nesem, da me boš s svojim lastnim
mesom in s svojo rešnjo kervjo pokrep¬
čal, da bo tvoja neizrečena ljubezen
mene mlačnega in merzlega ogrela in
da me bo tvoja milost rešila iz nadlog,
v kterih žalostno zdihujem. O Jezus!
pridi torej k meni, dasiravno nisem
vreden, da k meni prideš; pa le pridi
in pokrepčaj mojo oslabljeno dušo. O
Jezus! nisem vreden tebe prejeti, pa
vendar zaupam v tvojo milost in dobrot¬
ljivost, da me ne boš od sebe pahnil.

5 *

68

O Jezus! nisem vreden tebe, neskončno
svetost, v svoje serce sprejeti, pa ven¬
dar ponižno upam, da me boš skesanega
in potertega serca zavergel. Pridi to¬
rej k meni, dasiravno nisem vreden te
prejeti, pa Je pridi, ker te moje serce
močno želi in moja duša neprenehoma
po tebi hrepeni. O Jezus, moja lju¬
bezen! pridi k meni, dasiravno nisem
vreden; pa le pridi, glej, o Jezus!
tebi hočem zanaprej živeti, tebi umreti.
Amen.

Molitve po sv. Obhajilu.

Zahvala.

Duša Jezusova — posveti me,

Kri Jezusova — operi me,

Terpljenje Jezusovo — poterdi me,
Rane Jezusove — ozdravite me,
Serce Jezusovo — sprejmi me,

Duh Jezusov — oživi me,

Lepota Jezusova — za seboj vleci me,
Ponižnost Jezusova — ponižaj me,
Krotkost Jezusova — potolaži me,

69

Svetost Jezusova — posveti me,
čistost Jezusova — očisti me,

Križ Jezusov — podpiraj me,

Ternje Jezusovo — kronaj me,

Žolč Jezusov — napoji me,

Usta Jezusove — blagoslovite me,

V življenji in v smerti, zdaj in v več¬
nosti. Amen.

O presrečna ura, v kteri sem tebe,
o moj Jezus! vreden bil prejeti. Zdaj
tedaj si moj, o presladki Zveličar! in
s teboj sem zedinjen. Moje revno serce
si si izvolil za svoj tabernakelj, mojo
ubogo dušo za svojo nevesto. S svojim
presvetim mesom si me nasitil, s svojo
predrago kervijo me napojil. Zdaj ži¬
vim, ali ne jaz, ampak ti, moj Zveli¬
čar, živiš v meni. Koliko bolj srečen
sem, kakor celo angelji v nebesih, ker
oni smejo le pred prestolom tvojega
Veličastva padati in te z naj globo-
kejši ponižnostjo moliti; jaz pa, jaz
ubogi prah in pepel, sem te vžil, jaz
te smem v svojem sercu nositi! Veselil
se je stari Simeon, ko te je ko Dete
smel vzeti v svoje naročje; rad je hotel

70

umreti, ker so tebe gledale njegove
oči. In kako naj bi se še le jaz vese¬
liti mogel, ker sem te smel celo v serce
prejeti in sem zdaj natanko s teboj
zedinjen ?! Tvoja služabnica Magdalena
je kopernela goreče želje, na dan tvo¬
jega častitega vstajenja tvojih nog se
okleniti, in kakor jih je enkrat s sol¬
zami bridkega kesanja močila, se jih
zdaj s poljubljeji prevesele ljubezni doti—
kovati, ali nisi ji dovolil rekoč: „Ne
dotakni se me ! u  In mojemu sercu, ki
je bilo dosihmal tako merzlo in mlačno
v ljubezni do tebe, si se vsega podaril
s kervijo in z mesom, z dušo in s te¬
lesom, po Božji in človeški natori!
Smem te vsega imeti! O čudo milosti!
o čudo ponižanja! o čudo ljubezni!
O kako slabega in nezmožnega se ču¬
tim, spodobno se ti zato zahvaliti. Ka¬
kor tisti mož izmed deset gobovih, ki
se je očišen sam s hvaležnim sercem
povernil in se pred teboj na kolena
vergel, tudi jaz pred te padem in se
ti zahvalim za neizrekljivo gnado tvo¬
jega prihoda v mene ubogega grešnika!

71

S povikšano materjo kličem : Moja duša
poveličuje Gospoda, in moj duh se raz-
veseluje v Bogu, mojem Zveličarji!
Milostljivo se je ozerl na nizkost svoje
dekle. Velike reči mi je storil On,
ki je mogočen in sveto njegovo ime.“
O vi angelji in svetniki, poveličani ne¬
beški prebivavci! pridite in hitite mi
na pomoč hvaliti mojega in vašega Go¬
spoda, mojega in vašega Boga, najvi-
šemu gostu prepevati neskončno slavo.
Vse stvari na nebu in na zemlji naj moji
hvalni pesmi priglasvajo, in s tremi mla-
denči v ognjeni peči kličem: „SIavite
Gospoda, ve vse dela Gospodove! Hva¬
lite in povikšujte ga na veke čez vse!“
O moj Bog, in moj Gospod ! kakor
nekdaj v jaslih Betlehemskih, tako zdaj
v mojem sercu prebivaš. (), ko bi te
mogel s tako globoko ponižnostjo in
pobožnostjo moliti, kakor so te v tisti
sveti noči molili tvoja presrečna mati,
tvoj zvesti rednik Jožef in pobožni pa¬
stirji! V globoki osramotenosti zavoljo
svoje nevrednosti klečim zdaj pred tvo¬
jim sedežem, ki si ga postavil v sercu

n

svojega najmanjšega hlapca, in zdihu¬
jem : ,,Od kod to meni, da me pride
naj Viši obiskat ? u  Kako Ji morem
tvojemu veličastvu spodobno počešenje
skazovati? V prahu ležim pred teboj,
o Gospod nebeških trum; se družim s
tvojimi izvoljenimi častivci, poveličanimi
duhovi, in ž njimi kličem : Svet, svet,
svet je Gospod Bog Sabaot! Polno
je nebo in zemlja njegovega Veličastva!
Hosana na visokosti! Hvaljen bodi, ki
pride v imenu Gospodovem! O Ijubez-
njivi Jezus! ne samo na križu, ampak
tudi danes si se mi zopet vsega dal v
dar ljubezni. Kaj pa naj ti jaz, o
Gospod nebes in zemlje! prinesem v
vreden dar hvaležnosti? Oh, sej poznaš
moje uboštvo in pomanjkanje, mojo
revšino. Ali vendar, o Gospod! poni¬
žanega in skesanega serca ne boš za-
vergel. Zatorej ti darujem vse svoje
serce 5 tvoje presveto meso gaje danes
posvetilo, tvoja predraga kri ga je spre¬
menila v sveto posodo; ti si ga s svo¬
jim prihodom povzdignil v sveto prebi¬
vališč. — Ohrani tedaj to serce ko svoj

73

vedni tabernakelj, in varuj ga vse ne¬
vede greha in slednje gnjusobe raz-
djanja. Napoliiuj ga neprenehoma s
svojim svetim blagoslovom in ne pusti
plamena pobožnosti in ljubezni nikdar
v njem ugasniti. S tem svojim sercem
ti darujem tudi svoj um; razsvetluj ga
zmirej z žarki svoje gnade; darujem
ti svoj spomin, in te prosim, drami in
budi ga, da tvojih zapoved in dobrot
nikdar ne pozabi; darujem ti svojo
voljo, naj bi jo za vse dobro zmirej vne¬
mal. Darujem ti tudi svojo dušo, izvoli
si jo za svojo nevesto. Ravnaj ž njo
po svoji modrosti, nikar ji ne prizanašaj
s ternjevo krono terpljenja, ampak daj
ji piti iz keliha bridkosti. Kakor si
ti enkrat na Oljski gori k svojemu ne¬
beškemu Očetu, tako jaz danes k tebi
molim : ,,Ne moja, ampak tvoja volja
naj se zgodi. u  Tudi moje telo z vsimi
udi in občutki bodi tebi darovano, v
svoj tempelj si ga danes posvetil. Res
blagor tudi mojemu telesu, ker je tebe
sprejelo in te nosi. Ohrani to, po tvo¬
jem prihodu blagoslovljeno in tebi da-

74

rovano telo v svoji službi in nikar ne
pripusti, da bi se kedaj vklenilo v ve¬
rige greha in sužnosti. Vsega, z dušo
in s telesom se ti izročim v dar; od¬
slej hočem le tvoj biti, tebi živeti, tebi
umreti, le tvoj biti živ in mertev. Amen.

Molitev k Mariji Gospej presvetega
Serca.

Ljubeznjiva Gospa! z velikim ve¬
seljem in z nezapopadljivo sladkostjo
je bilo tvoje presveto serce napolnjeno,
ko te je vsegamogoenost sv. Duha ob¬
dala, in si potem večnega Sina nebe¬
škega Očeta, Odrešenika sveta, Jezusa
Kristusa, spočela in rodila. Poglej,
ravno ta Jezus je zdaj v mojem sercu,
ker sem ga pri svetem obhajilu prejel.
Oh, kako velika gnada mi je zdaj došla,
ko me je pravi živi Bog in človek
skupaj obiskal. O Marija, preljubez-
njiva mati! pomagaj mi torej Boga
moliti in hvaliti, in veseli se z menoj,
kraljica nebeška! veseli se z mojo dušo,

75 '

ki jo je Gospod nebes in zemlje obiskal
in s svojo pričujočnostjo posvetil. Po¬
magaj mi tudi se zahvaliti za gnado,
ktero sem danes pri sv. obhajilu prejel,
za gnado, ktera je tako velika, da jo vsi
angelji, vsi svetniki Božji zapopasti ne
morejo. O Marija! prosi za me Boga, da
me to obhajilo popolnoma opraviči in
prerodi. Tako mi bo današnje sveto ob¬
hajilo v dušno zveličanje, ktero serčno
želim, in tudi v tebe, o Marija! terdno
zaupam, da me boš enkrat pripeljala v
večni nebeški raj. Amen.

Molitev k naši ljubi Gospej presve¬
tega Serca.

(Za srečno smert.)

Strah moje kosti pretresa in sko-
rej moram obupati, kadar premišljujem
težave in bridkosti tiste ure, ko se bo
moja duša telesa ločila. Zavoljo ve¬
likih težav in skušnjav, ktere bodo
mojo ubogo dušo stiskale in motile, ne
bom vedil takrat, kam se podati in
pri kom pomoči iskati. Zato že zdaj,

76

moja mati, naša Gospa ! k tebi pribežim,
in te ponižno prosim, kakor se prositi
le zamore, da mi pomagaš v mojih
smertnih težavah in bridkostih. Marija,
milost in upanje sveta! pomagaj mi
takrat, in spomni se današnje prošnje,
rekoč: kadar bo mrak mojega življenja
nastopil, Gospa, pomagaj mi! kadar
bodo moje noge merzle postale, Gospa,
pomagaj mi! Kadar bodo moje roke
se tresle, da ne bom mogel več križa
v rokah deržati, Marija, pomagaj mi!
Kadar bodo moje ustnice merzle po¬
stale, in moj jezik oslabel, Gospa, po¬
magaj mi! Kadar bodo moje lica oble¬
dele, Gospa pomagaj mi! Kadar bo
na mojih laseh in na mojem čelu rnert-
vaški pot stal in kadar bodo moje ušesa
oglušele, Gospa, pomagaj mi! Kadar
me bodo skušnjave obdajale, Gospa,
pomagaj mi! Ko me bodo moji sovražniki
nadlegovali in me bo spomin zapušal,
Gospa, pomagaj mi! Ko bodo moji pri¬
jatelji okoli mene stali in rekli: v krat¬
kem se bo ena duša iz tega sveta lo¬
čila, Marija, pomagaj mi! Kadar bo

77

moja duša od telesa slovo jemala,
Gospa, pomagaj mi! Ko bo moja duša
telo zapustila in se od njega ločila, jo
ti, Marija! sprejmi in pojdi z njo pred
sodnji stol, in ko jo boš pripeljala pred
sodnji stol, jo pokrij s plajšem svoje
milosti, in prosi, da jo ostra sodba
Božja v brezno pekla obsodila ne bo;
temue da pride po milosti Božji in po
tvoji mogočni priprošnji v nebeško kra¬
ljestvo. Naša ljuba Gospa presvetega
Serca, prosi za nas Boga! Amen.

Molitev pred podobo križanega Jezusa,

* ktero se po prejetih zakramentih sv. po¬
kore in sv. Rešnjega Telesa popolnoma
odpustki zadohL

(Vedi, da se odpustki te molitve morejo tudi dušam
v vicah v prid oberniti. Sv. oče Pij VII. so 10.
mal. travna 1821 poterdlli popolnoma odpustek, kte-
rega sta že Klemen VIII. in Benedikt XIV. podelila
vsim tistim, kteri se svojih grehov skesano spovedo,
sv. Bešnje telo vredno prejmejo, in to molitev pred
podobo križanega Jezusa pobožno molijo.)

Poglej me, o moj preljubeznjivi
in dobrotljivi Jezus! pred tvojim nar

78

svetejšim obličjem kleče te prosim s
preserčno gorečnostjo, da mi v serce
vtisneš prav žive občutljeje vere, upanja
in ljubezni, pravo žalost nad mojimi
grehi, in prav terdno voljo se pobolj¬
šati; ker s preserčnim usmiljenjem in
z veliko žalostjo premišljujem in pre-
vdarjam tvoje petere rane, in imam
pred očmi to, kar je od Tebe, o do¬
brotljivi Jezus ! prerok David govoril:
„Prebodli so moje roke in noge, pre¬
šteli so vse moje kosti u .

Večni Oče! jaz ti darujem
predrago kri Jezusa Kristusa v
spravo svojih grehov, in za po¬
trebe svete cerkve.

Sv. oee Pij VII. so 29. sušca 1817 podelili
vsim vernim 100 dni odpustka, kolikorkrat bodo to
darovanje pobožno molili.

Drug 1 ! del.

Marijin mesec majnik

in

druge razne molitve.

80

'J odpisani pomočnik vodja bratov Šine
,,NaŠe ljube Gospe presvetega Serca 11  za slo¬
vanske pokrajine (dežele) je dobil dovoljenje,
od misijonarjev presvetega Serca Jezusovega
prestaviti omenjene bukvice v slovenski jezik.
Tukaj jili imate , in upamo, da se tudi med
Slovenci tako hitro razširijo, kakor se je to
zgodilo na Francoskem. Pripravne so za
današnje čase, ker budile Ti bodo pobožne
Čutila in Te učile bolj in bolj spoznavati
visoko vrednost Marijno in opravičen njen
krasni lepi in skrivnostni naslov „N. lj. G.
presvetega Serca. 11  Napolnile pa Ti bodo tudi
serce s sladkim upanjem gotov biti vedne
pomoči nebeške kraljice, če jo boš vredno
častil. Berite, pa ne samo berite, veliko več
premišljujte, posebno mesca majnika velike
skrivnosti Serca Jezusovega in Marijnegci ,
ktere hote v njih popisane našli.

V Ljubljani mesca suŠca 1875.

Jakob Dolenec,

stolni kaplan.

81

Sv. oče papež Pij VII. so leta 1815. njaj-
nikovo eešenje Marije Device poterdili in vsem ver¬
nim, kteri v cerkvi ali doma Marijo celi mesec majnik
časte z molitvami ali z drugimi dobrimi deli, za
vsaki dan mesca dodelili odpustek za tri sto dni,
enkrat v mescu pa popolnoma odpustek, namreč
tisti dan, ki prejmejo zakramenta sv. pokore in sv.
rešnjega telesa, in molijo za potrebe sv. matere ka¬
toliške cerkve. Ti odpustki se morajo tudi dušam
v vicah v prid oberniti.

Glej, šmarnico belo Sem vsega očistil,

Za god ti pod&m, Ozaljšal lepo,
Pomladni dar pervi, Da tebi, prečista,

Ki tu ga imam. Prijetnejši bo.

In ž njo ti darujem Oj vzemi ga, prosim,
Še svoje sercč, Da tebi živi,

Scer slabo, pa vneto, Naj boljši zavetje
Devica, za te. Pri tebi dobi.

Cvetlice.

6

82

Priprava.

(Ta priprava naj se moli vsak dan pred berilom.)

Ljubljeno bodi vselej in povsod
presveto Serce Jezusovo! Presladko
serce Marij no, reši me! Jezus, Marija,
Jožef! vam darujem svoje serce, svojo
dušo in svoje življenje.

Naša ljuba Gospa presvetega Serca,
prosi za nas Boga!

Prosi za nas, o nevesta sv. Duha,
da nam milost tvojega Božjega Ženina
dodeli spoznanje resnice, da vravna in
poterdi naše sklepe, da jih vselej tudi
k časti trojedinega Boga in sebi v zve¬
ličanje spolnimo. Ti, o naša ljuba
Gospa presvetega Serca! sprosi nam
milost, da postanejo naše serca po¬
dobne Sercu tvojega Božjega Sina in
da vselej le tisto požele, kar Njemu
dopada. Češena Marija.

83

Na večer pred permu dnevom.

Zakaj naj častimo „Našo ljubo Gospo pre¬
svetega Serea“.

1. Vse nas vabi in kliče dneve
prijaznega mesca majnika posvetiti
»Naši ljubi Gospej presvetega Serca.“
Narava seje prerodila in oblekla zelen
plajš, po livadah že prepevajo žvergo-
leči tički hvalo Vsegamogočnemu, pri¬
jetne vijolice razširjajo svojo vonjavo.
Tudi iz svete cerkve nam je veli¬
častno zadonel glas: ,,Aleluja". Kamor¬
koli se le ozre tvoje oko, povsod je
znamnje novega življenja, novega ve¬
selja. Zraven našega Zveličarja pa
častimo tudi njegovo preblaženo mater.
Kjer se glase mile pesmi Odrešeniku,
prepevajo radostno Evini otroci hvalo
nebeški kraljici, ki nam je rodila Solnce
pravice. Posebno pa nas je razveselil
v današnjih časih še drugi primerljej,

6 *

84

Spoznali smo namreč „svojo mater“
pod lepim imenom kot varhinjo in za¬
kladnico presvetega Jezusovega Serca,
in jo tudi zato imenujemo „našo ljubo
Grospo presvetega Serca . 11  — Tudi Ma¬
rija je le stvar Božja, toda obdarjena
s prednostmi, kterih pa, kakor pravi
sv. Bernard, nikdar zadosti prehvaliti
ne moremo. Pomislite, ljubi bratje v
Kristusu, piše pobožen častivec Marijin,
kolikor bolj si prizadevate Marijo ča¬
stiti, toliko podobniši ste svetim cer¬
kvenim učenikom, kteri so se skušali
v slavljenji Marijnem; svetim apostelj-
nom in evangelistom, kteri so jo ozna¬
nili vsemu svetu; prerokom, ki so jo
napovedovali človeškim rodovom; oča¬
kom, ki so zdihovali po njenem rojstvu.
Posnemali bote tedaj tim bolj svetnike,
kolikor bolj si prizadevate častiti Ma¬
rijo, Njo, ki je naša mati, srednica
pri Bogu in kraljica. Posnemali bote
le nebeške verste angeljev, kteri Ma¬
rijo brez prenehanja poveličujejo. Se
več. Posnemali bote presveto Trojico
samo, ki čudovito časti Marijo in njeno

85

čast pospešuje: Bog Oče s svojo mo¬
gočnostjo, Bog Sin s svojo neskončno
modrostjo in sveti Duh s svojo ne¬
izmerno ljubeznijo. Pomislimo slednjič
še, da, kolikor bolj častimo brezma¬
dežno Devico, toliko bolj dopademo
Božjemu Jezusovemu Sercu, ktero nam
je samo razodelo način in pot, kako
moremo častiti Marijo.

2. Naša ljuba Gospa presvetega
Serca nas sama vabi, da jo pod tem
naslovom častimo. — Hitro razširjenje
te bratovšine, brezštevilne milosti, ktere
Marija deli, kdor jo kliče: Naša ljuba
Gospa presvetega Serca, prosi za nas
Boga, odpustki, ktere je sv. Cerkev
podelila, čez 7 milijonov udov, ktere
že ta bratovšina ima, vse to in še več
druzega nam glasno spričuje, da Ma¬
rija želi, dajo tako imenujemo, in nam
poterdi zaupanje do Nje, ko nas kliče
k sebi rekoč: „Pridite k meni, ki ste
trudni in obteženi, ki vas teže grebi
in stiskajo nadloge, pridite vsi, ki ste
žalostni in brez tolažbe, jaz imam za¬
klad, kterega po pravici imenujem:

86

,,upanje brezupnih", Serce Jezusovo
je moje; moje je, ker sem ga toliko
ljubila; moje je, ker sem delila z njim
vse britkosti, in vselej rada podelim
revnim njegove milosti. Zatecite se k
meni, ker jaz sem tista pot, ki pelje
do studenca večnega življenja."

3. Pridimo tedaj vsak dan vmaj-
niku k ,,naši ljubi Gospej presvetega
Serca s pravim otroškim zaupanjem.
Ponižajmo se pred Njo, poslušajmo
njen glas, zakaj Jezusovo Serce bo
govorilo po Mariji, nabirajmo si one
čednosti, kterih je ona pravi vzor, in
zbirajmo in hranimo gnade, ktere nam
bo ona sprosila pri Sercu Jezusovern.
Njena prošnja ima neomejeno moč
nad Sercem Vsegamogočnega; njena
ljubezen do nas presega ljubezen vsake
zemeljske matere; pogled na našo sla¬
bost ji navdihuje usmiljenje in delila
nam ga bo v obilni meri.

Sklep:  Postavi v svoji sobi
majhen oltar s podobo naše ljube Gospe
presvetega Serca in ozaljšaj ga iz lju¬
bezni do Marije s cvetlicami.

87

Zgodba.

Začetek češenja bralovšine „Naše ljube
Gospe presvetega Serca“.

V mestu Isudun-u v Burski ško¬
fiji na Francoskem so obhajali devet-
dnevnico v ta namen, da bi mogli usta¬
noviti misijonarsko družbo najsvetejšega
Serca po Marijni priprošnji. Ker so
bili zaderžki k dosegu tega namena
premnogi, je bila Božja pomoč toliko
potrebnejši, človeška pomoč pa komaj
pričakovati. Obljubijo Mariji, da ji
hočejo posebno ljubav skazati in jo po¬
sebno počastiti, ako dobrotno pomore,
da se to doseže. Dne 8. decembra
1854, ko je bil vesoljni svet razvese¬
ljen, ker je bilo brezmadežno spočetje
Matere Božje za versko resnico raz¬
glašeno, je posijal žarek upanja, da se
tudi ta blagi namen doseže. Nova
družba se v resnici ustanovi, hitro tudi
pomnoži, in kmalo so sozidali prelepo
cerkev Sercu Jezusovemu, ozaljšano s
podobami, ki so vžigale in spodbujale

88

gorečo ljubezen do presvetega Serca.
•— Treba je bilo Materi Božji oltar
postaviti v cerkvi misijonarjev najsve¬
tejšega Jezusovega Serca, toda s kte-
rim naslovom jo hočejo častiti ? Božja
previdnost je sama pomagala in navdih¬
nila nov naslov prečisti Devici: Naša.
ljuba Gospa presvetega Serca razodeva
v podobi, v kteri jo naslikujemo kot
kraljico Serca Jezusovega prečudovito
presune serca vernikom. L. 1864 je
sv. Cerkev poterdila ustanovitev bra-
tovšine ,,Naše ljube Gospe presvetega
Serca.“ Dandanes šteje že čez 1000
cerkva in oltarjev", 7 milijonov udov,
čez 75.000 prošenj je že uslišala naša
ljuba Gospa presvetega Serca.

Ta mali začetek, tako slabi po-
močki in tako velikansk vspeh, ali ne
spričuje to očitno, da naša ljuba Gospa
presvetega Serca ljubi ta častni naslov?

Molitev.

Skazi, o mogočna Gospa!
da si res Gospa Jezusovega Serca,

89

in da nebenega ne zapustiš, ki
k tebi pribeži in na te otročje
zaupanje stavi; nagni svoje ušesa
k našim prošnjam in ne pozabi
svojega ljudstva. Daj nam za slabo
hvalo, ktero ti skazovati zamo-
remo, velike darove iz obilnosti
svojih gnad. Stori, da bode zve-
dil ves svet, da si ti vsim, kteri
pri tebi pribežališa išejo, mo¬
gočna pomočnica, da jim na strani
stojiš v njih potrebah, da jih va¬
ruješ v nevarnostih, jih rešiš v
stiskah, in tolažiš v njih terpljenji.
Bodi, o mogočna Gospš Jezuso¬
vega presvetega Serca! naše upa¬
nje v življenji in naša tolažba v
smerti. Amen.

Naša ljuba Gospa presvetega
Jezusovega Serca,, prosi za nas
Boga! Amen. Cesena Marija
(trikrat).

90

Pervi dan.

Marija od vekomaj izvoljena kraljica Serca
Jezusovega.

Daruj tudi ti svoje serce Jezusu.

,,Vse veličastvo kraljeve hčere
je od znotraj v zlatih robovih.“
Ps. 44, 14.

1. Bog je hotel pripraviti vredno
mater svojemu Sercu. — „Ljubezen,
pravi Tomaž Kempčan, pa je kaj ve-
licega“. Od vekomaj sem je bila lju¬
bezen bitje Božje. Ljubezen Božja je
vstvarila svet in kar na njem prebiva,
in ljubezen je tudi nam naredila skriv¬
nost včlovečenja Sinu Božjega. Lju¬
bezen pa mora siliti tudi nas, oživiti
v naših sercih nasprotno ljubezen do
te skrivnosti.

Beseda Božja se je tudi včlovečila
iz ljubezni, da bi našla zopet ljubezen,
kdo pa naj bi imel med vstvarjenimi
bitji najgorečniši ljubezen?

Ti, o Bog, si razsodil in odločil
prednosti svoji materi, materi vredni
tvojega Serca, materi, ktero si vstvaril

91

v svoji modrosti, vsegamogočnosti in
dobroti. In ta mati je Marija. Ti. si
jo vstvaril iz ničesa pa brez madeža
in vso lepo. Ti si jo odločil od vekov
sem kraljico svojemu presvetemu Sercu,
in ko si se pervič ozerl na-njo, se ti
je priljubila, in ranjeno je bilo tvoje
Serce nepopisljive ljubezni. Bog tedaj
si je vstvaril mater, katera je vredna
zapovedovati njegovemu Sercu. Kdo
bi si mogel misliti veči prednosti, ka¬
kor je prednost Gospe presv. Serca
Jezusovega?

Kaša ljuba Gospa presv. Serca
je pa tudi od pervega trenutka svojega
brezmadežnega spočetja vedila vredno
ceniti milost, povzdignjena biti v mater
milosti Božje. — Ko je Eva nedolžna
iz stvarnikovih rok prejela življenje,
se je povzdignila v goreči ljubezni do
Njega. Njena duša se je morala to¬
piti ljubezni do Onega, kteri jo je po¬
klical v življenje, da občuduje dela
njegove vsegamogočnosti.

Kakošni pa so bili še li občutki
naše boljši matere, druge Eve, ko je

92

v pervih trenutkih svojega spočetja
zagledala z duhovnimi očmi čeznatorne
zaklade Božjega usmiljenja in ljubezni
do človeškega rodu. O, s koliko hi¬
trostjo se je vzdignilo njeno čisto serce
v naročji Naj vi šega, da ogleda pred¬
met svojega gorečega hrepenenja. Na
perotah Božje ljubezni v višave zamak¬
njena, kakor pravi sv. Albert Vel., je
pregledovala nezmernost Božjega usmi¬
ljenja, ter se vernila od ondod z Božjim
Sinom. — Sin Božji začne sedaj živeti
življenje milosti in ljubezni v izvoljeni
Devici, ktero je izvolil mater in kra¬
ljico svojega Serca.

Potrudimo se tedaj na pot, ktero
nam kaže Naša ljuba Gospa presvetega
Serca, ker le po tej poti moremo do¬
seči najboljši Serce Jezusovo. Alco
hočemo zadobiti milosti, ktere nam je
pripravljena deliti naša ljubeznjivaMati,
darujmo in posvetimo se popolnoma
Božjemu Sercu, najpoprej pa svoje
misli, besede, nagnjenja, terpljenja in
opravila, da stori z nami, kakor je
njegova sveta volja. In ako so res

93

naše serca tako vdane in pripravljene,
smemo s terdnim zaupanjem pričako¬
vati največih milost v svoje zveličanje
iz rok naše ljube Gospe presvetega
Serca.

Sklep.  Izročimo se danes po¬
polnoma sercu naše ljube Gospe in
naj slajšemu Jezusovemu Sercu s po¬
nižno prošnjo zveličane Marjete M., da
nepreklicano ostane to naše posvečenje,
dokler bo v naših persili bilo serce.

Poročilo

bratovšine ,,\’aše ljube Gospe presvetega
Serca“v pomoč v sim obteženim in obupajočim.

Namen te bratovšine je: moliti za
srečen izid vsim tistim, kteri so v
dušnih in telesnih potrebah in v obup¬
nem stanu. S tem pa skažemo Mariji
gotovo najveei zaupanje, kterega imamo
do Nje. In ker je ona kraljica Serca
Jezusovega, zakaj bi ne zajemala tudi
iz njegovega Serca obilno gnad in jih
nam revnim ne delila? In kdaj ravno

94

bolj potrebujemo njene pomoči, kakor
v terpljenji, skušnjavah in obupnosti?

Kdo bi pa tudi soštel tolažbe,
ktere je ta bratovšina že sprosiia v
raznih nadlogah našega življenja? Od
junija 1864 do aprila 1873 se jih je
nad 7 milijonov priporočilo v naj večih
stiskah svojega življenja, ktere prošnje
je predstojništvo v Isudun-u izročila
brezštevilnim udom v molitev k pre¬
svetemu Sercu Jezusovemu.

Take priporočila narastejo včasih
na mesec do 300.000. Koga bi ne
ginilo v serce, če pride v četertek in
nedeljo v to društvo in sliši od vsih
krajev sveta brati prošnje, s kterimi
terkajo kristijani na svetiše presvetega
Serca Marijnega. Zdaj prosi mati
zdravja bolnemu otroku, keršanski starši
spreobernjenja zgubljenemu sinu ali
grešni Magdaleni. Zdaj zopet se sli¬
šijo mili klici za spreobernjenje terdo-
vratnih grešnikov, za polajšanje dušnih
bolečin, za ljubo zdravje, za spravo
med sovražniki i. t. d. Iz dna serca
pa doni vsim terpečim le en glas, re-

95

koč: S terdmim zaupanjem kličemo k
tebi, Gospa presvetega Serca, k tebi,
ki si še edino naše upanje v groznih
težavah! In vi prijatelji, naši družniki
N. lj. G. presvetega Serca, prosite
tudi vi za nas, sprosite nam zaželene
pomoči.

Molitev.

Bodi češena, o sveta zarija
zveličanja, preljuba Gospa Je¬
zusovega presvetega Serca, od
vekomaj izvoljena Mati Božja!
O ti svetle vrata nebeške! Kdo
bo popisal veselje angeljev Božjih,
ko so zvedili, da si ti svetu ro¬
jena. Koliko je bilo veselje starih
očakov in prerokov na dan tvo¬
jega rojstva, kteri so leta in leta
po tebi zdihovali in tvoj prihod
prerokovali! Pa tudi naše duše
z ele danes, o preljuba Gospa, z;

96

njimi počastiti tvoje čisto spo¬
četje in tvoje veselo rojstvo. O
Marija, Gospa Jezusovoga pre¬
svetega Serca! vzemi tudi nas v
versto svojih častiveev, varuj
nas, brani nas in daj, da deležni
postanemo odrešenja tvoj ega Bož¬
jega Sina. Amen.

Naša ljuba Gospa presvetega
Jezusovega Serca, prosi za nas
Boga! Amen. Cešena Marija
(trikrat).

Drugi dan.

Marija se skerbno pripravlja za visoki poklic
postati kraljica Serca Jezusovega.

Serce Jezusovo nas kliče k svetosti.

,,In jo popeljem v samoto,
in ji bom na sercč govoril.**
Ozej 2, 14.

1. D a r o v a n j e M a r i j n o v t e m-
peljnu. — Od pervega začetka živ*

97

ljeiija čuti Marija v svojem sercu neko
nagnjenje, ktero jo sladko vabi k Go-
spodu. Pozabljena od sveta, tudi ne
iše svojega bogastva na njem. Zemelj¬
sko življenje s svojim minljivim vese¬
ljem ji greni, vse bogastvo je sama
goljufija, ona Liti in hrepeni za Njim,
ki ga ljubi njeno serce, in nihče ji
tega braniti ne more. Ona ga najde.
Tempelj, sedež Njegovega veličastva,
jo je globoko presunil in s svetim
strahom navdal kjer On biva, hoče
tudi Ona svoj šotor postaviti. — V
tihi samoti, med dišečimi daritvami,
med petjem levitov in med slavnimi
darovi se njena duša z angeljsko lah¬
koto vzdiguje proti nebesom. Komaj
je dopolnila tretje leto. že šeta v sve¬
tišč. Angeljski kori spremite jo tjekaj,
vzemite jo v varstvo pod svoje peruti,
sej je vaša kraljica! ..Jeruzalemske
hčere so spravile skupaj veliko boga¬
stva, Marija je vse prekosila, ker ima
serce Jezusovo v svoj delež.

Pojdi le tjekaj, o Marija, kjer
niso še prestopile noge svetiša, čisteji

Cvetlice. 7

98

device od tebe in duhovni stare zaveze
še nikdar niso darovali Bogu prijetniši
daritve kakor si ti.

Poglejmo tedaj tukaj svojo Estero
pred sedežem Gospodovim in Stvar¬
nikovim polno hrepenenja biti njegova
služabnica, kteri pa je kralj nebes in
zemlje izročil gospostvo svojega kra¬
ljestva in jo postavil, da ona deli vsim
dobrote in bogastva njegovega serca.

2. Marija v tempeljnu.  Tu¬
kaj se je imelo spolniti nad njo prero¬
kovanje sv. Dulia: „In jo popeljem v
samoto, in ji bom na serce govoril.-'*
Naj višji, kteri po besedah sv. Duha
upodoblja serca človeške, izobražuje
serce Marijno v sveti tihoti še z veči
ljubeznijo in milostjo, kakor pri družili
Adamovih otrocih. Brez nehanja dela
Božja milost ž njo, nebeški mojster jo
hoče storiti sebi nar podobnejši bitje,
kterega presega na lepoti, čednostih in
vrednosti edino le serce Jezusovo.

Kar tedaj Marija začne, njena
duša je vedno pod varstvom Božjim
in nebeško oko čuje nad sercem, v

99

kterem sije On svoj sedež izvolil. „Moje
serce zmirom čuje“, laliko vsigdar Ma¬
rija reče. In ravno zato je serce naše
matere središe, v kterem se strinjajo
vsi žarki Božje ljubezni. Sej je ona
izvoljena jutranja zarija in oznanovavka
Solnca pravice, v imenu vsega člo¬
veštva, angeljskili korov in sv. Trojice
poklicana pokloniti se Sercu, ktero je
vse ljubezni vredno.

3. Hodimo tedaj pod varstvom
N. lj. G. presvetega Serca po njenih
stopinjah, ako hočemo sveto živeti.
Serce Jezusovo tudi nam vsim kliče,
kakor nekdaj zveličani Marjeti Mariji:
»Pomisli, moja hči, če more kteri oče
svojega sina toliko ljubiti, tako zelo
zanj skerbeti in mu dobrot skazovati,
kakor si jih ti od mene prejela in
kterih sem ti še zmirom pripravljen
deliti. O koliko truda mi je vendar
prizadjalo in kako poterpežljivost sem
moral s teboj imeti od perve mladosti,
v kteri si se nekoliko ustavljalo za
menoj iti, da sem te popolnoma pre¬
drugačil po svoji volji in te storil

7 *

100

meni dopadljivo". In zopet na drugem
kraji: ,Pomisli, da sem svet učenik
in da svetost ljubim. Moje cisto serce
sovraži vsak madež. Pomisli vendar,
da zavoljo svoje neizmerne ljubezni
sem se ponižal do tebe, da te učim
svetosti in spoznavati moje namene.
Mlačne in vnemarne duše mi merzijo
in kakor usmiljeno in prizanesljivo
ravnam s človeškimi slabostmi, me
sili pravica svariti in ojstro kaznovati
nezveste.

Sklep:  Premišljuj danes vsaj 5
minut prav resnobno: Kakošna je moja
svetost, ktero serce Jezusovo od mene
zahteva.

Poročilo.

Osemdeset tisoč zalival „Naie ljube Gospe
presvetega Serca . 11

Tisoč in tisočere molitve, sv. ob¬
hajila in druge dobre dela, ktere ne¬
prenehoma družabniki N. lj. G. pre¬
svetemu Sercu pošiljajo, da bi Ona v
vsih težavnih zadevah in obupajočim

101

v Isudunu sprosila srečen izid, do-
zdaj niso ostale še neuslišane. Kra¬
ljica Serca Jezusovega nam še več
podeli, kakor jo prosimo, in brezšte¬
vilne so že sedaj njene milosti. Nad
osemdeset tisoč prošenj je bila v teku
9 let milostno uslišala, ktere hrani
omenjeno društvo zapisane v znamnje
naj veči vdanosti in ljubezni do N. lj.
Gospe presvetega Serca. Od dne do
dne raste ta velika hvaležnost in na
leto dospe in preseže število dvajsetih
tisoč. In ne le telesne milosti, kakor
čudne ozdravljenja, posebna sreča pri
kupčijah, nepričakovan izid v težavnih
rečeh in pomoč v naj veči sili; tudi v
dušnih zadevah so neizmerne njene
milosti. Tu se spreoberne terdovratni
grešnik na smertni postelji, drugi kri¬
voverec se poda zopet v naročje sv.
Cerkve; zopet drugi je rešen iz velike
nevarnosti i. t. d. Vse te milosti pa
deli svojim služabnikom in služabnicam
njeno blaženo serce, da bi vnela serca
svojih otrok k spoznanju in ljubezni
kraljice presvetega Jezusovega Serca.

102

Tudi mi hočemo nekoliko zgledov v
bukvicah popisati. Veliko, neizrečeno
veliko jih je zapisanih v letnih poročilih
društev N. Ij. G. presv. Serca na
Nemškem, posebno v mesečni knjižici
„Monat-Rosen“.

Vse te milosti in dobrote pa naj
nas pervič spodbadajo k velikemu za¬
upanju do presvete Device, ter jo pro¬
simo, da usliši prošnje onih, kteri se
ji bodo mesca majnika v Isudunu
priporočili. Drugič pa naj naše serca
vnemajo, če smo bili morda sami to¬
liko srečni uslišani biti, k hvaležnosti,
in združimo svojo zahvalo zahvali onih,
kterih serca otroške vdanosti odmevajo
časti N. Ij. G. presvetega Serca.

Molitev.

Bodi češena, o ponižna dekla
Gospodova, preljuba Gospa Je¬
zusovega Serca! ktero je angelj
Božji našel samotno v premišlje¬
vanji nebeških reči, ko ti je naj

10B

visokejsi skrivnost včlovečenja
Božjega Sina oznanil! Oh, po¬
nižno te prosimo po tvoji ljubezni
do svojega Sina Jezusa, kterega
si od svetega Duha spočela, sprosi
nam, oh, sprosi nam gnado, da
bodo tudi nase duše rade n e-
beške reči premišljevale,
da bodo po njih razsvetljene in
vredno prebivališe tvojega Sina
postale. Amen.

Naša ljuba Gospa presvetega
Jezusovega Serca, prosi za nas
Boga! Amen. Cešena si Marija
(trikrat).

104

Tretji dan.

Včlovečenje Sinu Božjega.

Marija zadobi v visoki skrivnosti vse pravice
materne nad Sercem Jezusovim.

Glej! dekla sem Gospodova.

Luk. 1, 38.

1. Včlovečenje Sinu Božjega. —
Marija je mati Zveličarjeva in ostane
devica ob enem. Najsvetejši telo Je¬
zusovo je meso in kri prečiste Device.
Že se začenja imenitna skrivnost. Ma¬
rija zapusti šotoriše Gospodovo in se
poda a'  revno hišico v Nazaret, ker
jo Bog kliče nazaj; toda življenje naše
kraljice ostane enako, od dne do dne
raste njeno hrepenenje, željno priča¬
kuje in v gorečih molitvah prosi obljub¬
ljenega Odrešenika. In glej! že stoji
angelj pred njo ter jo pozdravi ..mi¬
losti polno“; in a -  sveti ponižnosti mu
more le odgovoriti: „Glej, dekla sem
Gospodova, zgodi se mi po tvoji be¬
sedi". — Največi skrivnost je tedaj

105

dopolnjena. Molimo večno Besedo,
ktera se je v prečistem naročji svoje
matere ponižala k človeškim otrokom
in jim postala enaka, da more tudi
terpeti, svet očistiti in oprati greha;
molimo njeno ljubezen, ktero nam ozna-
nuje kot Bog in človek, in ljubimo
Serce, v kterem so shranjeni vsi za¬
kladi Božje milosti in vsegamogočnosti!

2. Marija ima vse materne pra¬
vice do Serca Jezusovega. — Naj¬
svetejši Serce Jezusovo, ktero je stu¬
denec Božjih dobrot in usmiljenja za
nas tukaj na zemlji in za večnost, je
blaženi sad Marijnega serca. In če je
Jezus, kakor besede sv. pisma uče,
od pervega trenutka svojega včlove-
čenja v tem sercu bral zapisano voljo
svojega nebeškega Očeta, ga je gotovo
sililo njegovo presveto Serce k hvalež¬
nosti in ljubezni do svoje matere. Sej
vemo, da je hotel na svet priti v hlap¬
čevski podobi in ga odrešiti hudobij,
le ko bi bila tudi Marija v to dovolila.
In ker se je to zgodilo. ima Marija
popolno pravico do Serca Jezusovega

106

in sme ž njim kot s svojo lastnino
ravnati.

In zares glokoko misel je izrekel
■učeni Bossuet v malih besedah rekoč:
„Kajlidela dandanes presveta Devica,
polna ljubezni do Jezusa Kristusa?
Ona ga daruje brez prenehanja nebe¬
škemu Očetu. In kedar njeno serce
že omaguje in se mora v bridko žalost
vtapljati zavoljo nehvaležnosti človeške
do neizmerne ljubezni Božje; daruje v
zadostenje nebeškemu Očetu neizmer¬
nost ljubezni Božje, ktera biva v pre¬
svetem Sercu Jezusovem".

3. Serce Jezusovo hoče tudi k
nam priti in mi smo dolžni se k temu
Sercu zatekati. K. lj. Gr. presvetega
Serca pa je naša srednica. Naše serca
bo pripravila, da ga vredno sprejmemo,
kakor je bila pripravila serce zveličane
Marjete Marije, kteri je enega dne
govoril Grospod sledeče tolažljive be¬
sede : „Zročil sem te skerbi svoji sveti
materi, da te ona po moji volji iz¬
obrazi (pripravi)." In na drugem kraji
pripoveduje omenjena zveličana: „Vi-

107

dila sem veličasten, prostoren in čudno
prijeten kraj. Na sredi je bil sedež
samega plamena, v sredi pa je bilo
naj slajši Serce Jezusovo z rano, iz
ktere so vroči in svetli žarki prihajali
in so celi kraj razsvetljevali in ogre¬
vali. Presveta Devica je bila tudi na
eni strani in nas je vse s temi mater¬
nimi besedami k sebi vabila: Pridite
bližej, moje hčere, in hraniti vam bom
dala dragocenjeni zaklad, kterega je
Božje solnce pravice mojemu deviškemu
sercu izročilo, ko je devet mescev v
njem prebivalo. Razodelo se je potem
ljudem, ki pa niso hotii spoznati nje¬
gove visokosti in so ga zametovali' 1 .
Te besede N. lj. Gr. presvetega Serca
veljajo nam vsim. Kolikor bolj si te¬
daj prizadevamo njo počastiti, toliko
veči bodo tudi gnade, ktere bo Serce
Jezusovo nad nas vse izlilo!

Sklep.  Pobožnost in vdanost
N. lj. Gr. presvetega Serca naj prihaja
iz goreče ljubezni, ktera pa skuša
njeno čast tudi razširjevati.

108

Zgodba.

Kronanje podobe Naše ljube Gospe presve¬
tega Serca v Isudunu na povelje papeževo.

Društvu je 8. sept. 1869 nepo¬
zabljiv dan. Pij IX. so veliko slišali
od čudežev, pobožnih društev in otroške
vdanosti osrečenih do sv. prestola.
„0  kako dobra je N. Ij. G. presve¬
tega Serca 44 , so zaklicali. Lastnoročno
so se podpisali na podobico N. Ij. G.
presvetega Serca in zraven še besede:
„Pij IX., kteri želi Marijo priserčno
ljubili. 44  In v dokaz te ljubezni so do¬
volili papež čudodelno podobo v Isu¬
dunu na njihovo povelje slovesno kro¬
nati.

Nepopisljivo je bilo veselje celega
katoliškega sveta, ko se je razglasila
ta milost.

Na dan 8. sept. 1869 pride k ne¬
navadni svečanosti 15 nadškofov, škofov
in prelatov iz Francoskega, 800 du¬
hovnov, 30.000 romarjev iz raznih kra¬
jev z zastavami svojih društev. Z ve¬
liko vnemo in zgovornostjo so pridi-

109

govali ta dan 4 škofje od slave X. Ij.
G. presvetega Serca. Xa krasno ozalj¬
šanem oltarji sredi neštevilnega ljudstva
in pobožne množice se je darovala
nekervava daritev. Do solz pa je
moral giniti trenutek, kedar so vikši
nadškof Bourges-ški obdani od svojih
pastirjev v imenu papeževem kot njih
zastopnik čudodelni podobi N. Ij. G.
presv. Serca deli dragocenjene kroni,
pervo Božjemu Detetu in drugo na Ma-
rijno glavo. — Marija je bila kronana
Kraljica Jezusovega Serca.

Od tistega časa pa se množe od
dne do dne neštevilne milosti Božje.
Na zemlji Marijo kronamo, in sveto
nebo se raduje in nam zaradi tega
dobrote deli.

Molitev.

Bodi češena, o preči sta De¬
vica, Gospa Jezusovega presve¬
tega Serca! ktera po dolgem potu
utrujena nikjer nisi prostora najdla,

110

ampak si mogla v borni Štalici
svoje Božje Dete roditi! Po tistem
veselji, ki je sprehajalo tvoje
blago serce, kedar si Jezusa pervi-
krat v svoje naročje vzela, te, o
mogočna Gospa! ponižno prosimo,
zadobi nam, oh zadobi nam to
gnado po svojem Sinu Jezusu,
da bodo nase serca polne lepili
čednost podobne rajskemu vertu
in vredne prebivališa našega
Zveličarja, Amen.

Naša ljuba Gospa presvetega
Jezusovega Serca, prosi za nas
Boga! Amen. Cešena si Marija
(trikrat.)

111

Ceterti dan.

Jezusovo serce v sercu N. Ij. G. presvetega
Serca.

Kako živi Jezus v našem sercu.

Eden je vaš učenik, Kristus.

Mat. 23, 10.

Jezusovo Serce prebiva v sercu
N. lj. Gospe presvetega Serca.— Celili
clevet mescev je skrit svetu zaklad,
kterega ima. Jezus je v sercu Marij-
nem in le ona občuti veselje njegove
pričujočnosti, in angelji samo vedo za
Božjo skrivnost. Dozdaj je Bog sveti
Devici le po prerokih govoril in jo
učil, od zdaj zanaprej pa ji govori
po svojem Sinu. In ona posluša nje¬
gov glas, in njeno serce je ranjeno
njegove ljubezni. Marija živi le za
Jezusa, v njem in po njem. in tudi
Jezus živi samo za njo, v njej in po
njej. 0 nezapopadljivo združenje! Kdo
je v stanu umeti glasove najsvetejših
sere, Božje Matere in njenega Sina?

3 J 2

Beseda Božja se je včlovečila, da
bi odrešila vse narode, in zdaj mora
še željno hrepenenje Njegovo celili
devet mescev skrito ostati. Toda Naj-
višega sveta volja je to, in vse daritve
svete gorečnosti združijo se zdaj v Mariji.

Veliko čudežev je storil naš Od¬
rešenik, dokler je hodil po zemlji, ali
največi je oni, kterega je delal v krilu
prečiste Device. Na galilejskem morji
je zapovedoval šumečim in razburjenim
valovom, tukaj pa čudovito pripravlja
sveto dušo in rahlja zemljo, ktera ima
roditi tisočerni sad.

2. Življenje N. lj. Gospe presve¬
tega Serca. — „0e je sveta Devica,
piše plemeniti kardinal Berulle, tako
skerbno pazila, kakor evangelist na
dveh krajih pripoveduje, na besede
družili ljudi, kedar so se obračale na
njenega Sina, in jih vse skerbno v
svojem sercu hranila in tudi ne ene
iz nemar spustila, s koliko veči paz¬
ljivostjo je še le čula na notranje na-
vdajanja, na milo vtripanje njegovega
Serca“.

113

TodaMarijno življenje se ne obrača
samo na premišljevanje Serca .Jezu¬
sovega, ona tudi vse svoje dela in
nehanja tako vravnava, kakor je lastno
materi. Zato pravi sv. Bernardin Se-
nenski: ,,Ne bojim se terditi, da je
Marija, ko je pod sercem nosila Božjo
naturo, Božjo moč, svetost in njegovo
voljo, imela popolno oblast gospodo¬
vati. nad Božjimi milostmi, ktero so
enako morju, rekam in potokom izvi¬
rale iz njenega naročja”. Serce Je¬
zusovo je bilo tedaj tisti predmet, ka¬
mor se je obračalo serce N. Ij. (J.
presvetega Serca. Pri njem so bile
vse njene misli, želje, nagnjenja in
opravila. Ona je lahko rekla: ,,Moj
ljubi je moj in jaz sem njegova, živim,
pa ne jaz, ampak Serce Jezusovo živi
v meni.“

3. Tudi v nas hoče Jezusovo
Serce živeti in sicer: pervič, da smo
v gnadi Božji. Dokler je naša duša
čista in brez greha, lahko vse svoje
dela in opravila darujemo Sercu Je¬
zusovemu in jih združujemo z njego-

Cvetliee. S

114

v im  Sercem, in jih tako zaslužljive
storimo za nebesa. To je potem ono
življenje, kterega je Gospod zveličani
Marjeti Mariji v veliki obilnosti podelil,
ko ji je djal: „Glej, moja hči, prišel
sem k tebi, da moja duša tvojo dušo
nadomesti, da moje serce in moj duh
tvoje posede, da samo od mene in
meni živiš". Drugič: po sv. zakra¬
mentu presvetega Rešnjega Telesa,
kedar se združi z nami pri sv. obha¬
jilu in ako ohranimo gnado, ktera ču¬
deže dela v naši duši. Zveličana Mar¬
jeta je tudi to življenje v vsi obilnosti
živela. Kedar sem šla k sv. obhajilu,
pripoveduje, sem čutila, kako se je
Jezus vselej napovedoval in je mojemu
sercu vdihnil življenje, kterega živi
sam v presvetem zakramentu, življenje,
ktero je skrito pred človeškimi očmi,
življenje smerti in darovanja , ter je
obljubil pomoč, da lahko storim, kar
od mene zahteva".

O da bi nam sprosila N. lj. G.
presvetega Serca milost, živeti življenje
Serca Jezusovega.

115

Sklep.  Obiskuj Jezusa v zakra¬
mentu presvetega Rešuj ega Telesa in
obudi popolnoma kes čez svoj žalostni
dušni stan,  v kterem se morebiti
znajdeš.

Zgodba.

Vstanovitev bratovsine „Naše ljube Gospe
presvetega Serca“ v Holandiji.

Bilo je sredi mesca marca L 1866,
ko prejme Hubertina Demarteau, gojen¬
ka Uršulinskega samostana v Sittard-u,
od svoje matere iz Luttich-a malo
svetinjico s podobo matere Božje. Po¬
dobica je naznanjala „N. Ij. Gospo
presvetega Serca 44 , ktere ime in po¬
doba sama je bila samostanu še ne¬
znana. Radovedno so popraševale go¬
jenke in nune same, kje Marijo s tem
lepim naslovom daste.

Toda vse popraševanje je bilo
zastonj. Ker se pa pobožnost v sa¬
mostanu od dne do dne do neznane
Device bolj in bolj razširja in vterjuje,
sklenejo enoglasno jo tri in tridesetkrat

8 *

116

z besedami: ,,X. Ij. G. presvetega

Serca prosi za nas Boga u , na pomoč
klicati. 29. junija tega leta se primeri
nesreča, da neka gojenka, Neža Ver-
lieggen po imenu, drobno iglo požre,
kar je bilo zanjo silno nevarno. Zdrav¬
nik sam je bil tudi obupal, da bi ji
mogel še življenje oteti. Neizrečena
žalost se polasti vsega samostana.

Zdaj pa se spomnijo device čudne
svetinjice, ktera se jim je nenadoma
toliko priljubila in sklenejo pri njej po¬
moči iskati. Presrečna posestnica jo
hitro vzame z vratu in jo obesi bolni
deklici na vrat. Polne zaupanja in s
solznimi očmi pošiljajo nune goreče
molitve nebeški Kraljici, da bi Ona
pomagala, in glej čudo — deklica
verže iglo iz sebe, in je brez nevar¬
nosti. Pri takem čudu ni dvomiti, da
bi se tudi zaupanje in češenje do pre¬
svete Device ne bilo neizmerno pomno¬
žilo. Vsaka bi bila rada imela sve¬
tinjico in zvedila za kraj, kjer Marijo
posebno časte.

Čakati in moliti pa so morale do

117

decembra 1867. Ob tem času pa pride
v Sittard neka Uršulinarica v sercu
ginjena, kar je vidila v Isudunu,
kamor je bila romala. „Nikdar in ni¬
koli ne bom pozabila svetiša N. lj.
G. presvetega Serca“, je zaklicala
polna veselja. Zdaj je bilo vsem znano,
po čemur so toliko časa zastonj hre¬
penele. V Isudunu tedaj kraljuje
N. lj. G. presvetega Serca!

Seveda je morala zdaj vse roma-
rica natanjko razložiti, spraševanja ni
bilo konca ne kraja. Dne 6. februarja
1868, ko je bilo vse potrebno dover-
šeno, je bil omenjeni samostan z nu¬
nami in gojenkami vred sprejet v varstvo
N. lj. G. presvetega Serca, in sicer
pervi v Holandiji. — Hvaležnost je
segala še dalje. Lepo podobo N. lj.
G. presvetega Serca so ji postavili v
Sittardu kot središu tega društva v
Holandiji. Letne poročila pričajo, da
je omenjeni samostan že okoli 3 mili¬
jone udov vpisal in da je bilo v 5 letih
več kot 11.000 prošenj uslišanih. Tako
si pridobiva N. lj. G. društvenikov in

118

plačuje zaupanje otrokom, ki ga imajo
do svoje matere. Dne 15. septembra
1872 je bila sprejeta Neža Verheggen,
ktera je imela svetinjico N. Ij. G. pre¬
svetega Serca v samostan in je pre¬
jela ime: Alfonza N. Ij. G. presvetega
Serca. Enako stori tudi Hubertina
Demarteau, ginjena zavoljo vsega, kar
je doživela, in postane 6. jan. 1872
nuna v tem samostanu in se imenuje
Marija od Jezusa.

Molitev.

Bodi česen a, o presladka Mati
in Gospa Jezusovega presvetega
Serca, čegar rojstvo so nebeški
angelji veselo pesem prepevaje
pastircem naznanili! Pastirci pa
so hitro vstali in k Betlehemski
štalici tekli, Jezusa v jaslicah
najdli in ga polni čudenja pri-
serčno molili. O Marija, Gospa
Jezusovega presvetega Serca! oh

119

povzdiguj tudi naše stopinje, da
bomo zvesteje svojemu Zveličarju
služili, da bo naše serce siromake
ljubilo, in da deležni postanemo
večnega miru, kterega so angelji
veselo oznanovali. Amen.

Naša ljuba Gospa presvetega
Jezusovega Serca, prosi za nas
Boga. Amen. Cešena si Marija
(trikrat).

Peti dan.

N. Ij. Gospa presvetega Serca naznani perva
Serce Jezusovo pri obiskovanji svoje tete
Elizabete.

Apostoljstvo Serca Jezusovega.

Glej, na gorak noge veselega
oznanovavca, in oznanovavca
miru. Nakum 1, 15.

1, Jezus prične svoje apostoljstvo
po sercu „N. lj. Gospč presvetega

Serca'-. *— Kaj pa lioče Serce Jezu¬
sovo precej, ko je jelo biti ? Gotovo
nič druzega, kakor da se poveličuje
Bog v odrešenji duš in da se plamen
Božje ljubezni, ktere je polno njegovo
serce, tudi po celem svetu razširi.
,.Prinesel sem ogenj na svet, je djal
Gospod, in kaj druzega torej hočem,
kakor da gori?- 1  — Marija pa, ki je
vodila vse nježne čutila njegovega
serca, mu tudi zvesto pomaga, da
doverši svoje imenitne delo. Ona je
bila tudi perva poklicana, kot kraljica
aposteljnov pokazati veliki vpliv, kte-
rega je imelo Serce Jezusovo, dozdaj
še pod njenim sercem počivajoče, na
ves človeški rod. In zato zapusti
svojo hišico in se napoti čez gore,
ter donese perve dela svojega apo-
stoljstva hiši tete Elizabete.

Notranje razodevanje Serca Jezu¬
sovega ji je prikrajšalo pot in vplam-
tilo njeno dušo, da je lahko, prišedši
k vratom Hebronskim, vskliknila z
učencema gredočima v Emavs, rekoč:
,,Ali ni gorelo v meni serce, ko je

121

medpotoma Bog čudovito govoril svoji
dekli ?“

Cvetico spoznamo po njeni vo¬
njavi, svetost Onega pa, kterega nosi
Marija pod sercem, se mora skazati
po vnanjem. ,,Od kod tolika sreča,
da me obiše Mati mojega Boga‘\ za¬
kliče Elizabeta, ,, zakaj glej! ko je pri¬
šel glas tvojega p ozdravljenja v moje
ušesa, je dete poskočilo od veselja v
mojem telesu.“ Luk. 1, 44.

Tolike milosti deli Marija pobož¬
nim dušam.

2. Kaki občutki obdajajo „N. lj.
Gospo presvetega Serca“ pri njenem
apostoljstvu. — Ko Marija že več ne
more prikriti plamteče ljubezni in go¬
rečnosti, s ktero jo je napolnilo Serce
Jezusovo, zapoje veselo pesem, ktero
sv. katoliška Cerkev že nad 1800 leti
tako radostno ponavlja, ko proslavlja
Marijo rekoč: Moja duša poveličuje
Gospoda, in moj duli se veseli v Bogu.
mojem Zveličarji. Moji občutki so za¬
maknjeni. če slišim ime svojega Zve¬
ličarja. Kar ne najdem v sebi, dobim

122

pri Njem, ker ozerl se je na svojo
deklo, On, ki je moja pomoč. Glej!
odsihmal me bodo srečno imenovali
vsi narodi. Zakaj velike reči mi je
storil On, ki je mogočen. Veličastvo
svoje in vsegamogočnost je pokazal v
svojem včlovečenji, Bog in človek, de¬
vica in mati, in dete, ktero je vsega-
mogočno! In sveto je njegovo ime,
in njegovo usmiljenje jim je od roda
do roda, kteri se njega bojč“.

3. Ko bi mi češenje do Jezuso¬
vega Serca le v svojih persih gojili,
bilo bi to kaj nepopolnoma. Prizade¬
vati si torej moramo obuditi, ljubiti in
povikšati ljubezen do Serca Jezuso¬
vega tudi pri svojih bližnjih. ,,Posta¬
vim te deda mojega serca in vsili
njegovih zakladov. Zajemaj in jemlji
kolikor poželiš 1 *, je djai nekega dne
Gospod zveličani Marjeti Mariji. In
zares, ona vsega tega bogastva ni
hotla sama vživati. Veselja je vzdih¬
nila, ko je zvedila za sprelepo vpe¬
ljavo tega češenja: „Od veselja bi mi
skorej počilo serce zavoljo zahvale,

123

da se je pričelo to češenje“, je rekla.
Tukaj najdem svojo srečo in tolažbo,
tukaj potožim svoje križe in svoje
hrepenenje; vse drugo mi ni mar. Ko
bi tudi terpela vse bolečine in nadloge,
imam tu svoje nebesa. Ni ga torej
terpljenja, kteremu bi se z veseljem
ne vdala.“

Sinovi in hčere „N. lj. Gospe
presvetega Serca“, kaj je ložej, kakor
po njenem zgledu in z njeno pomočjo
se potruditi, da se razširi vredno če¬
šenje Serca Jezusovega?!

Sklep:  Premislimo danes, kako
bi naj ložej pri svoji družini, rojstnem
kraji ali tudi na tujem razširili pobož¬
nost do Serca Jezusovega, s pomočjo
„N. lj. G. presvetega Serca“.

Zgodba.

Brafocšina „Naie lj. Gospe“ na Španskem.

V tej deželi se je nova pobožnost
v veliko veselje vsim, kteri so kaj k
temu pripomogli, neizrečeno hitro raz-

124

širjala. Bog sam je to preskerbel.
Okoli 1. 1733 je živel v Valladolid-u
pobožen menih iz reda družbe Jezusove
imenovan O. Bernard plemeniti Hovos.
Tega si je Bog posebno izvolil, da bi
razširjeval češenje Serca Jezusovega.
Razodeto mu je bilo tudi v prikazni,
kako Marija pripoinaga temu češenju.
Vidil sem, tako sam pripoveduje, ne¬
skončno usmiljenje in dobroto Božjo v
podobi Serca Jezusovega. Podobno
pa je bilo to Serce veliki ognjeni
krogli, in njeni žarki so vso svojo moč
v brezmadežnem sercu Marijnem stri¬
njali in od tod se razprostirali po vsi
zemlji, jo razsvetljevali in ogrevali 44 .

Ni li to pomenilo tistega češenja,
s kterim Marijo proslavljamo z veli¬
častnim imenom: „N T aša Ij. G. presve¬
tega Serca 44 ? Komaj je bil ta častni
naslov Marijin na Španskem razglasen,
že se je tudi vstanovila bratovšina po
posebni milosti v Tarragoni. Stirdeset
škofov jo je poterdilo in priporočilo.
Po vsili krajih Španske dežele so se
množili čudeži, kedar koli so klicali

125

Marijo s tem imenom. Francoske po¬
ročila tega društva so celo na Špansko
prestavili. In tudi zdaj, med tolikimi
zmešnjavami, ki se tukaj gode, lepo
cvete pobožnost „Naše lj. G. u , napol-
mtje serca katoličanom z zaupanjem
in nebo rosi obilno svoj blagoslov na
zemljo, česar nam mesečna poročila
natanko poročajo.

Molitev.

Bodi češena, kraljica vsih kra¬
ljic, Gospa presvetega Serca, ki
si Boga porodila, kteri je zvezde
vstvaril in čigar rojstvo je čudna
zvezda na znanje dala, in po
svoji svetlobi tri kralje iz jutrovih
dežel k jaslicam pripeljala, da so
novorojenega Zveličarja z velikim
spoštovanjem in pobožnim sercem
molili, ter mu zlata, kadila in
mire darovali. Zadobi nam, oh,

126

zadobi nam, ljubljena mati Jezu¬
sova! gnado, da bomo tudi mi
neprenehoma darovali svojemu
Bogu in kralju kadilo pobožne
in priserčne molitve, zlato čiste
ljubezni in miro zatajevanja sa¬
mega sebe. Amen.

Nasa ljuba Gospa presvetega
Jezusovega Serca, prosi za nas
Boga. Amen. Cesena si Marija
(trikrat).

Šesti dan.

N. Ij. G. presvetega Serca perva moli Serce
Jezusovo v Betlehemski štalici-

Naša dolžnost je, moliti presveto Serce Jezusovo.

Bog je duh, in kteri ga molijo,
ga morajo v duhu in v res¬
nici moliti. Jan. 4., 24.

1. Naša ljuba Gospa presvetega
Serca perva moli Serce Jezusovo. —

127

O kaj' je moralo pač občutiti Marijno
serce pri skrivnosti rojstva Jezusovega?

Marija pa, ki je perva molila
novorojenega Zveličarja, ni premišlje¬
vala velike skrivnosti samo po vnanjem.
Kakor je namreč v starem zakonu
veliki duhoven odgernil zagrinjalo in
vstopil v svetiše Gospodovo, tako je
tudi najčistejši oko Marijno odgernilo
človeško naturo Jezusovo in se po¬
vzdignilo k ljubezni njegovega Serca.

Angelji Božji oznanujejo veličastvo
Božje in mir ljudem na zemlji, Marija
pa se vzdigne s svojim duhom do
studenca Božjega usmiljenja.

Pastirci hite k jaslicam in pogled
Božjega Deteta, ktero v hudi zimi ne
spava v mirni zibelki, ampak v jasli¬
cah premerzuje, ji gine serce.

Marija, najboljši Mati, terpi s
svojim Sinom vred, toda njena duša,
kteri je bila znana skrivnost presve¬
tega Jezusovega Serca, moli veliko
ponižnost in terpljenje njegovo.

Zdaj pridejo tudi ,,rnodri“ iz ju-
trove dežele, padejo na svoje kolena

128

in darujejo Mesiju skrivnostne darila.
Kako terdna je bila njih vera! in kdo
bi jih tudi v resnici ne občudoval!
Samo notranji glas jih je klical, in
vendar ga skisajo in se podajo na
daljno pot molit Kralja, kterega pa
najdejo v veliki revšini, kteri ima tudi
vse znamnja najnižjega hlapca kakega
pozemeljskega kralja. Marija kaže tukaj
še veličastneje lepoto svojega serca,
zakaj ona ne moli samo kralja, ampak
Serce onega kralja, kteri se je izročil
svojim hlapcem, da so ga v smert
odpeljali. Karkoli tedaj vidi njeno
oko in karkoli sliši njeno uho in vsaki
najmanjši občuti jej, to ona dobro ve,
pride le iz Serca Jezusovega.

2. Serce Jezusovo razodeva svojo
ljubezen svoji materi. Odkar je večna
Beseda meso postala, je njegovo Serce,
popolnoma serce Marijno, kar ona
tudi v resnici občuti. V Betlehemski
štalici pa prične zopet novo življenje,
in svoje občutljeje tudi po vnanjem
naznanja. Vse dela, ktere je Jezus
delal, so bile dela njegovega Serca, s

129

kterimi je hotel narpervo častiti svo¬
jega nebeškega Očeta pa tudi svojo
mater razveseliti in jo deležno storiti
vsili teli dejanj. Kaj je moglo pač
občutiti serce najboljši matere, ko je
pervič k sercu pritisnila nebeško Dete,
od kterega je dobro vedila, da je čista
ljubezen, tako rekoč vse le eno Serce?
Kedar je zaslišala njegovo jokanje,
kedar sta se srečala s pogledi, ali
kedar je proti njej stegoval svoje male
ročice, o takrat je občutila v svojem
sercu, kako ji skuša in želi tisočerim
in vsaki trenutek pokazati neizmerno
svojo otroško ljubezen!

3. Tudi nam se je razodelo Serce
Jezusovo, gotovo ne iz druzega na¬
mena, kakor da se spomin njegove
ljubezni v naših sercih poživi. Nič
druzega ne želi Jezus, kakor da spo¬
znamo dela njegove neizmerne ljubezni
do nas vsacega in da pri takem pre¬
mišljevanji omeči serca mlačnih, vne-
marnih, celo brezbožnih kristijanov.
Zato pa nas nebeški učenik le k svo¬
jemu Sercu tako pogosto vabi. Sej

Cvetlice. 9

130

pa nam tudi v resnici njegovo Serce
kaže. zakaj je prišel na svet. kaže
nam obilne skrivnosti in milosti, s
kterimi nas obdaruje. ,,Serce Jezu¬
sovo me je zagotovilo, pripoveduje
zveličana Marjeta, da ima tako veliko
dopadajenje nad tistimi, kteri ga spo¬
znajo, ljubijo in časte ter se njemu
zroče in posvete, da nobeden onih po¬
gubljen ne bo. In kakor je to Serce
vir vsih milost, jih hoče tudi obilno
razliti nad vse tiste kraje, kjer se bo
častilo to presveto Božje Serce.“ Se
bi li čudili, zakaj Marija posebno v
današnjih časih nam svojim otrokom
Serce Jezusovo tako priserčno v da¬
rilo ponuja?

Sklep.  Prosi Marijo, da z njeno
pomočjo obudiš v svojem sercu go¬
rečo ljubezen do presvetega Serca.

Zgodba.

Braloviina i} Naše ljube Gospe presv. Serca u
na Lasičem.

Izmed obilnih milost, ktere je ta
dežela po priprošnji N. lj. G. presve-

131

tega Serca že prejela, je gotovo naj-
večih ena tudi ta, da je naenkrat po¬
nehala kolera v Trinapoli v pokrajini
Fožija, kjer je neizrečeno hudo razsa¬
jala. Brez števila jih je pobrala v mescu
majniku 1. 1867, kakor pripoveduje pi¬
satelj, ki je vse z lastnimi očmi vidik

V enem mescu se je zmanjšalo pre-
bivavstvo za desetino. Bolezen divja
le še dalje, strah in grozo ljudstva bi
bilo težko popisati. Ni je bilo družine,
kteri bi ne bila v tem malem času
neusmiljena smert pobrala očeta ali
mater, ali ktero drugo ljubljeno osebo.

V malo dnevih, pravi pisatelj, obžalo¬
val sem tudi jaz zgubo čvetero svojih
najdražjih prijateljev. Zbegano ljudstvo
jame pomoči iskati pri svetnikih, kteri
so že večkrat v sili pomagali. Toda
vse je bilo zastonj. Šlo je dalje s
procesijo k Mariji z imenom: N. Ij. Go¬
spa Karmeljske gore, sv. roženkranca,
Lavretanska, Zmagovavki ... bolezen
pa le še huje mori.

Slednjič se spomnijo N. Ij. G. pre¬
svetega Serca, ktero so iz poročil iz

9 *

132

Isuduna spoznali, sc k njej zatekb
in pri njej pomoči išejo. Hitro izpo¬
stavijo v cerkvi njeno podobo v očitno
češenje in obhajajo devetdnevnico. Po¬
slednji večer blagoslove z omenjeno
podobo Marijno zbrano ljudstvo, vse
družine in celi okraj, in priserčno pro¬
sijo Kraljico Serca Jezusovega, da bi
odvernila Božjo šibo. In glejte čudal
prihodnji dan 10. junija 1867 popol¬
noma poneha bolezen, in dan pozneje
sežgo na očitnem kraji med gledanjem
brezštevilnega ljudstva mertvaški voz,
na kterem so merliče k pogrebu vozili.

Iz hvaležnosti za tako milost skle¬
nejo prebivavci mesta postaviti Naši
ljubi Gospej presvetega Serca podobo
in njej posvetiti marmeljnat oltar.
Obljubo so tudi spolnili, in vsaki dan
se opravlja nekervava daritev nove
zaveze na tem oltarji. — Društvo se
je zelo razširilo, odkar dohajajo poro¬
čila velikih milost, ktere Marija deli
po Sicilijanskem, Sardinskem, v Rimu,
Neapolu in po druzih laških mestih.
Šestdeset laških škofov je živo pripo-

133

ročilo to bratovšino. Tudi imajo že
poddružnico za Laško v mestu Osimo
in mesečne poročila enako drugim de¬
želam razglašajo dobrote in milosti,
ktere Bog skazuje ljudstvu na priproš¬
njo „N. Ij. Gospe presvetega Serca“.

Molitev.

Bodi češena, o zvesta spol-
novavka postave, Gospa presve¬
tega Jezusovega Serca, ki si
štirideseti dan po porodu svojega
edinorojenca Bogu darovala in
zanj dar ubogih opravila! Po
tistem sedmerem meču, kterega
ti je tačas stari Simeon preroko¬
val, nam zadobi, o sveta Devica,
Gospa presvetega Serca! pri svo¬
jem Sinu to milost, da vse nad¬
loge in težave sedanjega življenja
voljno terpimo in Božjo voljo
stanovitno spolnujemo, da bomo

134

na koncu svojega življenja veselo
reči zamogli: Zdaj, o Gospod!
spusti svojega hlapca po svoji
besedi v miru, ker moje oči so
vidile tvoje zveličanje. Amen.

Nasa ljuba Gospa presvetega
Jezusovega Serca, prosi za nas
Boga. Amen. Cešena si Marija
(trikrat).

Sedmi dan.

N. Lj. G. presvetega Serca se vdeleži našega
odrešenja.

Naše posvečenje Sercu Jezusovemu.

Rodila bo sina, in imenuj njegovo
ime Jezus. Mat. 1, 21.

1. Naša ljuba Gospa presvetega
Serca polna milosti zavoljo zasluženja
Serca Jezusovega. — Jezus Kristus
je naš Odrešenik. Oe pa Jezus Kri¬
stus naš Gospod in učenik vse iz čiste

135

ljubezni do nas stori, gotovo je Marija,
najljubši hči njegovega Serca, tudi
najperva prejela od njega nebeške za¬
klade. Za Jezusom Marijo pervo ča¬
stimo, in kako bi je tudi ne, sej je
ona od pervega trenutka svojega spo¬
četja lahko zaklicala: „Oeišena sem v
kervi Jagnjetovi, ktero je zaklano od
začetka sveta. Sleherna kaplja nje¬
gove Kervi je lepoto moje nedolžnosti
in mojo slavo poveličala. 14  In ko bi
ena sama kaplja svete Kešnje Kervi
milijonov ljudi rešila pogubljenja, kaj
je občutilo Marijno serce, v kterem
se je pretakal studenec svete Kervi,
preden se je izlil nad grešno ljudstvo?
Kdo bi prečisti Devici vredno hvalo
zapel, njej, kteri je glede zaslug Serca
Jezusovega ostala vse življenje brez
madeža, in sklenjena popolnoma z
njim, tudi k odrešenju človeškega rodu
pripomogla?

2. Ime Jezusovo je bilo „N, Ij.
Gospe j presvetega Serca 14  vir pravega
spoznanja in milosti. — Od vekomaj
je bilo sklenjeno, in angelj je oznanil,

136

naj se včlovečeni Sin Božji ..Jezus“,
t. j. Zveličar, imenuje. Marija je to
sveto ime tudi vselej z največim spo¬
štovanjem in ljubeznijo izgovarjala in
okusila nebeško milobo, kteraje zapo-
padena v tej skrivnosti. Po pravici
je smela reči z nevesto v visoki pesmi
od svojega sina: ..Njegovo ime je

razlito olje“; balzamovo olje, ktero
pride v dno moje duše; je olje
Božjih milost, je vzrok mojega spo¬
znanja, je hrana moji duši, je moja
moč in moje veselje. Prevzvišeno ime
Jezusovo je Mariji edina misel, njen
jezik ga v milih pesmih popeva in njen
duh pregleduje globočino njegovega
imena. Ime Jezus je slednjič Mariji
svetla luč, s ktero nam razsvetli vi¬
soko skrivnost svojega velovečenja.

3. Jetniki smo bili, in Jezus nas
je vse odrešil. Njegovo Serce je pla¬
čalo neizmerni dolg, iz njegovega usmi¬
ljenja smo vsi zajemali, zato se pa
tudi imenu Jezusovemu priklanjajo ko¬
lena, ki so v v nebesih, na zemlji in pod
zemljo. — Oešenja vredno ime Jezu-

137

sovo je bilo zveličani Marjeti Mariji
narimenitnejši vzrok največi čast ska-
zovati presvetemu Sercu. Nebeški uče¬
nik sam, kakor ona pripoveduje, ji je
poplačal njeno pobožnost do presvetega
imena s tem, da ga je s svojo čisto
ljubeznijo vtisnil njeni duši. — Pro¬
simo tedaj tudi mi ,,našo Ij. Gl. pre¬
svetega Serca“, da nam pomaga vse
zaklade imena Jezusovega prav spo¬
znati in ceniti.

Sklep:  Zgovarjaj in piši vselej
z največim spoštovanjem ime Jezusovo.

Zgodba.

Bratovšina „n. Ij. Gospe presvetega Serca“
na Irskem.

V Kumberlandu na bregovih irland-
skega morja si je ,,\ T . Ij. G. presve¬
tega Serca“ posebno svoj sedež izvo¬
lila in brez števila milost že svojim
otrokom skazala. Prečastiti misijonar
v Kleator-u, G. Brierley poročal, de¬
cembra 1868 to-le:

138

Pred štirimi mesci nastopim o-
skerbovanje sv. misijona v Kleator-u.
V pervem svojem govora sem že fa¬
rane pozorne storil na pobožnost in
bratovšino N. Ij. Gospe presvetega
Serca. Ljudem je moje priprosto raz¬
laganje precej globoko v serce seglo,
in koj so začeli Marijo s tem naslo¬
vom častiti. To me stori serčnega,
naročim zdaj podobo ,,X. Ij. G. pre¬
svetega Serca 44 , ter oznanim, da jo
bočem 15. avgusta med slovesno pro¬
cesijo na njen oltar postaviti, in obljubim
v pridigi, da bo Marija svojo moč nad
Sercem svojega Sina s terdnim doka¬
zom in zgledom očitno pokazala.

Imenitni dan napoči. K procesiji
se zbere silna množica ne le katoli¬
čanov, ampak tudi nekatoličanov; še
celo razkolniki in drugoverci so viditi
semtertje. Protestantje, presbiterijani in
metodisti kaj zvesto poslušajo, da bi
le kake besede ne preslišali. In od
tega dalje se je vstanovilo češenje
„N. Ij. G. presvetega Serca 44 .

Dne 14. septembra vstanove škof

139

brafovšino, in hvalevredna naprava je
obilno sadu rodila. Na stotine greš¬
nikov lahko imenujem, kteri so se na
priprošnjo „N. lj. G. presvetega Serca u
resnično spreobernili. Le enega naj
omenim, ki je že sedem let v gerdi
razuzdanosti živel, pa se vendar v to
bratovšino vpisal. Čez  tri tedne iz
hvaležnosti začne pripovedovati, rekoč:
„Kako je vendar le Bog dober, da
mi je dodelil milost, se v bratovšino
vpisati! Ko sem večkrat med dnevom
klical Marijo na pomoč, kmalo čutim
v sebi velike želje se spovedati. Toda
sramota spoznati svoje razuzdano živ¬
ljenje se je boljšemu spoznanju neiz¬
rečeno upirala, posebno še pretečeno
jutro. Toda klical sem „N. lj. G.
presvetega Serca u  na pomoč, in Božja
milost je zmagala. Nikdar, mislim,
se še nisem tako čisto in skesano spo¬
vedal. Svoje rešenje imam zahvaliti
edino le „N. lj. Gospej presvetega
Serca“.

140

Molitev.

Bodi česena, o preljuba Gospa
Jezusovega presvetega Serca, ki
si na angeljnovo opominovanje
neutegoma v temni noči s svojim
preljubim Detetom Jezusom v
Egipt bežala in ondi delj časa
v revšini in žalosti prebivala. Oh
naj nas uči tvoj zgled, da se
urno ognemo vsaki skušnjavi,
ktera nam žuga raniti dušo, ktero
nam vedno peklenski trinog za¬
lezuje, da bi jo pahnil v večno
nesrečo. Amen.

Naša ljuba Gospa presvetega
Jezusovega Serca, prosi za nas
Boga. Amen. Cešena si Marija
(trikrat).

141

Osmi dan.

N. Ij. G. presvetega Serca, Kraljica Serca
Jezusovega.

Serce Jezusovo naše kraljestvo.

Božje kraljestvo je znotraj
v vas. Luk. 17, 21.

1. Serce Jezusovo kraljuje v sercu
„n. Ij. Gr. presvetega Serca.“ — Angelj
je oznanil, da bo Jezus kralj, in da
njegovega kraljestva ne bo konec. Kako
so se spolnile te preroške besede an-
geljeve ? Modri pridejo iz jutrove de¬
žele in prašajo po Jeruzalemu, kje je
novorojeni kralj judovski, in že mora
Jezus bežati v pregnanstvo, da se od¬
tegne jezi Herodeževi. Cvetno nedeljo
z veliko slavo sprejme Jeruzalem svo¬
jega kralja in mu kliče „hosana“, in
nekaj dni pozneje ga vidimo s ternjevo
krono na glavi, pri stebru privezanega
in terst mesto kraljevega žezla v ro¬
kah imeti.

O Jezus! kje je torej tvoje pravo
kraljestvo, v kterem želi tvoje Serce

142

kraljevati? Nazaret te zaničuje, bežati
moraš iz Betlehema, in križajo te v Jeru¬
zalemu ....

Ti, o Gospod! pa si govoril po
svojem evangelistu, da Božje kraljestvo
je znotraj v nas, v naših sercih. Res¬
nične so tvoje besede, ali izmed vsili
sere zbral si si eno, v kterem je tvoj
poglavitni sedež in ktero serce je pred
vsimi drugimi s posebno milostjo ob¬
dano vživati vse tvoje veličastvo. In
to serce, je serce „n. lj. G. presvetega
Serca 11 . Sej te je pa tudi sprejelo to
njeno serce z najčistejši ljubeznijo, in
kedar si ga v last sprejel, je tvoje veli¬
častvo bilo zadovoljno rekoč: „Yšo-
toril sem se kot kralj na sveti gori
Sijonski. 11  —

Nebeški učenik je razodel sv. Meh-
tildi, da hoče vedno prebivati v sercu
sv. Jederti. O kolika je bila še le ra¬
dost njegova in veselje, ko si je sta¬
novanje izvolil v sercu .,n. Ij. Gospe
presvetega Serca! 11  —

2. Naša lj. G. presvetega Serca
kraljuje nad Sercem Jezusovim. —

148

Kakor pa Serce Jezusovo hoče
prebivati le v sercu Marijnem, tudi
prečista Devica ne iše drugod svojega
kraljestva in svoje sreče, kakor le v
Sercu Jezusovem. Tukaj je njeno pre-
bivališe, njeni zakladi in vsa njena
čast. Serce Jezusovo je popolnoma v
njeni oblasti. Ona je varhinja njegovih
zakladov, ona je perva v njegovem
kraljestvu; Marija ima celo zavoljo ma¬
terne oblasti pravico gospodariti z ne¬
omejeno močjo. Sej govori ona Je¬
zusu po besedah sv. pisma; „Moj sin!
zapovedi tvojega Očeta in postava tvoje
matere naj bodo zmirom sklenjene v
tvojem sercu“. —

3. Zveličana Marjeta Marija piše
tako-le: „Oešenja vredno Serce Jezu¬
sovo želi tudi v naših sercih vstanoviti
kraljestvo svoje čiste ljubezni in po¬
končati kraljestvo hudobnega duha.
Priserčno je to njegovo hrepenenje in
obilno plačilo je obljubil onim. kteri
imajo resnično voljo in si tudi priza¬
devajo za njim hoditi in se tudi poinoč-
kov posluževati, ktere on vsim ponuja.

144

Da pa to dosežemo, je dvojno po¬
trebno: pervio prepustiti Mariji po
zgledn Jezusovem popolno oblast, da
gospoduje s svojo materno močjo nad
našimi serci, drugič prositi „n. Ij. Gospo
presvetega Serca, da nam sprosi mi¬
lost v duhu in resnici služiti Sercu
Jezusovemu. Njemu služiti pa se pravi
popolnoma se njegovi volji podvreči,
in kedar se to tudi zgodi, bomo tudi
kraljevali s kraljem vsih kraljev, sej
njemu služiti je prav za prav kralje¬
vati.

Sklep.  Poišimo skerbno in od¬
pravimo tisto pregreho, kteraje napoti,
da ne pride Jezus s svojim kraljestvom
v naše serca.

Zgodba.

Bratovima  „n. tj. Gospe presvetega Serca “
na Angleškem.

L. 1866, ko se je po Angleškem
komaj še semtertje slišalo ime ,,N. Ij.
Gospa presvetega Serca a , so preča¬
stiti gospod Manning, vikši škof Vest-

145

minsterski že pisali te-le lepe besede:
„Želim, da bi se ta bratovšina tudi v
moji škofiji vpeljala in razširila k veči
časti brez madeža spočete Matere Božje,
ki je tudi naša Mati, in zdaj ravno
njeni otroci toliko zaničevanja vživajo.“
— Prevzvišeni veliki škof hočejo sami
svoje verne s to pobožnostjo soznaniti
in govore o tem predmetu na prižnici
(v Boiswater-u) sv. Rešnjega Telesa
dan v cerkvi, ktero imenujejo: „Marija
pri angeljih a . Veliko prošenj je Ma¬
rija uslišala, in vikši škof so po¬
svetili v Londonu eno duhovnijskih cer¬
kva ,,N. lj. G. presvetega Serca“,
ktera se odslej le tako imenuje.

Posebne milosti, ktere deli Kra¬
ljica Serca Jezusovega na Angleškem,
je spreobernjenje protestantov y in njih
vernitev v katoliško cerkev. Štiri in
trideset let je molila irska gospa za
svojo hčer, ktera je v svojem zakonu
z angleškim protestantom , zapustila
katoliško vero. Toda molila je reva
brez vspeha. Ko pa gospa zve za
pobožnost in bratovšino „N. lj. G. pre-

Cvetlioe. 10

146

svetega Serca 44 , se z novim zaupanjem
in serčnostjo zateče k pomočnici ,,v
nevarnih obupajočih zadevali človeškega
življenja 44  — in zgubljena ovčica sliši
zopet glas Jezusov in se verne v ka¬
toliško Cerkev nazaj.

Tudi neka druga gospa pa je bila
sama tako nesrečna, da je odpadla od
svete vere, ko se je omožila z angle-
žem, protestantom. Trideset let je
preživela v takem stanu. Pobožne
nune tistega samostana pa, v kterem
je bila izrejena, so jo skrivaj vpisale
v bratovšino „N. lj. G. presvetega
Serca 44 . — In glejte ljubezen Marijno!
Komaj preteče nekaj dni, zvedo' po¬
božne gospe, da se je nesrečnica po¬
polnoma spreobernila. — V plačilo
otroškega zaupanja in ljubezni tedaj
je sprosila „N. lj. G. presvetega Serca 44
spreobernjenje omenjene osebe in sto¬
rila že tukaj na zemlji veselje svojim
častivkam.

147

Molitev.

Bodi češena, o podoba vsili
svetnikov, Gospa presvetega Serca,
ti, ki si iz goreče ljubezni do
Boga dvanajst let starega Jezusa
v Jeruzalemski tempelj peljala,
in potem tri dni zgubljenega
iskala in ga v svoje priserčno
veselje med učeniki našla! Sprosi
nam, ob, sprosi nam, o Marija!
milost, da mi po tvojem zgledu
Boga nikoli zapustili ne bomo
in ko bi ga kedaj po svoji za-
nikernosti in nemarnosti pozabili,
stori, oh stori preljuba Gospa, da
nase oči ne bodo poprej zaspale,
dokler njega, ki je sladko veselje
našega serca, zopet ne najdemo.
Amen.

Nasa ljuba Gospa presvetega
Jezusovega Serca, prosi za nas

10*

148

V*

Boga. Amen. Cešena si Marija
(trikrat).

Deveti dan.

N. Ij. G. presvetega Serca vživa popolno
zaupanje in ve vse skrivnosti Serca
Jezusovega.

Serce Jezusovo nam je zaklad modrosti iu
svetosti.

1. Serce Jezusovo odkrije svoje
skrivnosti „n. lj. Gr. presvetega Serca.“
— Jezus je prerok nove postave, za-
povedovavec ljubezni največi in prerok
vsili prerokov. On pride na svet, da
nas poduči o prihodnjem življenji in
nam pokaže neizmerno ljubezen svo¬
jega nebeškega Očeta. On vstanovi
dalje svojo Cerkev, ktera zvesto in ne¬
spremenljivo hrani njegove nauke, ker
jo je ravno zidal na skalo. Nebo in
zemlja bota prešla, njegove besede pa
vekomaj ne bodo prešle. Resnično,
Jezus je prerok, in še več kakor prerok.

149

Njegove preroške besede se ozirajo na
vse čase, na vse ljudstva, na vse serca.

In kdo bi mogel vredno in do¬
stojno premišljevati njegove skrivnosti,
ker je On sam krona Božje nezapo-
padljivosti in največi skrivnost? Sej
kar njegove usta govore, je le kap¬
ljica proti morju njegovega spoznanja.
Toda med Sercem Jezusovim in Ma-
rijnim vlada gotovo najpriserčneji za¬
upljivost in si razodevate najglobokejši
čutila. Njune serci govorite, akoravno
jezik molči. Jezusovo Serce je govo¬
rilo Marijnemu, ko je Jezus otrok še
spaval v zibelki, ko sta bila na begu
v Egipet, v mirnem spanji kakor tudi
v prijaznem kramljanji. Razodeval se
je svoji materi s čeznatornim razsvet¬
ljenjem že v mladosti, ktero je pa enako
dobro razumela, kakor poznejše nauke,
ko je stopil očitno med svet. To pri-
serčno sporazumljenje obeh sere pa
je obilno obogatilo spoznanje „n. Ij.
Gospe presvetega Serca“, ktero je skrito
v skrivnosti presvetega Jezusovega
Serca.

150

2. Našalj. Gospa presvetega Serca
hoče tudi nam pomagati, da vredno
spoznamo Serce Jezusovo. — V ne¬
besih gleda „n. lj. Gospa presvetega
Serca 11  popolnejše, kakor angeljiin svet¬
niki z obličja v obličje Jezusa in nje¬
govo Serce, ktero zapopada v sebi vso
visokost, ljubezen, milost, zasluženje in
veličastvo Božje. Mariji je znano nje¬
govo usmiljenje in njegova ljubezen do
nas vsih; znano tudi nebeško veselje,
kterega nam je pripravil, in vse do¬
brote, ktere nam je dodeliti priprav¬
ljen. Mariji ni prikrita stopnja tiste
svetosti, ktero lahko dosežemo tudi
mi, če zapustimo nečimernost vsega
posvetnega in se obračamo za Solncem
resnice. Ona pa tudi žalibog vidi,
kako malo ljudi še na zemlji v resnici
pozna Jezusovo Serce. Marija z ža¬
lostjo gleda mlačne kristijane, kterise
ne zmenijo, hudobneže, kteri zasramu¬
jejo to Božje Serce. Nima ga pa tudi
večega hrepenenja, kakor vsemu svetu
odkriti gorečo ljubezen Serca Jezuso¬
vega.

151

3. Kdo še ni občutil, če je prav
priserčno in zbrano molil, notranje ža¬
losti zavoljo svojih grehov, s terdnim
sklepom svoje življenje poboljšati, in
serčnosti, ktera mu je dajala pogum
svoj križ voljno na ramo zadeti in za
Jezusom iti?! In nihče drugi ni go¬
voril našemu sercu kakor Serce Jezu¬
sovo s svojo milostjo. 0 kaj bi nam
Serce Jezusovo vsega ne razodelo, ko
bi se k njemu zatekli in njega premiš¬
ljevali ! Zveličana Marjeta pripoveduje,
da se ji je nekdaj prikazal naš Zveli¬
čar, ko je po večernicah brala iz du¬
hovnih bukev, in ji to-le govoril: „Brala
boš iz bukev življenja, v kterih je vsa
skrivnost ljubezni zapopadena.“ Od-
perl je potem svoje Serce, v kterem
je vidila zapisane te-le besede: ,,Moja
ljubezen se kaže v terpljenji, zmaguje
v ponižnosti in se veseli v edinosti
To si je Marjeta tako dobro zapom¬
nila, da nikdar več ni mogla pozabiti.
Prosimo torej tudi mi ,,n. lj. Gospo
presvetega Serca“, da nam sprosi mi¬
lost brati v bukvah Božje ljubezni.

152

Zgodba.

Bratovšina „n. Ij. Gospe presvetega Serca 11
na Poljskem.

Že pred I. 1865, preden so jele
izhajati letne porodila bratovšine „X.
Ij. G. presvetega Serca 44 , se jih je na
Poljskem veliko v to bratovšino ogla¬
silo in pri predstojništvu v Isudunu
vpisalo. Tudi tukaj je ljudstvo veliko
milost zadobilo od „N. Ij. G. presve¬
tega Serca 44 , kar je veliko pripomoglo,
da se je bratovšina tako hitro razši¬
rila. Dandanes je v tej katoliški de¬
želi že dosti krajev posvečenih ,,N. Ij.
G. presvetega Serca 44 , in prošnje, ktere
Marija usliši, dosti glasno pričajo, kako
prijetno je njej to češenje. ,,Tisti čas,
ko ste pervo pismo od mene prejeli 44 ,
piše I. 1866. predstojnik duhovne družbe
v Krakovem, ,,je bila naša naselitev
sv. Jožefa, ktero sem Vam priporočal,
v silno žalostnem stanu. Sovražniki
Božji so se že veselili svoje zmage
in se posmehovali našemu pogubljenju.

153

Ali kornaj smo poterkali pri svetišu
„N. lj. Gospe presvetega Serca 44  v
Isudunu, smo precej čutili njeno mo¬
gočno varstvo. In od tedaj imamo mir
pri nas 44 . V Staniulku na avstrijan-
skem Poljskem se je posebno srečno
in hitro razširila omenjena bratovšina,
kakor nam spričujejo poročila od mesca
aprila 1869, ktere naštevajo dolge
verste novih društvenikov, ki so pri¬
stopili v bratovšino „N. lj. Gospe pre¬
svetega Serca 44 .

Molitev.

Bodi češena, o preblaga De¬
vica, naša ljuba Gospa presve¬
tega Serca, kteri je bil Jezus,
Božji Sin, radovoljno pokoren,
kterega si ti kakor najskerbnejsi
mati redila in mu kakor svojemu
Bogu neprenehoma služila! O
ljubeznjiva mati našega Gospoda
Jezusa, skaži se mater vsim,

154

kteri njemu služijo, in daj nam
ljubezen in pokoršino do svojih
predpostavljenih, ker je tudi Je¬
zus hotel biti ljudem pokoren.
Amen.

Naša ljuba Gospa presvetega
Jezusovega Serca, prosi za nas
Boga. Amen. CeŠena si Marija,
(trikrat).

Deseti dan.

N. Ij. G. presvetega Serca se daruje Sercu
Jezusovemu.

Darovanje samega sebe Jezusu je najviši sto¬
pinja pobožnosti in vdanosti Sercu Jezusovemu.

In tvojo lastno dušo ho meč presunil,
da se misli razodenejo iz mnogih sere.
Luk. 2, 3o.

1. Serce Jezusovo in serce Ma-
rijno se združite v eno daritev. — Ma¬
rijo vidimo iti v tempelj, da daruje
ondi Jezusa. Dovolila je bila namreč

155

pri pozdravu angeljevem postati mati
N'a j vi,sega; današnji dan pa jo zopet
vidimo, kako dovoli v daritev svojega
ljubega Sina, kterega je položila v na¬
ročje višega judovskega duhovna. An-
gelj Gospodov jo je pozdravil z mi¬
lostmi obdarjeno, Simeon ji prerokuje,
da bo meč presunil njeno serce. Ker
so se imele po besedah sv. pisma ob
času te skrivnosti razodeti misli mno¬
gih sere, prevdarimo pred vsem dru¬
gim danes le misli Serca Jezuso¬
vega. Naš Božji Zveličar je daroval
že pri svojem rojstvu svoje Serce ne¬
beškemu Očetu in danes ponavlja slo¬
vesno svojo daritev po rokah svoje
matere. Sveta volja njegova je bila,
da se je zgodilo vse to v Jeruzalem¬
skem tempeljnu, kjer je bil duhoven
stare zaveze priča njegovega darovanja,
ktero je bilo predpodoba kervave da¬
ritve na gori Kalvariji; in da je bila
proglašena presveta mati prihodnjim
rodovom za mater bolečin, ktere serce
je presunil sedmeri meč, ker je hodila
v svojem življenji natanjko po njegovih

156

stopinjah. Mater vredno svojega Serca
si je izvolil, zato jo danes povabi, da
se z njim vred daruje, se vdeleži nje¬
govega terpljenja, pije iz keliha nje¬
govih bridkost in pod križem žalujoča
opravi duhovnovo službo. Serce Je¬
zusovo vidim odperto in v njem veliko
skrivnost, da je serce ,,n. lj. Gospe
presvetega Serca“ vredno spoznano bilo
z njim na zemlji terpeti, pa tudi z njim
v nebesih kraljevati.

2. Naša ljuba Gospa presvetega
Serca radovoljno sprejme terpljenje
presvetega Jezusovega Serca. — Sercu
Marijnemu so bile znane največi skriv¬
nosti. Ona ni preslišala nobene be¬
sede in nobenega zdihljeja in nobene
bolečine svojega Sina. Sivi starček
Simeon prerokuje od Božjega Deteta,
Ana ga jemlje v misel, Marija pa
premišljuje v sveti tihoti, toda ta ti¬
hota odkrije nam vso skrivnost, ki se
ravno godi. Ko ji je prinesel angelj
pozdravljenje, imenovala se je deklo
Gospodovo, bi bilo morda še treba po¬
navljati z besedami, kar je z neizbris-

157

Ijivimi čerkami vtisnjeno njeni duši in
cesar nas živo prepriča vsako njeno
dejanje ? In to sveto opravilo hoče Ma¬
rija povsod in vsaki čas nadaljevati.
Marija si ne želi smerti, kakor Simeon,
in ne govori: ..Pusti, o Gospod! v miru
umreti svojo deklo, ker so vidile moje
oči tvoje zveličanje.“ Ne tako, Marija
mora terpeti, ona si želi življenja, da
terpi z naj svetejšim Sercem, kteremu
je v vsem popolnoma podobna.

Sveti Frančišek Salezijan je rekel:
,,Ali ljubiti ali umreti" ! Sv. Katarina
Senenska je klicala besede: „Zmirom
terpeti, nikdar umreti". Največi in
najlepši znamuje ljubezni do Boga je
v njih zapopadeno, toda Marija jih še
daleč vse prekosi. Ona je hotla ter¬
peti največi bolečine, ker je bila enako
velika njena ljubezen. Meč, kteri je
imel presuniti pri Simeonovem pre¬
rokovanji njeno dušo, je oni meč, kteri
je tudi prebodel Serce Jezusovo nje¬
nega Sina! Kakor se žalosti Serce Je¬
zusovo, ko vidi toliko nečast, ktera
se godi veličastvu Božjemu, in ko

158

vidi, koliko duš se pogubi, ktere so
vse odrešene z njegovo drago kervijo;
terga neizmerna bolečina tudi Mariji
materno serce, kedar vse to premiš¬
ljuje. Marija terpi torej, kakor mati
Božja, pa tudi kot mati vsega člove¬
škega rodu. In kako ona vse te bo¬
lečine prenaša? Pomisli, kristijan, da
Marija ni popraševala po velikosti,
številu, času in vzroku svojim bole¬
činam. Svet raja v grešnem veselji
in pijani svojo dušo; — Marija pa
terpi za nas vse — iz ljubezni. O
nebeška cvetica, kedaj te najdemo
tudi mi ?!

3. Pomislimo danes, bratje, in si
globoko zapišimo v serce, da, kolikor
veči je naša vdanost do Boga, toliko
veči milosti smemo pričakovati od
Serca Jezusovega. „Moj Bog, rekla
je večkrat zveličana Marjeta Marija,
ali me boš pustil živeti brez križev in
nadlog, če hočem tvojemu Sercu enako
vravnati svoje življenje? In vidila je
potem visok križ, pa konca ni mogla do-
gledati, in na križu je bilo polno cvetic.

159

Ta prikazen je pomenila veliko terp-
ljenje, kterega je morala potem v res¬
nici prestati. „S časom, je slišala glas,
bodo popadale cvetice druga za drugo
na tla, ostalo pa bode ternje, ktero je
zdaj zakrito s cveticami, da se ne ustra¬
šiš že naprej zavoljo človeške slabosti/ 4
To jo je pokrepčalo, in ko je dosegla
svoj križ, je zapisala sprelepe besede:
„0 da bi pač spoznale vse one duše,
ktere, daleč od posvetnega hrupa, žele
v čednostih napredovati, kako edino
potrebno je umreti svetu, njegovemu
peželenju in nasitovanju lastnih nago¬
nov, in se popolnoma prepustiti Bož¬
jemu voditelju, ki nas v čelniču svo¬
jega milega serca dovede v varno za¬
vetje. Povabim in prosim vas, darujte
svoje telesne pa tudi dušne zadeve
Sercu Jezusovemu. — Prosimo tudi
mi to milost, in Jezus nam je ne bo
odrekel zavoljo priprošnje „n. Ij. Gr.
presvetega Serca“.

Sklep.  Sklenemo danes popol¬
noma se vdati v Božjo voljo in vse
skušnje, ki nam jih pošlje, do konca

160

življenja z veseljem sprejeti iz njegove
Očetove roke.

Zgodba.

Bratovima „n. tj. G. presvetega Serca 11  na
Belgijskem.  — Čudno ozdravljenje hude in
že sedemletne bolezni, po priprošnji n. tj. G.

Gent (Belgijaj 4. sept. 1869.

Že nad 7 let, (tako pripoveduje
sestra Inocencija), sem imela hudo
bolezen v herbtancu, le z bergljami
sem mogla še dalje laziti, vsako še tako
izbrano zdravilo mi ni kar nič pomagalo,
bolezen mi je bila od dne do dne hujši.
Naposled sem popolnoma omagala. Na
duši, kakor tudi na telesu sem bila že
popolnoma oterpnila, nobenega uda že
nisem mogla ganiti. Ko zapazi častit¬
ljiva mati moj žalostni stan in mene za-
pušeno od zdravnikov, napravi v samo¬
stanu devetdnevnico na čast sv. Jožefu
za ljubo zdravje. Toda deviški ženin
je prepustil vso čast prečisti Devici.
Dne 23. majnika se začne devetdnev-
nica na čast „N. Ij. Gospej presvetega

161

Serca“. Zvečer 31. majnika (praznik
Naše Ij. Gospe) bilo mi je posebno
hudo in že sem se zročila vsa v Božjo
voljo! Toda kaj se zgodi! Drugo
jutro ne čutim več bolezni. Skušam
vstati. Koliko veselje in kolika sreča!
Popolnoma sem ozdravela. Oblečem
svojo obleko in v največi začudenje vsega
samostana grem lahko k sveti maši.
Čez  nekoliko dni srečam zdravnika,
kteri od vsega, kar se je zgodilo, ni
nič vedil. Ko me zagleda, skoraj ni
verjel, da sem res v pravi človeški
podobi pred njim. Ko mu ves dogodek
razložim, poln začudenja zakliče:,,Res¬
nično, to je čudež, resnično, toječudež“.
Tudi dva druga zdravnika, ki sta že
eno leto opazovala mojo bolezen in jo
razglasila za neozdravljivo, zagotav¬
ljata, da je moje ozdravljenje čezna-
torno. Da Vam nisem, častiti oče,
od vsega tega že popred sporočila,
me je vezala pokoršina do viših. Da¬
nes pa uslišite mojo prošnjo in raz¬
glasite veliko milost, ktero sem prejela
po priprošnji N. Ij. Gospe presvetega

Cvetlice. 11

162

Serca od njenega Sina, da ljudstvo
spozna in vredno počasti nebeško Kra¬
ljico zavoljo njenih dobrot, ktere nam
deli. Ta dogodek, častiti oče, je naše
zaupanje do „Naše ljube Gospe pre¬
svetega Serca“ neizmerno povišal in
vterdil.

Sestra M. Inocencija,

sestra ljubezni Marijne in Jezusove.

Molitev.

Bodi češena, o Gospa vsega
sveta, ktera si vidila, da se bliža
čas odrešenja vsega sveta, kadar
se je tvoj edinorojeni sin, to čisto
jagnje Božje, dal Janezu kerstiti,
da je vodo svetega kersta po¬
svetil! Oh sprosi nam, o Marija!
pri svojem ljubem Sinu Jezusu,
da svoje svatovske oblačila, ktere
smo po svetem kerstu že veliko¬
krat omadeževali, v ker vi tega
prečistega jagnjeta zopet operemo,

163

da bodo belejsi ko sneg, in da
pridemo v nebeško kraljestvo,
kamor nič omadežanega priti ne
more. Amen.

Naša ljuba Gospa presvetega
Jezusovega Serca, prosi za nas
Boga. Amen. Cešena si Marija
(trikrat).

Enajsti dan.

N. Ij. Gospa presvetega Serca zvesta var-
hinja Serca Jezusovega.

Za tabo pojdem,
kamor koli greš.

Mat. 8, 19.

1. N. lj. Gr. presvetega Serca,
varhinja Serca Jezusovega. — Prero¬
kovanje svetega starčeka Simeona se
jekmalojelo spolnovati: nedolžni otro¬
čič Jezus ima že svoje preganjavce.
0 Marija! misliti si morem v duhu,
kako neustrašeno si vzela Božje Dete

li*

164

v svoje naročje, dražji zaklad memo
lastnega življenja, in se odpravljaš
nemudoma s svetim Jožefom na daljno
pot v tujo, neznano deželo. Silne te¬
žave in nevarnosti Marije ne plašijo,
da le more rešiti najdražji zaklad svoje
ljubezni. —

Marija se dalje ne huduje nad
grozovitostjo in ostudnostjo Jezusovih
preganjavcev, kteri mu strežejo po
življenji, in tudi ne nad nadlogami,
ktere so se nanjo zavoljo njih nečlo¬
večnosti vsule. Edina skerb njena je
rešiti Božje Dete rokam kervoloenih
sovražnikov in braniti presveto Serce
vsake nevarnosti. Vidili pa bomo Ma¬
rijo, kedar pride ura Zvelicarjeva, ko
se bo zročil svojim trinogom, stati pod
sv. križem enako velikemu duhovnu
pri daritvi; vidili jo bomo, kako ne
brani predreti s sulico Serca svojega
Sina. Toda danes ima moč in dolž¬
nost braniti Jezusa. Urno je treba
bežati! 0 polnočni uri naznani angelj
povelje Najvišega, in že se napravlja
sveta družina na pot v pregnanstvo.

165

Brez obotavljanja je treba odriniti, še
ga ni časa poskerbeti potrebnega ži¬
veža. Marijno in Jožefovo bogastvo
in premoženje je hitro spravljeno, ker
ne poznata druzega zaklada razun Je¬
zusa. Zapuste tedaj domačo hišico,
tiho vasico, prijatelje, od kterili se še
posloviti ne morejo ter spremijo Bož¬
jega Učenika v tujo deželo, k nezna¬
nemu ljudstvu.

2. Serce Jezusovo tolažba N. lj. Gf.
presvetega Serca. — Kaj čuti, o Jezus!
tvoje Serce, ko se napravlja sveta dru¬
žina s teboj na pot v Egipet? Ljudje
te sovražijo, preganjajo in ti strežejo
po življenji. Beži tedaj ljubeznjivi Zve¬
ličar, ker se še niso stekle ure, kedar
bodo grešne roke umorile Sina Bož¬
jega. Da si otmeš življenje, greš zdaj
v pregnanstvo, ob enem pa vabiš tudi
svojo mater seboj. Blas tvoje ljubezni
spozna njeno serce in gre za tabo, ko
jo vabiš rekoč: ,,Pridi, moja golobica,
moja edina, pojdi z menoj v pušavo,
in iskala bova zavetja v skalnatih vot-
Iinah“. 0 kako se sporazumite serci

166

Božjega Sina in njegove matere, med
tem, ko Herodež ves serdit svojim
hlapcem ukazuje pomoriti nedolžne
otročiče. Kako lahko je obernila Ma¬
rija nase besede kraljevega preroka, v
kterih popeva rekoč: „Ko bi Gospod
ne bil z nami, nadloge bi bile obsule
našo dušo in dereče vode bi jo bile
pokončale. Hvaljen bodi Gospod, ki
nas ni izdal v roke našim sovraž¬
nikom. Rešeni smo bili kot vrabec
iz mreže tičarjeve. Nam je pomoč
od Njega, ki je stvaril nebo in zemljo,
njegovo oko in serce, njegova previd¬
nost in ljubezen je z nami, dokler „smo
na svetu“.

3. Po zgledu in s pomočjo „N.
lj. G. presvetega Serca“ tudi mi lahko,
kedar od nasBogtirja, naj ljubše reči
zapustimo. In ali nam Serce Jezu¬
sovo samo že tudi ni v resnici zadosti ?
„Eno je potrebno 11 , piše zveličana Mar¬
jeta Marija, „in to je čista ljubezen do
Boga, da se popolnoma izročimo vod¬
stvu presvetega in milega Serca Jezu¬
sovega, ktero nas vodi potem po svo-

167

jem dopaclajenji“. Prosimo tedaj N.
Ij. Gr. presvetega Serca, da nam ona
izprosi tako otroško zaupanje do Bož¬
jega Serca Jezusovega.

Sklep.  Postojmo v svojih mislih
nekoliko in se prašajmo: Me je li za¬
pustilo že kterikrat Serce Jezusovo,
odkar se zavedam svoje pameti?

Zgodba.

Bratovima ,,n. Ij. G. presvetega Serca 11  v
Parizu.  — Ozdravljenje deset let bolne
redovnice.

Živela je 1. 1865 v Parizu (v
Pikpusovih ulicah št. 45) sestra Cipri-
jana iz reda ,,matere Božje“, že deset
let sem v vedni bolehnosti. Razne
bolezni so jo napadale, včasih neizre¬
čene bolečine, tako, da so se zdrav¬
niki čudili, kako da je mogoče, da že
ne omaga ta oseba, ker jo vsaki dan
smertne nevarnosti obdajajo. Večkrat
je bolna milo prosila Serce Jezusovo,
naj se je usmili zavoljo Serca svoje
matere! Toda Serce našega Zveli-

168

carja je hotlo, da na ozdravljenje
človeško misliti, mora dati tudi le iskrici
upanja slovo, da se potem njegovo
usmiljenje toliko veličastneje pokaže.
Začetka mesca julija 1865 dobi sestra
Ciprijana od prednice mali popis ,,N.
lj. G. presvetega Serca 44 . Novo upanje
ji zasveti. „0 moja dobra mati, je
prosila, ako le ti hočeš, še lahko
ozdravim. Nikar mi ne pusti občutiti
žalosti, da bi rekla, da tebi nebeški
ženin odreka to milost, ker imaš popol¬
noma oblast nad njegovim Sercem 44 .

Redovnice sklenejo obhajati devet-
dnevnico k časti Marijni z novim na¬
slovom „N. lj. G. presvetega Serca
in zadnje upanje že obupajočih 44 . Bol¬
na pa le želi, da bi čudovito ozdra¬
vela, da bi se čast Mirijna tem hitreje
razširila. V svoji otroški ljubezni stori
tudi obljubo, da, ako bi ozdravela, se
hoče dvakrat v tednu celo leto postiti
ob vodi in kruhu. Prednica poterdi
obljubo, ker nikdo ni misliti mogel na
ozdravljenje. Mislimo si le nesrečni
stan uboge sestre. V petek 7. julija

169

prično gospe redovnice z gojenkami
vred devetdnevnico. Neizrečene, smert-
nim bolečinam enake bridkosti se po-
laste bolne. „Oče nebeški, naj se zgodi
tvoja volja“, je milo zdihovala. „Tvoja
stvar sem, če je tvoja volja, lahko me
ozdraviš: če pa je mojemu zveličanju
v prid, hočem še dalje voljno prena¬
šati svoj križ. Kakor ti hočeš, naj
se zgodi“.

V saboto 15. julija, sklep devet-
dnevnice, zadobi bolna veliko milost
ljubega zdravja. Zgodaj zjutraj je že
po konci, se lepo sama obleče, kar ji
je bilo že veliko let sami nemogoče.
Potem se poda v kapelo in prejme v
zahvalo, v veliko začudenje pobožnega
ljudstva, ki jo vidi, da je čudovito
ozdravela, presveto Rešnje Telo. Opol¬
dne že obedva skupno pri svojih sestrah,
hodi lahko po vertu in samostanu in
naslednji teden že svojo obljubo spol-
novati prične. Natančno jo tudi spol-
nuje celo leto, 2 dni v tednu živi ob
kruhu in vodi. Ko pišemo te verstice
(1873), je omenjena sestra popolnoma

170

krepka in zdrava, ktero zdravje pa je
edino zadobila po priprošnji „N. lj. G.
presvetega Serca“.

Čudno ozdravljenje omenjene sestre
je tudi obširniše popisano v letnem
poročilu, mesca sušca 1866,

Molitev.

Bodi češena, ti naj čistejši
posoda nebeškega oveseljenja, kte-
ra je tvojemu sercu moč dajala,
ko te je tvoj Sin zapustil in Štir-
deset dni in noči v puŠavi med
zverinami prebival, se s postom
in priserčno molitvijo na svoje
visoko in imenitno opravilo pri¬
pravljal. Ob podpiraj, o mogočna
Devica, Gospa presvetega Serca!
tudi našo slabo moč, da bomo
po stopinjah svojega Zveličarja
hodili, svoje meso in njegovo po¬
želenje zatirali, dokler po srečni

171

zmagi svojih sovražnikov nebe¬
škega kraljestva deležni ne po¬
stanemo. Amen.

Nasa ljuba Gospa presvetega
Jezusovega Serca, prosi za nas
Boga. Amen. Cešena si Marija
(trikrat).

Dvanajsti dan.

N. Ij. Gospa presvetega Serca, stanovitna
spremljevavka Serca Jezusovega v Njegovem
pregnanstvu.

0 Gospod! hvalimo te v svoji
sužnosti. Banih. 3, 7.

1. „Naša Ij. G. presvetega Serca"
tolaži s svojo pričujočnostjo Serce
Jezusovo v pregnanstvu. — V Egiptu,
divji in nejeverski deželi, najdemo te¬
daj svojega Zveličarja, Sinu Božjega!
Tukaj torej najde mirno zavetje pred
sovražniki! 0 kako grenko žalost je

172

pač zdaj čutilo njegovo Serce! Sin Božji,
med ljudstvom, ktero tapa v smertni
senci nevednosti! Brez števila tempelj-
nov, posvečenih malikom, mora gle¬
dati Božje Dete! Cele trume padajo
na kolena pred izmišljenimi bogovi,
in Jezusa nihče ne pozna! Njegova
največi prijatelja Jožef in Marija sta
nepoznana, zaničevana tujemu ljudstvu.
Zaničujejo njihovo priprostost in ne¬
dolžnost, v kteri jim mirno teko dnevi
življenja. In Jezus, akoravno še otročič,
vidi s svojo vsegavednostjo vso hu¬
dobijo, ktera se širi pred njegovim
obličjem po zemlji. 0 žalostni prizor!
Jezus sliši preklinjevanje in zasramo¬
vanje raznih rodov, vidi tudi žalostni
stan in propad, v kterega je človek
zabredel po grehu. Eno tolažbo in
veselje pa vendar občuti Njegovo serce!
Izmed bodečega ternja se vzdiguje
krasna lilija svete nedolžnosti, njegova
izvoljena mati. Nebeška vonjava duhti
od te cvetke in žarki Božjih milost
odsevajo z njenega obličja. O s ko¬
likim veseljem bi bilo, o nebeško Dete,

173

vsipalo tvoje serce neizmerne dobrote
Božje ljubezni zapušenim Egipčanom,
da bi bile njih serca pripravne spre¬
jeti seme Božje besede! Še jim ni
prišla ura; toda zročiš lahko že zdaj
vse zaklade Božje svoje milosti svoji
materi. N. Ij. G. presvetega Serca
pa tudi niso neznani nameni tvojega
usmiljenja in tvoja pričujočnost ji olajša
bridkostim življenje in ji daje okusiti
veselje in radost, ktero občuti serce
naše v rojstni deželi. —

2. N. lj. Gospa presvetega Serca
nima v svojem pregnanstvu druge to¬
lažbe, kakor tolažbo Serca Jezusovega.
Kje si, o srečno mesto Jeruzalem!
Kje ste tihe svetiša Gospodovega tem-
peljna, v kterih so presveti Devici mirno
tekle mladostne leta, zakaj vas angelji
Božji ne preneso v daljni Egipet? In
ti mirna hišica v Nazaretu, in ti Bet¬
lehemska jama, vzemite pod svojo
streho pregnano družino in tolažite jih
s sladkimi spomini Božjih skrivnost.
Toda, o ljuba Gospa presvetega Serca!
ti si še vse dražji in imenitneji reči

174

sabo vzela, če si tudi morala tem¬
pelj, Nazaret, Jeruzalem in jaslice za¬
pustiti, te vendar ne more nihče od-
tergati Sercu Jezusovemu, ktero je
zdaj tvoja edina domovina. S kako
pravico smeš še le ti reči s sv. Pav¬
lom: „Kdo nas bo ločil od ljubezni
Jezusove? Ne pregnanstvo pa tudi no¬
bena bolečina 4 '. Pri Jezusu in v Je¬
zusu dobiš več, kakor šotoriše starega
zakona. On sam je svetiše in taber¬
nakelj nove zaveze, kteri ni narejen
od človeških rok, in tega smeš popol¬
noma svojega imenovati. V tem sve-
tišu lahko še bolj zbrano premišljuješ,
kakor v hišici v Nazaretu. Kaj so
pastirci pri jaslicah, darila modrih in
slava, ktero so prepevali angelji, v
primeri z nebeškimi navdajanji, ktere
tvojo dušo z neizmerno radostjo na-
polnujejo; v primeri z milostmi, s kte-
rimi si obdana, s častjo, ktero ti ska-
zuje ves čas svojega pregnanstva, ko
napaja tvoje serce z najčistejši lju¬
beznijo?

3. Zatecimo se tudi mi po zgledu

175

Marijnem s pomočjo „N. lj. Grospe‘%
k Sercu Jezusovemu, in stoterno nam
bo povernjeno, kar smo zapustili za¬
voljo njega. In naš Zveličar je sam
večkrat govoril zveličani Marjeti Ma¬
riji, „naj si pripravi v njegovem Sercu
notranjo samoto, da mu bo delala dru-
šino, in da jo bo tukaj podučeval,
kako ga ima ljubiti. “ In v tej prijazni
samoti je vselej našla svojega Božjega
ženina, ki je potem z njo govoril.
„Enkrat, tako ona pripoveduje, mi je
dal moj ženin razumeti, da me popelje
v samoto, ne v tako pušavo. v ka-
koršni je on bival, ampak v samoto
svojega Serca, in da me želi tam osre¬
čiti in oveseliti s svojim zaupljivim
in prijateljskim pogovorom; da me bo
dalje podučil, kar zadeva njegove za¬
povedi, in mi tudi dal novih jnoči
spolnovati njegovo postavo." Cesar
se tedaj ne bi tukaj na zemlji anali,
če vemo, da potem ostane Serce Je¬
zusovo pri nas?

Sklep.  Premislimo, kaj tudi
nam ni vse po volji in kaj moramo

176

terpeti v svojem stanu, in prosimo
Serce Jezusovo, da nam na priprošnjo
„N. Ij. Gr. presvetega Serca 11  vse k na¬
šemu zveličanju liasne in že tukaj vži-
vamo mir, veselje in zadovoljnost serca.

Zgodba.

Pomoč „n. Ij. G. presvetega Serca u  ob vojski.

Brez števila imamo dokazov, kako
prečudno je varovala N. Ij. G. družab¬
nike omenjene bratovšine v zadnji vojski.
Krasno ozališane njene podobe, altarji
in cerkve nam jasno vse to poterjujejo
in hvaležnost onih oznanujejo, kteri so
bili na njeno priprošnjo rešeni. Nič
pa ni ginljivšega, kakor če pomislimo,
kako je „N. Ij. G. 44  svoje svetiše va¬
rovala sovražnikovega ulomljenja. So¬
vražniki so bili že priderli čez Vierzon,
t. j. komaj 2—3 milje od našega mesta.
Mesta Bourges, Issoudun, Chateauroux,
La Chatre obljubijo, če jih varuje
„N. Ij. G. presvetega Serca 41  sovraž¬
nikov, darovati v večni spomin hvalež¬
nosti njenemu svetišu, vsako eno cer-

177

kveno okno. Že se pripravlja sovražna
četa obleči — Bourges in lssoudun.
Sedemkrat se že pripravijo popolnoma
začeti streljati, toda sedemkrat so delo
odložili po posebnem naključji. Obva¬
rovane so bile srečno mesta, ktere so
se zročiie varstvu One, ktera pomoč
deli v obupajočih zadevali našega živ¬
ljenja.

Mesca julija 1871 pridejo vikši
škof Bourges-ški z velikim spremstvom
svojih vernih v lepi procesiji v Isudun
se iz serca zahvalit „N. Ij. G. pre¬
svetega Serca“ za veliko milost, ktero
je bila skazala. Darovali so tudi svoj
dragoceni persni križ podobi N. Ij. G.
v zahvalo še posebne milosti, ktero so
od nje dosegli. Popred naštete mesta
so tudi vestno spolnile svojo obljubo
in darovale cerkvene okna.

Molitev.

Bodi česena, o Devica brez
madeža, Gospa Jezusovega pre¬
svetega Serca! Vse tvoje živ-

Cvetliee. 12

178

ljenje je bilo Bogu darovano,
do tebe greh ni imel nobene
oblasti. Oh ponižno te prosimo,
zadobi nam, o preljuba naša
Gospa! pomoč pri svojem Bož¬
jem Sinu Jezusu, kteri se je
celo satanu skušati dal, da se
tudi mi s svojimi sovražniki, s
svetom, s peklenskim skusnjavcem
in s svojim mesom serčno voj¬
skujemo, in po Jezusovem zgledu
vse te skušnjave srečno prema¬
gamo. Amen.

Naša ljuba Gospa presvetega
Jezusovega Serca, prosi za nas
Boga. Amen. Cešena si Marija
(trikrat).

179

Trinajsti dan.

N. Ij. G. presvetega Serca razume popol¬
noma najskrivnejši namene Serca Jezusovega,

ko ga zopet najde v tempeljnu.

1. Namen Serca Jezusovega v
tej skrivnosti. — Na podobi „N. Ij.
Gr. presvetega Serca-nahajamo dva¬
najstletnega Jezuška narisanega; —
v tisti starosti torej, ko je bil v tem¬
peljnu med pismarji in farizeji. Takrat
je pa tudi pervič razodel skrivnosti
svojega Serca presveti materi in je
vsemu svetu naznanil, koliko oblast
ima ona nad njegovim Sercem. ,,Moj
sin, pravi Marija, ko ga zopet najde,
zakaj si nama to storil? Tvoj oče in
jaz sva te tri dni z žalostjo iskala".
„Zakaj sta me iskala? odgovori Božje
Dete, ali ne vesta, da moram biti v
tem, kar je mojega Očeta?" — Na
te besede, ktere so bile perve, od
kterih omenja sv. evangelij, da jih je
govorila Marija Jezusu in Jezus Ma¬
riji, lahko obračamo prelepo pravilo

12*

180

Zveličarjevo: „Cesar je polno serce,
ustnice govore 11 .

Serce Jezusovo nam čudovito le¬
sketa pri tej skrivnosti, kakor je po¬
zneje na gori Tabor žarelo Božjega
veličastva. Nježni čuti Serca Jezuso¬
vega nič druzega ne išejo. kakor po¬
veličevati nebeškega Očeta in svojo
mater storiti deležno svojega po¬
klica. Zato ji pa tudi ne pokaže
le v predpodobi svojega Serca, tudi
ne onega, ktero je bilo od sulice pre¬
bodeno, ali rane, ktero je moral po
vstajenji potipati neverni Tomaž, tudi
ne posameznega znamnja njegove lju¬
bezni, ktere je bil sv. Janez deležen,
ali celo vsega veličastva presvetega
Serca, kakor ga je viclila zveličana
Marjeta Marija — ne, akoravno vse
to ni prikrito „N. lj. G. 11  — pokaže
ji danes pravo življenje najsvetejšega
Serca — namreč neskončno ljubezen
v vsem, kar zadeva njegovega nebe¬
škega Očeta.

2. Misli „N. lj. 0. presvetega
Serca 11  pri tej skrivnosti. — Sv. evan-

181

gelij nam v malih besedah veliko pove,
ko beremo: „In Marija je ohranila vse
te besede v svojem sercu“. — O skriv¬
nostne besede Jezusove: ,,Ali ne vesta,
da moram biti v tem, kar je mojega
Očeta“! Z začudenjem posluša Marija
tako govorico in si jo vtisne globoko v
serce, da ji je potem vodilo pri vsem
njenem dejanji in nehanji. Nenavadno
zaderžanje Jezusovo v tem slučaji je
Mariji najboljši razlaga vsega, kar je
slišala. Ko se tedaj presveto Serce nje¬
nega Sina daruje v poveličanje nebe¬
škega Očeta, se hoče tudi Božja mati
pridružiti tej daritvi. In to so naznanjali
in pomenili trije v smertnih bridkostih
prestani dnevi, ko je zgubila Marija
svojega Sina; bili so predpodoba, da
je toliko ložej razumela triletno delo¬
vanje Jezusovo na zemlji, in tri dni
njegovega počivanja v skalnatem grobu.
Preserčna podoba Naše ljube Gospe
presvetega Serca nas tega vsaki dan
glasno spominja. Le oglejmo si jo
bolj natanko. Na obrazu dvanajst¬
letnega Jezusa že beremo, da je prišel

182

kot Učenik na svet. Ročica, ktero
derži na Sercu, ki je s ternjem ovito,
nam glasno govori, da se tudi Marija
vdeležuje njegovega terpljenja. Perstiki,
ktere kviško steguje proti materi in
nebu, nam pravijo, da njegov edini
cilj in konec je bil in bo že 1800 let
sem z Marijo delati za poveličanje
svojega Očeta. Pogled in zaderžanje
N. lj. Gl. z obličjem obernjenim na
zemljo, z razprostertimi rokami in ne-
premaknjenim zrenjem na Serce svo¬
jega Sina, nam kličejo tisti trenutek
v spomin, ko je v tempeljnu z začu¬
denjem poslušala zgoraj navedene be¬
sede.

3. Med sercema Jezusovim in
Marijnim je prostor tudi za naše serce.
N. lj. Gr. presvetega Serca nas vabi
ta prostor posesti, ker se nam ponuja,
da nam odkrije skrivne namene in
delovanje Božjega Serca. In ali se
ne prepričamo lahko tega v oni pri¬
kazni zveličane Marjete Marije? ,,Ne¬
kega dne, pripoveduje ona, mi je po¬
kazal Gospod troje sere, izmed kterih

183

je bilo eno neizrečeno majhno in komaj
mojim očem vidljivo. Druge dve pa
ste bile svetložareče, drugo bolj memo
druzega. In slišala sem te besede:
...Moja čista ljubezen druži te serca na
vekomaj “. In zares bile so v eno
združene. Ta prikazen je terpela do¬
volj časa in vžgala je v meni nepo-
pisljive občutke ljubezni in hvaležnosti.
Svetložareče serci, kakor vsak lahko
vgane, ste bile Serce Jezusovo in
Marij no in najmanjši pa naše zveli¬
čane Marjete, ktera je premišljevala
ljubezen obeh sere. Oh zakaj ne za¬
robimo tudi mi od N. Ij. it. enake
milosti?

Sklep.  Prosimo tudi mi Marijo,
da nas združi s Sercem Jezusovim in
sklenimo terdno danes pred njeno po¬
dobo vsaki dan njo prositi te milosti.

Zgodba.

„.\. tj. Gospa presvetega Serca“ v Parizu
ob času občinske vlade.

Mesca septembra 1870, ko so
Praši jeli oblegati Pariz, stori družba

184

Serca Jezusovega (v ulicah Vanves v
Parizu) obljubo, postaviti sredi verta
lepo podobo „Nf. Ij. G.“, če jih bo
obvarovala nevarnosti, ktera jim preti.

Prečudno jih je pa tudi Marija
obvarovala, posebno če pomislimo, na
kako nevarnem kraji stoji omenjeno
poslopje. Na eni strani namreč je
tovarna za naboje in tudi drugo stre-
livno orodje in zraven cela reč nasu¬
tega smodnika; na drugi strani zopet
je postavila občina reduto (t. j.
braniše zoper napade sovražnikove,
polno najnevarnišega orodja za vojsko),
Kakih 400 metrov daleč pa je bila
terdnjava. Celih 21 dni so krogle
kakor dež na samostan letele. Redov¬
nice pripovedujejo, da je skoraj na
vsako minuto do šest krogelj nad njimi
žvižgalo. Le ena iskrica naj bi bila
padla, in mlin za strelni prah bi til
zletel v zrak. Šestnajst krogelj je
padlo nanj in vendar se ni vžgal. V
tnali sobici na porti se razpoči krogla,
ko ravno stopi stražnik vanjo, in ga
smertno rani; usmiljena sestra, ktera

185

je bila ravno tam, je bila le nekoliko
ranjena, in je čez nekoliko ur zopet
šla na delo. Se veliko druzih enakih
prigodkov, ki sprieujejo očitno, da je
v resnici varovala N. lj. G. presve¬
tega Serca omenjeni samostan. Nobena
redovnic in tudi gojenk ni zapustila
samostana, razun kar je bilo neogibno
potrebno, in celo vlada grozovitne ob¬
čine je ohranila visoko spoštovanje do
pobožnih gospa. — Dne 12. oktobra
1872 nahajamo na vertu ginljivo sve¬
čanost , v zahvalo čudovitne pomoči
Božje. Ta dan so odkrili podobo „N.
lj. Gospe presvetega Serca‘‘. Najlepši
kinč pri znamnji pa je gotovo stalo,
ktero je zloženo iz krogelj, ktere so v
samostan priferčale in se niso razletele.
In tudi one, ktere so se razletele, so
porabili za posode za cvetice ali ka¬
dilnice, nektere cehi za svečnike. Ne-
popisljiv je bil vtis, kterega je prelepa
svečanost pri neštevilni množici, ktera
se je sošla, napravila, ktera je pre¬
mišljevala prestano nevarnost in pa
Marijno pomoč. Vikši škof Pariški

186

so dovolili očitno slovesnost za ta dan.
Gospod župnik od sv. Sulpicija so po¬
dobo blagoslovili. Gg. župniki od sv.
Boka, sv. Petra, od Petit-Montrouge,
od Plaisance, od Notre-Dame de la
Gare, iz Ermont-a, iz Malakof-a, iz
Sevres-a, bogoslovci „od presvetega
Marijnega serca u  in veliko število viših
gospodov duhovnov Pariških je streglo
pri tej svečanosti. Natančneje popi¬
sana je ta svečanost v letnem poro¬
čilu 1872 mesca decembra, in pa ja¬
nuarja in februarja 1. 1873.

Molitev.

Bodi česena, preljuba mati
nebeškega učenika, kterega si ti
z drugimi ženami vred na nje¬
govih mnogih potih po domači
deželi spremljevala, ko je sveti
evangelij nebeškega kraljestva
oznanoval in ljudem večne skriv¬
nosti razodeval! Daj, o Marija,

187

ljubeznjiva Gospa presvetega Je¬
zusovega Serca! da se tudi mi
z gorečimi željami Jezusovega
odrešenja vdeležimo, kakor si ga
bila ti z vso gorečnostjo svoje
duše deležna. Oh vžgi naše
mlačne serca, da le po tem hre¬
penimo, kar je zgorej, kar je v
nebesih in enkrat krono večnega
življenja dosežemo. Amen.

Naša ljuba Gospa presvetega
Jezusovega Serca, prosi za nas
Boga. Amen. CeŠena si Marija
(trikrat).

188

Štirnajsti dan.

N. Ij. G. presvetega Serca gospoduje v Na¬
zaretu s svojo materno oblastjo nad Sercem
Jezusovim.

Ljubimo pokoršino.

In jima je bil pokoren.

Luk. 2, 51.

1. Berce Jezusovo je pokorno
„N. Ij. G. presvetega Serca“. — Ko
se je verni! naš Zveličar iz tuje de¬
žele v domači kraj, je živel nepoznan
od sveta v največi ponižnosti še 18
let pri svoji materi. Sv. evangelist
popiše vse to njegovo tiho življenje in
dejanje z malimi besedami, ko pravi:
„In jima je bil pokoren.“ Kdo in
komu je bil pokoren? Gospod Jezus
je bil pokoren ljudem! On, kteremu
služijo angelji, gospostva in moči, je
bil pokoren Mariji, in ne samo njej,
ampak zavoljo nje tudi sv. Jožefu.
Kaj čemo bolj občudovati, česar se
bolj veseliti. ali ponižne pokoršine
Božjega Sina, ali visokosti in imenit-

189

nosti njegove matere? Oboje je nam
v začudenje, ktero presega našo raz¬
umnost. „Solnce, piše imenitni uče¬
nik, je obstalo in se ni pomikovalo
dalje na nebu, ko je bil Jozue to za¬
povedal. Jezus Kristus pa je bil Mariji
pokoren 30 let.“ Premislimo pa tudi
dalje, zakaj je bil zvolil Bog nebes in
zemlje tako pokoršino. Nič ga ni ve¬
zalo k temu, ne dolžnost ne lastni
dobiček, ampak le čista ljubezen do
nas. Njegovo Serce si je zvolilo čisto
prostovoljno pokoršino in dodelilo ob
enem Mariji vse materne pravice.

2. Naša ljuba Gospa presvetega
Serca se pa tudi posluži materne oblasti
nad Sercem Jezusovim. — Pomislimo
to nekoliko prav ob kratkem. Marija
ga pokliče in Jezus pride; ona zapove,
in on vboga; Marija zgovori kako
željo, in Sin njen jo precej spolni !
0 neizmerna prednost in čast Marijna!
Serce naše matere je zamaknjeno in
vtopljeno v najglobokejši premišljevanja.
Kako neznatno seji dozdeva dovoljenje,
kterega je dala angelju, da hoče biti

190

mati Gospodova, v primeri s pokor¬
šino Jezusovo, ko ji vse stori, kar mu
veleva.

0 kaj so naj viši prednosti člove¬
ških otrok, če jih primerimo Marijnim,
ko zapoveduje Bogu samemu! Dobro
je premislil sv. Bernard, piše pobožni
in učeni francoski škof, ko je imenoval
Marijo v njenem veličastvu ,,prosečo
vsegamogočnost“. Na zemlji je zapo¬
vedovala blažena Devica svojemu Sinu,
v nebesih pa ga hvali in prosi. Njena
priprošnja pa ni zato nič slabeji od
njene veljavnosti. Ko je ona zapove¬
dala, je vbogal Jezus, zakaj bil jima
je pokoren, pravi sv. pismo. Kedar
ga pa Marija česar prosi, ji Jezus
gotovo ne odreče. Marija ima shra¬
njene ključe, kteri odpirajo Serce Je¬
zusovo. 0 ne pozabimo te Marijne
imenitnosti!

3. N. lj. G. presvetega Serca nam
kliče v spomin natančno pokoršino
prečudežnega Serca Jezusovega, da bi
ga posnemali tudi mi. Jezus sam želi.
da bi mi pokoršino, ktero je on toliko

191

ljubil in spolnoval svoji materi nasproti,
enako ljubili pri vsili opravilih v svo¬
jem stanu. „Zanaprej, je rekel Gospod
zveličani Marjeti Mariji, kedar ji je
dal povelje oznaniti ljudem češenje
presvetega Serca, „zanaprej ti bom delil
v oni meri svoje milosti, kolikor veči
bo tvoja natančnost, pokoršina do tvojih
višjih in po razmeri tvoje slabosti.
Čudno bi se ti morda to zdelo, vendar
naj te nikdar to ne odverne od poti,
ktero si nastopila. Zadovoljili bom s
teboj, če višjim veči pokoršino ska-
zuješ kakor meni, če ti oni prepovedo,
kar sem ti zapovedal jaz. Zroči se
volji svojim predpostavljenim, in jaz bom
znajdel pomočke, doseči svoje namene,
pomočke, kteri so na videz onim ravno
nasprotni.

Moremo li skazati N. Ij. G. svojo
odkritoserčno ljubezen bolje, kakor če
obljubimo vedno pokoršino najsvetej¬
šemu Sercu?

Sklep.  Spoznajmo pri vsem
svojem dejanji in nehanji voljo Serca
Jezusovega.

192

Zgodba.

Vidna pomoč „n. Ij. G. presvetega Serca“
na Amerikam kem.

V južni in severni Ameriki naha¬
jamo obilno in najlepših dokazov, kako
koristno je češenje „N. Ij. Gospe pre¬
svetega Serca 44 . V T  Indijani, Kvebek-u
na otoku Reunijon-u se je neizrečeno
hitro razširila njena bratovšina, in
krasne cerkve so sozidali ,,na novem
svetu 44  v čast Kraljici presvetega
Serca. Samo en dogodek hočemo ome¬
niti, neke matere, ktero je „N. Ij. G.
presvetega Serca 44  zavoljo nepremak¬
ljivega zaupanja tudi obilno poplačala.
V Gvatimali, Srednji Ameriki, seje pri¬
družil mlad človek premožnih in ker-
šanskih staršev sin pri zadnji Arneri-
kanski vstaji puntarjem. Zavoljo tega
so ga obsodili k smerti in v enih dneh
so ga menili ustreliti. Mislimo si žalost
in bridkost uboge matere, kojezvedila
strašno novico $ vendar hitro stori terden
sklep. Akoravno je bilo njeno serce

193

do tai pomandrano in nobenega žarka
upanja od nikodar ni bilo, ona vendarle
ne obupa. „Ker je, rekla je mati,
„N. lj. G . 44  pomočnica v obupnih za¬
devali človeških otrok, obernila se bom
do nje 44 .

Polna zaupanja in ljubezni do kra¬
ljice Serca Jezusovega in pokrepčana
v molitvi ojunači se poterta Kristijana
zopet nekoliko. Stori kar le premore
njeno serce, da bi sprosila milost ne¬
srečnemu sinu. In , čudo, uslišana je
bila. Smertno kazen so mu spremenili
v to, da mora zapustiti svojo domačo
deželo nemudoma.

Veliko je torej sprosila, toda njeno
serce je še nekaj želelo. Prosila je
namreč še to, da bi dovolili njenemu
sinu, še enkrat z njegovim bratom go¬
voriti, kteri je bil duhoven, pa daleč
od omenjenega mesta. „To je pa ne¬
mogoče, se je glasilo, na to še misliti
ni, ker hudobnež mora precej naprej 44 .
Zopet se zateče naša nesrečna žena
k „]\ T . lj. G.“ in jo še priserčneje
prosi, da bi omečila sodnikom serca —

Cvetlice. IS

194

ifi glejte, zgodilo se je. N. lj. G. pre¬
svetega Serca hotla je s tem pokazati,
da oua pravica, ki človeka prežene iz
rojstne dežele, mora združena biti tudi
s pravim usmiljenjem.

Molitev.

Bodi česeua, o milostljiva to¬
lažnica kristijanov, kteri si se od
svojega Sina Jezusa usmiljenja
naučila, ko je ljubeznjivo po svetu
hodil, žalostne tolažil, bolne o-
zdravljal, skesanim grešnikom mi¬
lostljivo grehe odpusal, ter se
tolikanj ponižal, da je z njimi
jedel in tako vsim vse postal in
vse zveličal! O Marija, preljuba
Gospa presvetega Jezusovega Ser¬
ca ! navdaj tudi naše serca z usmi¬
ljenjem, da bomo dobrega storili,
kolikor znamo in zamoremo, in
da bomo s pobožnim govorjenjem,

195

s čistim zaderžanjem in lepim
zgledom svojemu bližnjemu po
svoji moči k zveličanju pomagali.
Amen.

Naša ljuba Gospa presvetega
Jezusovega Serca, prosi za nas
Boga. Amen. Cesena si Marija
(trikrat).

Petnajsti dan.

Hvaležnost n. Ij. Gospe Bogu zavoljo časti,
da je kraljica Serca Jezusovega.

Bodimo hvaležni Sercu Jezusovemu.

Kaj čem verniti Gospodu za vse,
kar mi je dodelil? Ps. 115, 12-

1. Kako skazuje hvaležnost Berce
Jezusovo Mariji. —

Stopimo še enkrat v tihotno hi¬
šico v Nazaretu. On, ki je rekel, da
imajo tiči svoje gnjezda in lesice svoje
jame, Sin človekov pa nima prostora,
kamor bi položil svojo glavo, najde

13 *

196

pri Mariji potrebno stanovališe. On,
ki oblači lilije na polji v kraljevsko
krasoto, potrebuje tudi obleke, in mati
Marija mu jo je stkala. Ko bi bil hotel
Jezus vnanje razodeti svojo mogočnost
in pokazati, daje kralj nebes in zemlje,
brez dvoma bi mu bil odločil kdo sta¬
novanje v kaki palači, ga oblekel v
škerlat ali žamet in ga povabil k dobro
pogernjeni mizi. Toda Jezus hoče spre¬
jemati vse le iz Marijnih rok. — Pre¬
mislimo tedaj prečudno skrivnost hva¬
ležnosti Serca Jezusovega. On dobro
ve, da je tisučkrat bolje dati, kakor
vzeti, in ker je obdaril Marijo s toli-
kerimi gnadami, ji da priložnost do¬
seči še to, da preskerbuje Jezusa z
vsimi rečmi, kakor potrebuje njegovo
telo. Kdo je pa v stanu sošteti vso
postrežbo, ktero je prejemal Jezus od
svoje matere celili 30 let? Kdo bi
soštel mile poglede, s kterimi je imela
vse dopadajenje nad Jezusom? Oegave
roke so brisale pot z njegovega čela
in solze od njegovih oči? Kdo je
poljuboval tolikokrat njegove ustnice?

197

Ali ni vsega storila Marija? Kaj more
zahtevati otrok ocl svoje dobre matere,
da bi Marija tudi Jezusu ne bila dala ?
To milost je imela Marija od Jezusa,
njegovo usmiljeno Serce pa je našlo
tudi vselej pot, hvaležnost skazovati
za vse te njene darove in za njeno
postrežbo.

2. Hvaležnost N. lj. dospe pre¬
svetega Serca Bogu zavoljo časti, da
je kraljica Serca Jezusovega. — Ra¬
dostnega serca je Marija pripoznala
veliko vrednost svojo, s ktero jo je
obdaroval nebeški Oče. In ker je ona
to dobro vedila ceniti, vžgala se je
njena duša hvaležnosti. Kakor je prišel
Jezus na svet, da bi poveličal s svo¬
jimi deli nebeškega Očeta, hotel je tudi
v Mariji obuditi enake čutila do Naj-
višega Gospoda nebes in zemlje. In
to je tudi prav. Jezus hvali svojega
Očeta, da mu je dal Marijo za mater,
in Marija hvali Boga, daje Jezus njen
Sin Hvaležnost pa, ktera se vzdiguje
iz Serca Jezusovega proti nebu, je
neskončne vrednosti, Marijna nasproti,

198

kakor je ona sveta, je hvaležnost le
stvari Božje in je ne moremo primer¬
jati z darovi in hvaležnostjo Sinu Bož¬
jega. Toda mislimo nekoliko više.
Serce Jezusovo je v oblasti Marijni,
njeno je popolnoma, torej je ona de¬
ležna tudi one hvale, ktera se dviguje
iz njegovega Serca proti nebu. Ma¬
rija lahko daruje vse to nebeškemu
Očetu in reče: „Ti si mi dal Sina,
kteri je Bog, darujem ti ga zopet v
dar, njega, ki je vzel na-se moje meso
in mojo kri pri svojem včlovečenji.
Moja hvaležnost je enaka milosti, ktero
sem prejela. Hvalim in poveličujem
te z njegovim Sercem, kakor te hvali
Jezus sam, sej je njegovo Serce tudi
moje serce in ž njim natanko zdru¬
ženo.

3. Tudi mi, sinovi in hčere N.
lj, G. presvetega Serca, smo dolžni
Bogu neskončno hvaležnost za dobrote,
ktere nam je obilno podelil. O pri¬
stopimo k Mariji', da nam ona da
Serce našega Gospoda in Zveličarja,
ktero bo pelo hvalno pesem Gospodu

199

nebeških trum, in ker ono Serce tudi
to od nas želi. ,,Premisli dobro, reče
nekikrat Gospod zveličani Marjeti, za¬
kaj sem ti dodelil toliko milost. Le
zato, ker sem hotel spremeniti tvoje
serce v sveti še, v kterein naj bi plamtel
ogenj moje večne ljubezni. Zvolil sem
si tvoje serce, da darujem na njem
žgavno daritev svojemu Očetu in s
tem darovanjem samega sebe, ktero
bi ti imela njemu darovati, poveličujem
neskončno njegovo čast“. Zveličana
Marjeta je zvesto spolnovala ta nauk.
„Moj Bog, je večkrat zdihnila, darujem
ti tvojega ljubega Sina v zahvalo za
prejete dobrote s prošnjo, da mi do¬
deliš, kar potrebujem, da poterdiš moje
dobre sklepe in slednjič ti ga darujem
kot mojo ljubezen in moje vse. 0 ko¬
liko milost bi prejeli od Boga tudi
mi, ko bi po zgledu in pod varstvom N.
lj. Gospe presvetega Serca v zahvalo
za prejete dobrote darovali nebeškemu
Očetu Serce Jezusovo!

Sklep.  Obišimo najsvetejši Za¬
krament, da nadomestimo, v čemur

'200

smo bili morda dozdaj zanikerni, nam¬
reč, skazovati Bogu hvaležno čast.

Zgodba.

„N. tj. Gospa presvetega Serca “ v Aziji.

Mesca junija I. 1864 dobi pre¬
častiti o. Lequeux iz reda misijonarjev
v mestu Tirouviar-u v deželi Tanjaur-u
v vzhodnji Indiji prostora za katoliško
cerkev. Zgodilo se je to še le po pre-
stanih velikih zaprekah, ker je Tirouviar
ajdovsko mesto, v kterem še sv. evan¬
gelija nikdar slišali niso. Kar tiče
pervo delo, t. j., da je bil izkopan
prostor, kjer se je imel vložiti vogelni
kamen, je bilo že dodelano, piše naš
misijonar. Začnem zdaj premišljevati,
kako bi imenoval novo svetiše. Od¬
ločiti se nisem mogel in le zmiroin sem
omahoval, ali ga hočem posvetiti Sercu
Jezusovemu, ali brezmadežnemu Sercu
Marijnemu. Kolikorkrat se odločim za
to ali drugo, vendar enega izpustiti ne
smem, in najraji bi bil zidal dve cerkvi.
Ko tako premišljujem, dobim v roke

201

časnikv kterera berem nov naslov
Marijin, „N. Ij. G. presvetega Serca 44 .
Ta naslov prečudno strinja oboje če-
šenje. Vse težave so tedaj premagane,
novo cerkev bomo imenovali „N. lj. G.
presvetega Serca 44 . Dne 11. julija I.
1864 se je pervič veršila v tem ajdov¬
skem mestu ginljivo katoliška svečanost,
vložili smo namreč kamen cerkvi „N.
lj. Gospe presvetega Serca 44 .

Vse nasprotovanje „bramanov 44
bilo je zastonj, čujte, piše dalje ome¬
njeni č. gospod, nenavaden prigodek
o tej zadevi. Na velikem tergu onega
mesta stoji silno velika podoba malika
Poulayar-ja. V znamnje kraljeve časti
ima na glavi dragoceno krono, ktera
je tako težka, da jo več ljudi skupaj
komaj prizdigne. Ko smo pa vložili
kamen naši cerkvi in ga blagoslovili,
pade sama od sebe krona satanova na
tla in se vsa razdrobi. Lahko si mi¬
slimo, kako so osupnjeno gledali ma-
likovavski duhovni. Večina ljudi pa
je ta dogodek imela za dobro znamnje
in vspeh keršanskemu početju. Zdaj

202

že stoji cerkev „N. lj. Gospe presve¬
tega Serca 41  popolnoma dodelana. Kinča
jo lepa podoba N. lj. G. presvetega
Serca, in katoliška vera se je v vsi
svoji lepoti in krasoti urno jela širiti
v kraljestvu popred peklenskega satana.
N. lj. G. presvetega Serca pa kraljuje
mogočno v Indiji in deli svoje milosti
v obilni meri, kakor nam spričujejo
letne sporočila.

Molitev.

Bodi čeŠena, o naj svetejši
Gospa Jezusovega Serca, ti, ki
nisi nobene nečimernosti ljubila,
ampak vedno nebeško živela.
Oh prosim te, o Devica Marija !
po tistem vbodu tvojega Sina v
Jeruzalem, ko so ga množice
kakor svojega kralja spremljevale,
on pa je bridke solze točil, oh
uči nas preljuba Gospa, da spo¬
znamo, da na svetu je vse gola

203

necimernost, in da je le tista čast
prava, ktera v nebesa pelje. Amen.

Nasa ljuba Gospa presvetega
Jezusovega Serca, prosi za nas
Boga. Amen, Cešena si Marija
(trikrat).

Življenje n. Ij. Gospe presv. Serca je popol¬
noma zedinjeno z življenjem Serca Jezusovega.

Notranje življenje.

1. Jezus uči svojo mater (izobra¬
žuje svojo mater) živeti življenje svo¬
jega Božjega Serca. — Ljubezen iše
zopet ljubezni in združenja. Tudi Serce
Jezusovo, ktero je najčistejši ljubezen,
hoče vžgati v naših sercih gorečo
ljubezen. Skleniti se hoče z nami in
in živeti v naših sercih. Svoje čed-

v

dan

Učite se od mene, ker jaz sem
krotak in iz serca ponižen.
Mat. 11 , 29.

204

liosti hoče nam podeliti iu spopolniti
v oni meri, da vsak izmed nas reči
zamore: Ljubim Boga, toda ne ljubim
ga jaz, ampak Serce Jezusovo z menoj,
ktero v meni živi. To je tedaj namen
presvetega Serca Jezusovega z nami.

Izmed vsili sere pa hoče Jezus
serce svoje matere sebi najpodobnejše
storiti. Sej Marija v resnici tudi ni
imela v svojem zemeljskem popotovanji
poklica spolnovati apostoljsko delovanje
našega Gfošpoda, tudi ne delati čudežev
in njegovo zunanje terpljenje predstav¬
ljati, veliko več njen poklic je bil no¬
tranje življenje, ktero se razodeva v
ponižnosti, krotkosti, ljubezni in vda¬
nosti. In tukaj ste si serci Jezusovo
in Marijno popolno podobne. Skrito
je bilo to pred ljudmi, ki niso razumeli
obojih sere, rasti o pa je pod varstvom
Božje milosti. Marijno serce pa je
bila pripravna posoda hraniti in spre¬
jeti notranje čutila Jezusove. Bila je
vbrana lira (harfa) kraljevega pevca
Davida, ki je popeval usmiljenja Naj-
-višega. V Mariji se ponavljajo naj

205

čistejši čutila in želje, ravno tista
vdanost v Božjo voljo in tiste čednosti,
ktere vidimo pri Sercu Jezusovem.
V resnici, le eno serce sta Jezus in
Marija, pa v tem sercu ste združene
ljubezni Serca Jezusovega in Marijnega.

2. Jezus želi, da se popolnoma
združi življenje njegovega Serca z onim
v Marijnem Sercu. Prečudno združenje
Jezusovega Serca v Mariji, piše po¬
božni in učeni vstanovitelj od s. Sul-
picija, M. Olier, ta nezapopadljiva skriv¬
nost je pač vredna po mojih mislih,
da jo posebno v današnjih časih vi¬
soko ceniti vemo in se ji z vso po¬
božnostjo vdamo. Ce tudi Božja pre¬
vidnost v sveti Cerkvi ni precej v za¬
četku popolnoma odkrila najožejšega
sporazumljenja Jezusovega in Marij¬
nega, moramo sedaj toliko hvalež-
niši biti Božji previdnosti, ktera se
je ponižala do nas, razodeti pozneje
veliko skrivnost. Razim ljubezni in
pokoršine Jezusove nebeškemu Očetu
ne moremo druzega bolj občudovati,
kakor popolno zedinjenje njegove duše

206

z notranjim življenjem Marije Device.
In Bog ima clopadajenje nad tem. če
si ljudje prizadevajo to notranje živ¬
ljenje Marijno si prilastiti, ktero je
ona vsikdar najviše cenila. In zato
pa tudi deli Jezus vsim velike mi¬
losti in dobrote, kteri se posvete Ma¬
riji v premišljevanji njenega notranjega
življenja 1 *.

„Vselcj si moram odgovoriti, piše
sv. Tomaž Vilanovljan, z odgovorom,
zakaj niso vse dejanja prečiste Device
popisane, kakor beremo to od sv. ap.
Pavla, ker je veličastvo presvete De¬
vice le notranje in si ga ložej mislimo
kakor pa popišemo.“ Toda zdaj je
Jezusovo največe hrepenenje, da spo¬
znamo njegovo Serce in sicer v Mariji
in po Mariji. Tako premišljevanje je
pa tudi v stanu vneti pobožnost do N.
lj. Gospe presvetega Serca.

3. Notranje življenje Jezusovo,
ktero je bilo popolnoma zedinjeno s
sercem „N. lj. D. presvetega Serca in
blage čutila, ktere so jo ravno zavoljo

207

tega obdajale, so toliko ljube in drage
Božjemu Sercu, da nam jih vsim za
zgled priporoča. ,,Bilo je neki petek
med sv. mašo, piše zveličana Mar¬
jeta, ko sem imela veliko hrepenenje
počastiti bridko terpljenje križanega
Zveličarja. Ljubeznjivo se ozre na-me
in mi da vediti, kako zelo mu dopada,
da ga na križu visečega premišljam.
Ob enem pa mi tudi naznani, kako
všeč mu bo, če bom vselej, kedar
premišljujem njegovo terpljenje, se za¬
mislila v Marijne okolišine in njen ža¬
lostni stan, ko je stala pod križem in
svojega Sina darovala nebeškemu Očetu
za spreobernjenje terdovratnih grešni¬
kov. Posebno milost hoče skazati še
onim ob smertni uri, kteri bi zvesto
opravljali v svojem življenji to pobož¬
nost. “

Zopet drugič jo Jezus poduči,
kako naj sluša sv. mašo, da se nam¬
reč postavi v misli in občutljeje z Ma¬
rijo pod sv. križ — kako naj prejema
sv. obhajilo, da se spomni včlove-
čenja Sinu Božjega — kako naj moli,

208

da se spomni darovanja Jezusovega
v tempeljnu. O, da bi se oživilo tudi
v današnjih žalostnih časih v naših
merzlih sercih tako notranje življenje
Serca Jezusovega in Marijnega. Te
milosti hočemo tudi danes Marijo
prositi.

Sklep.  Pomislimo danes neko¬
liko, kako je naše notranje življenje.
Ga li poznamo, ga ljubimo, ga spol-
nujemo, napredujemo kaj v njem?

Zgodba.

N. /j. Gospa presv. Serca v Madagaskar-u
(v Afriki).

Dne 18. novembra 1867 so dobili
v Madagaskar prelepo podobo (štatuo)
N. Ij. G. presvetega Serca. Ravno
tako veličastno pa so jo tudi blagoslo¬
vili. Prenesli so jo precej v cerkev,
in jo izpostavili do prihodnje nedelje.
Ta dan so pridigovali apostoljski prefekt
oče Jouen v francoskem jeziku, kar
je potem neki misijonar prestavil v ma-
dagarski in razložil pomen novega na-

slova Marij nega. Potem so blago¬
slovili podobo Pri tej lepi svečanosti
je nosil kraljevič Ratahiry mesto cer¬
kvenega strežaja kropilnik, in francoski
konzul M. Laborde je stregel pri svetem
opravilu. Cerkev je bila natlačena
ljudi, med njimi veliko protestantov.
Drugi dan so se vpisovali v bratovšino
„N. lj. G. presvetega Serca“ in ob
enem so enoglasno družniki prosili, da
se tudi v lsudun njih imena nazna¬
nijo. Posebna milost, za ktero so pri
tej ginljivi svečanosti prosili, je bila
ta, da bi se spreobernila njih neverska
kraljica Rozaherina. Naša lj. Gospa
presvetega Serca jih je tudi uslišala j
kraljica se da kerstiti malo pred smertjo
in umerje kot katoličanka. — Češenje
N. lj. Gospe presvetega Serca se je
od tistega dne čedalje bolj razširjevalo,
akoravno so tamkej okolišine silno
neugodne.

L. 1872 posvečena je bila že druga
cerkev N. lj. Gospej presvetega Serca
in sicer v „ Ambava hademitafo“. Zavoljo
lepega zidanja je ta cerkev ena naj-

Cvetliee. 14

210

lepših daleč v okraji. Neizrečeno pa
je bil vesel in prazničen dan, kedar
je bila posvečena ta cerkev. Naša lj.
Gospa presvetega Serca pa tudi tukaj
obilno svoje milosti deli.

(Letne poročila mesca januarja
1869 .)

Molitev.

Bodi česena, ti popolna po¬
doba ponižnosti, ki si nam po¬
nižnega nebeškega kralja rodila,
kteri je pri zadnji večerji svojim
učencem noge umival, in tako v
djanji pokazal, kar je velikokrat
z besedo učil, rekoč : „Učite se
od mene, ker sem krotak in iz
serca ponižen^. O ti naj poniž-
nejsi mati naj bolj ponižnega
kralja, ti Gospa presvetega Serca!
ob vtisni po svoji dobroti to čed¬
nost globoko v naše serca, da

211

ne bomo nikoli s prevzetnimi
angelji vred v večno temoto za-
verženi. Amen.

Naša ljuba Gospa presvetega
Jezusovega Serca, prosi za nas
Boga. Amen. Cešena si Marija
(trikrat).

Sedemnajsti dan.

Naša ljuba Gospa presvetega Serca poma-
gavka Sercu Jezusovemu.

Daruj naše molitve Sercu Jezusovemu.

Ne bodi na drugo njivo pobirat.
Rut. 2, 8.

1. Tudi naša ljuba Gospa presve¬
tega Serca se je pri zasluženji apo¬
stolskega oznanovanja Jezusovega to¬
liko vdeleževala, kolikor Serce Jezusovo.
— Vse življenje ne sme Jezusu v Na¬
zaretu poteči; trideset let je živel ondi

14 *

212

na tihem; zdaj pa je prišel čas, daje
začel očitno učiti. Kakor gospodar,
ki iše delavcev za svoj vinograd, za¬
pusti tudi Jezus samoto in si zbere
12 revnih ribičev, da mu pripravlja
pot in serca za njegov prihod. V tem
slovesnem trenutku ne smemo pozabiti
Marije, ktera je bila Jezusu pred vsem
draga. Davno že si jo je njegovo
Božje Serce izbralo za kraljico apo-
steljnov, oznanovavko njegove slave
in za pomočnico pri vsili njegovih
delih. „Vstani, predraga! in pridi,
ker na zemlji se že kaže sad gnade.“
Kako veselo je bilo pač Serce Marij no,
ko jo je Bog poklical k tako častit¬
ljivemu opravilu! Karkoli Serce Jezu¬
sovo na zemlji stori, pri vsem mu po¬
maga naša ljuba Gospa presvetega
Serca. Pomaga mu reševati nesrečne
duše, in ni ji treba zapustiti samotnega
življenja. Z Jezusom sicer dela, pa
ni ji treba stati med množicami; kar
ima ona storiti, se sklada z notranjim
življenjem presvetega Serca, in to je
njemu lastno. Posebno mora ona apo-

steljne pripravljati na njih poklic in
sicer z zgledom svojih čednost in z
močjo svoje molitve; pripravljati mora
pa tudi duše z gnado, ktero mora spro-
siti od Serca Jezusovega.

2. Naša ljuba Gospa presvetega
Serca pomaga Sercu Jezusovemu. —
Z veseljem pomaga Marija reševati
duše, pa vendar drugače dela, kakor
njen Božji Sin! Odrešenik oznanuje
besede večne resnice; Marija pa jih
posluša in spolnuje. Odrešenik pre¬
hodi vasi in mesta, obsujejo ga mno¬
žice zdaj na visoki gori, zdaj v tem-
peljnu, zdaj poleg galilejskega morja.
Vse obhodi in zmiraj je pripravljen
sejati seme Božje besede, če ga tudi
en sam posluša, kakor Samarijanka
pri Jakopovem vodnjaku, ali če jih
ima nad tisoče pred seboj, kakor ta¬
krat, ko jih je veliko z malo kruhi
čudovito nasitil. — Marija v svoji po¬
nižnosti ne zapusti svojega domovanja.
Oe Jezus človeškim sercem oznanuje
Boga. govori Marija Sercu Jezuso¬
vemu, da bi gnada našo serca omeh-

214

čala, da luč pamet razsvetljuje in da
dragoceno seme zveličanja na rodovitna
zemljo pada. Jezus tedaj se pokaže,
Marija pa se skrije; Jezus govori,
Marija molči; zares narodi bi se bili
čudili in jo posnemali, ko bi bili njeno
gorečnost opazovali. Koliko skrivnost
Serca Jezusovega bi bila lahko raz¬
odela! Toda Marija mora molčati, ona
uboga, in s tem si je pridobila zaslu-
ženje, ktero je Sercu Jezusovemu pri
oznanovanji večnih resnic veliko ko-
ristniši, kakor vse pota njegovih apo-
steljnov in zbranih učencev.

3. Tudi mi hočemo našo ljubo
Gospo presvetega Serca posnemati in
za zveličanje duš delati. To je po¬
glavitni namen naše družbe, ktera moli
posebno za spreobernjenje terdovratnih
grešnikov in za srečen konec tudi še
tam, kjer je že vse obupalo. Najboljši
pomoček pa, kterega nam je Gospod
dal, je pobožnost k Sercu Jezusovemu,
pobožnost, ktera znotraj in zunaj vnema
in spodbuja. „Moj nebeški Zveličal*,
piše zveličana Marjeta, mi je razodel,

215

da bodo tisti, ki se trudijo za zveli¬
čanje duš, tudi terdovratne serca ga¬
nili in povsod čudovito vspešno delali,
če bodo tudi sami Serce Jezusovo lju¬
bili In ko se je drugikrat razširje-
vanje podobic naj svetejšega Serca za¬
čelo nekoliko obotavljati, je rekla: „Meni
se zdi, da se hudič zelo boji, da bi
se to delo izveršilo, ker mora presveto
Serce našega Gospoda Jezusa Kristusa
tako častiti in gledati, da se reši
toliko  duš  s češenjem preljubeznji-
^ega Serca Jezusovega, ktere so se
mu popolnoma posvetile, da bi ga lju¬
bile, častile in poveličevale.“ Prosimo
našo Gospo presvetega Serca, da bi
nas učila, prav ceniti vrednost tako
Imenitne pobožnosti.

Sklep.  Imejmo pobožnost do
presvetega Serca v taki časti, kakor
tlospod želi.

216

Zgodba.

Maša ljuba Gospa presvetega Serca
v Oceaniji.

Od leta 1865 se je ime N. Jj. G,
presvetega Serca tudi unstran morja
oznanovalo in v Oceaniji goreče častilo.
Milostljivi gospod Tepano Jaussen, škof
aksijerski in apostoljski vikar v Tadti
je takrat pisal v Isudun med drugim
sledeče:

Tajiti 5. nov. 1865. Ko je ravni
strašno preganjanje žugalo naš misijon
na gambijerskih otokih zatreti, sen
zvediI, ne vem kako, za bratovšinc
N. lj. Gospe presvetega Serca.
je Gospod sam mi to naznanil po rokal
Marijnih v znamnje, da nas hoče va¬
rovati — čast in slava mu!“ Upanje
pobožnega škofa ni bilo prazno. N. lj
G. presvetega Serca mu je kmalo po¬
kazala, koliko da premore.

Misijonarji so nameravali sv. evan¬
gelij oznanovati na otoku najbolj prod
vzhodu stoječemu. Poznali so ga prav

217

malo, ker še le pred dvema letoma je
bival ondi nekoliko mescev O. Evgenij
Eyraud, iz misijonske družbe presve¬
tega Serca Jezusovega in Marij nega.
Preterpel je veliko nevarnost, vendar
spačeno poganstvo in tatinsko ljudstvo
je obetalo malo upanja, pa ime ,,N. lj.
G. presvetega Serca 44  je zopet oser-
čilo misijonarje in to mogočno pomoč¬
nico so si izvolili za varhinjo svojega mi¬
sijona tudi vnajvečih potrebah. ,,Zares,
moj oče, je pisal takrat eden od tam,
le goreče molimo in kmalo bomo vidili,
kako ti revni divjaki vstajajo iz teme,
da bi presveto Serce Jezusovo in Ma-
rijno častili in poveličevali 44 . To pri¬
čakovanje se je tudi spolnilo. Misijo¬
narji so tako srečno delali, da je bilo
zjutraj 15. avgusta 1868 na vsem
otoku le 7 poganov; preden pa je ve¬
černi mrak pokrival zemljo, so se dali
tudi še ti sedmeri kerstiti, in so oblju¬
bili, da hočejo živeti po svetih zapo¬
vedih vere Jezusove. Marija tedaj je
vse težave premagala, vseh 900 pre-
bivavcev na otoku je stopilo v katoliško

218

cerkev, in da so bili misijonarji pervi-
krat že tako srečni, se je treba za¬
hvaliti posebnemu varstvu N. Ij. G.
presvetega Serca. To tako ginljivo
ime je bilo res v sredi preganjanj  a
poslano v zastavo prihodnje rešitve.

Molitev.

Bodi češena, o mati življenja,
po kteri smo kruh življenja spre¬
jeli, ki je z nebes prišel in ki
vso sladkost v sebi ima! Ponižno
te prosimo, o naša ljuba Gospa!
po neskončni ljubezni tvojega
Sina, ktera ga je pripravila, da
nam je v zakramentu presvetega
Rešnjega Telesa svoje telo in
svojo kri v živež naših duš za¬
pustil, zadobi nam pri svojem
Božjem Sinu to gnado, da bo¬
demo s čistim sercem to nebeško
jed pogosto vživali, in da bo ona

219

na zadnjo uro naša popotnica v
večnost. Amen.

Nasa ljuba Gospa presvetega
Jezusovega Serca, prosi za nas
Boga. Amen. Cešena si Marija
(trikrat.)

Osemnajsti dan.

N. Ij. G. presvetega Serca ljubljena učenka
Serca Jezusovega.

Učenec, kterega je Jezus ljubil.

Jan. 19, 26.

1. Serce Jezusovo je pokazalo
„N. Ij. Glospo presvetega Serca 14  kot
svojo ljubljeno učenko. —

Naš Odrešenik oznanuje več kot
tri leta svoje nauke, svojo svetost,
svojo moč. Razodeva svoje učence,
svoje kraljestvo, svojega nebeškega
Očeta. Tudi Marije ne pozabi. Sicer bi
ona imela le na skrivnem v presvetem
Sercu živeti in tudi ne zataji tega ču-

220

dovitega poklica svojega še tedaj ne,
ko hodi za Sinom po apostoljskern
popotovanji. Toda presveto Serce Je¬
zusovo obrača pozornost stermeče mno¬
žice na to notranjo pot. Oe glas, ki
Odrešenika sliši, hvalo poje materi,
ktera mu je dala luč sveta, mu odgo¬
varja kot mogočen učenik: ,,Srečniši
tisti, ki mojo besedo posluša in jo
spolnuje.“ Oe mu poreko: ,,Tvoja

mati teiše“, jimodverue: ,,Kdor spol-
nuje voljo Božjo, ta mi je mati.“ Te
besede ne pomenijo druzega, kot kar
že sv. Avguštin pravi, da je Marija
sicer srečna, ker je Jezusa po telesu
rodila, ali še srečniši, ker ga je v
svoji duši spočela. „Kaj bi ji bilo po¬
magalo, pravi ta sv. cerkveni učenik,
ko bi bila mati Božja po telesu, ne
pa tudi po duhu ?“ —

Naš ljubeznjivi Gospod tedaj uči,
da je Marija zvesta učenka njegovega
Serca, ker njegovo besedo posluša,
po njej živi in v vsili voljo Božjo
spolnuje.

2. N. lj. presvetega Serca rada

221

sprejme vsako malo podučevanje Serca
Jezusovega, Ko Odrešenik očitno uči,
se Marija nikjer ne pokaže, da bi mno¬
žice le Jezusa gledale; ona se skuša
skriti, da bi ljudstvo za nezmerne za¬
klade Božje milosti edino le Bogu hvalo
dajalo; velikokrat stoji med množico,
ktera hodi za Jezusom in je priča
mnogim čudežem, toda nobeden je ne
vidi.

Na tisoče jih sliši besedo Božjo, pa
je ne umejo; Mariji pa jo živo kažejo
že pogledi, zdihljeji, še tako neznatne
dela njenega Sina. Njeno serce je
sklenjeno s Sercem njenega Božjega
učenika, in od tod zajema modrost
večnega zveličanja. ,,Nekdo se je do¬
taknil mojega Serca, bo mogel Jezus
reči, ker čutim, da se mnogotere gnade
izlivajo iz njega. “ Med vsimi tistimi,
ki so besedo Odrešenikovo občudovaje
zaklicali: ,,Nikdar še ni človek tako
govoril....  Kdo je ta, da  so mu po¬
korni vetrovi in valovi“, — jih je bilo
le malo, da bi bili občudovali njegove
čednosti, njegovo ponižnost, krotkost,

222

dobrotljivost in neskončno poterpežlji-
vost, ktere čednosti so vendar v tako
obilni meri v njegovem Sercu. To je
storila edino le Marija.

3. Kavnajmo se torej po zgledu
,,N. lj. Gl. presvetega Serca Jezusovega 4 "
ne le, da bi gledali in občudovali
dela njegove, da bi se učili od njega
najbolj skritih čednost njegovega Bož¬
jega Serca. Tako pokažemo, da smo
zvesti njegovi učenci. „Učite se od
mene, narn sam kliče, ker jaz sem
krotak in iz serca ponižen 41 . Tako je
tudi ravnal z zveličano Marjeto Mari¬
jo. N ekega dne, nam pripoveduj e sama.
je tirjal moje serce, za ktero sem ga
bila prosila, da naj ga vzame. Vzel ga
je in ga je vidila kakor malo stvarico,
ki zgine v ognjeni peči, pa zopet ga
je vzel iz svojih nedrij in bilo je po¬
dobno sercu, ki plamteče gori, ter
ga djal na mesto, od kodar ga je bil
vzel, in mi je rekel: „Ako si se ime¬
novala do seda,] le moja služabnica,
te imenujem od sedaj ljubljeno učen¬
ko mojega sv. Serca 44 . Tako plačuje

223

Bog ponižne in tihe duše. O „N. lj.
Gospa presvetega Serea 44 , uči nas po¬
nižnosti Serca Jezusovega!

Sklep.  Beri kako poglavje iz
„Hoje za Kristusom 4 ', ondi so razlo¬
žene besede: ,,Veselite se, če za vas
ne vedo 44 .

Zgodba.

N. lj. Gospa presvetega Serca v Tibetu.

5. avgusta 1866 so se misijonarji
v Tibetu s posebno gorečnostjo pripo¬
ročili N. lj. Gospej presvetega Serca.
„Ker je vse človeško upanje zginilo 44 , so
pisali v Isudun, „mora N. lj. G. pre¬
svetega Serca nas rešiti, če hoče, da
se bo tukaj še njena čast oznanovala 44 .
22. septembra tistega leta se je č. o.
Desgodins, apostoljski misijonar v Ti¬
betu, zahvalil za molitve, ktere so se
po njegovem namenu opravljale, in je
pristavil: „Nič boljšega nam ne morete
storiti, kot za nas moliti; človeško so¬
diti smo bili zgubljeni 44 . Ker se je pa
vse tako hitro na bolje obernilo, je

224

hotel ta goreči apostelj N. Ij. G. pre¬
svetega Serca tudi znamenje goreče
hvaležnosti postaviti, kar pa ni bila
lahka reč. Pisal je 18. januarja 1868
to-le: ,,Poprosil sem bil čast. apostol¬
skega namestnika g. Chauveau-a, da
naj mi dovolijo, ako bi se mogli ob-
deržati in kapelico sozidati, jo posvetiti
N. Ij. Gospej presvetega Serca. Če
tedaj N. Ij. G. presvetega Serca v
Tibetu svetiša želi, naj sama blago¬
voljno odpravi zapreke, ker mi smo
onemogli. Tudi pedi zemlje ne moremo
kupiti 44 . Te zdihljeje misijonarjeve je
,,N. Ij. Gospa presvetega Serca 44  sli¬
šala in tudi uslišala.

Gospod misijonar sami pišejo:

V Jerkalu, v Tibetu, 25. julija 1872.

Podvizam se, da Vam sporočim
veselo, zelo veselo novico. Od včeraj¬
šnjega večera ni nobene zapreke več, da
bi se zidala hiša in kapelica na čast
N. Ij. G. presvetega Serca. N. Ij. G.
presvetega Serca je vse veliko bolje
vravnala, kot smo mi le upati smeli.

225

Pisano prošnjo, ktero smo bili N. Ij.
Gospej presvetega Serca priporočili,
smo dali tukajšnjemu glavarju, k kte-
remu so nas ljudje poslali. Glavar
nas je prav vljudno sprejel in se lepo
z nami pogovarjal, pa vendar ni nič
gotovega obljubil, če smo še tolikokrat
ga prosili, da nam naj zidati dovoli.
Popolnoma poparjen sem rekel nekega
dne, ko sem bil zopet pri glavarji,
dobri Materi: „To je tvoja reč, stori
kakor ti je drago, jaz se ne pečam za¬
njo več 44 . Toda čez 8 dni nam pošlje
poglavar pismo, v kterem ljudem uka¬
zuje, da naj nas pri zidanji ne opo-
virajo. Kake dve, tri besede še je
bilo treba popraviti v pismu, in bolj¬
šega si nismo mogli želeti. Poglavar
je tudi to storil, pritisnil na pismo ru-
deči uradni pečat in s tem podelil IV.
Ij. Gospej presvetega Serca tudi v
Tibetu domovinsko pravico. Kar je
bilo nam nemogoče, storila je Naša
ljuba Gospa sama. Gotovo ostane ona
mogočna varhinja Tibetanska 44 .

Zares čudno, v začetku smo pro-

Cvetliee. 15

226

sili samo dovoljenja, da smemo v gozdu
les sekati; pa N. Ij. G. presvetega
Serca nam je preskerbela pismo, ktero
nam je naše žalostno stanje popolnoma
spremenilo. Bili smo tujci brez pravic,
pa zdaj smo domačini. Take sreče
nismo pričakovali.

Molitev.

Bodi češena, o mati našega
preljubega Zveličarja! kteri nas
je učil, da moramo svoje sovraž¬
nike ljubiti, in nam je to s svojim
zgledom pokazal, ker je svojim
sovražnikom naproti Šel, ki so s
kolmi in meči po-nj Šli, je iz-
dajavca poljubil in prijatelja ime¬
noval; se je pustil vjeti, zvezati
in semtertje vlačiti, da je vezi
naših grehov raztergal.

Oh, sprosi nam, o Gospa!
to gnado, da vsim iz serca od-

227

pustimo, kteri so nas razžalili,
ali kakor si bodi nam kakosno
škodo storili, da tako svojemu
Zveličarju podobni postanemo.
Amen.

Nasa ljuba Gospa presvetega
Jezusovega Serca, prosi za nas
Boga. Amen. Cešena si Marija
(trikrat).

Devetnajsti dan.

Serce Marijno in Jožefovo se zedini s Sercem
Jezusovim.

,,Bili so eno serce in ena duša“.
Djanje ap. 1, 32.

1. Serce Jezusovo zvezuje Marijo
in Jožefa z enako ljubeznijo. — Jožef
in Marija sta imela enaki poklic; drug
brez druzega se ne more misliti, ker
verže ji ljubezen presvetega Serca. Ve¬
ra nas uči, da je Marija brez madeža

228

spočeta; splošna menitev pa pravi, daje
bil tudi Jožef že v maternem telesu
posvečen; Marija je Devica, Jožef tudi.
Bog sam je sveto in čudopolno njeno
zvezo pričel in tudi poterdil, kakor
nam ustno sporočilo pripoveduje. Skriv¬
nostno včlovečenje Kristusovo jima vse
razodene: to Božje Dete je vzrok, da
se zaročita, je pa tudi zastava nepo-
pisljivih milost in dobrot. Njune serci
se vklanjate Kristusovemu, da bi bile
vse tri le eno serce, in čez to presveto
Serce gospodujeta oba v enaki meri:
Jožef in Marija imata Jezusa za sina,
in Jezus se proti njima kot sin proti
staršem tudi vede; Jožef in Marija
zapovedujeta, Jezus jima je pokoren;
Jožef in Marija stanujeta v Nazaretu
in Jezus ostane pri njima; Jezus go¬
vori, Jožef in Marija poslušata; Njegovo
Serce je močan in skrit studenec, iz
kterega celih 30 let zajemata v mogočnih
potokih Božjo milost, da rasteta v
svetosti in se zmirom gorečniše skle¬
pata v Sercu včlovečene Besede Božje.

2. Marija in Jožef sta zvezana

229

tudi v posnemanji čednost presvetega
Serca. — Ker sta bila Marija m Jožef
tako srečna, da sta presvete čednosti
Serca Jezusovega vedno z lastnimi
očmi gledala, sta se tudi trudila, da
bi njemu postala enaka, in v tem
trudu sta se tudi nasprotno podpirala.
Cisto serce, ljubezen do Boga, goreč¬
nost v molitvi: vsak zgled ji je spod¬
bujal k enakim čednostim. Ljubezen
tega Božjega Serca je bila edina lju¬
bezen, s ktero sta se ljubila. Ce mora
po besedah sv. pisma nevesta ljubiti
ženina, kakor ljubi cerkev Jezusa Kri¬
stusa", je tedaj Marija prava podoba
vesoljne sv. Cerkve, ogledalo v Jožefu,
svojem ženinu, našega Gospoda samega,
in v Jožefu je ljubila Jezusovo Serce,
Ce mora pa tudi ženin ljubiti svojo
nevesto, kakor ljubi Jezus Kristus
svojo Cerkev, je tedaj Jožef svojo lju¬
bezen do Marije zajemal iz Serca Je¬
zusovega in zavezo obeh zaročenih je
poterjevalo presveto Serce Kristusovo
samo.

Ker je Marija veliko bolj častit-

230

ljiva kot njen ženin, je bilo njeno serce
gotovo tudi podobniši presvetemu Sercu
njenega Božjega Sina, vendar pa je
pervi za Marijo edini le Jožef najbolj
prava podoba Serca Jezusovega.

3. če sta bila Jožef in Marija že
tukaj na zemlji tako tesno sklenjena,
sta zdaj še bolj v večni slavi; ali ni
torej naša dolžnost, da se tudi mi ž
njima sklenemo in presvetemu Sercu
dolžno past dajemo? Marija je hotla
v naših dnevih češena biti pod slavnim
imenom „Naša ljuba Grospa presvetega
Serca'-, in sv. Jožef, prijatelj presve¬
tega Serca, je zgled in varuh vsim
onim, ki ljubijo Serce Jezusovo. Zve¬
ličana Marjeta Marija nam zopet kaže,
kako moramo vse tri serca spodobno
častiti. V njenem samostanu, posve¬
čenem presvetemu Sercu Jezusovemu,
govori iz malega oratorija: „Imamo še
drugo podobo presvetega Serca, ktera
kaže na eni strani sveto Devico, na
drugi sv. Jožefa. (April 1866.) Ta po¬
doba se še dandanes hrani v samostanu
Parajskem. Angelji obdajajo na oblakih

231

plavajočega nebeškega Očeta, ki derži
v roki vihrajočo zastavo z napisom:
„To je Serce mojegaljubeznjivegaSina“!
Nekoliko nižej na desni strani kaže
sv. Devica to Serce in govori: ,.Lju¬
bite ga in tudi ono bo vas ljubilo' 1 .
Sv. Jožef ima v eni roki belo lilijo,
drugo pa steguje proti sladkemu Sercu
ter pravi: „Pridite, za vse je odperto".
Tudi mi moramo z enako ljubeznijo
ljubiti vse, kteri so Serce Jezusovo
tako goreče ljubili.

Sklep.’  Podajmo se tedaj k sv.
Jožefu, prijatelju presvetega Serca, da
se pri njem naučimo N. lj. G. pre¬
svetega Serca in Serce Jezusovo tako
ljubiti, kakor ga je sam ljubil.

Zgodba.

JV. lj. G. presvetega Serca v Madure  (v ati-
gleški Indiji).

V tem kraji so misijonarji posta¬
vili svetiše v čast N. lj. G. presvetega
Serca; kmalo potem piše eden izmed
njih: ,.Zavoljo svojih vednost dobro

232

znan, 35 do 38 let star mož, je bil
najbližnji sosed cerkvi N. Ij. G. pre¬
svetega Serca. V mestu Satankulam-u
je bil on najhujši gorečnik, preganjal
je celo svoje sorodovince, kteri so se
dali kerstiti. Še drugim poganom se
je zdelo preveliko spoštovanje, ktero
je skazoval svojim malikom. Samo en¬
krat sem ga mogel privabiti k sebi,
pa ni bilo mogoče ga k boljšemu pre¬
pričanju pripraviti. Med tem je zbolel,
in ni ga bilo vračarja, da bi ga ne
bil poprašal za svet, in ne hudobnega
duha, da bi mu ne bil obljubil veliko
svojega premoženja, če zopet ozdravi,
pa bilo mu je zmirom huje. Dober
zdravnik, kterega sem ravno priprav¬
ljal za sv. kerst, ga je obiskaval, in
mož si je v malo dneh tako opomogel,
da je že iz hiše šel. Kaj nesrečnež
naredi? Gre v Trupendur, da bi ma¬
liku Supramamu spolnil storjeno obljubo,
pa pride za smert bolan nazaj. Vidil
sem ga pogostokrat, pa o veri govoriti
nisem mogel. Ravno o tem času sem
obesil v cerkvi lepo in veliko podobo

233

presvetega Serca Jezusovega. Gledat
so jo hodili kristijani in pogani, in jaz
sem jim rekel: „Glejte podobo, ktera
bo spreobernila vse pogane“. Kristijan
mi odgovori: „Da bi le kmalo spre¬
obernila unega-Ie u . Ta je bil naš
bolnik. „Spreobernil se bo, mu odgo¬
vorim, če bomo le prav molili^. Pač
smo molili, odgovori kristijan, toda mož
je vedno terdovraten“.

Dne 28. avgusta 1866 sem ga
čez 15 dni zopet vidil, in mi je tožil,
zakaj da tako dolgo ne pridem. Ta
njegova tožba me je oserčila, da sem
nekoliko spregovoril o njegovem duš¬
nem stanu, kar mi ni zameril. Drugi
dan sem se ga spominjal pri sveti
maši in drugih pobožnostih ter sem
tudi drugim naročil, da naj zanj molijo.
Ko sem zvečer končal svoje duhovske
molitve, ktere sem presvetemu Sercu
daroval zanj, mi pošlje sporočilo, da
želi prejeti sv. kerst. Brez obotavljanja
grem k njemu, in ni mi bilo treba ga
še podučevati, očitno je prosil odpu-
šanja vsega, kar je zoper sv. vero

234

govoril in delal, in tudi za to, da se
je tako dolgo ustavljal spreobernjenju.
Potem pa je pristavil: „Danes se bom
prerodil, ljubi oče, vam izročim svojo
hčer, odgojite jo po svoji veri“. Pri¬
govarjal je še svojim sorodnikom, da
naj prejmejo sv. kerst, in postanejo
udje katoliške cerkve. Umeri je 18.
septembra poterjen v veri, ves vdan v
voljo Božjo. N. lj. G. presvetega Serca
tedaj ni dopustila, da bi se pervi njen
sosed pogubil, da-si je bil tudi zelo
terdo vraten.

Molitev.

Bodi češena, objokana hči
Jeruzalemska, preljuba Gospa pre¬
svetega Serca, ktera si s presu¬
njenim Sercem k nebeškemu Očetu
molila, ko so hudobneži njego¬
vega in njenega Sina zasramo-
vaje v hišo velikega duhovna
peljali, kjer ga je služabnik

235

za uho udaril. Zavoljo tega
strašnega poniževanja tvojega
Božjega Sina, o naša Gospa!
usmili se nas, in prosi za nas,
da naj nam grehe odpusti, ktere
smo z napuhom storili, ter nam
moč dodeli, da bomo po njego¬
vem zgledu vse poniževanje po¬
hlevno in tiho prenesli. Amen.

Naša ljuba Gospa presvetega
Jezusovega Serca, prosi za nas
Boga. Amen. Cešena si Marija
(trikrat).

Dvajseti dan.

Naša ljuba Gospa presvetega Serca, tolaž¬
nica Serca Jezusovega-

Karkoli vam poreče, storite.
Jan. 2, 5.

N. lj. Gospa presvetega Serca,
naša srečnica pri Sercu Jezusovem.

236

V Kani galilejski so obhajali ženito-
vanje, pravi sv. evangelist, in mati Je¬
zusova je bila tam, tudi Jezus in
njegovi učenci so bili povabljeni." Ko
je Marija, vsa marljiva in pridna,
vidila, da nimajo vina, se precej
oberne do svojega Božjega Sina, rekoč:
„Vina nimajo". Te besede, pravi sv.
Bernardin Senenski. nam prav lepo ka¬
žejo veliko dobrotljivost Marijno, ktera
je iz same ljubezni do bližnjega pri
Jezusu prosila, ker nam je liotla po¬
kazati, da pozna vse naše potrebe in
da bi vidila tudi dobro voljo Sinovo,
kteri ji nič ne odreče, karkoli ga prosi.
„Vina nimajo“ pravi, kakor bi hotla
reči: „Usmili se teh ubožnih ljudi, ko
bi mogla jaz jim preskerbeti, česar
jim primanjkuje, kakor jim ti zamoreš,
s kakim veseljem bi to storila." Ma¬
rija zahteva, da naj Jezus čudež stori,
če tudi ve, da ni še nobenega naredil
in da ni še prišel čas, da bi nebeški
OČe po svojem modrem sklepu, moč
svojega Sina razodel. Pa vendar se
zgodi čudež, kterega Marija želi. Grlejte,

237

toliko premore pri Jezusu zaupanje in
moč Marijna, ktera je naša srednica:
Ljubezen, ktera gospoduje čez njegovo
Serce, ga po lastni volji napeljuje k
temu, kar je ljudem koristno. (Olier:
Notranje življenje.)

2. N. lj. Glospa presvetega Serca,
srednica Serca Jezusovega pri nas.
Marija je vedila, kaj ima Jezus na
Sercu in ker ve, da bo uslišana, pravi
zaupljivo strežajem: „Karkoli vam po¬
reče, storite.“ — Kakor bihotla s temi
besedami jih že zagotoviti, da bo nji¬
hova pokoršina lep sad rodila. Kakor
da bi bila rekla: Nikar ne skerbite,
vsaj sem prosila ljubeznjivo Serce mo¬
jega Sina, povedala sem mu, česar
vam primanjkuje. Gotovo vam bode
odperl zaklade svoje mogočnosti in
ljubezni. In ubogali so. Bilo pa je
tam 6 kamnitih verčev. Jezus reče:
Napolnite jih z vodo, in so jih napol¬
nili do verha. — „Zajmite in nesite
starašinu“. Ko so to storili in jesta-
rašina pokusil vodo spremenjeno v
vino in ni vedil, od kod da to pride,

238

je poklical ženina in mu je rekel:
„Vsakdo da dobro vino poprej in po-
znej slabejega; ti pa si boljšega pri¬
hranil do zdaj. — Ta čudež je bil
pervi, pravi sv. evangelist. Marijna
prošnja je ta čudež dosegla, občudo¬
vanja vredna zvestoba služabnikov pa,
ki so Marijne povelja natanko spolno-
vali, ga je storila. Ta mogočna sred-
nica pri Jezusovem Sercu v vsili naših
potrebah hoče biti tudi srednica volje
Serca Jezusovega pri nas. — Kakor
nekdaj strežajem, tudi nam kliče: „Kar
vam poreče, storite". Oe bomo po
njenem zgledu zvesto spolnovali tudi
najmanjše zapovedi, bomo dosegli
vsako milost, za ktero bo ona v našem
imenu prosila.

Ker se pa naša lj. Gospa presve¬
tega Serca z našimi časnimi potrebami
toliko peča, tudi dušnih ne pozabi.
Večkrat je že morala od nas reči:
Gorečnosti nimajo, v veri pešajo, lju¬
bezni Božje jim manjka. Serce Jezu¬
sovo je prošnjo Marijno uslišalo in v
njene roke vse potrebne gnade polo-

239

žilo: prejeli smo sv. misli, srečne
priložnosti, zglede in pripomočke, da
si zamoremo potrebnih čednost prido¬
biti, toda to še ni zadosti; marveč
moramo tudi zvesto storiti, kar nam
poreče; ker gnada Božja ni druzega,
kakor Jezusovo Serce, ktero naši duši
govori; da smo pa na duši tako revni,
je krivo le-to, ker tako malo zaupamo.
Zveličana Marjeta Marija je nekega
dne vidila, kako je sveta Devica pri
Jezusu grešne duše zagovarjala: „Verzi
name svojo jezo, te-le so hčere mo¬
jega Serca, jaz jim hočem biti zavetje".
S prijaznim in veselim obrazom ji je
nebeški Zveličar odgovoril: „Moja mati,
vso pravico imaš, jim deliti gnade,
kakor tebi dopade." „Ko so drugikrat,
pripoveduje Marjeta Marija dalje, mo¬
lili „češeno kraljico", je sveta Devica
pri besedi „naša srednica" rekla; „Res
sem vaša srednica, hčere moje, pa. še
raji hočem ostati, če mojemu Sinu
zvesto služite". Premišljujmo pogosto
in iskreno te besede N. lj. Gr. presve¬
tega Serca.

240

Sklep.  Pomislimo vsaj ene tre¬
nutke , če zvesto obračamo gnade,
ktere nam Bog deli za spolnovanje
našega poklica v vsili razmerah na¬
šega življenja.

Zgodba.

N. tj. Gospa presvetega Serca na Libanu.

Duhoven na Libanu je priserčno
želel svoji duhovniji napraviti podobo
„N. Ij. G. presvetega Serca“. Pobožne
duše iz Francoskega so mu jo napra¬
vile po radovoljnih darovih. Tu-le
imate odlomek pisma, v kterem maro-
niški duhoven pripoveduje čudne pri—
godbe, ktere so se godile, ko je po¬
doba že stala.

De Kfour El Fetouh na Libanu 8. okt. 1872.

častitljivi oče! Kakor sem že po¬
ročal, so povsod že znane dobrote,
ktere je Bog delil po blagoslovljeni
podobi N. lj. G. presvetega Serca.
Kar danes pripovedujem, poterjujejo
moje prejšnje naznanila 5 studenec gnade
nikdar ne usahne. — Sredi Marijnega

241

mesca smo pripravljali cvetlice za olep-
šanje podarjene podobe. Med njimi
ste bile tudi dve liliji, ktere sem bil
sam na bližnjem hribu odrezal; zelo
lepo ste cvetele in merile ste kake tri
čevlje. Postavili smo jih v lončenih
posodah na vsako stran podobe. Ko
smo konec mesca hotli z drugimi cvet-
kami tudi liliji zavreči, smo zapazili,
da na levi strani stebla poganjajo novi
odrastki. Zavoljo tega smo ji pustili
in iz stebla še zmiraj poganjajo popki,
da jih je že vse polno od verlia do
tal, če jim tudi nismo prilivali...
Steblo samo se je posušilo in je po
sredi votlo. Ko se je to zvedilo, je
prišlo mnogo gledavcev. Nekdo je rekel:
„Res je, da lilija nima ne vode, ne
korenin, pa ji morda že zemlja sama
da moči, da poganja u . Mi smo mu
odgovorili: ,,Ali druge ne tičijo tudi
v zemlji ? u  Odpravili smo takrat vso
zemljo, in zdaj je že 5 mescev, in
lilija raste od dne do dne.

Mlado osebo v naši duhovniji je
naenkrat začelo boleti oko; tudi pri—

Cvetlice. 16

242

sadilo se ji je. Ker si ni hotla dati
pušati, je vzela nekaj peres od une
čudovite lilije, in jih je položila na oko,
v tistem trenutku je bilo oko popolnoma
zdravo in je ni nič več bolelo. — Tu
vam pošljem 3 peresa od pervega zve-
nelega cveta iz tistega stebla, ktero
je začelo tako čudovito poganjati. Ker
želite iz Libana dobiti nekaj tistih
cvetlic, kterih so se dotaknile roke na
podobi, obljubim, da vam jih pošljem
iz verta blizo cerkve N. Ij. G. pre¬
svetega Serca in tudi druzih s hribov
v okolici.

Duhoven

Boutros Abi-Saab.

M o 1 i t e y.

Bodi čeŠena, o žalostna mati
našega kervavega ženina, kteri
je bil na Pilatovem dvoru slečen
in grozovitno raztepen, da je s
svojo kervjo strašno gerdobijo
naših pregreh umil! Da bi bila le

243

ena kapljica te presvete kervi
nam k pridu, zdihujemo k tebi,
o naša Gospa! vsaj je ona do¬
volj mogočna, da zbriše hu¬
dobije vsega sveta. Želim pa
tudi iz vse moči svoje duše, da
naj raji umerjemo, kakor pa, da
bi tebe z najmanjšim grehom raz¬
žalili. Amen.

Naša ljuba Gospa presvetega
Jezusovega Serca, prosi za nas
Boga. Amen. Cešena si Marija
(trikrat).

Eden in dvajseti dan.

N. |j. Gospa presvetega Serca tolaži Serce
Jezusovo v presvetem zakramentu, zavoljo
nečasti, ktere se njemu gode.

1. Do Serca Jezusovega v pre¬
svetem zakramentu ima Marija zmiraj
pravico. — Da bi nas Odrešenik do

16 *

244

konca ljubil, je znašel vredni zakra-
nfent neskončne časti, namreč zakra¬
ment sv. rešnjega Telesa, tako on za-
more pri nas v naših sveti šili biti;
v našem sercu po sv. Obhajilu stano¬
vati in na naših altarjih vsak dan da¬
ritev svojega telesa in svoje kervi po¬
navljati; sv. evangelij nam sicer nič
ne pove, da bi se bila Marija vdele-
ževala teh skrivnost, pa kakor ustno
izročilo pravi, in sveti cerkveni uče¬
niki terdijo, smemo misliti, da je Ma¬
rija za časa njenega pozemeljskega
življenja velikokrat prejela svojega Je¬
zusa v presvetem zakramentu.

S koliko ljubeznijo se pač polasti
včlovečena Beseda Božja svojega per-
vega stanovališa, kadar pri svetem
Obhajilu zopet pride v deviško naročje,
v kterem je bila spočeta! S kolike-
rimi zakladi ga vendar Jezus napolni!
Njegovo Božje Serce se združi s ser¬
cem Marijnim in mu da popolno oblast
čez zakrament svete ljubezni! Sej je
pravo telo in prava kri Jezusova, Sinu
Marijnega! V tabernakeljnu, pri mizi

245

Gospodovi, na altarju uslišuje presveto
Serce prošnje mogočne Device in po
njej so razlivajo čez nas vse milosti
presvetega Serca.

2. N. Ij. Gospa presvetega Serca
odškoduje Serce Jezusovo za razža-
ljenja, ktere se mu godijo v zakramentu
sv. rešnjega Telesa. Dokler je Marija
po zemlji hodila, je to sama storila;
zdaj pa dela to po svojih otrocih. —
Svete Obhajila, ktere je Marija v go¬
reči ljubezni še prejemala, so ji bile
v blago tolažbo, pa tudi v neizrečeno
žalost. Vidila je veliko duš, ki so
malomarno in brez gorečnosti vživale
živi kruh, kteri je iz nebes prišel. —
Poznala je Judeža in vedila, da ga
posnemajo vsi, kteri z nevrednim ob¬
hajilom lastno pogubljenje jedo in pi¬
jejo. Ta misel je kakor meč presunila
serce naše ljube Gospe presvetega
Serca. Zato je pomnožila svojo lju¬
bezen, da bi z blagimi občutki žive
vere, ponižnega češenja in serčne hva¬
ležnosti poravnala nehvaležnost, ktera
se skazuje presvetemu Sercu Jezuso-

246

vemu v tem svetem zakramentu. Kra¬
ljica Serca Jezusovega vidi iz visocih
nebes, kjer kraljuje, bolj natanko, ka¬
kor pred, kako se povsod in vsak tre¬
nutek zakrament presvetega rešnjega
Telesa zanemarja, onečastuje in oskru-
nja. Zato pa tudi priserčno želi, da
bi vsi njeni otroci posnemali njeno
pozemeljsko življenje, ter s pogostnimi
in vrednimi sv. obhajili zadostili za
tiste sv. obhajila, ktere so zanikarni
kristijani opustili in grešniki nevredno
prejeli. To so zadostivne obhajila, kterih
podobo imamo v N. Ij. Grospej presve¬
tega Serca in kterih pričakuje od vsa-
cega izmed nas.

3. Prizadevajmo si z Marijno po¬
močjo sv. obhajilo vselej tako pobožno
in goreče prejemati, da ga lahko da¬
rujemo Sercu Jezusovemu v zadostenje.
Nebeški učenik je sam razodel, da to
želi. „Ko sem en petek, pripoveduje
zveličana Marjeta Marija, bila obhajana
s tisto sv. hostijo, ki je bila prej izpo¬
stavljena, mi je rekel Jezus: Hči,pri¬
dem k tebi v serce, ktero sem ti dal,

247

da v ognji ljubezni končaš vse razža-
Ijenja, ktere terpim ocl tistih mlačnih
sere, ktere me oskrunjajo v tem sv.
zakramentu". Božji učenik je priprav¬
ljen plačati že samo hrepenenje po
sv. obhajilu, če ga ne moremo v res¬
nici prejeti. „Veliki petek, pripoveduje
zveličana Marjeta, sem močno hrepe¬
nela zavžiti Telo Gospodovo, v solzah
vtopljena sem zdihovala k Jezusu:
„Ljubeznjivi Jezus, vtopiti se hočem
samega hrepenenja po tebi, pa ker te
ne morem prejeti, nikdar ne neham
po tebi zdihovati". „Pa prišel je in
me je sladko potolažil, rekoč: Hči,
tvoje hrepenenje je moje serce tako
presunilo, da bi ta zakrament, ki bi'
ga še ne bilo, postavil zdaj, da bi me
ti zavžila; tvoje hrepenenje mi tako
dopade, da se vselej z veseljem oziram
na tvoje serce, da bigana-se potegnil.
Prosimo Marijo, da nas nauči, kako
moramo po Jezusu hrepeneti in ga v
duhu ljubezni in zadostovanja prejemati.

Sklep.  Podajmo se vselej z naj-
veči pobožnostjo k sv. obhajilu in

248

skerbimo, da bomo vredni večkratnega
obhajila.

Zgodba.

N. lj. G. presvetega Serca v Jeruzalemu,
Betlehemu in Nazaretu.

Poslušajmo vsaj nektere besede
iz pisem, ki so iz tistih tako blago¬
slovljenih krajev, kjer je nekdaj živela
sv. družina, prišle v Isudun oznanovat
ljubezen do N. lj. G. presvetega Serca.
V Jeruzalemu, na razvalinah sodnje
hiše, kjer je Pilat zbrani množici na¬
šega Gospoda pokazal, rekoč: .,Glej
človek“, kjer so Kristusa s ternjem
kronali in k smerti obsodili, je postavil
podobo N. lj. G. presvetega Serca tisti
častitljivi Oče Marija Alfonz Ratisbone,
ki je na prošnjo presvete Device iz
judovske v katoliško cerkev pristopil.

To-Ie piše sam:

V Jeruzalemu 10. junija 1868.

Podoba N. lj. Gospe presvetega
Serca nam je včeraj došla in sicer v
tako dobrem stanu, kakor poprej še

249

nobena taka reč ne, tudi najmanjšega
poškodovanja nismo zapazili, in kaj
hočem reči o podobi sami? tako je
nježna in Jjubeznjiva, da kar človeka
gine, sama ljubezen puhti iz nje. Ze
smo jo postavili v zid, v prostor kakor
nalaš za-njo pripravljen, kjer jo vsak
lahko vidi, ker tukaj se v samostanu
zbira naj več ljudi. Sinoči smo raz¬
svetlili, ter prijazni samostan okinčali
s cvetlicami in venci.

M. A.  Ratisbone,
duhoven na Sijonu.

Tudi iz Betlehema smo prejeli
pismo, ktero je zelo mikavno.

Betokour (pastirska vas) pri Betlehemu
14. decembra 1872.

Povejte v molitvah in zbirališih
pred nogami N. Ij. G. presvetega Serca,
da naj tudi v domači deželi stori, kar
drugod tako velikodušno dela. Prosite
to mogočno Gospo' Serca Jezusovega,
da naj naredi nas prave učence tistega,
ki se je rodil blizo tukaj v hlevu. Rad
bi sprosil, da bi se spreobernila vsa

250

vas, ktera šteje 1000 duš, med njimi
je pol razkolnikov, pol pa inohamedanov
in katoličanov. Kako lahko bi Mati
Božja sprosila to milost pri Sercu svo¬
jega Sina, vsaj smemo upati, da sv.
Devica bo dobrote delila tudi tistim,
kterih predniki so tako neusmiljeno ž
njo ravnali.

Moretai  n,
apostoljski misijonar.

Ko se je v Nazaretu zvedilo, da
se Marija pod novim imenom časti, je
poslalo 60 mladih deklic svoje imena
v Isudun, da bi jih zapisali med
družbane N. lj. Gospe presvetega Serca
in da bi se mi ž njimi verstili v mo¬
litvah pred Marijo; pa hišice Marijne
ni več v Nazaretu, angelji so jo pre¬
nesli v Loreto. Ko so ondotni škof
zvedili za družbo N. lj. G. presvetega
Serca, so pisali: Iz serca želim, da
bi se ta lepa pobožnost zelo razširila po
moji škofiji, ki je posebno Mariji pri¬
poročena, ker tukaj je sv. hišica, ki
je bila čudno prenesena iz Nazareta.
Tedaj tudi na svetejših krajih zemlje

251

imamo družnike, ktere z nami veže
ljubezen do N. ij. G. presvetega Serca.

Molitev.

Bodi češena, o premila kra¬
ljica, ti, ki si kralja vsih kraljev
s človeško natoro oblekla. Oh,
ozri se na njega in poglej, kako
so ga naši grehi oblekli! Sker-
latasto oblačilo je na njegovem
razmesarjenem telesu, terst v nje¬
govih rokah namesto kraljeve
palice, naš napuh mu je ternjevo
krono na glavo djal, in naše
pregrehe ga bolj zasramujejo, ka¬
kor vojaki, ki so pred njim svoje
kolena pripogibali, vanj pije vali
in ga v obraz bili. O kam se
hočemo djati zavoljo svojih hu¬
dobij? O mati usmiljenja! prosi
za nas, da po tvojih prošnjah

252

večnemu pogubljenju uidemo.
Amen.

Naša ljuba Gospa presvetega
Jezusovega Serca, prosi za nas
Boga. Amen. Cešena si Marija
(trikrat).

Dva in dvajseti dan.

N. Ij. G. presvetega Serca, srednica Serca
Jezusovega-

Kedaj me boš potolažil?
Ps. 118, 82.

1. Serce Jezusovo potrebuje na
Oljski gori Marijne tolažbe. — Jezus
se daruje, čas darovanja je že tu,
Oljska gora ga kliče, on mora tj e.
Nočna tema pokriva neizmerne nje¬
gove bolečine, njegovo bolezen in ne-
slišane hudobije, ktere mu hoče ljud¬
stvo prizadeti. Aposteljni gredo ž njim,
pa kmalo zaspijo, čisto zapušen kleči
na tleh, veskervavje njegov sv. obraz,

253

bolečine mu prešinjajo telo ......  Moj

Oče! vzemi kelih od mene ....  0 Jezus,

Očeta kličeš in matere ne ?...  0, Ma¬
rija ne more tega keliha vzeti, ona ga
mora s teboj piti; zares tukaj posebno
terpi presveto Serce strašne bolečine.
Pač zdihuje k svojemu Očetu: „Yzemi
mi kelih 11 , — pa le zato, ker vidi pred
seboj veliko več še, kot njegovo terp-
ljenje in njegovo smert, po kteri hre¬
peni in ktero imenuje svoj kervavi
kerst. Kristus vidi, kako ljudje hudo¬
bije počenjajo, njegove gnade in za-
služenja napak obračajo in nebeškega
Očeta zaničujejo. Tisti trenutek smo
mi vsi mu stali pred očmi, in mu ka¬
zali svojo brezbožnost in nehvaležnost.
Vidi! je le eno dušo  brez madeža,
ktera mu je zvesta ostala in ga je mo¬
rala tolažiti v njegovih neizrekljivih
bolečinah in sicer bolj tolažiti, kakor
angelj, ki gaje prišel pokrepčat, in ta
si bila ti, o N. Ij. O. presvetega Serca.

2. N. lj. G. presvetega Serca terpi
s Sercem Jezusovim smertne bridkosti.
— Kaj je delala Marija v Jeruzalemu,

254

ko je Odrešenik terpel smertne težave ?
Ali ne ve, da so ga na tihem izdali,
da so se starašini in judovski duhovni
med seboj pogovorili in da je nesrečni
Judež obljubil za 30 srebernikov jim
izdati njega, kije „neskončni zaklad?"

Vse to veš, o moja mati, in glo-
bokeje se pogrezne meč v tvoje serce,
kterega ti je bil Simeon napovedal,
meč žalosti, ki ti je serce presunil.
Jezus terpi, in matere ni pri njem.
Sklenila je bila ga v terpljenji sprem-
ljevati, in zdaj je ni viditi! Pa že sama
ta misel napravlja Mariji velike bole¬
čine, in ta bolečina, da ni pri Jezusu,
je najtežji butara, ktera se more na¬
ložiti Božji materi, pa tudi najslajši
tolažba, ki jo more Devica bolečin da¬
jati žalostnemu Jezusovemu Sercu.
Jezus vidi njene solze, sliši njene zdih-
Ijeje, Jezus ve, da preljubeznjiva mati
v duhu ž njim čuje sredi tihe noči na
Oljski gori, če tudi ni pričujoča. Ti,
o Gospod! veš, da je Marijno serce
tam, kjer je tvoje, da se njena molitev
sklepa s tvojo, da je pripravljena ter-

255

peti, ker si tudi ti pripravljen, in da
hoče se s teboj vdeležiti vsili skriv¬
nost bridkega terpljenja. V teh oko-
lišinah premislimo le nekoliko N. lj.
G. presvetega Serca, kako hude bole¬
čine! Kako velika ljubezen!

3. Tudi nas bo Marija tolažila,
kakor je tolažila Serce Jezusovo na
Oljski gori v smertni bridkosti, če smo
pripravljeni ž njim terpeti, kakor Ma¬
rija. Serce našega Božjega učenika
samo želi, da bi ga v terpljenji posne¬
mali, kakor je učil zveličano Marjeto
Marijo. „Nekega dne, tako pripove¬
duje, je iz Serca Božjega švigal tak
vroč plamen, da sem mislila, da me
bo pokončalo. Pa Kristus mi pravi:
Poslušaj, kaj je moja želja. Vselej po
noči od četertka do petka boš terpela
smertno žalost, ktero sem jaz preter-
pel na vertu Getzeinani. Da boš tudi
ponižno molila z menoj, kakor sem
jaz takrat k nebeškemu Očetu molil,
moraš vstati med 11. uro in polnočjo,
pa boš s tem grešnikom sprosila usmi¬
ljenje in potolažila jezo Božjo, pa tudi

256

pol aj šal a bridkost, ktero sem terpel,
ko so me bili učenci zapustili, kar me
je tako užalilo, da sem jim očital, za¬
kaj ne morejo le eno samo uro z menoj
čuti“. — Otroci N. Ij. G. presvetega
Serca, to moramo tudi mi radi storiti
in če nam ni mogoče takrat, kadar
Gospod želi, se vsaj lahko v duhu
sklenemo z vsimi, ki so tako srečni,
da tako delajo, in lahko tudi premiš¬
ljujemo ob četertkih zvečer vsaj nekaj
trenutkov, koliko je Kristus terpel na
Oljski gori.

Sklep.  Sklenimo, da vsak če-
tertek zvečer, preden gremo spat, z
N. Ij. G. presvetega Serca, da bi naše
zadnje misli, preden zaspimo, bile v
tolažbo Sercu Jezusovemu.

Prigodba.

13. avgusta 1865 sta se peljala
dva Turka in en misijonar iz Afrike
po železnici proti Lionu, v tistem vozu
je bil tudi mlad duhoven, ki je šel v
Isudun. Turka sta se po svoji šegi

257

vedno umivala in vpila: Allah, Allah!
duhovna pa sta se pogovarjala o te¬
žavnem misijonu v Algieru in o novem
priimku N. lj. G. presvetega Serca,
pomočnice v silnih težavah. Misijonar
poln zaupanja, je sklenil to češenje
kraljice Serca Jezusovega razširjevati,
če mu ona, kakor si že bode, pokaže
svojo moč; zato je tirjal, naj bi se ta
dva mlada Turka pokristijanila, ktera
je hotel na vsak način rešiti iz njih
nevarnega stanu. Človeško soditi, je
bilo to zelo težavno. Na vozu pisana
prošnja gre Isudun in v Lionu smo
se popotniki razšli. Oez nekaj časa
je iz Algiera došlo pismo, v kterem
seje bralo, da sta mlada Turka, Lu-
dovik in Stanislav v Isudunu prejela
sv. kerst. Marija je tedaj prošnjo
uslišala in te dve duši rešila, če tudi
so škripali peklenski duhovi, izročila
ji je misijonarju, da bi mu pokazala,
da je res upanje obupnih. Misijonar
sam je pisal to-le v Isudun:

....  19. aprila 1867.

N. lj. G. presvetega Serca, ktera

Cvetlice. 17

258

je dvema arabskima mladeneema spro¬
žila milost sv. kersta, jim je bila tudi
drugikrat mogočna varhinja. Njuni
starši so jima sprosili dovoljenje, da
smeta za nekaj tednov iti na svoj dom,
ob enem so jima tudi slovesno obljubili,
da ju v spolnovanju verskih dolžnost
nočejo opovirati, in v svojem času zopet
na Francosko poslati. Peklenski so¬
vražnik pa, ki bi bil zgubljeno zopet
rad v svojo pest dobil, se je polastil
nekega mogočnega, nesrečnega odpad¬
nika in vse je poskušal, da bi starši
ali z obljubami, ali pa z žuganjem sina
prisilili sv. vero zatajiti. — Priporočili
smo ji N. lj. G. presvetega Serca in
sv. Jožefu in zaupali smo terdno, Kmalo
je Bog odpadnika obiskal nagloma in
strašno. Starši so bili naenkrat omeh¬
čani, in vidili smo, da je pomagala le
N. lj. G. presvetega Serca. Tisti dan,
ko cerkev obhaja spomin na molitev
Gospodovo na vertu Getzemani, so do¬
volili, da smeta iti na Francosko. Go¬
tovo je N. lj. G. presvetega Serca
Sercu Jezusovemu darovala vse molitve,

259

obhajila in dobre dela teh ljubeznjivih
mladenčev in se tako razodela srednico
tudi tam, kjer vse upanje zgine. V
zahvalo za to veliko dobroto po pri¬
prošnji N. Ij. G. presvetega Serca nam
podeljeni, srno v Isudun poslali prav
lep iz marmeljna izsekan spominek z
arabskim napisom.

Molitev.

Bodi Češena, žalostna mati,
ktera si svojega Sina srečala, ko
je sel ves raztepen s ternjevo
krono na glavi in s težkim križem
obložen, od ljudstva zasramovan
in med dvema razbojnikoma na
goro Kalvarijo pehan! O Gospa!
naj se mi vtisne ta podoba mo¬
jega Gospoda globoko v serce,
da se velikrat spominjamo nje¬
gove neskončne ljubezni in nje¬
govih neizrekljivih bolečin, ter

17 *

260

resnično pokoro delamo za svoje
hudobije in pregrehe in ga nik¬
dar z nobenim grehom več vnovič
ne križamo. Amen.

Naša ljuba Gospa presvetega
Jezusovega Serca, prosi za nas
Boga. Amen. Cešena si Marija
(trikrat).

Tri in dvajseti dan.

N. Ij. Gospej je izročil Jezus vso ljubezen
do nas.

Glej, tvoj sin... glej, tvoja mati.

Jan. 19, 26. 27.

1. Naša Ij. G. presvetega Serca
nas tako močno ljubi, v kakor je ljubila
Serce Jezusovo. — „Žena, glej, tvoj
Sin“ je Jezus s križa govoril svoji
materi, ko jo je izročil Janezu, pri-
serčno ljubljenemu učencu svojemu.
Ta beseda v zadnji uri izgovorjena,

261

je tako rekoč edina dedšina, ktero
hoče Jezus zapustiti svoji materi. Je¬
zus umerje za vse ljudi; vsi ljudje so
z Janezom pod križem, in ta zvesti
učenec ima od sedaj na zemlji biti
sin Marijin: »Zena, glej, tvoj sin“ ...
se pravi: Vso materinsko ljubezen,
ktero imaš do mene, skazuj od zdaj
mojemu učencu; ljubi ga, kakor mene
ljubiš, in v njem ljubi vse ljudi, ki so
od zdaj tvoji otroci. — Od tiste ure
ima sv. Devica vsacega človeka za
Jezusa Kristusa. Hudobije grešnikov
in zasluženja pravičnih ji kažejo Serce
Jezusovo, ktero kliče hudobne v du¬
hovno življenje, in ktero daje pravičnim
milosti, da v čednostih rastejo. N. lj.
Gl. presvetega Serca je mati vsim lju¬
dem za vse čase. O Marija! ti si
tedaj moja mati in me ljubiš zmirej s
tisto ljubeznijo, s ktero si ljubila Serce
Jezusovo.

2. Serce Jezusovo nam veleva
N. lj. Gr. presvetega Serca tako ljubiti,
kakor ona nas ljubi. — Jezus je po¬
tem rekel učencu: „Grlej, tvoja mati D

262

Ta beseda, ktero je Jezus na križu
govoril iz ljubezni do svoje matere,
mora vedno živeti v naših sercih.
Mati Božja je mati moja .. . Angelji v
nebesih ne morejo nikdar tako govo¬
riti, Marija je njih kraljica, oni so njeni
serčni in zvesti služabniki, pa otroci
njeni niso, Marija ni njih mati. Ko je
Jezus Janezu rekel: „Glej, tvoja mati!“
— je to tudi nam vsirn govoril, s tem
je pokazal, da smo sprejeti med otroke
Marijne in da se moramo od njega,
ki je zdaj naš brat, učiti tiste ljubezni,
s ktero moramo ljubiti njegovo pre¬
sveto mater.

Nikar se tedaj ne bojmo, da bi
Marijo preveč ljubili, ker jo moramo
tako ljubiti, kakor ljubi ona Serce Je¬
zusovo. In da se v tej ljubezni tako
visoko povzdignemo, moramo Mariji
darovati vso ljubezen presvetega Serca
Jezusovega. To nas uči pobožnost
do N. Ij. G. presvetega Serca, da nam¬
reč ljubimo Serce Jezusovo po Mariji
in Marijo po Sercu njenega Božjega
Sina.

263

8. Da pa Marija nam vso ljube¬
zen Serca Jezusovega dati zamore, in
da moramo mi to ljubezen njej daro¬
vati, imamo pomoček v daritvi sv. maše,
če smo pobožno pri njej, ali če jo po
namenu naše Božje matere in v čast
presvetega Serca darujemo. To je de¬
lalo veliko svetnikov in posebno zve¬
ličana Marjeta Marija, ktero je bil v
tem naš Božji Sin sam podučil. Ko je
od brata zvedila, daje na njeno prošnjo
nekdo ozdravel, mu je pisala: „Oblju¬
bili smo, da bote devet sabot sv. mašo
brali ali brati dali na čast brezmadežne
Device Marije, Božje Matere in ravno
toliko na čast terpljenjaKristusovega,
devet petkov pa na čast presvetega
Serca Jezusovega. Naj k daritvi sv.
maše, ktero današnji svet tako zane¬
marja, z veseljem hodijo vsaj otroci
N. Ij. Gr., ker ima neskončno vrednost
in nam more pridobiti neusahljive stu¬
dence milosti Božje.

Sklep.  Sklenimo tedaj danes po
namenu N. lj. Gr. presvetega Serca pri
šv. maši biti ali jo brati dati.

264

Zgodba,

A'. Ij. G. presvetega Serca v okraji Goa
(v angleški Indijij.

Dne 19. febr. 1864 so razkolniki
v Goa zoper vso pravico s silo vzeli
najvekši katoliško cerkev v deželi, da
bi jo imeli za svoje središe. ,,Drugo
jutro, pripoveduje misijonar, sem šel
vanjo jaz, 4 žandarji in veliko kristi—
janov. Prebivavci, zmage skorej gotovi,
so bili zato zelo razkačeni. Med tem
je prišel v Salem vnet častivec N. Ij.
G. presvetega Serca č.  g. O- Baulez,
ki mi je pripovedoval čudeže in lepe
pobožnosti, tudi podobe N. Ij. G. pre¬
svetega Serca je obesil v naši cerkvi,
ktero smo izročili Marijnemu varstvu.
Od tega dne do 12. maja niso prebi¬
vavci nikdar mirovali in so svoje na¬
klepe tako dobro skovali, daje 13. maja
zvečer razkačena druhal cerkev obsula,
zakristijske vrata razbila in se cerkve
polastila. 14. maja so Goanci prihru¬
meli v cerkev z godbo in vriskom;

265

mene ni bilo doma. — Ko sem domu
prišel in so bili Goanci iz cerkve šli,
pa jo vnovič oblegli, sem klical na
pomoč Marijo, in čez dolgo še le sem
mogel vrata razdjati in v svetiše sto¬
piti ; bila je ura 10 zvečer. — Ko je
drugo jutro k sv. maši zvonilo in so
Goanci mislili, da so vrata še zaperte,
so se obnašali, ko živina in ne kot
ljudje. V sredi hrupa je eden sobratov
pristopil k sv. maši; jaz pa sem bil
skrit v koru, ker sem se bal, da bi ne
planili po meni. Med tem je prišla
straža, da bi z orožjem razsodila te¬
žavno reč. V petih posvetovanjih sem
zagovarjal na vso moč svojo pravico,
in sodniki so prav razsodili za me, in
vsemu je bilo konec. — O naj bi N.
lj. G. presvetega Serca, ki ni pustila
zmoti in krivici se veseliti, pomagala
tudi meni spreoberniti te uboge razkol¬
nike, ki se nam zelo' odjenljivi kažejo.
V spomin enakih dogodkov smo po¬
stavili v cerkvi oltar Naše ljube Gospe
presvetega Serca. Podoba je tako pre¬
čudno lepa, kakor bi bila Marija sama

266

vodila slikarju roko, cerkev je posve¬
čena sv. Petru in Pavlu.

R. Brussard,  apost. misijonar.

Molitev.

Bodi čeŠena, ti globoko morje
bolečin, ki si s svojim sladkim
Jezusom na goro Kalvarijo prišla,
kterega so z želčem napajali, ne¬
sramno slekli, mu roke in noge
prebodli, ter na sramotni križ
pribili v odrešenje sveta. Ah! če
se je to z zelenim lesom godilo,
kaj se bo godilo s suhim? O
mati usmiljenja, prosi zame, da
bi to strašno terpljenje tvojega
Sina zame ne bilo vekomaj zgub¬
ljeno ! Amen.

Naša ljuba Gospa presvetega
Jezusovega Serca, prosi za nas
Boga. Amen. Cešena si Marija
(trikrat).

267

Štiri in dvajseti dan.

Naša ljuba Gospa presvetega Serca, pomoč¬
nica dušam v vicah.

Ste ga li vidili, kterega moja
duša ljubi? (Visoka pesem).

1. N. lj. Gospa presvetega Serca
oropana pričujočnosti svojega Božjega
Sina. — Daritev na gori Kalvariji je
bila dokončana. Jožef iz Arimateje je
serčno zahteval od Pilata telo Jezu¬
sovo, ga je z lepodišečo miro mazilil
in truplo z belim pertom ovito v nov
iz skale vsekan grob položil. Kamen
so nad grob zavalili, in mislili so, da
je Jezus mertev za vselej.

V Jeruzalemu so čudeži Zveličar-
jevi pozabljeni, spomin na njegove do¬
brote je zginil, češenje, s kterim ga je
drugikrat ljudstvo obdajalo, je minulo.
Se nektere pobožne žene so mislile k
grobu hiteti, kteri je v sebi hranil
mertvo telo Zveličarjevo. Mislimo si
zdaj občutke vere in ljubezni, ktere
je imela N. lj. G. presvetega Serca v

268

tej bridki poskušnji pri smerti Jezusovi.
Dobro je vedila, da bo Zveličar kmalo
slavno in veličastno od mertvih vstal,
da bode njegova duša se pred pekel
podala obiskat one očake in pravične
stare zaveze, in ona ga s svojim du¬
hom povsod spremlja, kamorkoli gre
in nič ne more njunega zedinjenja
uničiti. S svojim hrepenenjem pospe¬
šuje trenutek, v kterem bo smert svojo
žertev povernila; njena nevidna lju¬
bezen prehodi vse daljave, predere
skalo, ktera ji odteguje dragocene
ostanke telesa Jezusovega. Ona se
spominja njegovih kervavih ran, iz
kterih je brisala kri njegovih prebo¬
denih rok, njegove s ternjem venčane
glave, njegove s sulico prebodene

strani.Kakošen občutljej za-njo,

ko je položila svojo roko na njegovo
presveto Serce, ktero je nehalo biti!

2. Duša Jezusova pred peklom.
— Duša Jezusova ločena od svojega
trupla je ohranila vse eno najnježnejši
čutila do svoje matere. Očaki, preroki,
terpeče duše v vicah so pozdravile v

269

svoji ječi z veseljem prihod Odrešeni¬
kov, oni so vidili v njem zaželeno luč
in nebeški Učenik govori njim o Ma¬
riji kot jutranji zarji, ktera nam je
solnce pravice rodila. Oni so ga spo¬
znali kot dobrodelno roso, ktera jih
poživi v tako dolgem in gorečem hre¬
penenji in upanji, in Jezus govori njim
o Mariji, kot oblaku, kteri je pravičnega
rosil, in o zemlji, ktera nam ga je
dala. Zdi se mi, kakor bi slišal to
božjo dušo, to zvesto Devico z vsimi
ženami preteklih stoletij primerjati:
z Evo, našo grešno materjo, s Saro,
materjo Izakovo, z Rebeko, Rahelo,
Judito, z vsimi Izraelskimi hčerami,
in vsim tem govori, da Marija nima
nobene njih slabost nad seboj, pač pa
so ji lastne vse njih čednosti in le¬
pote. Tudi se mi zdi, da jim je pri¬
povedoval, kako da je ta mati v vsi
obilnosti zadobila gnade Najvišega,
kako da je razumela Boga ljubiti, s
kakošno gorečnostjo si je prizadevala
naj ljubeznjivši češenje mu skazovati,
in s kakošnim živim hrepenenjem želi

270

njegove vernitve. Serce -Jezusovo v
grobu je merzlo in neobčutljivo za
Marijo, pa Božja ljubezen, od ktere
je bilo to Serce oživljeno, živi čez
prostor grobov in čuti za našo ljubo
mater najbolj otročjo vdanost in pri-
serčnost.

3. Bolečino, ktero je Marija pri
smerti svojega Sina občutila, zamoremo
primeriti z bolečinami duš v vicah,
ktere začasno oropane Božjega obličja
najhujši terpljenje občutijo. N. lj. G.
presvetega Serca je sama razumela,
kako zelo potrebno je tolažilo revnim
dušam, ki tako živo hrepene priti iz
kraja mučenja v posestvo največega
bogastva. Mati nam vsim je še toliko
bolj mati terpečim, njeno usmiljenje
do vsili duš v vicah je tedaj le z nje¬
nimi mukami primerjati.

Oj otroci naše ljube Gospe pre¬
svetega Serca, občutljeji naše matere
morajo tudi naši občutljeji biti. Po
neskončnem zasluženji Serca Jezuso¬
vega zamoremo revne duše v vicah
tolažiti in uro njih rešitve prikrajšati.

271

Ta pobožna vaja presvetega Serca je
bila Marjeti Mariji priporočena, in ona
je imela večkrat tolažilo v svojih mo¬
litvah rešene duše viditi. „To jutro,
piše na pastirsko nedeljo, ko sem se
zbudila, ste prišle dve mojih dobrih
terpeoih duš (tako jih je imenovala)
se od mene poslovit, ker jih je danes
naj viši pastir med svojo večno čedo
in sicer še z enim milijonom drugih
k sebi vzel, v njih družbi ste šle tudi
te dve z nepopisljivim veseljem in pe-
vaje v nebo, in ko sem ji prosila,
se nas spominjati, ste mi odgovorile
poslednjo besedo: Da nehvaležnost
nikdar v nebesih ni našla prostora.

Namen družbe N. lj. Gr. presve¬
tega Serca je pa tudi, da molimo za
vse brezupne duše, in tako tudi za
najbolj zapušene duše v vicah, za ktere
naj svoje molitve rokam Marijnim iz¬
ročimo.

Sklep.  Moliti vsaki dan za za¬
pušene duše v vicah naj bo naš da¬
našnji sklep.

272

Zgodba.

Sad češenja N. tj. G. presvetega Serca % a
duše v vicah.

V družbi je tudi navada, mertve
ude vpisovati, da se potem, ko so v
molitev priporočeni, v prid obernejo
priprošnje družnikov in milosti sv.
maše, ki se vsak pervi četertek mesca
na altarji N. lj. G. presvetega Serca
daruje. Več veselih dogodb poterdi
naše družnike v tej posebni molitveni
vaji za duše v vicah. Tukaj imajo
dogodbo, ktera se je zgodila v neki
majhni občini v okolici Nans in sta nam
jo pripovedovala zdravnik in uradnik.

Zgodba govori o osebi, pravi
zdravnik, ktere bolj natanko zaznamo¬
vati ni mogoče, ktera je napovedovala
svojo navzočnost po načinu strahov s
počenjanjem, ktero nasprotuje natornim
postavam sveta, z ropotom prikaznim
v hiši doktorja M. v L.

Temu poročilu je bilo sledeče po¬
jasnilo uradnikovo priloženo. „Gospod

273

zdravnik ni lahkoveren, marveč spada
k onim, ki se matematičnih dokazov
derže, in ko bi se ta dogodba njegove
lastne osebe ne dotikala, bi tudi naj¬
manjši reči ne verjel. Ob času velikih
stisk vstaje je nmerla neka oseba v
strahovitostih v tej hiši. Bila je ud
družine doktorjeve. Kmalo potem se
je prikazala ta prikazen. Prizadevali
so se na vse načine vzrok tega ropot-
nega motenja zaslediti in umiriti, in ko
je bilo vse zastonj, so začeli verovati
na prikazen mertvih. To je terpelo
skorej 60 let. Ko je doktor leta 1864
o novem naslovu Marijnem in o čudežih
slišal, kteri so se godili po N. lj. G.
presvetega Serca, je tudi sam hotel
poskusiti. Poslal je ime mertvega v
Isudun, da bi ga ondi v družbo vpi¬
sali. Pri tej priložnosti piše uradnik:
Resnični prigodek obstoji že več let. Ko
mi je zdravnik ime podal, kterega tukaj
pošljem, mi je rekel, da se je zoper
njegovo pričakovanje zgodilo, da od
tistega časa, ko je obljubil to osebo v
zapisnik udov družbe N. lj. G. presve-

Cvetliee. 18

274

tega Serca, ni nobenega ropotanja slišal
in nobene prikazni vidik

Čez  nektere mesce nam pismo sle¬
deče naznani: Jaz vam pošljem zna¬
menje hvaležnosti doktorjeve za prejete
gnade od N. lj. G. presvetega Serca.
Ropot in nenavadne prikazni, ktere so
od leta 1807 mir njegovega stanovanja
motile, so popolnoma nehale.

Letne poročila m. novembra.

Molitev.

Bodi češena, o kraljica mu¬
čenikov, ktera si z mečem strašnih
bolečin presunjena pod križem
stala, ki je Sin Božji na svojem
presvetem životu ves ranjen in
od vsili zaničevan pred vsim
ljudstvom med dvema razbojni¬
koma na križu visel, grozovitne
muke terpel in svojo nedolžno
kri prelival. Prosimo te, o ža¬
lostna mati! zavoljo neznanih bo-

275

lečin svojega serca se nas usmili
in nas spravi s svojim Sinom.
Zadobi nam pravega duha po¬
kore, da bomo z Jezusom terpeli,
z njim stanovitno svoj križ no¬
sili, in se z njim enkrat v sv.
raji veselili. Amen.

Naša ljuba Gospa presvetega
Jezusovega Serca, prosi za nas
Boga. Amen. Cešena si Marija
(trikrat).

Pet in dvajseti dan.

Veselje n. Ij. G. presv. Serca ob vstajenji
Jezusovem.

Ko vstanem, sera že pri tebi.
(Ps. 138, 18).

1. Občutij eji Jezusovi pri vsta¬
jenji. — drob je svojo žertev povernil,
narava svoje vesele pesmi zopet pri¬
čela, tudi je nek skladni glas svojo
vbranost zopet zadobil. Ubrani glasovi,

18 *

276

ktere so angelji in vse nebesa poslu¬
šali, zadone zopet po tridnevni tihoti.
Veličastvo Najvišega, o razveselivno
orodje, vnovič zapoj svoje soglase!
Serce Jezusovo je tista sladka lira,
ktere glasove Oče nebeški posluša.
Zdaj poveličano, so njegovi glasi bolj
nebeški, kakor pozemeljski. V čast
Vsegamogočnega bo oznanovalo zmago
življenja čez smert, čednosti čez hu¬
dobijo, dobrega čez hudo. Sv. ženam
je dopustil Odrešenik noge poljubiti.
S pozdravom ljubezni jim je odvzel
strah, ki jih je vznemiril in jih je
izvolil stanovavke svojega vstajenja.
Učencem prinese mir, jim dodeli nove
oblasti, jim pokaže s sulico prebodeno
Serce. Kdo bi mogel popisati Mariji
dodeljene milosti, ki se ji je, kakor
poročilo govori, prikazal po vstajenji?
Zdaj, ko poznamo svojega Učenika
Serce, tudi besede lahko vganemo,
ktere je govoril, in občutke, ktere sta
si naznanjala. Svitlo veličastvo Sinovo
je zopet svoje žarke dajalo Mariji, ki
so jo enako plašču ogrinjali. Sedaj

277

je bila v resnici skrivnostna žena.
oblečena s solncem Pravice. Posebno
pa je bilo presveto Serce, ktero je z
Marijo govorilo, jo prešinilo in nove
dokaze ljubezni dajalo, in pa razode¬
valo, kako so one ure zunanje ločitve
vezi njune ljubezni le še tesneje skle¬
pale. Ako je že apostelj tako nježno
vabilo dobil, svoje perste v veličastne
rane Serca Jezusovega položiti, je tudi
Marija gotovo isto zadobila popolnoma
se vanje vtopiti in vedno v njih pre¬
bivati.

2. Veselje N. lj. Gl. presvetega
Serca pri vstajenji Jezusovem. — Kako
velike so morale biti radosti in veselja,
ko je v jutranji zori vstajenja njenega
ljubega Sina tolažilni glas v njenih
ušesih zadonel: Sem vstal in sem že
pri tebi: „Oh, morala je zaklicati, tvoje
presveto Serce zopet v tvojih persih
bij e “. „Ne potrebujem nič drugega,
kot tvoja mati, kakor svojo roko v rano
tistega Serca položiti, ktero sem ti jaz
dala“. Ees, ti si vstal, tvoj glas mi
je dobro znan, tvoji občutki mi niso

278

bili nikdar prikriti, Daj mi vstopiti
v tvoje zdaj poveličano Serce in tani
še veličastneji nauke slišati, kakor
doslej še niso nikdar iz njega prišli.
Serce mojega Sina! poveličuj svojega
Očeta za mene in za vse ljudi; od¬
pusti ljudem, pozabi na prestane smertne
bolečine in nehvaležnosti, skterimi tvojo
ljubezen povračujejo. Svojo slabo proš¬
njo hočem zediniti in še pridjati vse
prošnje čistih duš, in Bog, tvoj Oče,
ko bo vidil tisučere serca sklenjene s
Sercem včlovečenega Sina, bo pozabil
na svojo večno pravico, in bo čez nas
razlil zaklade svoje neskončne milosti 11 .
Marija zadobi novo bogastvo, kteroje
zadobil Zveličar kot zmagovavec v boji
s smertjo in sv. Cerkev ji na jutranji
dan veselega vstajenja prepeva: Veseli
se, kraljica nebes! „Regina coeli lae-
tare“, ker tvoj Sin je vstal, kakor je
rekel.

3. V Mariji bomo ponovili sladko
veselje zavoljo vstajenja njenega Bož¬
jega Sina, če zapustimo greh in k no¬
vemu duhovnemu življenju vstanemo.

279

Serce Jezusovo dela v nas po naši
pripravi. „Zdelo se mi je enkrat, pri¬
poveduje zveličana Marjeta Marija,
kakor bi vidila ljubeznjivo Serce, enako
solncu, ktero je na vse strani svoje
žarke razpošiljalo, pa vendar na raz¬
lične načine, po različnih lastnostih
tistih na ktere so žarki padali, zakaj
duše zaverženih so se le še bolj za-
kerhnile, kakor se blato pri solnčnem
svitu sterdi: nasprotno pa so postale
serca pravičnih še čistejši in mehke
kakor vosek“. Otroci N. Ij. Gh pre¬
svetega Serca, ne bodimo zadovoljni,
le samo greha se varovati, ampak za¬
pustimo tudi vso mlačnost in bodimo
enaki življenju Serca poveličanega
Jezusa.

Sklep.  Moliti, in moliti dati k
Sercu za spreobernjenje grešnikov naj
bo naš današnji sklep.

280

Zgodba.

A r . lj. G. presvetega Serca v Bomba ji
(v vzhodnji Indiji).

Čast. o. Pereira iz reda Jezuso¬
vega nam pripoveduje o vstanoritvi
bratovšine sledeče:

26. februarja 1870.

Največi žalost me je spreletela,
ko zvem, da se v sredi mojega ljud¬
stva vstaja začenja. Zatečem se tedaj
k materi Božji. Ob enem dobim na
mizi letne poročila N. lj. G. piesvetega
Serca. Začnem jih brati in globokeje
premišljevati in naenkrat po posebni
gnadi spodbujen, sklenem to čudovito
in vspešno pobožnost vse življenje oprav¬
ljati in kolikor mogoče razširjevati. Po
devetdnevnici in po mnozrh sv. obha¬
jilih smo v nedeljo 20. februarja z ve¬
liko slovesnostjo češenje N. !j. G. pre¬
svetega Serca v tej cerkvi „rožnega
venca 44  vpeljali. To pobožno delo ni
ostalo brez sadu. Blaženo ime N. lj.
G. presvetega Serca se je razširilo

281

kot plamen med vsimi prebivavci, 31.
maja je zadobila naša ljuba Gospa pre¬
svetega Serca v tej deželi eno najlepših
gnad. „Ta praznični dan“, piše pred¬
nica sester družbe Jezusove in Marijne,
25. februarja ne bomo nikdar pozabili.
Pojasnilo je prekosilo vse naše misli
in pričakovanja. N. lj. G. presvetega
Serca je imela dopadenje nad češenjem,
kterega smo ji skazovali, in nad za¬
upanjem , kterega smo stavili v njeno
priprošnjo.

Mnogo gnad nam je dodelila, iz¬
med njih ozdravljenje mnogih bolnikov,
posebno enega gobovega in nekega že
umirajočega otroka, potem tudi spre-
obernjenje terdovratnega hudobneža, po-
mirjenje vstaje in zraven tega še brez
števila dušnih gnad, izmed kterili so
ene posebno vredne, da bi jih naznanili.

Mat. Saint. Leon.

Molitev.

Bodi češena, o mati življenja,
mati Božjega Sina Jezusa, kteri

282

je na svetem križu umeri, da je
nas zveličal, in večnega življenja
deležne storil. Prosimo te, za-
dobi nam zavoljo zadnjih besedi
svojega umirajočega Sina pri Bogu
to veliko gnado, da bomo vse
svoje žive dni tako živeli, da bomo
na smertno uro zamogli reči:
„Oče, v tvoje roke izročim svojo
dušo“. Amen.

Naša ljuba Gospa presvetega
Jezusovega Serca, prosi za nas
Boga. Amen. Cešena si Marija
(trikrat).

v

Sest in dvajseti dan.

N. Ij. G. presvetega Serca ob dnevu
vnebohoda.

Šel je v nebesa. Mark. 16, 19.

1. Serce Jezusovo v tej skriv¬
nosti. — Ura velike slave za Jezusa

283

je odbila. Nebesa, ktere še niso imele
svojega kralja kakor človeka, so zelo
hrepenele, ga viditi. Jezus je šel na
Oljsko goro, ktera je bila malo poprej
priča njegovega terpljenja, ona je sedaj
tudi priča njegovega slavnega veselja.
Aposteljni so ga spremili, in Kristus
jim je obljubil tolažnika sv. Duha.
Marija je bila pričujoča, njeno serce
je občutilo veselje, ker je Kristusa
vidila, in žalost, ker je mislila na lo¬
čitev. Ali presveto Serce Učenikovo,
ktero ni hotlo iti v nebesa, dokler ni
še enkrat svojih učencev in aposteljnov
okrog sebe zbral in jim še enkrat
svoje ljubezni skazal; to Serce, pra¬
vim, ne more opustiti tolažiti Marijo
in se z otročjo ljubeznijo od nje po¬
sloviti, in ji govoriti besede, kterih
noben človek ni slišal in ktere le Sinova
ljubezen svoji materi da razumeti. Ako
pa Jezus zasluženje svojega terpljenja
in od ljubezni vneto Serce seboj vzame
v nebesa in jih svojemu nebeškemu
Očetu daruje, ne neha iz nebes čuvati
na poslednje dni, ktere mora Marija

284

na zemlji še preživeti. On ji zapusti
svoj najdražji zaklad, namreč svojo
cerkev in jo postavi kot vir vsili gnad.
Jezus blagoslovi še svojo mater in
učence, se vzdigne v nebo in oblak
ga vsim zakrije. Aposteljni so spoznali,
da Jezusovo Serce na svetu najdejo
le v sercu Marijnem.

2. Občutljeji N. Ij. Gr. presvetega
Serca v tej skrivnosti. — Oe aposteljni
svojih oči iz mesta, kjer je skrivnostni
oblak Jezusa njunim očem zakril, niso
mogli proč oberniti, kakov vtis je to
še le za Marijo moglo imeti? Srečna
zavoljo poveličanja svojega Sina, ga
spremi v stanovanje njegovega večnega
kraljestva. Marija se združi s hvalnimi
pesmimi, ktere nebeški angelji pojo.
Ona se vdeležuje občutkov veselja ne¬
beškega Očeta ob prihodu svojega Sina,
in občutkov ljubezni tega Sina, kteri
se zdaj usede na desnico Božjo. Le
luč priserčnega premišljevanja nam za-
more razsvetliti serce naše Matere in
nam visoko vdanost pokazati, s ktero
dovoli cerkvi v prid še dolgo let na

285

zemlji živeti. V resnici tej ljubezni
naložena daritev je bila ternjeva krona,
pa je bila tudi vir obilnega zasluženja,
ktero se ji je vedno množilo.

3. Po zgledu N. Ij. Gr. presvetega
Serca mora tudi naše serce vedno v
nebesih biti, in s pogledom v nebesa
vse zopernosti življenja radovoljno spre¬
jeti. Kaj bi nas še navezovalo na
zemljo, ker vemo, da je naš Gospod
že v nebesa šel? Naš besednik, pri-
prošnjik je v nebesih. Naša ljubezen,
naše upanje, naša domovina je v ne¬
besih, naš venec je ondi. Najsvetejši
Serce našega kralja je pred nami šlo
v nebesa. Se bomo li bali terpljenja,
če hočemo k njemu dospeti? „Ta
edina ljubezen moje duše, piše zveli¬
čana Marjeta, se mi je enkrat prika¬
zala, v eni roki je imel podobo naj¬
srečnejšega, v drugi pa brez preneh-
1 j e j a na telesu in na duši terpečega
življenja. Ko mi oboje podari, mi
reče: Zberi si, ljuba hči, kar ti bolj
dopade. Dodelil ti bom ravno tiste
gnade, pri izvolitvi enega ali druzega.

286

Kar tebi dopade, je za-me dobro, mu
odgovori zveličana Marjeta in še pri¬
stavi : Ko mi je podobo križanja podal,
je rekel: Gtlej, kaj sem jaz za-te iz¬
volil in kar mi je v dosego mojih na¬
menov naj bolj dopadljivo ....  Druga
podoba je življenje veselja in nezaslu-
ženja za večnost. “ Kolika milost za
nas, ako po priprošnji N. lj. Gl, pre¬
svetega Serca dobro in liudo sedanjega
življenja moremo po pravi vrednosti
ceniti!

Vadimo se, vse terpljenje, ktero
nam Bog pošilja, s pogledom v nebesa
voljno prenašati !

Zgodba.

Ozdravljenje po storjeni Božji poti v Isadun.

Iz Reuilly-a pišejo v lsudun v*
decembru 1869.

Spomnili se bodete, častiti oče, da
sem Vam proti koncu malega serpana
poslala prav mlado osebo, ktero je ne¬
kaka blaznost napadla, in je v tem
stanu hotla umoriti sebe in svojega

287

otroka, ki ga je bila že v vodo vergla.
Nesrečna mati hiti po tem grozovitem
dejanji sama proti potoku in hoče v
vodo skočiti. K sreči ljudje njen beg
zapazijo, skočijo k njej in jo obderžijo.
Povedala je tudi ob enem, da je svojo
malo hčerko v vodo vergla in da ni
več vredna živeti. Ko so ljudje to
slišali, so hiteli k potoku in so k sreči
izlekli otroka še živega iz vode. Ža¬
lostno je bilo viditi mlado ženo, kako
se nam je k nogam vergla in nas pro¬
sila, naj jo v ječo veržemo ali umo¬
rimo. Ne da se popisati, kolika je
bila obupnost vse družine. Tukaj nam
pride k sreči na misel, mlado ženo,
kakor romarico v Isudun poslati, naše
sestre so jo tje peljale 22. rožnika, na
praznik sv. Magdalene. Nesrečna žena
se izpove in se izroči varstvu One, ktero
imenujemo rešiteljico v vsili telesnih
In dušnih nevarnostih. Prejela je sve¬
tinjo, ktero ste ji Vi hotli darovati.
Proti koncu devetdnevnice se je ver-
nila na svoj dom, ker ves čas poprej
smo nad njo culi, da bi jo obvarovali

288

silovite smerti, ki si ji je vedno iskala.
Od zadnjega dne pa je popolnoma
zdrava, srečna, in ž njo tudi vsa dru¬
žina. Hvala N. Ij. G. presvetega Serca!
Da smo odlašali srečni izid devetdnev-
nice Vam naznaniti, se je zgodilo le
zato, ker smo se hotli njenega popol¬
nega ozdravljenja prepričati. Ako bo¬
dete to dogodbo v letne sporočila spre¬
jeli, bomo resnico spričevale.

Redovna sestra:

M. Viktorija  in njene sosestre.

Molitev.

Bodi češena, o skrinja miru
in sprave, ki si mertvo truplo
svojega s križa snetega Sina v
svoje naročje vzela, s svojimi
bridkimi zolzami polivala in nje¬
govo terpljenje si globoko v serce
vtisnila! Tvoje usmiljenje naj
zadobi vsim, ki bodejo terpljenje
tvojega Božjega Sina pobožno

28h

premišljevali, to milost, da bodejo
odrešenja tvojega Sina deležni,
v križih in bridkostih potolaženi
in na zadnjo uro nesrečne smerti
obvarovani. Amen.

Naša ljuba Gospa presvetega
Jezusovega Serca,, v  prosi za nas
Boga! Amen. Cešena Marija
(trikrat).

Sedem in dvajseti dan.

N. Ij. G. presvetega Serca na binkoštno
nedeljo.

Vam bom poslal sv. Duha.

(Jan. 15, 26.)

1. Sv. Duh napolni „N. Ij. Gr.
presvetega Serca 1 11  s svojimi darovi.

V samoti in v molitvah pričaku¬
jejo aposteljni prihoda tolažnika sv.
Duha. Naenkrat vstane velik piš, po¬
doben močnemu viharju. Tretja oseba
v sv. Trojici pride doli v podobi go-

Cvetlice. 19

290

ročih jezikov. Na ktero glavo se bo
najpoprej podal Duh ljubezni? Ktero
serce bo najpoprej vžgal, ali ne serca
N. lj. G. presvetega Jezusovega Serca?
Kakor hudournik, kteri iz gorske vi¬
šave pridere, v začetku svojega slapa
veliko globino izkoplje, od kodar se
potom v razne potoke po livadi raz¬
prostira, ravno tako se združijo gnade
sv. Duha v shrambi Marijnega serca,
da se potem iz njega v serca apostelj-
nov razlijejo.

2. N. lj. G. presvetega Serca pri¬
pravi vsim darovom rodovitno tla. —
Marija polna sv. Duha, odpre svoje
oči novi luči, ki je prišla iz nebes,
in najdaljneji pogledi so pred njo raz¬
prostirajo. Skrivnosti življenja Jezu¬
sovega so pred njo čedalje jasneji in
se znebijo obnebja, ki jih obdaja, ona
sedaj natanko razume ponižanje včlo-
večenegaEdinorojenega, njegovo očitno
življenje, njegovo smert na križu, nje¬
gov vnebohod in vse te razodevanja
Božjega Duha množijo njeno ljubezen
k presvetemu Sercu Jezusovemu. Od

291

druge strani je sv. Duli ogenj večne
ljubezni, on deli svoji nevesti naj sve¬
tejši plamen, on je moč Najvišega, on
podeli Mariji stanovitnost spričevavcev,
da brez godernjanja prenašajo gren-
kosti pregnanstva; on je naj spretnejši
učenik v najbolj vzvišanili delili svetosti,
on se poda k Mariji, da ondi doverši po¬
polno podobnost z Jezusovim Sercem,
da bi ta Devica postala čudež Božje mi¬
losti, ktero veličastno nebo in zemlja
popeva in nad ktero angelji sterme in
se čudijo. Vse te popolnosti pa, ktere
se veršč v naši Ij. G. presvetega Serca,
množe in poveličujejo, obrača ona na
to, da bi bila zmirej vrednejši biti lju-
beznjiva zapovedovavka Jezusovega pre¬
svetega Serca.

3. Skrivnost, kako imamo svetost
doseči, obstoji v sprejetji sv. Duha in
v sodelovanji z njegovo gnado. N. lj.
G. presvetega Serca je po svoji oblasti
čez Duha ljubezni, pri njem naša sred-
nica, po svojem notranjem življenji
ostane Marija naš najlepši vzor. Pro¬
simo jo, da nam ona prav obilnih

19 *

292

darov Božjega Duha sprosi; zakaj on
je, kteri po Sercu Jezusovem začeto
delo posvečenja v nas tudi konča. Po¬
slušajmo. kaj v tem zveličana Marjeta
pravi: Tri vsega moljenja vredne

osebe presvete Trojice so se mi pri¬
kazale, Oče mi poda križ in pravi:
Vzemi ga, moja hči, dam ti ravno tisto
darilo, kakor svojemu ljubemu Sinu.
— In jaz, pravi Jezus, te bom na-nj
pribil; kakor sem bil jaz pribit, in bo¬
dem tvoja zvesta drušina; sv. Duh mi
je rekel, on me bode, ker je čista lju¬
bezen, očistil in popolno storil. Delo
presv. Duha je tedaj v ljubezni pre¬
svetega Serca popolnoma storiti. Ali
mar ne bomo hrepeneli po tako dra¬
gocenem daru ? Molimo prav priserčno:
Pridi sv. Duh, da bi nas razsvetlil in
posvetil ?

Zgodba.

jV. lj. G. presvetega Serca stori, da vidim.

Dne 7. aprila 1869 je bilo brati
v Isudun-u to-le naznanilo: „Z nepo-

293

pisljivim veseljem vam naznanim čudo¬
vit vspeh devetdnevnice, ktero smo ob¬
hajali v naši duhovniji v čast N. lj. G.
presvetega Serca. Ze več let je bila
mlada žena v takem stanu, kakor bi
bila od mertvouda zadeta. Pretečenega
mesca se je po prestani bolezni zopet
zavedila, pa pogledati ni mogla, njene
trepavnice so po napadih njenega terp-
ljenja popolnoma oslabele. Poklicali so
zdravnike, toda brez vspeha. Eden
je naravnost povedal, da se bode težko
ozdravila. Takrat so izprosili od vas de-
vetdnevnico. Veliko oseb se je združilo
tukaj z vašimi molitvami. Ze 350 dni
je imela reva oči zaperte. Med devet-
dnevnico je izostalo vsaktero zdrav¬
ljenje. Na veliki petek, pred večerom
sklepa devetdnevnice je bilo zaupanje
bolne hudi skušnji podverženo. Slabost
njena je bila posebno velika, pa ven¬
dar zaupanja ni zgubila. Celi dan je
ponavljala, kakor slepi v evangeliju:
„S(ori, da vidim 44 , „N. Ij. G. presve¬
tega Serca, stori, da vidim 41 . Ko jo
je mož poklical, je djala: „Ne brani

294

mi moliti k N. Ij. G. presvetega Serca! 44
In če tudi s trudom, je ponavljala
vendar-le z gorečim zaupanjem molitve
N. Ij. G. presvetega Serca in je kli¬
cala : Stori, da vidim, vsaj na veliko¬
nočno nedeljo. Kmalo boš vidila, ji
govori notranji glas. Bilo je ob štirih
popoldne. Tedaj pokliče svojega moža
in mu pravi: Jaz bom vidila, notranji
glas me tega zagotavlja, moja mati
naj pridejo k meni; ko sta bila oba
pri njej, je ponovila z zaupanjem in
z vso priprostostjo: „Zares, moje oči
se bodo še danes odperle 44 . Sreča
revne slepe dospe do verhunca. „35 dni
je preteklo, da nisem mogla oči od¬
preti 44 , je zavpila, „N. Ij. G. presvetega
Serca, mi je videz zopet podelila. 44
Potem je zahtevala podobo te dobre
matere in jo je iz hvaležnosti poljubila
in z velikim veseljem, kterega so njen
mož, mati in mnogo drugih, kteri so
z Vami molili, z njo delili. Nobeden
ni mogel druge besede izgovoriti, ka¬
kor tisto, ktera je neumerjoča postala,
ktero so izgovorili vaš sveti in častit-

295

ljivi soud Pij IX.: ko so vzkliknili
rekoč: O kako dobra je n. !j. G. pre¬
svetega Serca!

Molitev.

Bocli češena, o mati našega
veselja, ktero je po prestanih
strašnih mukah, neizrekljivo ve¬
selje navdalo, ko je tvoj Božji
Sin tretji dan kakor premagavec
smerti in pekla častitljivo od smerti
vstal, in tebe, svojo preljubo mater,
in pa aposteljne in druge učence
obiskal! To sveto veselje naj
potolaži nase pobite serca in naj
nam dodeli nebeško moč, da bomo
zavoljo nebeškega veselja vse
nadloge voljno terpeli, ker nam
je znano, da se v nebeško
kraljestvo po tvojem zgledu in
po zgledu mojega Zveličarja le
po ternjevem potu pride. Amen.

25)6

Naša ljuba Gospa presvetega
Jezusovega Serca, prosi za nas
Boga! Amen. Cešena Marija
(trikrat).

Osem in dvajseti dan.

Poslednji dnevi naše ljube Gospe presvetega
Serca.

Gorje meni, da se moje potovanje
podaljšuje. (Ps. 119, 5.)

1. Serce Jezusovo obudi v Ma¬
riji hrepenenje po nebesih. — Nič ne
more v Sercu Jezusovem zbrisati spo¬
mina na svoje učence, ktere je tukaj
zapustil s težavnim poslom, proti so¬
vražniku zveličanja sc vojskovati, celo
nič ne premore njegove ljubezni ne¬
vernikom in brezbožnikom odtegniti,
ki hočejo njegovo cerkev vničiti. Iz
nebeških višav pošilja vsim svoje gnade,
toda edino njegovo dopadajenje pa je
Marija. Cerkev nam z veseljem ozna-
nuje Jezusove besede, s kterimi kliče

297

svojo mater in jo v svoji goreči lju¬
bezni vabi rekoč: „Vstani, hiti moja
zelo ljubljena, moja golobica, z im a
križa je minula, lijaki bridkosti so se
posušili, cvetlice tvojega sv. življenja
lepo dišijo, sad tvojih čednost je za
nebesa dozorel, čas žetve je prišel.
Glas gerlice, ta glas sv. cerkve, ki si
jo skerbno vodila, o moja mati! se
glasi po naši zemlji. Vstani in pridi!
Pokaži mi svoj obraz, daj mi slišati
tvoj glas, zakaj sladak je in tvoje
obličje me razveseluje, zarad njegove
lepote. — Kdo bi kedaj popisal ne¬
beško hrepenenje, kterega je vživalo
Serce Jezusovo v Sercu Marij nem po
neprenehlj i vi Ijub ezni ?

2. Sveto hrepenenje po nebesih
v Sercu N. Ij. G. presvetega Serca.
— Vse, kar Marija na zemlji vidi in
sliši, vse, kar potrebuje za to življenje,
gine njeno Serce in jo spominja nje¬
nega Sina: Marija hodi po zemlji, po
kteri so hodile Jezusove noge. Pre¬
hodi terge in vasi, v kterih še besede
Božjega Učenika done. Vidi število

298

učencev se pomnoževati, cerkev se
razprostirati in vidi sv. večerjo kot
hrano vernikov. In v njeni duši se
čuje notranji glas: „To je delo Serca
Jezusovega 11 . Njeno hrepenenje pa
dokipi do verhunca, kadar predokus
nebeškega veselja čuteča, pade sama
v senci svetiša na kolena pred svo¬
jega Sina v podobah kruha in vina.
Kdo ji bo dal peruti golobove, da po¬
leti tje v očetnjavo in vidi na nebe¬
škem prestolu Njega, kterega je gle¬
dala na križu pribitega in slišala nje¬
gove bridke zdihljeje! Kedaj bodem
li odpotovala? Kedaj bode bila ura
rešitve? Zakaj se podaljšuje moje po¬
tovanje v tej solzni dolini od dne do
dne? Oh, da bi bilo le terpinčenje
moje ločitve sprejeto v prijetno dari¬
tev in od Serca mojega Jezusa šteto
v rešenje duš!

3. Ko bi bili tudi dnevi našega
življenja še tako številni, bi jih preve¬
liko ne bilo se za srečno smert za¬
dostno pripraviti. Morebiti je pa ko¬
nec našega življenja prav blizo in tedaj

299

ne moremo nič boljšega storiti, kakor
od danes zanaprej z vso gorečnostjo
si prizadevati, s pomočjo N. lj. Gr.
presvetega Serca prositi gnado stano¬
vitnosti do konca življenja. Zveličana
Marjeta Marija nam je tudi tukaj v
zgled. Temu aposteljnu Serca Jezu¬
sovega ni zadostilo, celo svoje živ¬
ljenje pripravljenemu biti, pred sodnika
stopiti, ampak je hotla po dolgi sa¬
motnosti se še posebno k odhodu v
domovino oborožiti. Ginljivo je brati,
kako popisuje svoje občutke pri tej
priložnosti. „Da bi se srečno pripra¬
vila za smert, pravi ona, sem sklenila
podati se v presveto Serce Jezusovo,
in prositi Devico, naj bode moja mati“.
In v strahu, da bi na zadnje Božje
milosti zlorabila, zadobi njena duša
zopet pogum in sv. zaupanje in zakliče:
„Ne morem plačati dolga, o Božji uče¬
nik, verzi me v ječo, če je to tudi
misel tvojega Serca“. In malo pred
svojo smertjo je rekla: „Resnično,
upam, da bom zavoljo usmiljenja pre¬
svetega Serca šla v hišo Gospodovo.“

300

Njena sveta smert je opravičila besede,
ktere je govorila v življenji: „0 kako
sladko je umreti njemu, kteri je imel
veliko pobožnost do Serca tistega,
kteri nas bo sodil". Prosimo za to
gnado N. lj. Gr. presvetega Serca !

Sklep.  Sklenimo danes se vedno
na dobro smert pripravljati.

Zgodba.

Zahvala  A', lj. G. presvetega Serca.  — Ona
reši duše iz krempljev satanovih.

Proti koncu leta 1872 piše ča¬
stitljiv duhovnik, kakor je bil naredil
obljubo, sledeče besede: ,,Zahvala N.
lj. G. presvetega Serca, ker je eno
dušo satanu iztergal. Obljubil sem bil
naši nebeški materi gnado, ktere priča
sem sam bil, razglasiti, brez prelom-
Ijenja skrivnosti, ktero moram zamol¬
čati, v tej čudni dogodbi glede oseb
in kraja. Poslušajte to dogodbo: V
keršanski družini je živela mlajši hči
silno žalostno življenje. Opravljala je
sicer zunanje pobožne vaje, je hodila

301

tudi k skupni molitvi in je tudi preje¬
mala sv. Zakramente. Toda, kdor jo
je bolj natanko opazoval, lahko se je
prepričal, da je vse te pobožne vaje
storila iz navade in z vnemarnostjo. —
Revna deklica je strah in gnjusobo
obudila vsakteremu, kterijoje vidil. Ko
družina že več ne ve, kaj bi storila z
nesrečnico, pričnejo devetdnevnico k
„N. Ij. G. presvetega Serca 41 , da bi
ona pomagala rešiti dušo. Brati dado
najpervo sv. mašo v Isudun-u, jaz sam
sem jo bral v naši majhni kapelici po¬
svečeni N. Ij. G. presvetega Serca.
Marija tudi ni dolgo odlašala, poplačati
naše terdno zaupanje. Nesrečno dekle,
žertva neizrekljivih zmot, ki še vedila
ni, da je tako nesrečna, teče k materi
in ji pove žalostno zgodbo svojega živ¬
ljenja, ktero pa, oh! je bilo zares hu¬
dobno. Odkrila je, da je bilo njeno
pervo sv. Obhajilo božjeropno, da je
že odrastla, pa si še ni upala svojega
dušnega stanu kedaj svojemu spoved¬
niku odkritij da njene redne obhajila
niso nič druzega bile, kot ravno toliki

302

in zlobni božji ropi, in da bi vdušila
groženje vesti, stori zadnjo hudobno
stopinjo, pogodi se namreč s satanom,
kteremu na veke svojo dušo proda. Ko
je mati te besede slišala, se je ustra¬
šila in je bila podobnejši merliču, kakor
živemu, vendar se velikodušno ponudi
Bogu v dar, da bi svojo hčer iz kremp¬
ljev satanovih iztergala. Hči je z videzno
nevednostjo pripovedovala svoje grehe.
Satan je svoje poslednje moči napel,
da bi obderžal žertvo, ktera mu je žu¬
gala uiti s tem, da je razodela svoje
hudobije. Omenjeno osebo so tudi dva¬
krat zarotovali, od začetka je bilo vse
zastonj in ni bilo druzega nasledka,
kakor da je bila obsedena še bolj raz¬
dražena, posebno, kedar sojo silili kli¬
cati Marijo. Po zarotenji vzame revna
mati hčer na stran in zopet zve nove
in zelo' žalostne razodenja. Ta satanu
zapisana duša je spisala obljubo satanu
in jo privezala na svoje persi in jo
4am hranila, s terdnim sklepom nikdar
je ne prelomiti. In čudno, preden se
je zarotenju podvergla, je še satanu

303

prisego zvestobe in nespremenljive vda¬
nosti ponovila. Vzamejo ji te zunanje
znamenja, s kterimi si je svoje večno
pogubljenje zapečatila, in jo oblože s
sv. ostanki in sv. podobami in ponove
vdrugie zarotenje. Zdaj pa je zma¬
gala gnada popolnoma.

Revna stvar spozna naenkrat veli¬
kost svojih grehov, se topi v solzah
kesanja, poniža se pred mašnikom in
prosi odpušenja zavoljo danega pohuj¬
šanja vso družino. N. Ij. G. presve¬
tega Serca je zmagala, doveršila svoje
delo in je oprostila deklico groznih po¬
dob, ki so jo še terpinčile in ji je za-
dobila prostost in zveličavni mir, kte-
rega si dozdaj misliti ni mogla. To se
je godilo v teku dveh do treh mescev,
v kterih je naša ljuba Gospa presve¬
tega Serca premagala satana. Revna
duša, ki se po zmagi N. lj. G. pre¬
svetega Serca sme imenovati otrok
Božji, je bila že 15 let v oblasti satanovi.

304

Molitev.

Bodi češena, o ljubeznjiva
hčerka nebeška! Glej, tvoje serce
je kopernelo za tvojim Božjim
Sinom, ko je on častito v nebesa
šel. Zdelo se ti je, da ne živiš
več na zemlji, temuč da si že
tam, kjer tvoj Božji Sin sedi na
desnici nebeškega Očeta. O naša
ljuba mati, naša Gospa! vleci
tudi naše serce tje, kjer Jezus
prebiva. Tam naj bo naše serce,
kjer je naš pravi zaklad, naš
Zveličar. Sprosi nam gnado, da
veliko dobrih del v svojem živ¬
ljenji tje pošljemo, kjer se nobeno
dobro delo ne izgubi. Pripelji
nas po svoji veliki dobroti tje,
kamor je naŠ Zveličar šel nam
sedežev pripravljati, da se v naši

305

nebeški, večni domovini z Bogom
Očetom in Sinom in svetim Du¬
hom veselimo in radujemo. Amen.

Nasa ljuba Gospa presvetega
Jezusovega Serca, prosi za nas
Boga! Amen. Cešena si Marija
(trikrat.)

Devet in dvajseti dan.

N. Ij. G. presvetega Serca kraljica vsih
svetnikov v nebesih.

Jaz sam bom plačilo in veliko povračilo.

(1. Moz.)

1 N. lj. Gr. presvetega Serca
časti v vsih svetnikih presveto Serce
Jezusovo. V nebesih lahko vsak svet¬
nik in vsak nebeščan z večji pravico,
kakor kteri iz med nas reči zamore:
»Živim, pa ne jaz, ampak moj Zveličar
je, kteri v meni živi. On je, kteri se
v meni poveličuje, kteri svojega Očeta
časti, venčan z zasluženjem, on je vse
v nas, kar smo.“ Marija najde v večni

Cvetlice. 20

306

domovini, kar ji je bilo pred nerazum¬
ljivega, vresničeno, ona najde Jezusovo
Serce v vsili sercih pomnoženo. Ona
tedaj lahko zakliče: Ljubim angelje,
ljubim očake, ljubim preroke, pa ne,
ne teh, Serce Jezusovo je v njih in
ktero se v njih poveličuje.

Pa vse te serca so Marijne. Ona
ima pravico do njih, ker je Božja mati;
Ona se zamore tedaj vsih njih hvalnih
pesem, vsih njih ljubezen poslužiti, ča¬
stiti Božje Serce in ga ljubiti. To je
vedno opravilo N. lj. O. presvetega
Serca v nebeškem Jeruzalemu.

Kdo bi mogel zapopasti njeno zve¬
ličanje, ktero najde v češenji presve¬
tega Serca svojega Božjega Sina?

2. Serce Jezusovo poveličuje N.
lj. Gr. presvetega Serca z vsimi ne¬
beškimi prebivavci. — Iz druge strani
vzročuje to Božje Serce v vsakem
svojih izvoljenih tisto hvaležnost, lju¬
bezen in čast, ktero je svoji materi
dolžan. Zatorej bodo tudi vsi svetniki
in angelji vekomaj častili Marijo, jo
hvalili, jo neizrekljivo ljubili zavoljo

307

Serca Jezusovega vpričo presvete Tro¬
jice. Po tebi, o presveto Serce, za-
moremo tudi mi zarad te misli po
nauku in s pesmijo sv. cerkve pri da¬
ritvi sv. maše reči: Po tebi hvalijo
angelji, po tebi prepevajo poglavarstva,
moči nebeške, serafini združeni v isti
radosti, svetost, moč in usmiljenje
tiste, ktera ima še zmirej čez tebe pra¬
vico svojega Božjega materinstva. Vse
češenje pa, ktero zamoremo skazovati
N. lj. G. presvetega Serca s svojimi
molitvami, prazniki in pobožnostjo, je
neizrečeno majhno v primeri s tistim
češenjem, ktero vsako uro od toliko
tisoč angeljev in svetnikov prejema,
ki so z Jezusom eno serce, en glas,
da ji svojo ljubezen skazujejo.

3. Svetniki in angelji nam vele
svojo ljubezen do Božjega Serca Je¬
zusovega in do N. lj. G. presvetega
Serca, ako imamo hvalevredno navado
jih na pomoč klicati. „Serce Jezu¬
sovo, je rekla Marjeta Marija, se mi
je prikazalo v sredi plamena svoje
čiste ljubezni, obdano od Serafinov,

20 *'

308

kteri so v čudovitnem soglasji prepe¬
vali: »Ljubezen se raduje, ljubezen
osrečuje, ljubezen presvetega Serca
okrepčuje. Ti zveličani duhovi so me
povabili k njim priti, in so rekli, da
so prišli z menoj vred skazovati pre¬
svetemu Sercu Jezusovemu vedno če-
šenje, ljubezen, hvalo in moljenje. Ob
enem so zapisali to združenje v pre¬
sveto Serce z zlatimi čerkami in z
neizbrisljivimi znamenji ljubezni. “ Drugi
dan je zopet Marija, ki iše naših sere.
»Okusila sem, pravi zveličana, od dneva
častitega vnebovzetja sv. Device, veliko
moč njenega varstva. Dala mi je vi-
diti venec, kterega si je dala narediti
iz vsili hčera, ki so jo nasledovale,
in mi je dala vediti, da hoče s tem
kinčem stopiti pred presveto Trojico 1 '.
Izročimo se N. lj. G. presvetega Serca,
da nas v cvetlice svojega venca spre¬
meni in naše serca podučljive stori,
da bomo, kakor ona in ž njo tudi mi
hvalno pesem presvetemu Sercu peli.

Sklep.  Ponovimo svojo pobož¬
nost k angelju varhu, da nas on uči

309

N. lj. Gr. presvetega Serca ljubiti in
jo posnemati.

Zgodba.

Tudi mertvim obilno plačuje n. lj. G. pre¬
svetega Serca poboinost in češenje, ktero
so imeli do nje.

Kdo je, predragi! ki bi še ne bil
prosil Marije s temi ali enakimi bese¬
dami srečne zadnje ure rekoč: „Ko
pride moja poslednja ura, ki mi bo od¬
ločila mojo večnost, prosi, o Marija!
zame, da srečno sklenem.“ Največi
milost bo ta, ktero si bomo izprosili od
Marije, in naša dobra mati je gotovo
svojim otrokom odrekla ne bo. Priču¬
joča bratovšina skorej vsak dan poter-
juje veselo upanje, da srečno urnerje,
kdor našo ljubo G. presvetega Serca
zares ljubi in tudi druge Njo ljubiti
uči. Hortenzija Venin, mlajši liči Lam-
bersart — les — Lille nam je o tem
naj ginljivši zgled.

V cvetoči mladosti za smert bolna,
vendar posveti še zadnje tri leta raz-
širjevanju pobožnosti N. lj. G. presve-

310

tega Serca. Kdo bi mogel vredno
popisati njene najčistejši namene? Več
kot tisoč ljudi je ona pridobila, da so
se vpisali v mlado bratovšino N. lj. G.
presvetega Serca. Svoje bolečine je
neizrečeno poterpežljivo prenašala in
večkrat vsa vesela rekla: „0  kako
sem srečna, da sem v mladosti zbolela,
da bi bila le zmirej bolna! Sicer bi
bila morebiti, kakor veliko drugih, v
nevarnosti posvetno živeti in svojo dušo
pogubiti.“ Težave, ktere ji je naložil
Gospod, voljno prenaša, in povzdiguje
svojega duha k nebu in zemeljske skerbi
ga ne more in ne tlačijo. Angeljska
je bila njena vdanost v voljo Božjo,
od dne do dne je veči njena gorečnost
in hrepenenje združiti se z Bogom.
Zdravniki ji svetujejo spremeniti pod¬
nebje in se podati v toplo laško deželo.
Ko se že na pot pripravlja, bolna le
s terdnim zaupanjem govori: „N. lj. G
presvetega Serca bo moja Italija . 41
Duša njena se topi veselja pri teh be¬
sedah. Bolezen prihaja le hujši in ona
se ne prestraši tega. N. Ij. G. pre-

311

svetega Serca ne zapusti svojih otrok
še v poslednji uri ne. Tisti večer pred
smertjo, ko že dvanajst noči ni zatis¬
nila oči in so jo jele obdajati smertne
bridkosti, prosi Hortenzija svojo mater
in usmiljeno sestro, kteraji je stregla,
da bi jo pustile vsaj četert ure samo,
da opravi še svojo notranjo molitev.
Zadnja ura pride, toda ona gre vesela
smerti naproti, kakor bi šla na ženi-
tovanje. „Sinert ni druzega kakor Bog,
ki nas kliče, da zapustimo solzno do¬
lino in se preselimo k njemu u , je več¬
krat rekla med boleznijo. tJmerla je
3. aprila v god žalostne i>fatere Božje,
ter se je preselila k Božjemu Zveličarju.
Njena pobožnost je tako slovela, da
so vikši škof Cambrav-ski dovolili dan
njenega pogreba v kapelici sester ma¬
tere Božje v Lambersart-u očitno pri—
digovati in njo slaviti. O kako srečna
in sladka mora biti pač smert služab¬
nikov N. Ij. G. presvetega Serca !

312

Molitev.

Bodi češena, o preljubeznjiva
nevesta svetega Duha, ktera si
bila že ob svojem spočetji gnade
polna, in ktero je sveti Duh od
Jezusa na svet poslan z aposteljni
in učenci vred z obilnostjo svojih
gnad vnovič napolnil. O ljubez-
njiva Gospa! prosi za nas svetega
Duha, da bi tudi nas razsvetlil,
poterdil, učil in tolažil, dokler
nas na tvojo sveto prošnjo Go¬
spod iz te solzne doline ne po¬
kliče in nas v svetlobo svojega
kraljestva ne vzame. Amen.

Nasa ljuba Gospa presvetega
Jezusovega Serca, prosi za nas
Boga! Amen. Češena si Marija
(trikrat).

313

Trideseti dan.

N. Ij. G. presvetega Serca, besednica v te¬
žavah in obupnostih našega življenja.

1. Kaj pomenijo te besede? Pre¬
veliko zaupanje, ktero moramo imeti
do N. Ij. G. presvetega Serca. Že
precej v začetku si je družba, pod
varstvom Marijnim osnovana, name¬
nila moliti, da bi se srečno premagale
vse težave in stiske tudi tam, kjer je
malo upanja, bodi-si v duhovnih ali
časnih zadevah.

Kesnično, Marija je upanje ljudem
v vsili nadlogah, kjer je po človeški
misli vsako upanje zastonj. ,,Spes de-
sperandorum“ — Upanje onim, ki so
na tem, da bi obupali — pravi sv.
Efrem. Njej moramo priporočiti zve¬
ličanje tistih, ki so naj bolj v nevar¬
nosti zgubiti ga; njej moramo pa tudi
priporočiti srečno doveršitev tam, kjer
sonajveči težave. Marija je tudi upanje
tistih, ki so v obupnosti — spes de-
sperantium — k njej se moramo zateči

314

v tistih trenutkih bojevanja in poskušnje,
v kterih že peša pogum naši duši, in
k njej moramo siliti tiste duše, ktere
so v tako žalostnem stanu.

Zadnjič je Marija upanje tudi tistim
nesrečnežem, ki že več let v pregrehah
žive in so že popolnoma obupali nad
svojim zveličanjem — spes desperato-
rum. — In tacih imamo v naših časih
prav veliko, pa vendar smemo upati,
da se rešijo tudi ti, če svojo prošnjo
v njih sercih obudimo tudi le rahlo
čutilo ljubezni in pobožnosti do Marije.

Pa cerkveni učeniki terdijo, da se
je najbolj bati za tiste duše, ktere sv.
Device nočejo častiti, ktere jo zaniču¬
jejo in še druge od ljubezni do Marije
odvračujejo; vendar moramo tudi za
te z gorečo molitvijo Marijo prositi
skoraj nemogočo gnado spokorjenja,
ker N. Ij. G. presvetega Serca je u panje
obupnih  . . Spes desperantium,

2. Kako pa je N. !j. G. presve¬
tega Serca upanje obupnih? Ker je
kraljica in zapovednica Sercu Jezuso¬
vemu, ker ima pravico do Serca Je-

315

zusovega, ktere ji nobeden ne more
vzeti; ker je to Božje Serce neusahljivi
studenec vsili gnad in ona po svoji
volji iz tega studenca zajema, da bi
ljudem odpirala vse zaklade ljubezni
in usmiljenja, luči in zveličanja, kteri
koli so v Božjem Sercu: „Kaj ne mo¬
remo od Marije sprositi? Kaj ne more
ona doseči? Koliko moč, zakliče sv.
Bonaventura, premišljevaje veliko ve¬
ljavo, ki jo vživa Marija pri Sercu
Jezusovem, kolika moč, Gospod je s.
teboj, ti si vsemogočna ž njim, vse¬
mogočna po njem, vsemogočna pri
njem.“ Mi pa še pristavimo: Jezus
ostane zmirej sin Marijin in Marija
ostane zmirej mati Jezusova, in pre¬
sveto Serce Božje matere bo imelo
vedno veliko oblast čez Serce tako
dobrega Sina.

3. Otroci N. lj. G. presvetega
Serca: Posnemajmo našo ljubo mater
v tem, kar ona v naših žalostnih časih
tako čudovito spolnuje. Prizadevajmo
si pri tistih dušah, ki so v največi ne¬
varnosti in najbolj skušane, obuditi

316

sv. zaupanje na njeno mogočno in sta¬
novitno varstvo. Ce je naš Gospod
zveličani Marjeti Mariji zamogel reči:
„Obljubim ti, da ne boš nikdar moje
pomoči pogrešala, dokler moje serce
količkaj premore", kaj še le ne poreče
svoji priljubljeni materi? In kaj pač
ne bo N. lj. G. presvetega Serca sto¬
rila za vsacega izmed nas, ker ima
tako veliko moč?

Sklep.  Goreče se moramo tru¬
diti najterdovratnejši grešnike vsaj to¬
liko omečiti, da bi nosili vsaj podobico
N. lj. G. presvetega Serca.

Zgodba.

N. lj. G. presvetega Serca pri povodnji v
Vellori v izhodnji Indiji.

Samostanska prednica v Vellori
piše sprednici gospa od dobrega pa¬
stirja v Angers-u tako-le:

V Vellori 9. maja 1872.

Danes lahko rečemo, da je N. lj.
G. presvetega Serca upanje obupnih,
ker je nas rešila silne nesreče, v kteri

317

se je pogubilo 2000 ljudi in je povo¬
denj odnesla 818 hiš.

Poslednji četertek 2. maja smo
cule žalostno vpitje; ljudje, pogani in
kristijani so hiteli v katoliško cerkev
in tožili, da jim voda odnaša hiše, in
bila je žalostna resnica. V štirih krajih
na vzhodu in jugu je voda prederla 4
velike jezove, in v našem okraji je še
prejšnja struga. Povodenj se je tako
razširjevala, da ni mogel nič oteti, samo
bežati je moral, kdor je hotel ohraniti
le življenje. Nesrečni prebivavci so ple¬
zali na strehe, drugi so se obešali na
veje pri drevesih, 2000 pa jih je ne¬
srečen konec storilo in našli so ravno
njih trupla. Vse to smo gledale z last¬
nimi očmi. Me vse sestre in gojenke
smo padle na kolena pred Najsvetejšim
in ga goreče prosile, da bi Bog po
priprošnji N. Ij. G. presvetega Serca
rešil nesrečno ljudstvo; pa ko smo mo¬
lile, sem vidila, da je voda z veliko
silo prederla v naše zidovje in v malo
trenutkih je segala do strehe domače
šole, ki se niža kot samostansko po-

318

slopje. V 5 minutah je v našem sa¬
mostanu bilo 3 čevlje na visoko vode
in zmiraj je še pritiskala enaka mor¬
skim valovom. Kaj nam je bilo storiti?
Spomnim se podobe N. Ij. G. presve¬
tega Serca in rečem neki sestri, da
naj gre po njo; postavile smo jo na
stol, ki je že po vodi plaval ... V  tistem
trenutku je voda začela odtekati, in v
5 minutah smo vidile zelene tla; to
nas je tako ginilo, da je sestra Ma¬
rija Luzano kar v vodi se vergla na
kolena.

Zdaj smo se mogočni varhinji za¬
hvalile in gledale, kako voda spred
naših oči pobira hiše, drevesa in živali;
kdor se je mogel rešiti, je pribežal v
naš samostan, ker na vsakem drugem
kraji bi bil zgubljen. Zares, strašen
pogled! Za samostanskim zidovjem,
ktero je prav visoko, je bila voda 40
čevljev visoka. Drugo jutro smo v za¬
hvalo darovale sv. obhajilo, in dale v
ta namen tudi sv. maše brati. Dobro¬
delni odbor skerbi za 3000 družin, ktere
so ob vse prišle. Pomagajte nam, ča-

319

stila mati, da se spodobno zahvalimo
N. lj. G. presvetega Serca, ktera je
nam tako očitno pokazala svoje varstvo.

Molitev.

Bodi čeŠena, o nebeška kra¬
ljica, ki si bila na koncu svojega
prečudnega življenja v večno ve¬
ličastvo vzeta in nad vse kore
angeljev in svetnikov povišana,
kteri se vekomaj čudijo tvoji do¬
broti in lepoti, ter te častijo s
tvojim Sinom vred in ti hvalne
pesmi pojo! O draga Gospa!
mati vsih kristijanov! sprosinam
po svojem svetem zasluženji to
milost, da mi kdaj pridemo v
nebeško domačijo, da bomo v
nebeškem Jeruzalemu svojega
Boga in Zveličaija z obličja v
obličje gledali in njegovo ne¬
skončno usmiljenje vekomaj h va¬
lih in molili. Amen.

320

Naša ljuba Gospa presvetega
Jezusovega Serca, prosi za nas
Boga. Amen. Cešena si Marija
(trikrat).

Eden in trideseti dan.

Praznik N. Ij. Gospe presvetega Serca.

„Moj sin, daj mi svoje c serce“.

Preg. 23, 26.

1. Današnji praznik daje Mariji
novo slavo. — Današnji dan je po¬
sebno posvečen češenju in slavi N. lj.
Gl. presvetega Serca. V cerkvenem
pomenu je beseda „gospa“ večkrat to,
kar zapovednica, oblastnica, kraljica;
če tedaj Marijo imenujemo N. lj. Grospo
presvetega Serca, ji dajemo ime, ki
je resnično in pristojno; ime, ktero
res toliko pove, kar Dospodovavka,
kraljica Serca Jezusovega.

Ko pa Marijo tako imenujemo, ji
nikakor nočemo s tem pripisovati
splošne in vsemogočne oblasti čez
Serce Jezusovo, ker Marija je tudi

321

stvar, kakor vse druge na svetu, njen
Sin pa je ob enem tudi Bog, s tem
hočemo le reči, da je vsemogočna
njena prošnja, kakor cerkveni učeniki
uče, kteri naš Gospod nič ne odreče.
Ta vsemogočnost v prošnjah daje Ma¬
riji veliko oblast čez Serce Jezusovo,
ktero ona v resnici vživa in ktere ne
moremo tajiti, pa tudi ne popisati,
kako velika da je in od kod da izvira.
„0ešenje Marije Device pod imenom
N. lj. G. presvetega Serca, pravi po¬
božni škof iz Poatje (Poitiers) je lep
klas v snopu pobožnost, ktere naše
stoletje daruje Materi Božji.“

2. Ta praznik zbira vse družnike
pri nogah N. lj. G. presvetega Serca.
— Naša lj. G. presvetega Serca kra¬
ljuje v nebeških višavah, pa vendar
ima tudi na zemlji častitljivo svetiše,
kamor nas vsaki dan kliče — v Isu-
dun-u. — Na tem blaženem božjem
potu je začetek tako priljubljenega če-
šenja, središe družbe, pervi N. lj. G.
presvetega Serca posvečeni altar, tu¬
kaj se strinjajo vse tiste duše, ktere

Cvetlice. 21

322

danes po različnih po vsem svetu raz¬
tresenih svetiših častijo Marijo, naj viši
Gospo Serca Jezusovega. Sklenimo
tudi mi svoje namene, svoje molitve
in svojo hvalo s tistimi srečnimi du¬
šami, ki so danes mogli romati na
tak sv. kraj. Kolika tolažba za nas, če
pomislimo, da vsi družbeniki smo le
ena velika družina, in da se vse danes
po priprošnji N. Ij. Gr. presvetega Serca
zadobljene gnade razlivajo nad vsacega
izmed nas.

3. Današnji praznik je najlepši
pripravljanje za mesec Serca Jezuso¬
vega. — Marijin mesec se bliža koncu
in pričenja se mesec Serca Jezusovega;
današnji dan pa veže oba, zato je tudi
veliki praznik  N. lj. G. presvetega
Serca. Kdo bi mogel boljše za nas
govoriti Sercu Jezusovemu, kakor Ma¬
rija? Po njeni priprošnji je sv. Fran¬
čišek Salczijan, kakor priča Marjeta
Marija, zadobil od Boga gnado, da je
pobožnost do presvetega Serca v nje¬
govem vstavu se pričela in tudi zmiraj
ohranila. Po tej poti bomo dobili tudi

323

milosti iz Serca Jezusovega. ,,Zelo po¬
božna redovnica je bila žalostna, pri¬
poveduje zveličana Marjeta, ker ni
mogla Sercu Jezusovemu z ničemur
služiti, pa Jezus je rekel, naj tako
rekoč posredva pri nebeškem Očetu,
da bi vse ljudi pripeljal k spoznanju
presvetega Serca; naj sv. Duha prosi,
da bi jo nagnil ljubiti ga; in naj sv.
Devico prosi, da pokaže svojo veljavo
in veliko moč vsim, ki se k njej za¬
tekajo “.

Da tedaj današnji praznik prav
končamo, se hočemo z novega posvetiti
N. Ij. Gr. presvetega Serca, da nas
ona posveti presvetemu Sercu Jezu¬
sovemu.

Sklep.  Molimo torej vsakdan,
kolikor nam čas dopuša, k Bogu, in
kličimo k Naši ljubi Gtospej presvetega
Serca, ona nam bo gotovo pomagala
in nas rešila iz sedanjih nevarnost.

21 *

324

Darovanje

„Naši ljubi Gospej presvetega Serca.“

O naša ljuba Gospa presvetega
Serca, inati usmiljenja, vrata nebeške
in delivka Božjih darov, ponižno padem
pred te na kolena. Ker si blažena
Devica in kraljica Jezusovega Serca,
pribežališe grešnikov, tolažnica žalost¬
nih in zdravilo vsili, bodi tudi naše pri¬
bežališe, naša tolažnica in naše zdra¬
vilo. Ker si hramba pravičnih, upanje
obupnih, moč slabih in mirno zavetje
žalostnih sere; zato te tudi mi, o naša
ljuba Gospa presvetega Serca! goreče
prosimo, sprejmi nas na večno v svoje
materno varstvo; posvetimo ti danes
svojega duha z vsimi njegovimi mislimi,
svoje serce z vsimi njegovimi nag¬
njenji, in sami sebe popolnoma vse.

O presladka kraljica Jezusovega
presvetega Serca, obvaruj nas zalezo¬
vanja hudobnega duha; stori, da bomo
Boga na zemlji ljubili, mu zvesto slu¬
žili, v njegovi sveti ljubezni umerli, ter

325

s teboj v veličastvu vekomaj kraljevali.
O naša ljuba Gospa presvetega Serca,
varuj nas budili skušnjav, brani nas
na vekomaj. Amen.

Sklep.

O nebeška kraljica, naša
ljuba Gospa presv. Serca, sprejmi v
svoji materni ljubezni milostno
to malo pobožnost, ktero smo ta
mesec k tvoji časti opravljali. Od¬
pusti nam našo mlačnost in raz¬
tresenost, s ktero smo te pri tem
svetem opravilu žalili. Ne glej
toliko na opravilo samo, veliko
več na našo dobro, toda oslabljeno
voljo, tebe vselej vredno častiti
in te prositi priprošnje pri Sercu
tvojega Božjega Sina. Dobro
vemo, da tvoja materna ljubezen
vsikdar premore nam odpreti Serce
Jezusovo in sprositi gnad (mi-

326

lost) svojim otrokom. Upamo, da
te nismo ničesar prosili, kar bi
ne bilo Bogn v čast, naši duši pa
v zveličanje; zatorej ponovimo
še enkrat našo ponižno prošnjo,
pomagaj nam v vsih potrebah
našega življenja, in obljubimo ti
nasprotno, da si bomo prizadevali
vse dni našega življenja iz vsih
moči pospeševati tvojo čast. Ko
bi bili pa prosili, kar ni v veči
Božjo čast in je naši duši v po¬
gubo, sprosi nam od Boga, naj
se zgodi njegova volja, in reši
našo dušo. Tebi pa hočem sle¬
diti in s teboj govoriti: Gospod,
tvoj hlapec, tvoja dekla sem,
zgodi se mi po tvoji sveti volji!

Molitev.

Bodi češena, o mogočna hram¬
ba vsih izvoljenih, ktera do konca

327

sveta za tiste po materno skerbiš,
ktere Gospod po veri in dejanji
za svoje spozna! O naša Gospa!
naša pomočnica! vzemi nas v
svoje mogočno materno varstvo,
kadar se bo tvoj Božji Sin in
sodnik živih in mertvih na obla¬
kih neba z veliko častjo in oblastjo
prikazal, da bo poplačal pravične
z večnim veseljem, krivične pa s
peklenskim ognjem. O Gospa,
naša dobra mati! pripelji nas na
njegovo desnico, da z njegovimi
izvoljenimi slišimo vesele be¬
sede : Pridite k meni vi izvoljeni
in posedite kraljestvo mojega Oče¬
ta, ktero vam je pripravljeno od
začetka sveta.

Naša ljuba Gospa presvetega
Jezusovega Serca, prosi za nas
Boga. Amen. Cesena si Marija
(trikrat.)

328

Tretji del.

Posebne pobožnosti.

Pogoje in opravila

bratovšine naše ljube Gospe presvetega
Jezusovega Serea.

Opravil za to družbo ni druzih, kakor
da se

1. v bratovšino zapiše po imenu ii
priimku;

2. da se zjutraj in zvečer opravi kratki
klic: „Naša ljuba Gospa presvetega Serca,
prosi za nas Boga!" (100 dni odpustkov,
Pij IX. 26. rožnika 1867.) Vsi katoliški
kristjani vsake starosti zamorejo biti udje.
Vpisati sme kdo tudi osebe, kterih spre-
obernjenja želi. To je že velikrat poma¬
galo. Zapisati zatnoreš tudi že unaerle. ki
se vdeležujejo molitev in dobrih del (ako
so namreč še v vicah).

329

Korist te duhovne družbe.

1. Posebna bratnba naše ljube Gospe
presv. Serca.

2. Vsak četertek celega leta je ena sv.
maša na altarji naše Gospe presv. Serca
v Isudun-u, in sicer za vse žive družnike.

3. Ravno tako pervi četertek vsacega
mesca za vse ranjce družnike.

4. Vse potrebe, ki jih kdo naznani, se
priporoče v družbeno molitev.

5. Deležni so družniki vsih molitev in
dobrih del misijonarjev najsv. Jezusovega
Serca in vsih udov društva.

Odpustki.

Popolnoma odpustki: V dan, kadar kdo
pristopi v družbo. Zadnji dan majnika,
ker takrat je glavni praznik te družbe kakor
predvečer mesca rožnika, ki je ves Jezu¬
sovemu najsvetejšemu Sercu posvečen. V
praznik neomadežanega spočetja, rojstva,
oznanjenja in vnebovzetja Matere Božje.
Na Božič, vnebohod Kristusov. Vsak če¬
tertek ali pa v nedeljo v vsakem tednu, in
ob smertni uri.

Nepopolnoma odpustki: Sedem lčt in
sedemkrat 40 dni o praznikih očiševanja
in obiskanja Marije Device, sv. Janeza
Evangelista, in sv. Frančiška Salezijana.

330

Sedem let vsaki pot:

1. Kadar merliča k pogrebu spremiš;

2. ako moliš, kadar merliču klenka;

3. ako si pri Božji službi ali kakih du¬
hovnih opravilih (vajah) o priliki očitnih
ali osebnih shodov v koristne namene;

4. kadar si pri sv. maši med tednom;

5. ako zvečer vest pridno izprašaš;

6. kadar ubožne, bolne ali jetnike
obiskuješ;

7. ako sovražne spraviš.

Šestdeset dni odpustkov je za vsako
dobro delo.

Sto dni, kadar koli moliš „Spomni se“
(Memorare) k naši ljubi Gospej presv. Serca
(kakor je v teh bukvicah) str. 336.

Svetuje se:

Sveto Obhajilo opraviti o glavnih dru¬
štvenih praznikih, kakor so: Novo leto, ss.
3 Kralji, vnebohod, neomadežano spočetje,
rojstvo, oznanjenje Marije Device Gospe
presv. Serca. Enako se udom svetuje nositi
svetinjo naše ljube Gospe, imeti njeno po¬
dobico, ali še bolje bukvice s podobo vred,
moliti mali rožni venec.

Praznik

te bratovšine (kakor je bilo že omenjeno)
je 31. majnika, ker potlej se prične mesec

331

Jezusovega Serca, rožnik. Tako je ta dan
kakor zarija mesca rožnika. In ker je petek
posvečen Jezusovemu Sercu, ravno zato ta
bratovšina tudi četertek posvečuje Mariji
Devici, Gospej naj sv. Serca.

Prošnja.

Ker so dobrote in koristi te bratovšine
tako posebno velike, zaveze pa tako majhne,
zato je sleherni prošen, naj bi v čast neo-
madežane Božje Matere razširjal to dobro
delo. Ni namreč druzega treba bratom in
sestram bratovšine, razun kar je bilo že
rečeno: Zapisati se, pa zjutraj in zvečer
moliti majhno molitvico: „Naša ljuba Gosp&
presvetega Serca, prosi za nas Boga!" —
Ker se toliko sv. maš bere za žive in rnertve,
torej dobro stori, kdor more kak majhen dar
dati za stroške bratovšine.

Sedež bratovšine

je v Isudunu na Francoskem; leta 1875
smo pa tudi v Ljubljani vstanovili s ško¬
fovim privoljenjem poddružnico za slovenske
dežele ter se vanjo v Šenklavžu zapisuje.

Litanije

naše ljube Gospe presvetega Serca.

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Bog Oče nebeški, usmili se nas!

Bog Sin, Odrešenik sveta, usmili se nas!
Bog sveti Duh, usmili se nas!

Sveta Trojica en sami Bog, usmili se nas!

Naša ljuba Gospa presvetega Serca,

Naša ljuba Gospa presvetega Serca,

Kraljica miru in usmiljenja,

Naša ljuba Gospa presvetega Serca,

ti delivka darov Božjih,

Naša ljuba Gospd presvetega Serca,

ktera serca pridobivaš,

Naša ljuba Gospd presvetega Serca,

ti Mati usmiljenja,

Naša ljuba Gospa presvetega Serca,

Mati milosti Božje,

Naša ljuba Gospa presvetega Serca,

sladki dar nebeški,

Naša ljuba Gospa presvetega Serca,

neobmejena dobrotnica,

Naša ljuba Gospa presvetega Serca,

neprimerna zakladnica,

za nae Boga prosi!

333

Naša ljuba Gospa presvetega Serca,

preslavna si'ednica,

Naša ljuba Gospa presvetega Serca,

varna pomočnica v vsih nevar¬
nostih,

Naša ljuba Gospa presvetega Serca,

varhinja vsih zapušenih,

Naša ljuba Gospa presvetega Serca,

mati sirot in revnih,

Naša ljuba Gospa presvetega Serca,
otetnica brezupnih,

Naša ljuba Gospa presvetega Serca,

ktero vsi rodovi hvalijo,

Naša ljuba Gospa presvetega Serca,

ktere ljubeznjivost sladkost medu
preseže,

Naša ljuba Gospa presvetega Serca,

ktere prošnje Vsegamogočnemu za¬
povedujejo,

Naša ljuba Gospa presvetega Serca,

blagodarjena zemlja, ki si sad
življenja obrodila,

Naša ljuba Gospa presvetega Serca,

neomadežana lilija, ktere lepi duh
vesoljno zemljo napolnuje,

Naša ljuba Gospa presvetega Serca,

skrivnostni studenec,

Naša ljuba Gospa presvetega Serca,

zanesljivo pribežališe v vsih ne¬
varnostih na svetu,

za nas Boga prosi!

334

Naša ljuba Gospa presvetega Serca,
naj čistejši in naj ljubeznjivši vsih
stvari,

Naša ljuba Gospa presvetega Serca,
besednica ubogih duš v vicah,
Blagovoli našo hvalo sprejeti, naše
prošnje uslišati,

Nebesa naj te časte,

Zemlja oznanuj tvoje dobrote,

Mladina iši brambe pod tvojim var¬
stvom,

Matere naj ti svoje družine izročujejo,
Starčki naj te kličejo in časte,
Spreoberni nar terdovratniši grešnike,
Premagaj neobčutnost naših sere,
Obudi solze obžalovanja iz naših oči,
Bodi naše orožje, kadar nam satan
žuga, _

Pomagaj nam milostno naše terpljenje
posvečevati,

Blagoslovi milostno in stori rodovitno
naše delo,

Sprejmi nas povsod milostno pod svojo
materno brambo,

Naj skušani v greh tebe nikdar ne
pozabimo,

Daj se omečiti našim revam, nevar¬
nostim in zlegom,

Tvoje ljube rokč naj nam bodo pribe¬
žališč,

za nas Boga prosi! o naša ljuba Gospd presv. Serca!

335

Tvoje usmiljenje pokrivaj naše sla¬
bosti,

Tvoja priserčnost nas nikdar ne za¬
pusti,

Tvoja ponižnost naj premaga našo
prevzetnost,

Tvoja ljubezen nas pelji k Sercu Jezus.,

Tvoja molitev nao» bodi pomoč v naši
smertni uri,

Tvoje varstvo nas zavetvaj pred Božjim
sodnjim stolom,

Brani našega sv. Očeta Papeža,

Ohrani in množi v naši domovini
pravo vero,

Vodi škofe in mašnike po poti svetosti,

Brani katoliško Evropo zoper naklepe
brezbožnih, ,

Pripelji nevernike in krivoverce nazaj k
pravi Jezusovi cerkvi, o naša ljuba Gospi
presv. Serca!

Razsvetli oči nevernikom z lučjo sv. evan¬
gelija, o naša ljuba Gospa presvetega
Serca!

Jagnje Božje, ki greha sveta odjemiješ;
zanesi nam, o Gospod,

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemiješ;
usliši nas, o Gospod!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemiješ;
usmili Se nas, o Gospod!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

o naša ljuba Gospd presv. Serca!

336

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Oče naš . . . Cešena Marija . . .

V. Prosi za nas, o premogočna in nepre¬
magljiva mila Gospa presvetega Serca.
O. Da bomo po tebi, o imenitno upanje
brezupnih, vredni obljub Kristusa, tvo¬
jega Sina.

Memorare ali spomni se . .

k naši ljubi Gospej presvetega Serca.

Spomni se, o naša premila Gospd pre¬
svetega Serca, svoje neomejene moči, ktero
imaš čez Serce svojega prečešenega Sina!
Poln zaupanja do tvojih zasluženj pridem
tvoje brambe in tvoje pomoči prosit. O
Marija, ki vse premoreš čez Jezusovo Serce,
čez to Serce, ki je neusušljivi studenec
vsih milost, in ktero ti nam po volji od¬
pirati zamoreš, da naj razlija nad ljudi
svoje zaklade ljubezni in usmiljenja, luči
in zveličanja: prosim te, dodeli mi milost,
za ktero serčno kličem . . . Ne moreš, o
ne moreš mi odreči, in ker si moja Mati,
o naša mila Gospa presvetega Serca! zato
milostno sprejmi mojo prošnjo in dobrotno
me usliši. Amen.

337

Mali rožni venec

naše ljube Gospe presvetega Serca.

Žalostne dogodbe so obudile mnogim za
Marijno čast gorečim osebam lepo in modro
misel, in mi jo veseli razširjamo, ker sad bo
rodila. Ta misel se prav lahko spolni in je
v tem, da naši ljubi Gospej presv. Serca
pogosto darujemo venec zdihljejev, to je
mali rožni venec,  s kterim zamoremo
zadobiti v malo trenutkih 3700 dni, to je
več kot 10 let odpustkov. Ta mali rožni
venec obstoji iz 33 jagod s tremi oddelki,
kteri se ločijo s tremi debelejimi jagodami.
Spominjaj se z globokim spoštovanjem 33
let, v kterih je Marija posebno tukaj na
zemlji kraljevala čez presveto Serce svojega
Božjega Sina, kteri ji je bil pokoren.

Moli se tako-le:

Pri svetinji naše ljube Gospe presvetega
Serca se reče:

Povsod bodi ljubljeno, presveto Je¬
zusovo Serce !“

Pri treh debelejih jagodah se zdihne:

„Presveto Serce Jezusovo, usmili se
nas!'

Pri drugih jagodah se reče:

„Naša ljuba Gospa presvetega Serca,
prosi za nas!"

Za vsak zdihljej je podeljenih 100 dni
odpustkov. Kdo bi pač ne daroval kake

Cvetlice. 22

338

minute s tem malim rožnim vencem prebla-
ženi Devici Mariji, ktera ima gotovo nad
njim veliko dopadajenje, ker je tolike mi¬
losti sprosila tistim, kteri jo s tem imenom
kličejo. Zakaj več kakor 50.000 milost je
Marija sprosila v teh šestih letih, kar ta
molitevna družba obstoji, in so v letnih
bukvah zapisane. Očiten dokaz, koliko sadu
rode ti zdihljeji. Kadar hčdimo po poti iz
enega kraja v druzega, ali kadar se podamo
k svojemu delu, prav lahko blaženo De¬
vico Marijo s tem častimo. Uboge duše v
vicah bodo za nas prosile in se bodo serčno
pečale za naše zveličanje, ako za-nje daru¬
jemo 10 let sv. odpustkov, kteri so po
cerkvenem nauku za-nje studenec poživljenja
in miru, in to lahko storimo. O pomagajmo,
ker je tako lahko, tem ubogim dušam iz
vic, in one bodo gotovo za nas Boga pro¬
sile, ko bodo prišle v večno veselje. Klic:
O naša ljuba Go sp d presvetega
Serca, prosi za nas!  naj bo naš sla-
voklic.

339

Zaveza ljubezni

ali devet služb v češenje presvetega Serca
Jezusovega.

(Po zveličani Marjeti Alakokve.)

Opomba. V mnozih pobožnih društvih
je že dalj časa navada, da se jih po devet
iz tega namena združi, da bi presveto Serce
Jezusovo posebno častili tako, da opravijo
v tem oddelku devet služb. Zavoljo tega
se ta zveza imenuje ,,zveza ljubezni". Ker
je ta vaja popolnoma v duhu apostoljstva
in jo svetovni ljudje ravno tako lahko oprav¬
ljajo kakor samostanski, je v tej knjigi če¬
šenje naše ljube Gospe presvetega Serca
na pravem mestu. Kjer se pa zveza devet
oseb lahko ne napravi, bo ta vaja pospe¬
ševala pobožnost posamnega častivca Serca
Jezusovega, ker vsak mesec po redu to de-
veterno službo opravlja.

1. V  četertek, kteri je pred per-
vim petkom vsacega mesca, si razdele
med seboj častivci presvetega Jezuso¬
vega Serca z vadljanjem onih devet
opravil, iz kterih ta pobožnost obstoji,
in vsak naj se potrudi njemu pripadlo
opravilo prav marljivo in natanko opra¬
viti; in tudi se pri tej priložnosti do-

22 *

340

loči svetnik, kterega naj vsak v tem
mescu posebno časti, in tudi čednost,
v kteri naj se posebno skerbno vadi.

2. Vsim naj bo mar, da obhajajo
pervi petek vsacega mesca z vso go¬
rečnostjo in zatorej po povelji, kterega
je sam Zveličar sv. Marjeti dal, naj
prejmejo z dovoljenjem spovednikovim
sv. Rešnje Telo in naj opravijo tudi
druge pobožne vaje, ki se nahajajo v
tej knjigi.

3. Castivci presvetega Jezusovega
Serca naj posvečujejo tudi velike praz¬
nike v letu, tri poslednje pustne dni,
pervi in zadnji dan leta, kakor tudi
vse petke v letu. Na posebni način
pa naj praznujejo petek po osmini
praznika presvetega Rešnjega Telesa.
Ta dan si je Zveličar sam izbral in
sv. Cerkev je ta dan zapovedala praznik
presvetega Serca Jezusovega.

4. Da bi vsakteri opravilo, ktero
je prevzel, bolje opravil, naj pri vsih
pobožnih vajah, ktere prevzame k časti
presvetega Serca Jezusovega, povabi
ono versto sv. angeljev, ki tisto službo

341

opravljajo, in naj z njimi tako rekoč
sveto zvezo sklene, kakor je tudi sto¬
rila častitljiva Marjeta v svoj veliki
dušni prid. Sv. angelji bodo nadome¬
stili njegove pomankljivosti in zamude,
namestovali ga bodo tudi v urah, ktere
si mora v počitek oberniti in drugim
časnim rečem darovati. Tako se bode
Jezusovemu presvetemu Sercu dolžna
čast neprenehoma skazovala.

5. Jezusovemu presvetemu Sercu
ni nobeno serce tako podobno, kakor
serce Marijno, zato naj vsak častivec
Jezusovega presvetega Serca tudi Ma¬
rijno sveto serce časti, in naj obhaja
praznike, ktere so v zvezi z Marijnim
češenjem in posebno perve sabote vsa-
cega mesca. Pri vsih pobožnih vajah,
ktere se opravljajo v čast presvetega
Jezusovega Serca, naj se spominja
tudi neomadeževanegaMarijnega serca,
in naj se posluži naj boljšega pomočka
za ohranjenje in pomnoženje pobožnosti
do presvetega Jezusovega Serca.

6. Največi delo ljubezni, ktero si
vsak presvetemu Sercu Jezusovemu

342

skazati prizadeva, in naj imenitnejši
sad, kterega si iz te pobožne vaje
lahko prilasti, ne sme nobeno drugo
biti, kakor to, da si iz vsih svojih
moči prizadeva vse dolžnosti svojega
stanu natanko spolnovati, spominjaje
se besedi, ktere je Gospod zveličani
Marjeti govoril in akoravno namenjene
redovnici, se tudi na posvetne ljudi
lahko obračajo in ostro opominjajo dolž¬
nosti svojega stanu zvesto spolnovati,
kakor unim spolnovanje redovnih pravil
priporočajo: „Z nobeno rečjo mi ne
moreš skazati tolicega dopadajenja,
kakor, če živiš z neprenehljivo zvestobo
in z otročjo priprostostjo po pravilih
svojega reda in če jih tudi v najmanjših
rečeh prelomiš, je meni to vselej ob-
čutljivši razžaljenje, kakor veči napake
navadnih ljudi, ki se niso tako izključ-
Ijivo moji službi posvetili. In redovnica
je sama sebi izdajavec, če misli Bogu
dopasti, ko njeno življenje njenim svetim
pravilom nasprotuje in se oddaljuje od
mene, če me misli najti po drugi poti kakor
znatančnimspolnovanjem svojih dolžnost.

343

7. Da se pa vez ljubezni, ktera
sklepa ude te pobožne zaveze v pre¬
svetem Jezusovem Sercu, zmiraj bolj
uterjuje, naj priporoči vsaki dan dru-
zega presvetemu Sercu Jezusovemu;
naj darujejo večkrat sveto obhajilo ali
tudi rožni venec z gorečo prošnjo pre¬
svetemu Sercu Jezusovemu, da ono
milostljivo dodeli vsakemu, da bi v
sveti ljubezni rastli in nikdar ne do¬
pustili, da bi kteri iz med njih v go¬
rečnosti odjenjal.

8. Ako bi se pa zgodilo, da bi
kteri udov iz kterega koli vzroka pre-
bivališe drugih zaveznikov zapustil ,
lahko vse eno v tej zvezi ostane, če
si na koncu mesca po svojem odbodu
brez vadljanja ono opravilo izvoli, ktero
je precej za unim poprejšnjega mesca
postavljeno. Tako lahko zaporedoma
vse opravila opravi in jih vselej vnovič
začne. Ljubezen k presvetemu Sercu
in hrepenenje duhovnih gnad se vde-
ležiti, naj bode poglavitni nagib ostati
v  zvezi s poprejšnjimi udi.

9. Da bi se vsako vznemirjevanje

344

vesti odstranilo in vsakteri dvom zaterl,
se s tem naravnost pove, da nič, kar
je s to pobožnostjo v zvezi, naj že
zadene opravila ali poprej omenjeno
vajo, pod grehom ne veže 5 zato nihče
ne greši, če je opustil svoje opravilo.
Edina ljubezen do presvetega Serca
Jezusovega nam mora biti tukaj vodilo,
namen in nagib te pobožnosti, ona je
duša tega društva in vez medsebojnih
udov.

Pervo opravilo,

PospeŠevavec.

1*0 s p e še v a ve c pobožnosti do
presvetega Jezusovega Serca naj prosi
večnega Boga, da z lučjo svoje gnade
vse ljudi k spoznanju presvetega Serca
pripelje, in sv. Duha, da bi vžgal serca
vsili ljudi v ljubezni do presvetega Serca
Jezusovega. Tudi naj moli k pre-
blaženi Devici Mariji, da bi s svojo pri¬
prošnjo pripomogla, da bi vsi, ki se k
presvetemu Sercu zatečejo, njegovo
moč skusili. Prizadeva naj si večkrat
po dnevu v svetiše Serca Jezusovega

345

se podati in se ž njim z vneto ljubez¬
nijo skleniti, in naj se združi z an-
gelji in naj časti presveto Serce Jezu¬
sovo. Če se osebno ne more to zgo¬
diti, naj obiše vsaj v duhu sv. Rešnje
telo in naj prosi za razširjanje te po¬
božnosti. Posebno naj priporoči društvo
ali hišo, v kteri prebiva, in ude po¬
božnega društva, da bi vsacega mi¬
lemu vladanju svojega presvetega Serca
podvergla. Zatoraj naj moli trikrat:
Čast bodi Bogu . . . in ravno tolikrat:
Češena Marija . . . Če d n os t, v kteri
naj se pospeševavec vadi, bodi ta, da
se trudi s svojim govorjenjem ali z zgle¬
dom druge napeljevati presveto Serce
častiti in ljubiti. Zares srečen je tisti,
kteri to zvesto opravlja. Zveličar sam
bo njegov srednik pri nebeškem Očetu,
kakor je zvel. Marjeti sam obljubil.

V r  o d i 1 o.

Kakor je tisti, kteri druge k grešnim
dejanjem zapeljuje, velicega greha kriv,
tako si veliko plačilo pridobi on, ki si
prizadeva svoje brate z molitvijo in

346

zgledi k svetemu življenju in pobožnim
vajam vnemati.

Z d i h 1 j e j.

O presladko Serce Jezusovo! do¬
deli, da te zmiraj bolj in bolj ljubim.

Molitev.

Dodeli, o preljubeznjivi Jezus po
svoji neskončni milosti, da vsi ljudje
neprecenljivo vrednost tvojega Serca
spoznajo, goljufivim sladnostim tega
sveta se odpovejo, in neizrekljivo ve¬
selje okusijo, ktero si ti pripravil svojim
ljubljencem. O Marija, ker tvoje ma¬
terno Serce ni poznalo nobenega dru-
zega hrepenenja, kakor da bi vsi ljudje
spoznali tvojega Božjega Sina; ne
pripusti, da bi moji grehi ovirali po¬
veličanje njegovega svetega Serca po¬
speševati, da bi bilo nekoliko zabra-
njeno prizadevanje hudobnih, kteri bi
radi vidili, da bi bilo to presveto Serce
zaničevano in onečasteno.

Palron

za pospeševavce bodi sv. Frančišek

347

Salezijan, čegar gorečnost za razšir-
jevanje te pobožnosti naj posnema iz
vsih moči. Njega naj kliče v pomoč,
da bi mogel dobro opraviti in naj moli
Oče naš, Češena Marija in Čast bodi.

Drugo opravilo.

Odškodovavec.

Odškodovavec naj iiua za svojo
posebno dolžnost, Boga z veliko po¬
nižnostjo prositi za odpušanje tistih raz-
žaljenj, ktere se mu gode v zakramentu
sv. Rešnjega Telesa. Večkrat na dan
naj se zapre v Jezusovo Serce in
spozna svojo popolno nezmožnost, Bogu
za lastne grehe zadostiti, in naj daruje
razžaljenemu Božjemu veličastvu v
spravo presveto Jezusovo Serce. Od¬
škodovavec naj prosi angelje, da bi
oni pripomogli Jezusa odškodovati za
vse sv. maše, ki se slabo opravljajo,
za sv. obhajila, ki se store v mlačnosti,
tudi tistih duš, ki so njemu posvečene.
Prosi naj tudi za odpušenje tistih na¬
pak, ktere stori hiša, v kteri prebiva.
V ta namen naj obiše presveti Zakra-

348

ment, in naj opravi pred njim v petek
vsakega mesca prošnjo za zamero.
Prav posebno naj kaže svojo ljubezen
presvetemu Sercu in naj opravlja tiste
častne opravila, ki rnu jih bode pobož¬
nost vdihnila5 prizadeva naj si posebno
za čednost natančnega spolnovanja svo¬
jih dolžnost, ne glede, kaj svet poreče,
ki ga bo zaničeval morebiti zavoljo tega.

Vodilo.

Kdor se trudi za storjene grehe
Božjo pravičnost odškodovati, sme go¬
tovo upati, da mu bo Gospod grehe
in kazni bolj in bolj odpustil in na-nj
razlil neizrekljivo sladkost usmiljenja.

Z d i h I j e j.

O presladko Serce Jezusovo ! daj,
da zmiraj bolj in bolj te ljubim.

Molitev.

Kako dolgo bodem, o preljubez-
njivi Jezus, vnemaren pri pogledu raz-
žaljenj in ostudnost, kfere se tvojemu
presvetemu Sercu gode! Ti si slovesno
zagotovil, da krivice, ki mene zade-

349

vajo, za svoje spoznati hočeš; in jaz
nehvaležnež, bi ravno toliko zate sto¬
riti ne hotel? To naj se nikdar ne
zgodi, o moj Jezus! Zdaj zanaprej
terdno sklenem, kar je v moji moči,
razžaljenja zoper tebe zabraniti, in
vsemu svetu oznanovati, kako zaslužiš
ljubljen biti. K tebi torej pribežim, o
presladko Serce Marijno, ko si tudi
enkrat na zemlji morala občutiti bridko
bolečino gledati svojega Sina, tako
grozno terpinčenega. Sprosi mi, pre¬
ljuba mati, tako velik stud nad grehom,
da se ga sam z največi skerbljivostjo
ogibujem in si ga tudi pri druzih ovi¬
rati prizadevam. To si želim, to upam
od tvoje mogočne priprošnje.

Patron

za odškodovavce bodi sv. Ignacij Lo~
joljan; po njegovem zgledu naj skuša
v sebi vneti goreče hrepenenje za vselej
konec storiti vsim razžaljenjem Božjim.
V  ta namen naj moli, v čast tega svet¬
nika: Oče naš... Cešena Marija ...
čast bodi Bogu.

350

Tretje opravilo.

Molivec.

Molivec naj si prizadeva presveto
Trojico v duhu in v resnici večkrat
moliti in svojo molitev sklepati s če-
šenjem, ktero ji presveto Serce Jezu¬
sovo skazuje, da bi tako zadostil za
pozabljivost na Boga, ktera je dan¬
danes tako zelo razširjena. V edinosti
z angeljskimi oblastmi naj večkrat po
dnevu poje ono hvalno pesem, ktero
svetniki v nebesih neprenehoma pre¬
pevajo: „Svet, svet, svet GospodBog,
Vsegamogočni!“ Naj še tudi daruje
po rokah teh zveličanih duhov presve¬
temu Sercu Jezusovemu vse na svetu
storjene dobre dela. Naj obiše vsaj v
duhu zakrament sv. Rešnjega Telesa
v imenu društva ali hiše, v kteri pre¬
biva, da bi vsim duhovnom in samo¬
stanskim osebam sploh in posamnim
udom te družbe sprosil vneto gorečnost
v spolnovanji dolžnost svojega stanu,
zatorej moli trikrat: „0  Božje Serce,
ktero edino Gospoda in Boga v resnici
ljubi, usmili se nas!

351

Molivec naj se posebno vadi prav
spodobno se obnašati pri vsih molitvah,
najbolj pa v cerkvi pred sv. Rešnjim
Telesom, zato naj se svetu umikuje in
naj z zbranim duhom živo vero v
Jezusovo pričujočnost poživlja in jo v
dejanji pokazuje.

Vodilo.

Le tisti more Jezusa v resnici
poveličevati, ki ga tudi po svoji moči
posnema. O sladko Serce Jezusovo!
daj, da te zmiraj bolj in bolj ljubim.

Molitev.

O večni Oče! jaz želim, da bi te
tako molil, kakor zaslužiš. Pa oh,
premišljevaje tvoje veličastvo, spoznam
sv 'oj nič in si ne upam svojih oči k
tebi povzdigniti in besede spregovoriti.
Pa kako sem srečen, da si mi po svoji mi¬
losti dal pripomoček, da morem svojo mo¬
litev tebi prijetno storili. Jaz jo skle¬
nem z molitvijo, s ktero presveto Serce
tebe časti, darujem ti ravno to presveto
Sere^ p a tU) p n eomadežano Serce Ma-
n jno v zadostenje razžaljenj, ktere ne-

352

prenehoma od nehvaležnih kristijanov ter-
piš. Tudi te prosim, da iz ljubezni do pre¬
svetega Serca vsim ljudem gnado dode¬
liš, te v duhu ponižnosti in ljubezni moliti.

Patron

bodi molivcu sv. Frančišek Borgija,
ki je presveti Zakrament zelo častil.
V tej reči naj svetnika po moči po¬
snema in naj moli Oče naš ... Češena
Marija ... Oast bodi.

tieterto opravilo.

Ljubeči.

Ljubeči naj presveto Serce od¬
škoduje za malomarnost in merzloto
toliko njemu posvečenih sere. Zato naj
kliče nebeške Serafine, da bi po noči
namesto njega častili presveti Zakra¬
ment. Preden se uleže, naj v duhu
moli rekoč: Spim, pa moje serce čuje
v Sercu moje naj veči dobrote. Če  se
po noči zbudi, naj se pridruži z duhom
in sercem nebeškim duhovom, ktere je
namesto sebe pustil pred zakramentom.
Pri jutranji molitvi naj svojo ljubezen
ponovi in naj ga prosi, da bi v sercih

353

vsih tistih, ki ga premalo ljubijo, vžgal
ogenj svoje ljubezni, zato naj večkrat
reče: O preljubeznjivo Serce, daj nam
iz ljubezni do tebe goreti zdaj in ve¬
komaj. Ljubeči naj se vadi natančno,
zvesto in goreče opravljati splošne in
sleherne pobožnosti.

Vodilo.

Nobeden ne pride v sveto kralje¬
stvo, če ga večna ljubezen sama ne spre¬
mlja tje gori. O sladko Serce Jezusovo !
daj, da te zmiraj bolj in bolj ljubim.

Molitev.

O presveto Serce Jezusovo, ti
ljubezen, ni ktero vžgat si na zemljo
prišel, in da bi jo vsirn ljudem dodelil,
tako serčno želiš, o stori vendar, da
naše serca v tako lepem plamenu tvoje
ljubezni gorijo. In ti, o Marija! izvo¬
ljena Božjo ljubezen v svojem naročji
nositi, k tebi, o mati lepe ljubezni, pri¬
bežim, da tudi v mojem sercu ogenj
nebeški vžgeš. In ker Jezusa nikdar
ne morem prav ljubiti, preden od lju¬
bezni do tebe ne gorim, zato te prosim

Cvetlice. 23

354

pred vsem za to srečno ljubezen do
tebe, o predraga mati! Če uslišiš to
mojo prošnjo, so spolnjene vse moje
želje.

Patron.

Za posebno pomočnico naj si iz¬
voli ljubeči sveto Terezijo, prosi naj
to sv. devico z iskrico tiste goreče
ljubezni, ktera je v njenem sercu ne¬
prenehoma gorela, da bi s toliko go¬
rečnostjo to opravilo končal. Moli:
Oče naš ... Uešena Marija ... Čast
bodi...

Peto opravilo.

Učenec.

Učenec presvetega Serca naj po¬
sebno pazi na svete vdihovanja, s kte-
rimi mu Bog pri notranji molitvi pred
sv. Zakramentom milostljivo na serce
govori, in te tudi natanko spolnuje.
Večkrat po dnevu naj pribeži v pre¬
sveto Serce, da bi se tam kot v ne¬
beški šoli učil prave Božje ljubezni,
ktera stori, da pozabimo neČimernost

355

tega sveta. Zato naj večkrat zdihne
k Božjemu Učeniku, da bi mogel nje¬
gov Božji glas slišati in naj ponori
zdihljeje: ,,Gospod, uči me moliti in
tebe iz vsega serca ljubiti!“ Tudi naj
včasih premišljuje, če je ravnal po
Božjem navdihovanji, in če najde, da
je bil premalo pazljiv, naj skesan prosi
odpušanja, in naj zanaprej natančno
pokoršino obljubi. Ob enem naj se
pridruži Kerubinom, da bi bil ž njimi
deležen one svetlobe in luči, s ktero
jih obdaja presveto Jezusovo Serce.

Pri obiskovanji presvetega Za¬
kramenta naj prosi Božjega Učenika,
da bi toliko zmotenim luč svoje gnade
dodelil in jih k spoznanju resnice pri¬
peljal. Zato naj moli: Pridi! stvarnik.
Božji Duh, ali pa 7 Očenašev, da bi
za se in za druge sprosil sedem darov
sv. Duha. Učenec naj se posebno vadi
zbranega duha biti in molčati, ali se
vsaj ogibati vsacega nepotrebnega go¬
vorjenja.

Vodilo.

Kolikor skerbnejše kdo molči, s

23 *

356

toliko večini veseljem ga bode nebeški
učenik podučeval, sam pa bo toliko
ložej njegov nauk razumel in spolnoval,
namreč krotkost in ponižnost. O sladko
Serce Jezusovo! daj, da te zmiraj bolj
in bolj ljubim.

31 o 1 i t e v.

O Božji Učenik! ki si me za
svojega učenca hotel sprejeti, ti poznaš
mojo veliko nevednost v Božjih rečeh,
veš, s kakošno temoto razburjene strasti
obdajajo mojo pamet in kako potrebujem
tvojega nauka. O poduči me v svoji
sveti volji, odpri moje serce, da bo
sprejelo tvoje vdihovanja, in spreoberni
vse tiste nesrečne, ki se ustavljajo
tvoji resnici. In ti, 3Tarija, uči me!
kaj naj storim, da se mi odpre Serce.

Patron

učencu naj bode sv. Janez evangelist.
Njega naj si prizadeva posnemati v
zvestobi do Božjega Učenika in njemu
v čast naj moli: Oče naš... Češena
Marija ... Čast bodi...

357

Šesto opravilo.

Kdor ima to opravilo, naj precej
v zoru samega sebe velikodušno da¬
ruje in naj bo pripravljen, vse storiti,
kar Bogu dopade, da bo potolažil nje¬
govo pravično jezo in naj daruje sa¬
mega sebe s tisto daritvijo, ktero je
Jezus na križu opravil in ktera se
vsak dan na naših altarjih ponavlja.
Pri obiskovanji presv. Zakramenta in
pri sv. maši naj daruje nebeškemu
Očetu, po rokah angeljskih moči pre¬
sveto Serce njegovega Sina, da bi
toliko ložej od njega sprosil usmiljenja
revnim grešnikom. To gorečnost, s
ktero si prizadeva revne grešnike z
Božjo pravico spraviti, naj ponovi vsaki
petek; vsak dan pa naj presveto Serce
Jezusovo časti s tem, da se mu vnovič
daruje.

Darujoči naj se vadi v keršanskem
zatajevanji in naj si zmirej prizadeva,
v svojem sercu hudo nagnjenje krotiti
in svojim počutkom tudi dovoljeno ve¬
selje odreči.

358

v o d n o.

Ljubezen do Boga polajša tudi se
tako težko zatajevanje. Zdihljej: O
sladko Serce Jezusovo, daj, da te
zmiraj bolj in bolj ljubim!

Molitev.

O ljubeznjivi Jezus, ki si se iz
prevelike ljubezni v presvetem Zakra¬
mentu nam daroval, in iz tabernakeljna
s sladkimi vezmi svoje ljubezni sebi
posvečene duše na-se vlečeš, da bi se
v njih še daroval: O, potegni tudi na¬
se moje oterpnjeno serce, vzemi ga za
svojo lastnino, daj mu vsaj enkrat prav
spoznati, da tebi služiti se pravi go¬
spodovati, da se odpove vsim neči-
mernostim tega sveta, da se ti popol¬
noma posveti, in postane žgavni dar,
kterega sožge ogenj tvoje ljubezni v
veči čast nebeškega Očeta in v zve¬
ličanje ubogih grešnikov. In ti, o Ma¬
rija! ki si za Jezusom naj popolnejši
dar pred Božjim obličjem, dodeli mi
spoznati, kakova čast da je, tebe v
v tem darovanji posnemati, da tukaj

359

na zemlji nič druzega ne želim, in po
nič drugem ne hrepenim, kakor, da
tebi in tvojemu Božjemu Sinu dopadem
in svoje zgubljene brate na pot življenja
pripeljem.

Patron

za to opravilo naj bo sv. Alojzij, ki
je v svoji goreči ljubezni do Boga
tako lepo dišeča žgavna daritev v čast
Božjo. Njega naj tedaj darujoči na
pomoč kliče, da bo darovanje Bogu
dopadlo in naj moli Oče naš... Češena
Marija ... Čast bodi Bogu ...

Sedmo opravilo.

Služabnik.

Zvesti služabnik presvetega Serca
stavi svojo največi čast v to, da nosi
verige tiste nježne ljubezni, ktera je
nebeškega Gospoda naredila prosto-
voljnega jetnika v tabernakeljnu. V
vsaki uri po dnevu naj ponovi tisto
odkritoserčno podložnost, ktero je ob¬
ljubil Sercu Jezusovemu, kot svojemu
zapovedovavcu, in naj reče s kraljevim

360

prerokom: „0 Gospod, jaz sem tvoj
hlapec! tvoj hlapec sem in sin tvoje
dekle. Da presvetemu Sercu to vdanost
v dejanji pokaže, naj v vsili rečeh svojo
voljo podverže Božji volji. Prepričan,
da Jezus nima večega hrepenenja na
naših altarjih, kakor v sv. obhajilu
samega sebe dati našim dušam, naj
daruje pri obiskovanji sv. Zakramenta
vse dobre dela, v ta namen, da bo od
njega izprosil, da bi ljudje presveti
Zakrament večkrat prejemali, da bi
obrodil v sercih vsili tistih zveličavni
sad, kteri ima svoje korenine v .slad¬
kem studencu. S priserčno molitvijo
naj si prizadeva viši angelje nakloniti,
da mu pri tem opravilu pomagajo, da
k tej svatbi gostov privabijo in s sva¬
tovsko obleko kinčajo. Moli: Oče naš...
Češena Marija... čast bodi... Po¬
sebna čednost služabnikova naj bo na¬
tančno spolnovanje Božjih navdihovanj.

Vodilo.

Presvetemu Sercu Jezusovemu slu¬
žiti, se pravi kraljevati, v njem živeti

361

je naj reči sreča in v njem umreti je
edino naše hrepenenje. Zdihljej : O
sladko Serce Jezusovo, daj, da te
zmiraj bolj in bolj ljubim.

Molite  v.

O preljubeznjivo Serce Jezusovo!
iz velike ljubezni si se tako ponižal,
da si hotel v presvetem Zakramentu
celo služabnik svojih stvari postati!
Kdaj bo vendar tista srečna ura prišla,
da bom presunjen od tolike ljubezni se
odpovedal vsacemu drugemu sercu, in
bom le tebi služil, ki si naš naj boljši
Gospod! Ti sam, o Jezus, moreš to
storiti. Skaži tudi mojemu sercu moč
svojega gospostva, kteremu se nič ustav¬
ljati ne moremo, in raztergaj sramotne
verige, ktere me vežejo na moje samo¬
ljubje. Vzemi me popolnoma v svojo
lastnino, daj mi vsaj okusiti, kako
sladko je tebi služiti, in če je mogoče,
omeči vse ljudi, da se tvoji sladki
službi posvete! In ti, o Marija, ki si
bila najvrednejši dekla svojega gospoda,
daj mi spoznati, kakošna sladkost je

362

skrita v Božji službi! Usliši mojo
prošnjo, o mogočna Gospa! in jaz ho¬
čem ostati tvoj zvesti služabnik do
smerti.

Patron

služabniku naj bo sv. Jožef, Ma¬
rijin ženin, čegar zvestobo v spolno-
vanji Božje volje naj posnema. Njega
naj prosi pomoči, da opravlja zvesto
svojo službo. Oče naš ... Češena Ma¬
rija ... Čast bodi...

Osmo opravilo.

Proseči.

Kdor ima to opravilo, naj si pri¬
zadeva, svojo vero na neskončno za-
služenje presvetega Serca oživiti in
naj ga neprenehoma daruje nebeškemu
Očetu, najprej za-se, potem pa za tiste,
ki so v dušni ali telesni nevarnosti.
Posebno pa naj Bogu priporoči umi¬
rajoče in duše v vicah, zlasti tiste, ki
so v svojem življenji presveto Serce
Jezusovo in Marijno pobožno častili.
Naj vsaj nekaj trenutkov premišljuje
na Oljski gori v molitev zatopljenega

363

Jezusa in naj se uči od njega, kako
goreče je treba moliti. Prosi naj po-
nično angelje, posebno angelja varuha,
da ga spremlja pri obiskovanji sv. Za¬
kramenta ter njegove molitve in nje¬
gove dobre dela donaša Božjemu ve-
ližastvu v blagor družbenikov in v to¬
lažbo duš v vicah. V ljubezni do bliž¬
njega in v ponižnosti naj se vadi pro¬
seči.

Vodilo.

Z molitvijo in ponižnostjo se vse
zadobi. Bog nam je besedo dal, ktero
gotovo spolni: „Prosite, in bote pre¬
jeli 44  (Jan. 16, 21.) „Ponižnim daje
svojo gnado 44 . (Jak. 5, 6.) Zdihljej:
O sladko Serce Jezusovo! daj, da te
zmiraj bolj in bolj ljubim.

31 o 1 i t e v.

O preljubeznjivi Jezus, neusahljivi
studenec gnad, ki tako močno hre¬
peniš nam svoje nebeške darove de¬
liti, in si tudi večkrat potožil svoji
služabnici Marjeti Alakokve, da te kri-
stijani tako malomarno prosijo gnad,

364

ter si ji razodel, da tvojemu Sercu ni
mogoče jih za-se ohraniti, da bi
jih zvestim služabnikom ne delil, poglej
vsaj, moja največa dobroti, kako zelo
potrebujem tvoje gnade, in usliši po¬
nižno molitev, ktero ti za svojo dušo
daruje tvoj najnižji služabnik. Vlij v
moje serce duha molitve in ne pusti
me nehati prositi, dokler nisem dosegel
stanovitnosti do konca. In ker se tvoje
prošnje, o Marija, vselej uslišijo, prosi
na vso moč, da Bog usliši tudi mene.
Sprosi umirajočim pravo kesanje, greš¬
nikom pravo poboljšanje, dušam v vi¬
cah pa rešenje; bodi tudi, o ljuba mati!
naše pribežališe v življenji, naše upanje
v smerti.

Patron

naj bo sv. Stanislav Kostka, čegar
gorečnost v službi Božji in posebno
pri spolnovanji svojega opravila naj ga
proseči posebno posnema. Oče naš...
(3ešena Marija ... Čast bodi...

365

Deveto opravilo.

Goreči

naj si skerbno prizadeva čast presve¬
tega Serca pospeševati, posebno s tem,
da svoje sobrate k popolnosti nape¬
ljuje. Zato naj kliče na pomoč angelje,
posebno poglavarstva, da bi se po njih
priprošnji presveto Serce Jezusovo po
vsih delih sveta spoznavalo in častilo,
da bi zadostili, kar neverniki zanemarijo.

Pri obiskovanji presvetega Zakra¬
menta naj si goreči prizadeva Božje
Serce kolikor je mogoče odškodovati,
zato, ker ga ljudje z mlačnostjo iu
merzloto tako pogosto žalijo. Prav iz
tega namena naj obuja veliko hrepe¬
nenje sveto obhajilo prejeti in nebe¬
škemu Odrešeniku z gorečo pripravo
veselje napraviti. Po sv. obhajilu pa
naj ga tudi ponižno prosi odpušanja,
da so on sam in družbeniki tako za¬
nikamo opravili svojo dolžnost. Posebno
naj se vadi s sveto gorečnostjo in z
veliko modrostjo zatirati razžaljenja,
ktere protijo presvetemu Sercu, in ne

366

zamuditi nobene priložnosti, da bi druge
z besedo in z zgledom spodbujal ča¬
stiti presveto Serce. Nebeški Zveličar
je prihranil veliko gnad za tistega, ki
to pobožnost razširja in njegovo ime
se ne bo nikdar zbrisalo iz Serca Je¬
zusovega. Kdor zares ljubi, nikakor
ne more prenašati, da bi drugi to, kar
on ljubi, zaničevali. Kjer ni gorečnosti,
pravi sv. Avguštin, tam tudi ni lju¬
bezni! Zdihljej: O sladko Serce Je¬
zusovo, daj, da te zmiraj bolj in bolj
ljubim.

Molitev.

O preljubeznjivi Jezus! če pre¬
mišljujem gorečnost, ktero si skazal
pri vsakem delu za čast nebeškega
Očeta, pač se moram sramovati svoje
lenobe pri pospeševanji časti presve¬
tega Serca. To je le preočitno zna¬
menje, da te prav malo ljubim. O stori,
da te ljubim z gorečo ljubeznijo, s
tako ljubeznijo, ktera noče v sercu
skrita biti, ampak svoj plamen na vse
strani razširja, da vžge serca vsili

367

ljudi. In ti, o Marija! ki si, vsa go¬
reča za Božjo čast, svojega Sina dala
v smert, sprosi vsaj tudi meni toliko
gorečnost, da v vsili svojih besedah
in dejanjih nič druzega ne išem, kakor
Božjo Čast, da vendar vsaj nekoliko
popravim merzloto tistih, kterirn ni mar
češenje in ljubezen nebeškega Očeta.
Usliši, preljubeznjiva mati! mojo prošnjo.
To zaupljivo pričakujem od tvojega Serca.

Patron.

Zavetnik temu opravilu bodi sv.
Frančišek Ksaverij, čegar gorečnost
za zveličanje duš naj posnema posebno
tisti, kdor ima to opravilo. JVjega naj
kliče na pomoč, da svojo službo prav
opravlja in moli: Oče naš ... (Mešena
Marija ... Čast bodi...

S pismom 18. sušea 1864 so sv. Oče
papež Pij IX. podelili te odpustke za deset let
vsim udom apostoljstva molitve, ki tako lepo
pobožnost, devet opravil presvetega Serca opra¬
vijo: 1) Odpustek 7 let in 7 krat po 40 dni,
kolikorkrat opravijo odkazano opravilo. 2) Po¬
polnoma odpustek enkrat v mescu, če vsaki dan
v  mescu svoje opravilo opravijo in sv. Zakra¬
ment prejmejo in za odpustke molijo.

368

Častna straža presvetega Serca
Jezusovega.

Pobožnost k Božjemu Sercu ne obstoji
samo v tem, da se opravljajo vsaki dan
velevane molitve v zadobitev odpustkov,
temveč duh te pobožnosti je: podobnega
se storiti ljubečemu, terpečemu, se darujo¬
čemu Jezusu, z vajo v čednostih njemu
ljubezen skazovati in se mu darovati za
spravo grehov, svoje vsakdanje opravilo v
molitev spremeniti in s to molitvijo nepre¬
nehoma prositi, da bi se želje presvetega
Serca vedno spolnovale. To pa se doseže
po veliki bratovšini presvetega Serca Je¬
zusovega in z družbami, ktere so od pa¬
peža tako zelo priporočene in s tako obil¬
nimi milostmi obdarovane, in ktere so tako
rekoč sad pobožnosti presvetega Serca,
namreč apostoljska molitev, spravno obha¬
jilo in častna straža. Namen apostoljske
molitve je, vse svoje misli, besede, dejanja
in terpljenja v zedinjenji in v namen pre¬
svetega Serca darovati, iz kterega nepre¬
nehoma kipe molitve k nebeškemu Očetu
v njegovo poveličanje invrešenje neumer-
jočih duš. Da se te molitve uslišijo, se je
Jezus na sv. križu daroval in se neprene¬
homa pri vsaki sv. maši daruje. Udje

369

spravnega obhajila darujejo po presveti
Devici vsak teden ali mesec eno sv. obha¬
jilo, da bi našemu Gospodu Odrešeniku za
vse, posebno za vse nehvaležnosti, merzlote
in mlačnosti, ktere se mu gode v presvetem
Zakramentu, zadostili in tako presveto Serce
Jezusovo nekoliko potolažili in s tem tudi
spreobernjenje grešnikov in razširjevanje
vere posebno v svoji domovini pospešili in
potrebne pomoči cerkvi in njenemu vidnemu
poglavarju prosili. Soudje častne straže
presvetega Serca si pa prizadevajo zadnjič,
ker se imenovane pobožnosti posebno zju-
tranji čas opravljajo, tudi čez dan v sredi
svojih opravil eno uro presvetemu Sercu
za razžaljenja darovati in posvetiti. Podajo
se namreč, brez popušanja svojih opravil,
pri začetku svoje ure v duhu na svojo
stražo v tabernakeljnu in darujejo vnovič
zedinjeni in v namen presvetega Serca vse
svoje misli, besede, dejanja in terpljenja,
da mu tako svojo ljubezen skažejo in ga
tolažijo in odškodujejo za vse krivice in
razžaljenja ljudi. — Kadar je na straži,
naj stori vsak, kolikor more; vsak naj si
prizadeva, iz ljubezni do presvetega Serca
njemu darovati svoje delo in si prizadevati
ga zmirej bolje opravljati in se Božjega
Odrešenika spominjati, in vsaj v sebi iskrico
ljubezni obuditi, ali tudi majhno zatajevanje
njemu v dar prinesti. O kako bogato bode
Cvetlice. 24

370

Gospod to njemu prijetno vajo poplačal S
Koliko dušnih in telesnih nevarnost bomo
obvarovani! In koliko velicih gnad bomo
zadobili! Kako zdatna pomoč in sladka
tolažba nam bode ta pobožnost v smertni
uri! Skozi celo večnost se bomo veselili
in Boga zato hvalili. V spodbudovanje k
vsemu temu beri in premišljuj večkrat to-
lažljive besede, ktere je Jezus častivcem
svojega Serca govoril: 1) Dodelil bom njim
vse njih stanu potrebne gnade. 2) Dodelil
bom njih družinam mir. 3) Tolažil jih bom
v terpijenji. 4) Bom njih pribežališe v živ¬
ljenji in smerti. 5 )  Blagoslovil bom vse njih
podvzetja. 6) Grešniki bodejo v mojem
Sercu usmiljenje našli. 7) Mlačne duše bodo
goreče postale. 8) Goreče duše se bodo
hitro k popolnosti povzdignile. 9) Blago¬
slovil bom vse kraje, v kterih se podoba
mojega Serca postavlja in časti. 10) Tistim,
kteri delajo v zveličanje drugih, bom po¬
sebno moč dodelil, najbolj terde serca ome¬
čiti. 11) ImeDa tistih, kteri to pobožnost
pospešujejo, bodo v mojem Sercu zapisane.

Odpustki za ude častne straže presvetega
Serca Jezusovega, ki se dajo dušam v vicah
v prid oberniti.

(Pij IX. 10. rožnika 1864 in 7. sušea 1865.)

1. 7 1etin7krat40dniza  vsako
uro straže, če se moli v namen papeža;

371

100 dni za vsako uro straže, ktero kdo k
svoji pridene. Vsaki mesec popolnoma od¬
pustek na dan, kterega si sam izvoli. —
Nadalje je deležen vsih odpustkov Rimskih
postaj in bratovšine Serca Jezusovega, če
za poslednjo uro vsaki dan 1 Očenaš, 1 Ce-
šena Marija itd. in vero moli z zdihljejem:
O presladko Serce Jezusovo, stori, da te
zmiraj bolj in bolj ljubim.“

2. Popolnomaodpustki:  Na dan
vpisanja v častno stražo, na praznik pre¬
svetega Serca Jezusovega, ali pa prihodnjo
nedeljo, vsaki pervi petek ali nedeljo, ali
tudi kak drugi dan, ki si ga sam izvoli, v
mescu, v smertni uri.

3. Popolnoma odpustki:  Na dan
rojstva Kristusovega, vstajenja, vnebohoda,
veliki četertek in na vsakih 6 nedelj ali
petkov pred praznikom presvetega Serca,
svečnico, oznanjenja Marijnega, vnebovzetja,
rojstva, brezmadežnega spočetja Marijnega,
ob praznikih sv. Gregorija (12. sušca), sv.
Jožefa, Petra in Pavla, Janeza evang., vsih
svetnikov in vsih vernih duš.

4. Nepopolnoma odpustki:  30
let in 30 krat 40 dni, 1. in 6. januarija, 3
predpepelnične nedeljo, veliki petek in veliko
saboto, vsaki dan od velikega petka do
bele nedelje, v praznik sv. Marka in 3
prošnje dneve, binkoštno nedeljo in vsaki

24 *

372

dan v osmini, praznikih sv. Štefana, Janeza
evangelista in nedolžnih otrok.

25 let in 25 krat 40 dni cvetno ne¬
deljo. — 15 let in 15 krat 40 dni pepelnično
sredo, 4. nedeljo v postu in 3. adventno
nedeljo, sveti večer o polnoči in pri drugi
sv. maši o božiču. 10 let, 10 krat po 40
dni druge nedelje in delavnike v postu,
hinkoštno saboto in 3 kvaterne dni mesca
kimovca in grudna; 1., 2. in 4. nedeljo v
adventu; 7 let in 7 krat 40 dni vsaki dan
devetdnevnice ali tridnevnice, ravno tako
tudi 4 nedelje pred praznikom presvetega
Serca Jezusovega, ob zgorej neimenovanih
praznikih matere Božje in aposteljnov in
in nekoliko časa v namen sv. Očeta moli.
60 dni za vsako dobro delo.

Za odpustka pod številkama 1. in 2.
ni potrebno cerkveno obiskovanje; za od¬
pustke pod številko 3. se mora pa bratov¬
ska cerkev obiskati in v namen sv. Očeta
moliti; kdor je pa zaderžan, naj mu spo¬
vednik (enkrat za vselej) kako drugo dobro
delo naloži.

Pogoji, biti ud častne straže:
1) Vpisan mora biti na odločeno uro. Ra-
zun tega mora biti vsak od pospeševavca
v zapisnik zapisan. S tem zadobi precej
pravico do odpustkov. Imena se pošljejo
s podpisom pospeševavčevim k gospem do¬
brega Pastirja na Dunaj, ktere tudi pospe-

373

ševavno častno pismo pošljejo. 2) Mora
vsak dan opravljati^ stražno uro, kakor je
zgorej povedano. Če je pa kdo ob svoji
uri pobožnost opraviti pozabil, naj to stori
drugo uro, ko se spomni. Tudi si zamore
za vselej, če muje odbrana ura nepriležna,
drugo uro izvoliti. (Izrek papežev, prepoved,
ktero imajo morebiti samostanske osebe,
se v kako bratovšino vpisati, se ne razte¬
guje na apostoljsko molitev, velja ravno
tako tudi o častni straži, zarad enakosti
vzrokov. Je li treba dovoljenja, na Jezusa
misliti, ga ljubiti in se mu vnovič darovati?

Darovanje častne straže.

Božji Zveličar, moj preljubeznjivi
Jezus, darujem ti stražno uro, ob
kteri zedinjen z . .. . (tukaj se ime¬
nujejo patroni izvoljene ure) prav po¬
sebno želim te ljubiti, hvaliti in pove¬
ličevati, in tvoje presveto Serce tola¬
žiti. Sprejmi v ta namen vse moje
misli, besede, dejanja in terpljenja, po¬
sebno pa moje serce, kterega ti popol¬
noma prepustim in te posebno goreče
prosim, da bi ga v ognji svoje ljubezni
popolnoma povžil. — Ljubljeno bodi

374

vsaki čas in povsod presveto Jezusovo
Serce! (100 dni odpustka). O Jezus,
iz serca krotak in ponižen, stori moje
serce tvojemu enako (300 dni odpustka).
Sladko Serce Jezusovo, bodi moja
ljubezen (300 dni odpustka). — Pre¬
sladki Jezus, ne bodi mi sodnik, ampak
Zveličar (50 dni odpustka). — Jezus,
moj Bog, ljubim te čez vse (50 dni
odpustka). — Moj Jezus, usmiljenje!
(100 dni odpustka). — Naj se zgodi,
bodi hvaljena in vso večnost čez vse
povzdignjena nar pravičnejši, nar višji
ljubezni vredna volja Božja v vsih
rečeh (100 dni odpustka). — Večni
Oče, darujem ti drago kri Jezusa
Kristusa v zadostenje svojih grehov
in za potrebe sv. cerkve (100 dni od¬
pustka). — Jezus, Marija in Jožef,
vam darujem svoje serce in svojo dušoj
Jezus, Marija in Jožef! stojte mi na
strani v mojem poslednjem smertnem
boji! Jezus, Marija in Jožef! z vami
naj se moja duša v miru loči (4300 dni
odpustka). Večni Oče! darujem ti pre¬
drago kri, terpljenje in smert Jezusa

375

Kristusa, bolečine presvete Device Ma¬
rije in sv. Jožefa v zadostenje za naše
grehe, v tolažbo ubozih duš v vicah,
v potrebe naše matere sv. cerkve in
za spreobernjenje grešnikov (100 dni
od p.). „ Jezus krotak in iz serca po¬

nižen, daj, da bode moje serce tvo¬
jemu enako. (300 dni odpustkov, ko-
lillorkrat se pobožno in skesano moli.)

(Pij IX. 29. januarja 1868.)

Spoznano, ljubljeno, hvaljeno, po¬
višano, češeno in poveličano bodi vsaki
čas in povsod presveto Serce Jezusovo
in brezmadežno Serce Marijno. Amen.

876

Sveti križev pot.

Začetek.

Bere se, da Marija Devica, potem ko
je bil Jezus v nebesa šel, je ves čas svo¬
jega življenja tiste kraje obiskovala , na
kterih je njen Sin terpel in čudeže delal.
Tudi pobožna Marija Agreda pripovedne,
da Marija, naša preljuba mati, ni nikoli
prenehala obiskovati tistih svetih krajev,
in da je ondi z žalostnim sercem premiš¬
ljevala, kake grozovitne muke je njen Sir.
terpel. Po tem takem se sme reči, da je
Marija Devica naj perva sv. križev pot
obiskovala in ona perva to pobožnost za¬
čela. Kako dobro je, sv. križev pot molit,
ali premišljevati terpljenje našega Gospodi
Jezusa Kristusa, so vsi sveti učeniki enakil
misel. Sv. Bernard pravi: „Nič ne mori
našega serca grehov bolj očistiti, nič ne
more našega poželenja huje pokrotiti, nc
ne more k dobremu nas močneje priganja;!,
kakor živo in večkratno premišljevanje Je¬
zusovega bridkega terpljenja in nje god h
kervavih ran“. In sv. Albert uči, da pre¬
mišljevanje Kristusovega terpljenja je kolj
zaslužljivo, kakor ko bi se kdo celo ieto
ob suhem kruhu postil, do kervi bičal ali
bos v svete dežele na božjo pot hodil,

377

Rimski papeži so pa tudi mnogo od¬
pustkov dodelili vsakemu, kdor s skesanim
sercem sv. križev pot moli. Hočeš odpustke
zadobiti, moraš: 1. V stanu gnade Božje
biti; torej vselej prej obudi priserčni kes
nad svojimi grehi. 2. Moraš vselej prej
namen storiti, premišljevati Kristusovo terp-
Ijenje, da bi zadobil odpustke za se in za
verne duše v vicah. 3. Pri slednjem štaci-
jonu poglej na tablo, kaj je na njej nasli¬
kano, in prav živo si pred oči postavi
Svojega Jezusa, kaj in kolikanj da terpi.

Darovanje sv. križevega pota.

O moj dobrotljivi Jezus! ljubim te
čez vse, ker si večna dobrota in brezkončna
milost. Žal mi je iz celega serca, da sem
kdaj tebe, o naj veči dobrota! razžalil.
Darujem ti ta sveti križev pot k tvoji časti
v spomin tistega težavnega pota, po kterem
si zavoljo mene ubogega grešnika hodil.
Želim vsih odpustkov se vdeležiti, kteri so
za sv. križev pot podeljeni; torej tudi želim,
vse tako opraviti, kar in kakor je v za-
dobljenje odpustkov potrebno. Prosim te,
o Jezus! dodeli mi gnado in moč, da bi s
tim sv. križevim potom v tem življenji tvojo
milost, v prihodnjem pa večno veselje za¬
služil. Amen.

378

1. Postaja.

Jezus k smerti obsojen.

V. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.

0. Ker si s svojim križem svet odrešil. -i

O moj ljubeznjivi Jezus! kako ne¬
zmerna je tvoja ljubezen proti meni ubo¬
gemu grešniku! Kaj! za tako grešno, na-
gnjušno stvar, kakor sem jaz, boš ti, moj
Jezus! ječo, vervi, verige in tepenje terpel?
boš k taki grozovitni smerti obsojen? Oh!
to je zadosti, raniti moje serce in objoko¬
vati vse pregrehe in hudobije, ktere sem
storil s svojim jezikom. Obžalujem jih tedaj
in kličem k tebi: O moj Jezus! usmiljenje!
— prosim te usmiljenje in milost, o Jezus!
Amen.

Oče naš. Cešena si Marija. Čast bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

2. Postaja.

Jezus vzame križ na svoje rame.

V. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.

0. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Ne tebi, o Jezus! temuč meni se spo¬
dobi križ. O težki križ, kterega so ti moji
grehi naložili! O ljubeznjivi Jezus! dodeli
mi potrebno gnado in moč, da vse križe

379

voljno poterpim, ktere sem s svojimi grehi
zaslužil. Stori, da bom svoj križ voljno
objel, in se ves tebi vdan od sveta ločim;
daj mi tako ljubezen do križa, da bom
vselej s tvojo služabnico sv. Terezijo si
vošil in želel: terpeti ali umreti, umreti ali
terpeti. Amen.

Oče naš. češena si Marija, čast bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

3. Postaja.

Jezus pade perviČ pod križem.

V. Molimo te, o Kriste ! in te hvalimo.

0. Ker si s svojim križem svet odrešil.

O ljubeznjivi Jezus! poglej, jaz revni
m največi grešnik klečim pred tvojimi no¬
gami. Ob, kolikokrat in v kako velike
grehe sem že padel! kolikokrat se pogreznil
v  globočino hudobije! O Jezus! stegni
svoje rame, podaj mi roke svoje. Pomoč,
o Jezus! pomoči pri tebi išem, da ves čas
svojega življenja nikdar več v smertni greh
ne padem, in da tako v svoji zadnji uri
upati smem, da bom zveličan. v  Amen.

Oče naš. Cešena si Marija, čast bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

380

4. Postaja.

Jezus sreča svojo žalostno mater.

V. Molimo te, o Kriste! in te iivalimo.

0. Ker si s svojim križem svet odrešil.

O Božji Sin Marijin! o presveta mati
mojega ljubeznjivega Jezusa! ves potert in
ponižan klečim pri vajnih nogah. Jaz sem
tisti izdajavec, s svojimi grehi sem brusil
meč, kteri je vajno serce ranil. Oh! meni
je iz serca žal; prosim vaji, odpustita mi.
Milost, o Jezus! milost, o Marija! Posvoji
veliki milosti mi dodelita gnado, da nikdar
več ne bom grešil; temuč da bom vajno
grenko terpijenje in žalost noč in dan pre¬
mišljeval in objokoval.

Oče naš. Češena si Marija, čast bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

5. Postaja.

Simon Cirenejic pomaga Jezusu križ nositi.

V. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.

0. Ker si s svojim križem svet odrešil.

O ljubeznjivi Jezus! zahvalim te za
toliko priložnost, ktere mi daješ, da bi za
te kaj terpeti, in za-se kaj zaslužiti zamogel.
Oh, moj Bog! daj tni gnado, vse, kar se
mi bo v tem življenji težkega prigodilo, s
poterpežljivim sercem prenesti, in s tem

381

večnega veselja se vdeležiti. Stori, o Jezus !
da bom tukaj s teboj jokal in terpel, potem
pa s teboj v nebesih gospodoval. Amen.

Oee naš. Češena si Marija, čast bodi Bogu.
Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

6. Postaja.

Veronika poda Jezusu potni pert.

V. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.

0. Ker si s svojim križem svet odrešil.

O moj žalostni Jezus! prosim te, vtisni
v moje serce sveti obraz svojega obličja,
da bom neprenehoma na te mislil, noč in
dan tvoje grenko terpljenje pred očmi imel,
in svoje grehe objokoval. O Jezus ! s kruhom
tvojega terpljenja hočem nasitovati svojo
dušo, in moje oči bodo vselej solze točile
nad mojimi grehi. Amen.

Oee naš. Češena si Marija. Čast bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

7. Postaja.

Jezus pade drugič pod križem.

V. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.

O. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Oh, prečastitljivi Jezus! akoravno vi¬
dim, da na zemlji pod težkim križem ležiš,

382

vendar te molim in častim, kakor svojega
vsegamogočnega, večnega Boga. Prosim
te, poteri moj napuh, vzemi iz mojega serca
vso ošabnost, da bom svojo nečimernost
spoznal, in vse zasramovanje s tako tebi
dopadajočo ponižnostjo sprejemal, da bom
s tem gnado zadobil, tudi v nebeškem kra¬
ljestvu s teboj v  povikšan biti. Amen.

Oče naš. Češena si Marija. Čast bodi Boga.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

8. Postaja.

Jezus tolaži Jeruzalemske žene.

Y.  Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.

0. Ker si s svojim križem svet odrešil.

O moj ljubeznjivi Jezus! oh! kako je
to, da se moje serce ne raztopi od solz in
velike žalosti? Solz, o Jezus! te prosim;
solz prave pokore in serčnega usmiljenja
mi daj, da z objokanimi očmi in s skesa¬
nim sercem tistih gnad deležen postanem,
ktere si ti revnim ženam skazal. Oh, Jezus!
ne oberni od mene svojih milostljivih oči; pog¬
lej me ubozega grešnika, da bom tudi jaz mi¬
ren in potolažen, na zadnjo uro tebe gledal.
Amen.

Oee naš. češena si Marija. Čast bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas.

383

9. Postaja.

Jezus pade tretjič pod križem.

V. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.

0. Ker si s svojim križem svet odrešil.

O vsegamogočni, večni Bog! kteri
nebo in zemljo z enim perstom deržiš, kdo
te je tako neusmiljeno vergel na tla? Oh,
nobeden drug, kaiior moj greh, v kterega
sem že tolikrat padel. Moja hudobija ni
nehala grehov delati, in zato se je množilo
tvoje terpljenje. Toda, poglej, o Jezus!
pri tvojih nogah zdaj klečim s skesanim
sercem in terdno sklenem svoji hudobiji ko¬
nec storiti. Z objokanimi očmi ti tisoč tisoč¬
krat obljubim, da nikdar in nikoli več ne
bom grešil. O moj Bog! nikdar več, nik¬
dar več. Amen.

Oče naš. Oešena si Marija. Čast bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

10. Postaja.

Jezusa slečejo in mu želča piti dajo.

V. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.

0. Ker si s svojim križem svet odrešil.

O žalostni Jezus! kako velik razloček
je med teboj in med menoj! Ti si ves
ranjen, poln grenkostiin s kervjo ves oblit;
jaz pa ves nečimern, poln sladnosti in ve-

384

selja; ali če vsaj biti ne morem, vendar
tak biti želim. Oh, jaz nisem na pravem
potu! O Jezus! pelji me ti na pravo pot.
Stori, da mi bodo vse sladnosti tega sveta
grenke in zoperne, da bom namesto njih
želel tvoje terpljenje občutiti; in da bom
tako enkrat vreden s teboj večno veselje
vživati. Amen.

Oče naš. Cešena si Marija. Čast bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

11. Postaja.

Jezusa na križ pribijajo.

V. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.

O. Ker si s svojim križem svet odrešil.

O dobrotljivi, zavoljo mene križani
Jezus! vlij v moje serce strah in ljubezen
do tebe. In ker so moji grehi ti žeblji,
kteri so tebe na križ pribili, stori s svojo
gnado, da bodo vse moje hude želje in ob¬
čutki na tvoj križ nabiti in tamkej umor¬
jeni, da bom v življenji in v smerti s teboj
križan, tudi s teboj v nebesih večno kra¬
ljevati zamogel. Amen.

Oče naš. Cešena si Marija, čast bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

385

12. Postaja.

Jezus umerje na križu.

V. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.

O. Ker si s svojim križem svet odrešil.

O moj ljubeznjivi Zveličar! jaz vem
in spoznam, da moji grehi so tisti rabeljni,
kteri so tebe tako neusmiljeno umorili. Ne
ene gnade nisem vreden, ker sem tudi jaz
tebe križal. Ali kako veselje in upanje
občuti moja duša, kedar te slišim tudi za
tiste prositi, ki so tebe križali? Kaj hočem
tedaj zato storiti, ker si ti toliko za-me
storil? Poglej, o Jezus! pripravljen sem in
voljan, vsim odpustiti, kteri so me kedaj
razžalili, vse iz serca objamem, in jim želim
vse dobrote skazati — zato pa tudi upam
ob svoji smertni uri slišati tvoje sladke
besede: „Se danes boš z menoj v raji“.
Amen.

Oče naš. Cešena si Marija. Čast bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

13. Postaja.

Jezusa s križa snamejo in ga Mariji v
naročje polože.

V. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.

0. Ker si s svojim križem svet odrešil.

O kraljica vsih mučenikov! kdaj bom
spoznal, kdaj prav zapopadel tvojo žalost

Cvetlice. 25

386

in tvoje terpljenje? Kdaj bom zadobil gnado,
tvojo žalost v svojem sercu nositi in s teboj
terpeti! O velika Gospa! sprosi mi gnado,
da noč in dan žalujem nad svojimi grehi,
kteri so tebi toliko žalost napravili; da bom
ves skesan in spokorjen, v zaupanji in lju¬
bezni zate umeri in po smerti s teboj večno
živel. Amen. ^

Oee naš. Češena si Marija. Čast bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas !

14. Postaja.

Jezusa v grob polože.

V. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.

0. Ker si s svojim križem svet odrešil.

O usmiljeni Jezus! kteri si tako ker-
vavi pot iz ljubezni do mene stori!, častim
in molim te v tem grobu ležečega. Oh!
želim in vošim te v svojem sercu zapertega
imeti, da bi s teboj sklenjen, po tem sv.
križevem potu k novemu življenju vstal, in
se v tvoji gnadi iz tega sveta ločil. Po za-
služenji tvojega terpljenja, ktero sem zdaj
premišljeval, mi dodeli, da moja popotnica
na zadnjo uro bo tvoje presveto rešnje telo !
moje zadnje besede: Jezus, Marija, sv. Jožef,
in moje zadnje zdihovanje: Oče, v tvoje
roke izročim svojo dušo! Daj mi z živo
vero, s terdnim zaupanjem in z gorečo lju-

387

beznijo, s teboj in zavoljo tebe umreti, in
potlej s teboj na večne čase živeti. Amen.

Oče naš. Cešena si Marija. Čast bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas.

Molitev.

Nebeški Oče, večni Bog! po tisti lju¬
bezni, s ktero si svojega Sina Jezusa za¬
voljo mene na svet poslal, in s ktero je on
po svoji bridki martri in grenki smerti mene
odrešil, ti darujem ta sveti križev pot, kte-
rega sem zdaj s tvojo gnado obiskal. Vzemi
to moje pobožno opravilo k povikšanju
svoje časti, v zahvalo za vse meni in drugim
podeljene gnade, za odpušenje grehov ce¬
lega sveta, za pomoč vernim dušam v vicah,
zlasti pa za tiste, za ktere sem v začetku
prosil. O milostljivi Oče nebeški! glej na
obličje Kristusa, svojega Sina, sliši glas
njegove svete kervi, in bodi milostljiv meni
ubogemu grešniku. Amen.

Oče naš. Češena si Marija. Čast bodi Bogu.

Hvaljen bodi naš križani Zveličar Je¬
zus Kristus in njegova žalostna mati Ma¬
rija. Amen.

25 *

388

Molitve pri obiskovanji cerkva
v svetem letu.

Želja po odpustku.

Vsegamogočni, večni Bog! tvoj Sin
Jezus Kristus je učil: „Prosite in se vam bo
dalo; išite in bote najdli; terkajte in se
vam bo odperlo“. Zato kličem k tebi iz
celega svojega serca, iz cele svoje duše in
iz vse svoje moči, in te z živo vero, s terd-
nim zaupanjem in z gorečo ljubeznijo prosim:
Oče vsega usmiljenja! usliši mojo ponižno
molitev, sprejmi milostljivo mojo spoved in
moje obhajilo. Jaz želim vse dopolniti, kar
nam po našem višem pastirji zapoveš; terdno
pa tudi zaupam doseči vse, kar si nam
dati obljubil, to je odpušenje grehov in
popolnoma odpustek. Ne pusti me, Oče
nebeški! nikoli pozabiti, da le samo res¬
nično spokornim grešnikom časne kazni
odpušaš, to je, odpustek podeliš. Domesti,
o Gospod! kar nam še pri ojstrih spokornih
delih pervih kristijanov pomanjka, iz ne¬
skončnega zasluženja Jezusa Kristusa, v
kterem mi vsi gnado in rešenje imamo,
in po kterem tudi zveličanje od tvoje do¬
brote doseči terdno zaupamo. To te pro¬
simo po ravno tem Gospodu našem Jezusu

389

Kristusu, tvojem Sinu, kteri s teboj živi in
kraljuje v edinosti svetega Duha, Bog od
vekomaj do vekomaj. Amen.

(Naslednje molitve bi bilo dobro moliti v vsaki cerkvi,
ki je za obiskovanje odločena.)

Molitev k Bogu Očetu.

Za povišanje katoliške cerkve.

Oče nebeški, vsegamogočni večni Bog!
poglej z očmi svoje neskončne milosti na
svojo cerkev, ki se tukaj na zemlji vojskuje;
razširi jo po vsem svetu, poveličuj jo s
svojimi gnadami, ohrani jo v edinosti, od-
verni od nje vsako pohujšanje in grehe hu¬
dobnih kristijano v, varuj jo pred vsimi so¬
vražniki, in daj ji moč, jih premagati z
resnicami svoje svete vere. Ozri se milost¬
ljivo na vse svoje otroke, za ktere je tvoj
edinorojeni Sin Jezus Kristus svojo kri
prelil; pripelji vse narode v svojo sveto
katoliško cerkev, da bojo vsi tebe Očeta,
in njega, ki si ga poslal, Jezusa Kristusa,
in tudi svetega Duha z živo vero spoznali,
s terdnim zaupanjem klicali, in z gorečo
ljubeznijo objeli. Amen.

V. Da svojo sv. cerkev vladaš in
ohraniš. O. Prosimo te, sliši nas !

Molimo.  Prosimo te, Gospod! ozri
se na to svoje ljudstvo, za ktero se je naš
Gospod Jezus Kristus dolžnim v roke dal
in terpljenju na križu podvergel: kteri s

390

teboj živi in kraljuje od vekomaj do ve¬
komaj. Amen.

Molitev k Bogu Sinu.

Za zatrenje krivoverstva.

O Jezus, ti prava luč, ki razsvetli
slehernega človeka, kteri pride ca svet!
ponižno te prosimo, stori s svojo vsegamo-
gočno desnico, da zgine iz sveta vsa tema
nevednosti in krivoverstva, da tvoja resnica
premaga vso zmoto in laž, da spoznajo vsi
luč tvoje večne resnice, in se podajo v
tvojo sveto cerkev. O dobri Pastir! ki si
dal svoje življenje za svoje ovce, čuj nad
svojo drago odkupljeno čedo, varuj jo vsega
zalezovanja zapeljivcev, ki pridejo v ovčji
obleki, znotraj pa so zgrabljivi volkovi.
Poteri hude naklepe sovražnikov svojega
presvetega imena, da nikomur škodovati
ne morejo. Stori, da spoznajo vsi ljudje
le samo enega Pastirja, in da bi bili vsi
pod njim le ena sama čeda. Gospod, ostani
pri nas, sej si rekel: „Jaz ostanem pri vas
vse dni do konca sveta“. Pokaži, da je
tvoja cerkev na skalo zidana, ktere tudi
peklenske vrata ne morejo premagati. Amen.

V. Da sovražnike svoje svete cerkev
ponižaš.

O. Prosimo te, sliši nas!

Molimo.  Prosimo te, o Gospod!

391

molitev svoje cerkve potolažen sprejmi, da
po premaganih zopernostih in zmotah tebi
v miru in prostosti služi; po Gospodu na¬
šem Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, kteri 8
teboj živi in kraljuje v edinosti svetega
Duha, Bog od vekomaj do vekomaj. Amen.

Molitev k svetemu Duhu.

Za edinost kerŠanskih poglavarjev.

O sveti Duh, Duh ljubezni in miru,
kteri si toliko in toliko mnozih nai’odov
v veri zedinil; podeli keršanskim pogla¬
varjem in njih svetovavcem obilno gnado,
ter jim vtisni novo zapoved svoje ljubezni,
ktero je Kristus svojim aposteljnom dal,
prav globoko v njih serca, da iz tega vsi
spoznajo, da so vredni keršanskega imena.
Obvaruj, da, od poželjivosti zapeljani, kaj
tacega ne počnejo, kar bi bilo tvoji Božji
časti in edinosti katoliške cerkve nasproti ;
daj jim veliko bolj gnado, da svoje pod¬
ložne pravično in sveto vladajo, in da
pridemo vsi v deželo večnega miru in po¬
koja. Amen.

V. Da keršanskim kraljem in oblast¬
nikom mir in pravo enovoljnost daruješ.

O. Prosimo te, sliši nas!

Molimo.  O Bog! kteri mir daješ in
edinost ljubiš, dodeli vsim keršanskim po¬
glavarjem, svojim služabnikom, popolnoma

392

edinost; odverni vse vojske in razpertije,
da ti tvoji verni v popolni prostosti vere
služiti zamorejo. Po Gospodu našem Je¬
zusu Kristusu, tvojem Sinu, kteri s teboj
živi in kraljuje v edinosti svetega Duha,
Bog od vekomaj do vekomaj. Amen.

Molitev k Materi Božji.

Pod tvojo pomoč pribežimo, o sveta
Božja porodnica! ne zaverzi naših prošenj
v naših potrebah, temuč reši nas vselej
vsih nevarnost, o častitljiva in blažena
Devica, naša Gospa, naša Srednica, naša
Besednica, naša Pomočnica. S svojim Sinom
nas spravi, svojemu Sinu nas priporoči,
svojemu Sinu nas izroči.

Sveta Marija! pridi na pomoč siroma¬
kom, podpiraj maloserčne, poveseli žalostne,
prosi za nas vse, bodi naša srednica in
naša besednica, daj, da občutimo vsi tvojo
pomoč, ki obhajamo tvoj sveti spomin.

V. Prosi za nas, sveta Božja Porodnica !

O. Da bomo vredni obljub Kristusovih.

M olimo. Dodeli nam, svojim slu¬
žabnikom, prosimo, Gospod Bog! da vedno
zdravje na duši in telesu vživamo; in da
bomo po častiti prošnji presvete Marije
vselej Device sedanje žalosti rešeni, in
večnega veselja deležni; po Gospodu našem
Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, kteri s teboj

393

živi in kraljuje v edinosti svetega Duha,
Bog od vekomaj do vekomaj. Amen.

K vsira Svetnikom Božjim.

V. Prosite za nas vsi Svetniki in Svet¬
nice Božje.

O. Da bomo vredni obljub Kristusovih.

Molimo.  Prosimo te, o Gospod! ob¬
varuj nas vsih nevarnost na duši in na te¬
lesu, in daj nam na prošnjo vsih svojih Svet¬
nikov in Svetnic blagoslov in mir, da tvoja
sv. cerkev vse zopernosti in zmote premaga,
in ti vse dni v prostosti in pokoji služi;
po Gospodu našem, Jezusu Kristusu, tvo¬
jem Sinu, kteri s teboj živi in kraljuje v
edinosti svetega Duha, Bog od vekomaj do
vekomaj. Amen.

Molitev za papeža.

O Bog! Pastir in vladar vsih vernih!
ponižno te prosimo, ozri se milostljivo na
svojega služabnika Pija, kterega si svoji
cerkvi na zemlji vidnega poglavarja po¬
stavil, ohrani ga nam po svoji veliki mi¬
losti, dodeli mu duhd modrosti, sveta in
moči, da vso tvojo sveto cerkev po tvoji
volji vlada, vse njene ude v edinosti vere
in ljubezni ohrani, keršanski čedi, ki mu
je zročena, z ukom in zgledom koristno

394

služi, in z njo večno življenje doseže. Po
Gospodu našem Jezusu Kristusu, tvojem
Sinu, kteri s teboj živi in kraljuje v edi¬
nosti svetega Duha, Bog od vekomaj do
vekomaj. Amen.

Molitev za škofa.

O Jezus ! Poglavar pastirjev in Škof
naših duš, prosimo te, napolni našega škofa
Jerneja s svojim duhom. Daj mu živo vero,
terdno zaupanje, delavno ljubezen, nebeško
modrost in neprestrašeno serčnost. Štori
ga pastirja po svojem sercu, da nas tako
vodi, da bomo pri tvojem prihodu k sodbi,
kjer boš pastirja in čedo sodil, njegovo
veselje, in on nezvenljivo krono večnega
življenja doseže, kteri živiš in kraljuješ z
Bogom Očetom v edinosti svetega Duha,
Bog od vekomaj do vekomaj. Amen.

Splošna prošnja.

Prosim te tudi, moj predobrotljivi
Zveličar! ob tem milosti polnem času za
vse te svoje, za svoje prijatle in dobrot¬
nike, za vse, ki so se mi v molitev pripo¬
ročili, za vse ude katoliške cerkve, za vse
ljudi, poslednjič za vse žive in mertve.
Ohrani pobožne na njih potu, uterdi slabe,
daj serčnost maloserčnim, utolaži vse ža-

395

lostne, pomagaj ubozim, bodi varh in oče
vdovam in sirotam, podeli bolnikom zdravje
in polajšanje, usmili se vsih grešnikov, in
daj jim gnado, da se iz vsega serca k tebi
spreobernejo in odpušenje svojih grehov
dosežejo. Blagoslovi sadove zemlje, ohrani
mir med narodi, povišaj svojo sveto cerkev,
pelji vse ljudi v to kraljestvo resnice. Pelji
k sebi nas vse, da te večno hvalimo in
posedemo! To nam dodeli, Gospod nebeški
Oče, po svojem Sinu, Gospodu našem in
Zveličarji, Jezusu Kristusu, kteri s teboj
živi in kraljuje v edinosti svetega Duha,
Bog od vekomaj do vekomaj. Amen.

Molitev za nevernike.

Molimo tudi za nevernike (ajde), da
vsegamogočni Bog vzame brezbožnost iz
njih sere, da zapustč svoje malike in se
podajo k živemu pravemu Bogu, in njego¬
vemu edinorojenemu Sinu Jezusu Kristusu,
našemu Bogu in Gospodu. — Vsegamogočni,
večni Bog! ki ne išeš smerti grešnikov,
temuč življenje; sprejmi milostljivo našo
molitev, reši jih službe malikov, in pri¬
pelji jih v svojo sveto cerkev k časti in
slavi svojega imena. Po Gospodu našem,
Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, kteri s teboj
živi in kraljuje v edinosti svetega Duha,
Bog od vekomaj do vekomaj. Amen.

396

Za duše v vicah.

O Bog, Stvarnik in Odrešenik vsili
vernih! Dodeli dušam svojih služabnikov
in služabnic odpušenje vsih grehov, da one
milostljivo odpušenje, ktero so vselej želele,
po bogaboječih prošnjah dosežejo. Kteri
živiš in kraljuješ z Bogom Očetom v edi¬
nosti svetega Duha, Bog od vekomaj do
vekomaj. Amen.

V. Naj v miru počivajo. — O. Amen.

Zdaj pobožno moli pet Oeenašev in pet
Cešenasimarij, potem pa apostoljsko vero.

Litanije vsih svetnikov.

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Bog Oče nebeški,

Bog Sin, Odrešenik sveta,

Bog sveti Duh,

Sveta Trojica, en sam Bog,

Sveta Marija,

Sv. Mati Božja,

Sv. devic Devica,

Sv. Mihael,

Sv. Gabriel,

Sv. Rafael,

' usmili

se nas!

za nas
j Boga prosi!

397

Vsi sveti angelji in arhangelji, za nas Boga
prosite!

Vse svete verste zveličanih duhov, za nas
Boga prosite!

Sv. Janez Kerstnik, za nas Boga prosi!
Sv. Jožef, za nas Boga prosi!

Vsi sveti očaki in preroki, za nas Boga
prosite!

Sveti Peter,

Sv. Pavel,

Sv. Andrej,

Sv. Jakop,

Sv. Janez,

Sv. Tomaž,

Sv. Jakop,

Sv. Filip,

Sv. Jernej,

Sv. Matevž,

Sv. Simon,

Sv. Tadej,

Sv. Matija,

Sv. Barnaba,

Sv. Lukež,

Sv. Marka,

Vsi sveti aposteljni in evangelisti, za nas
Boga prosite!

Vsi sveti učenci Gospodovi, za nas Boga
prosite!

Vsi sveti nedolžni otroci, za nas Boga
prosite!

za nas Boga
prosi!

398

za nas
Boga prosi!

za nas
Boga
prosita!

za nas Boga prosi!

Sv. Štefan,

Sv. Lavrenci,

Sv. Vincenci,

Sv. Fabijan in Sebastijan,

'Sv. Janez in Pavel,

Sv. Kozma in Damijan,

Sv. Gervazi in Protazi,

Vsi sv. marterniki, za nas Boga prosite!
Sv. Silvester,

Sv. Gregori,

Sv. Ambrož,

Sv. Avguštin,

Sv. Jeronim,

Sv. Martin,

Sv. Nikolaj,

Vsi sveti škofje in spoznovavci, za nas
Boga prosite!

Vsi sveti učeniki, za nas Boga prosite!
Sv. Anton,

Sv. Benedikt,

Sv. Bernard,

Sv. Dominik,

Sv. Frančišek,

Vsi sveti mašniki in leviti, za nas Boga
prosite!

Vsi sveti mnihi in pušavniki, za nas Boga
prosite!

Sv. Marij* Magdalena,

Sv. Agata, ( za nas Boga

za nas Boga prosi!

Sv. Lucija,
Sv. Neža,

prosi!

399

Sv. Cecilija, |

Sv. Katarina, ' za nas Boga

Sv. Anastazija, )  prosi!

Vse svete device in vdove, za nas Boga

prosite!

Vsi svetniki in svetnice Božje, za nas Boga
prosite!

Bodi nam milostljiv; zanesi nam, o Gospod!
Bodi nam milostljiv! usliši nas, o Gospod!
Vsega hudega,

Vsega greha,

Svoje jeze,

Nagle in neprevidene smerti,

Skušnjav hudičevih,

Jeze, sovraštva in vse hude volje,

Duha nečistosti,

Treska in hudega vremena,

Šibe potresa,

Kuge, lakote in vojske,

Večne smerti,

S skrivnostjo svojega svetega včlove-
Senja,

S svojim prihodom,

S svojim rojstvom,

S svojim kerstom in svetim postom,

S svojim križem in terpljenjem,

S svojo smertjo in svojim pokopom,

S svojim svetim vstajenjem,

S svojim čudovitnim vnebohodom,

S prihodom Tolažnika svetega Duha,

V dan sodbe,

reši nas, o Gospod!

400

Mi grešniki,

Da nam zaneseš,

Da nam odpustiš,

Da nas k pravi pokori pripelješ,

Da svojo sv. Cerkev vladaš in ohraniš,

Da pastirja apostoljskega in vse cer¬
kvene stanove v svoji sveti veri
ohraniš,

Da sovražnike svete Cerkve ponižaš,

Da našega cesarja obvaruješ,

Da keršanskim kraljem in oblastnikom
mir in pravo enovoljnost daruješ,

Da vsemu keršanskemu ljudstvu mir in
edinost dodeliš,

Da nas vse v svoji sveti službi poterdiš
in ohraniš,

Da naše misli k nebeškim željam po¬
vzdigneš,

Da vsim našim dobrotnikom večne dari
dodeliš,

Da duše naše in naših bratov, bližnjih
in dobrotnikov večnega pogubljenja
rešiš,

Da sad zemlji daš in obraniš,

Da vsim vernim dušam večni pokoj
dodeliš,

Da nas uslišiš,

Sin Božji, j

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;
zanesi nam, o Gospod!

prosimo te, sliši nas!

401

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;

usiiši nas, o Gospod !

Jagnje Božje, ki grehe svetd odjemlješ;
usmili se nas, o Gospod!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Oče naš (i. t. d. tiho).

V. In nas ne vpelji v skušnjavo,

O. Temuč reši nas hudega. Amen.

Molitve po litanijah

Molimo.

O Bog! ki ti je lastno usmiliti se
in prizanesti, usliši naše pohlevne prošnje,
da nas in vse tvoje služabnike, ktere gre¬
hov veriga veže, milost tvoje dobrote odveže.

Usliši, prosimo te, o Bog! našo po¬
hlevno molitev, in odpusti nam grehe, ki
se ti jih obtožimo, da nam dobrotljivo z
odpušenjem vred mir dodeliš.

Skaži nam dobrotljivo, o Gospod!
svojo neizrečeno milost, da nas vsih grehov
odvežeš, in rešiš kazen, ktere za-nje za¬
služimo.

Bog, ki te greh razžali in pokol
potolaži, ozri se milostljivo na prošnje
tebi kličejočega ljudstva, in odverni od

Cvetlice. 26

5<r s»

402

nas šibe zvoje jeze, ki si jih za svoje grehe
zaslužimo.

Vsegamogočni, večni Bog! usmili se
svojega služabnika, našega papeža I., in
vodi ga po potu večnega življenja, da bo
s tvojo pomočjo, kar je tebi dopadljivo,
želel in z vso močjo storil.

Prosimo, vsegamogočni Bog! da tvoj
služabnik, naš cesar I., ki je po tvojem
usmiljenji sprejel cesarsko vladarstvo, naj
tudi prejema rast v vsih čednostih, da z
njimi lepo ozališan more ostudnih grehov
se varovati, sovražnike premagati, in k tebi,
ki si pot, resnica in življenje, dopadljiv
priti.

O Bog ! od kterega pridejo svete želje,
dobre misli in pravične dela, daj svojim
služabnikom tak mir, ki ga svet ne more
dati, da bodo naše serca tvojim zapovedim
vdane, in po zatertem strahu sovražnikov
časi s tvojo pomočjo varni in mirni.

O Bog! vžgi naše serca z ognjem
svojega svetega Duha, da ti bomo s čistim
telesom služili in z očišenim sercem dopadli.

Bog, stvarnik in odrešenik vsih ver¬
nih! dodeli dušam svojih služabnikov in
služabnic odpušenje vsih grehov, da milost¬
ljivo odpušenje, kterega so vselej želeli, po
bogaboječih prošnjah dosežejo.

Začni, prosimo, Gospod! s svojim
Duhom naše dejanje, in spremljaj ga s svojo

403

sveto pomočjo, da se vse naše molitve in
dela vselej iz tebe začno, in iz tebe začete,
tudi v tebi končajo.

Vsegamogočni, večni Bog, ki gospo¬
duješ čez žive in mertve, in se usmiliš
vsili, ktere iz vere in dobrih del za svoje
spoznaš, prosimo te pohlevno , da naj vsi,
za ktere smo se namenili moliti, kteri so
še pri življenji, ali pa so se že iz sveta
ločili, po prošnjah vsih tvojih svetnikov od
tvoje dobrote odpušenje vsih svojih grehov
dosežejo. Po Gospodu našem Jezusu Kri¬
stusu, Sinu tvojem, kteri s teboj živi in
kraljuje v edinosti svetega Duha, Bog ve¬
komaj. Amen.

V. Gospod z vami. O. In s tvojim
duhom.

V. Vsegamogočni in usmiljeni Bog
naj nas usliši. O. Amen.

V. In vernih duše naj po milosti Božji
počivajo v miru. O. Amen.

Molitve

po litanijah pri popoldanji službi Božji ob ne¬
deljah in praznikih, kteri niso Matere Božje .

K svetemu rešnjemu Telesu.

(Kadar je izpostavljeno.)

V. Kruh z nebes si jim dodelil.

O. Kteri ima vso sladkost v sebi.

26 *

404

Molimo.

O Bog! kteri si nam v prečudnem
zakramentu spomin svojega terpljenja za¬
pustil, daj nam, te prosimo, svete skrivnosti
tvojega Telesa in tvoje Kervi tako častiti,
da sad tvojega odrešenja vedno v sebi ču¬
timo. (Kteri živiš in kraljuješ z Bogom
Očetom v edinosti svetega Duha, Bog ve¬
komaj. Amen.)

Za odvernjenje vsih nadlog iu nevar¬
nost.

Vsegamogočni, večni Bog! nebeški
Oče! poglej z očmi svoje neskončne milosti
naše reve in nadloge. Usmili se vsih ver¬
nih kristijanov, za ktere se je tvoj edino-
rojeni Sin, naš Gospod in Zveličar Jezus
Kristus, voljno grešnikom v roke dal, in je
tudi svojo drago Kri na lesu svetega križa
prelil. Po tem Gospodu Jezusu odverni,
milostljivi Oče! zaslužene šibe, sedanje in
prihodnje nevarnosti, punte, vojsko, kugo,
lakoto, dragino, bolezni in žalostne revne
čase.

Vsegamogočni, večni Bog! usmili se
svojega služabnika našega papeža I., in
vodi ga po potu večnega življenja, da bo
s tvojo pomočjo, kar je tebi prijetno, želel
in z vso močjo storil.

O Bog! pastir in vladar vsih vernih!

405

glej milostljivo na svojega služabnika na¬
šega škofa I., ki si ga pastirja naši škofiji
postavil ! dodeli mu, da tistim, čez ktere
je postavljen, z besedo in z dejanjem k do¬
bremu služi, in tako s čedo, ki mu je iz¬
ročena. večno življenje doseže.

Bog, varh vsih kraljestev, dodeli svo¬
jemu služabniku, našemu cesarju I. spo¬
znati in častiti svojo moč, s ktero se so¬
vražnik premaga, da bo, ker je iz tvoje
volje cesar postal, tudi v tvojem varstvu
vselej mogočen.

Razsvetli in poterdi v vsem dobrem
dubovske in deželske oblastnike in gosposke,
da nas bodo na vse to napeljevali, kar
more k tvoji Božji časti, k našemu zveli¬
čanju in k miru in sreči vsega keršanstva
• pripomoči.

Prosimo tudi, kakor hočeš, da nam
je prositi, za svoje prijatle in neprijatle,
za zdrave in bolne, za vse žalostne in revne
kristijane, za žive in mertve.

Vsegamogočni, večni Bog! ki gospo¬
duješ čez žive in mertve, in se usmiliš vsih,
ktere iz vere in dobrih del za svoje spoznaš,
pohlevno te prosimo, da vsi, za ktere smo
se namenili moliti, kteri so še pri življenji,
ali pa so se že s sveta ločili, na prošnjo
vsih tvojih svetnikov od tvoje dobrote od-
pušenje vsih svojih grehov dosežejo.

Dodeli nam, o Bog mirti! pravo edi-

406

nost v veri brez vsega razdertja in ločitve.
Preoberni naše serca k pravi pokori in k
poboljšanju našega življenja. Vžgi v nas
ogenj svoje ljubezni. Daj nam goreče želje
po vsi pravičnosti, da ti bomo kakor tvoji
pokorni otroci v življenji in v smerti pri¬
jetni in dopadljivi.

Tebi, o Gospod! bodi vedno priporo
čeno vse naše dejanje in nehanje, naše delo
in opravilo, naše življenje in naša smert.
Daj nam tvojo milost tukaj vživati, in tamkaj
z vsimi izvoljenimi doseči, da te bomo v
večnem veselji in zveličanji hvalili in molili.
To nam dodeli, Gospod nebeški Oče! po
Jezusu Kristusu, svojem ljubem Sinu, Go¬
spodu našem in Odrešeniku, kteri s teboj
živi in kraljuje v edinosti svetega Duha,
Bog vekomaj. Amen.

V. Božja pomoč ostani vselej pri nas.

O. Amen.

Oče naš i. t. d. Češena Marija i. t. d.
(petkrat.)

Lavre tMe li tanije.

Gospod, usmili se nas!
Kriste, usmili se nas!
Gospod, usmili se nas!
Kriste, sliši nas!
Kriste, usliši nas!

407

Bog Oče nebeški,

Bog Sin, Odrešenik svetd,
Bog sveti Duh,

Sveta Trojica, en sam Bog,
Sveta Marija,

Sveta Mati Božja,

Sveta devic Devica,

Mati Kristusova,

Mati milosti Božje,

Mati prečista,

Mati brez madeža,

Mati nedolžna,

Mati presveta,

Mati ljubeznjiva.

Mati prečudna,

Mati našega Stvarnika,

Mati našega Odrešenika,
Devica modra,

Devica častitljiva,

Devica hvale vredna,
Devica mogočna,

Devica usmiljena,

Devica verna,

Podoba pravice,

Sedež modrosti Božje,
Začetek našega veselja,
Posoda duhovna,

Posoda časti vredna,
Posoda vse svetosti,
Skrivnostna roža,

Turn kralja Davida,

c

za nas
Boga
prosi!

usmili se

408

Turn slonokosteni,

Hiša zlata,

Skrinja miru in sprave,

Vrata nebeške,

Zgodnja danica,

Zdravje bolnikov,

Pribežališe grešnikov,

Tolažnica žalostnih,

Pomoč kristijanov,

Kraljica angelov,

Kraljica očakov,

Kraljica prerokov,

Kraljica aposteljnov,

Kraljica marternikov,

Kraljica spoznovavcev,

Kraljica devic,

Kraljica vsili svetnikov,

Kraljica brez madeža iz¬
virnega greha spočeta,

Jagnje Božje, ki greha sveta odjemlješ;

zanesi nam, o Gospod,

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;
usliši nas, o Gospod!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;
usmili se nas, o Gospod!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Oče naš i. t. d. Cešena Marija i. t. d.

za nas
Boga
prosi!

409

Molitve.

1. K svclcmn rešnjemn Telesn.

(Kadar je izpostavljeno.)

V. Kruh z nebes si jim dodelil.

O. Kteri ima vso sladkost v sebi.

Molimo.

O Bog, kteri si nam v prečudnem za¬
kramentu spomin svojega terpljenja zapu¬
stil, daj nam, te prosimo, svete skrivnosti
tvojega telesa in tvoje kervi tako častiti, da
sad tvojega odrešenja vedno v sebi čutimo.
Kteri živiš in kraljuješ z Bogom Očetom
v edinosti svetega Duha, Bog od vekomaj
do vekomaj. Amen.

2. K sveti Devici, Materi Mariji.

Pod tvojo pomoč pribežimo, o sveta
Bužja porodnica! ne zaverzi naših prošenj
v naših potrebah, temuč. reši nas vselej
vsili nevarnost. O častitljiva in blažena
Devica! naša Gospa, naša srednica, naša
besednica, naša pomočnica. S svojim Sinom
nas spravi, svojemu Sinu nas priporoči,
svojemu Sinu nas izroči.

V. Prosi za nas, sveta Božja porodnica!

O. Da bomo vredni obljub Kristusovih.

410

Molimo.

Svojo milost, prosimo, Gospod! v naše
serca vlij, de, ki smo po angeljevem ozna¬
njenji včlovečenje Kristusa, tvojega Sina,
spoznali, po njegovem terpljenji in križi
častljivo vstajenje dosežemo po Jezusu Kri¬
stusu, Gospodu našem. Amen.

Češena bodi Kraljica.

Cešena bodi Kraljica, Mati milosti,
življenje, sladkost in upanje naše, bodi če¬
šena! K tebi vpijemo zapušeni Evini otroci,
k tebi zdihujemo žalostni in objokani v tej
solzni dolini. Oh oberni tedaj, naša pomoč¬
nica ! svoje milostljive oči v nas, in pokaži
nam po tem revnem življenji Jezusa, bla¬
ženi sad tvojega telesa, o milostljiva, o
dobrotljiva, o sladka Devica Marija!

V. Prosi za nas, sveta Božja porodnica!

O. Da bomo vredni obljub Kristusovih.

Molimo.

Vsegamogočni večni Bog! ki si dušo
in telo častite Device Matere Marije, da bi
vredno prebivališe tvojega Sina biti zaslu¬
žila, s pomočjo svetega Duha pripravil,
daj, da bomo, ki se njenega spomina ve¬
selimo, po njenih milostivih prošnjah pri¬
hodnjega zlega in večne smerti rešeni.

411

3. K svetemu Jožefu.

Glejte, zvesti in modri hlapec, kterega
je postavil Gospod čez svojo družino.

V. Prosi za nas, sveti Jožef!

O Da bomo vredni obljub Kristusovih.

Molimo.

Kaj nam, prosimo, Gospod! zasluženje
ženina tvoje presvete Matere Marije po¬
maga, da, kar naša slabost ne premore,
nam bode po njegovih prošnjah dodeljeno.

4. Za vse potrebe.

Gospod! ponižno te prosimo, razveži
po svoji milosti naših grehov vezi, in ohrani
po prošnjah svoje izvoljene Matere ljube
Device Marije in vsih svojih svetnikov nas
svoje služabnike, naše dobrotnike in naše
pohištvo v vsi svetosti; očisti tudi vso našo
rodovino in naše prijatle od hudobe in grehov,
in napolni jih z lepimi čednostmi; dodeli
nam mir in zdravje, odverni od nas vidne
in nevidne sovražnike, in odženi vse hude
želje; daj nam zdravo vreme in dobro le¬
tino, skaži milost našim prijatlom in nepri-
jatlom, in obvaruj to duhovnijo z vsimi,
kteri v njej prebivajo, kuge, lakote, vojske,
ognja, potresa, povodnji, in dodeli milost¬
ljivo vsim vernim kristijanom, živim in

412

mertvim, v nebeškem kraljestu večno živ¬
ljenje, mir in pokoj. Obvaruj našega pa¬
peža I., našega škofa I., našega cesarja L,
in vso našo duhovsko in deželsko gosposko,
in vse keršansko ljudstvo vsih nadlog in
vsega zlega. In tvoj blagoslov pridi z nebes
na nas, in bodi vselej nad nami. Po Go¬
spodu našem Jezusu Kristusu, Sinu tvojem,
kteri s teboj živi in kraljuje v edinosti sve¬
tega Duha, Bog vekomaj. Amen.

V. Božja pomoč ostani vselej pri nas!

O. Amen.

Oče naš i. t. d Cešena Marija i. t. d.

(Petkrat.)

Zveza z Marijo,

Vsih milost polna Devica in češena
mati Božja, o Marija! ker jaz zavoljo svo¬
jega grešnega življenja nisem vreden, tvoj
sin imenovan biti; ti si pa zavoljo svoje
ljubezni in zvestobe vredna, biti moja mati:
zato iz ljubezni do tebe ponovim ljubez-
njivo zavezo s teboj, in te prosim, naj te
smem vnovič svojo mater imenovati. Res,
izvolim te za svojo mater tako za terdno,
kakor te je kaka bogoljubna duša izvolila
ali te izvoliti in se s teboj skleniti zamore.
Tebi se jaz za svojega lastnega služabnika

413

vdam, tebi zapišem svoje telo in svojo dušo,
tebi dam svojo lastno kri, tako da me nobena
moč od tebe ne bo več ločila. Naj ti, o
Gospa! dopade ta zaveza, sprejmi me za
svojega otroka in zapri me v svoje materno
serce, da bom v vsih svojih revah varno pri¬
bežališč pri tebi imel in enkrat v tvojih rokah,
kakor otrok na maternem naročji, svojo
dušo Bogu izročil. Amen.

Molitev.

O ljubeznjiva Gospa, moja mati! tebi
se vsega darujem, in da se tebi vdanega
skažem, ti danes posvetim svoje oči, svoje
ušesa, svoje usta, svoje serce, in sebe vsega.
Ker sem tedaj tvoj, o dobra mati! varuj
me, brani me, kakor svojo lastnino in po-
sestvo. y  Amen.

(Oe te molitvice s pobožnim in skesanim ser¬
cem zjutraj in zvečer po angeljskem češenji moliš,
zadobiš vsaki dan odpustek za sto dni, in če v mescu
enkrat sv. zakramente vredno prejmeš, in navadne
molitve za odpustke odpraviš, popolnoma odpustek.
(Pij. IX. 5. avg. 1851.)

Molitev za ljubezen do deviške sra-
možljivosti.

O moj Jezus! solze me polijo, ko sli¬
šim od Marijne sramožljivosti, da druzega
spola ni poznala in se je cel6 angelja ustra¬
šila. O lepo te prosim, daj tudi meni to

414

prelepo rožo svete sramežljivosti, da se bom
vsakega slabega znanja skerbno ogibal,
svoje počutke pridno zatiral, svoje truplo
varno prikrival, svoje ude v časti imel, in
se sam in vpričo ljudi tako zaderžal, kakor
se sramožljivi mladini spodobi. O Jezus 1
prosim te, usliši me! Amen.

Molitev za dar ponižnosti.

Jezus! ki si bil krotak in iz serca
ponižen; ki si Marijo zavoljo njene svete
ponižnosti za svojo mater izvolil, ki si zrni-
raj učil, da le kdor se ponižuje, bo povišan,
in kdor hoče biti največi v nebeškem kra¬
ljestvu, naj bo tukaj najmanjši — lepo te

( »rosim, daj tudi meni, da ne bom časti-
akomen, preveč na se deržal in po hvali
ljudi hrepenel; da ne bom nikoli na pervo
mesto silil, temuč rad na zadnje mesto se
usedel, od zdaj na dalje bo moje veselje,
tvoj hlapec biti in drugih ljudi. O Jezus,
prosim, usliši me! Amen.

Molitev za sv. poterpežljivost.

O moj Jezus! kaj vse si terpel, in kako
po krivici si terpel, in vendar nikoli ni jeza
tvojega milega obraza skalila! Prosim te,
daj tudi meni, da bom pohleven, krotak,
poterpežljiv in v vsem, kar me zopernega

415

zadene, tvoji sv. volji vdan. Daj mi, da
bom prav spoznal gnjusobo krivične jeze,
da bom serčno se vojskoval in ne prej
miru si dal, dokler ne postanem tudi jaz tih,
miren in krotak, kakor si ti bil. O Jezus,
prosim, usliši me! Amen.

Molitev za vse ude bratovšine naše
ljube Gospe presv. Serca.

Spodobi se, moj Jezus! ker za druge
molim, da prosim še posebej za svoje druž-
bane, ki so se z menoj vred zavezali, s pre-
ljubeznjivo Gospo presv. Serca spodobno
in pobožno častiti. Milostno se ozri na
našo lepo družbo, in skazi nam obilno svojo
gnado, da se vsega, kar je zoper voljo
naše ljube Gospe presvetega Serca, skerbno
varujemo, svoje serce in svoje truplo čisto
ohranimo in tebe čez vse ljubimo.

O kako srečen sem vendar, ker sem
sklenjen s toliko pobožnimi dušami, in sem
deležen vsih njih molitev in zasluženj. O
moj Jezus! ko jih vidim tukaj v cerkvi,
kako molijo, ko jih vidim pri Božji mizi,
kako so v tebe vse zamišljene, me je sram,
da sem jaz tako raztresen. Ali ker vem,
da tudi zame molijo, imam upanje, da njih
gorečnost bo nadomestila mojo merzloto,
mojo pomanjkljivost. Razlij tedaj, o Go¬
spod ! svojega svetega Duha čez nas vse,
da, ker smo tukaj združeni, bomo združeni

416

tudi v nebesih v tvojem naročji se veselili
vekomaj. Amen.

Pobožnost k sv. Alojziju.

Rimski papež Klemen XII. so vsim,
ki na čast sv. Alojzija šest nedelj zapore¬
doma k spovedi gredo, vredno sv. rešnje
Telo prejmejo in v namen svete cerkve
molijo, popolnoma odpustek dodelili. Ker
je sv. Alojzi poseben varh svete čistosti,
opravljaj rad to pobožnost; moli v ta namen
vsako nedeljo sledečo pripravno mo¬
litev  in 6 očenašev, 6 češenamarij in sicer
pervo nedeljo za sveto čistost; drugo ne¬
deljo za gnado zatajevanja; tretjo nedeljo
za stud do sveta; četerto nedeljo za lju¬
bezen do Boga; peto nedeljo za pobožnost
do terpljenja Kristusovega in do presv.
rešnjega Telesa; šesto nedeljo za večno
zveličanje. Vsako nedeljo pa moli še zraven
tega tudi litanije sv. Alojzija.

Molitev.

Vsegamogočni, usmiljeni Bog! oglej
se po svoji očetovski ljubezni na me, sla¬
bega in revnega tvojega otroka. Naj ti do-
pade ta pobožnost, ktero zdaj opravljam v
tvojo čast, v čast Marije, tvoje presvete
matere in neomadeževane Device in v čast
tvojega zvestega služabnika, svetega Alojzija.

417

Začni, prosim, Gospod! s svojim duhom
mojo pobožnost, in spremljaj jo s svojo
sveto pomočjo, da jo iz tebe začnem in v
tebi končam. Darujem ti to pobožnost v
zahvalo za vse prejete gnade in dobrote,
posebno pa za tiste gnade, k ter e si dodelil
svetemu Alojziju, in po njegovi priprošnji
vsim njegovim častivcem. Ponižno te molim
in prosim, dobrotljivi Oče moj! ozri se mi¬
lostljivo na zasluženje tega velikega svet¬
nika, in dodeli nam tiste gnade in čednosti,
za ktere prosimo za se in za druge, da vsi
skupaj v tvoji sveti ljubezni živimo in umer-
jemo, in da te enkrat s svetim Alojzijem
in z vsimi izvoljenimi v nebesih vekomaj
častimo in hvalimo. Amen.

Litanije

v čast sv. Alojzija.

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

B°g Oče nebeški, j

Bog Sin, Odrešenik sveta, j usmili se
Bog sveti Duh, nas!

Sveta Trojica en sam Bog, "

Cvetlice. 27

418

Sveta Marija,

Sv. Alojzi, ki si od svojih otročjih let
s kerstno gnado zvesto delal,

Sv. Alojzi, ki si bil zavoljo tega od
Boga posebno obdarovan,

Sv. Alojzi, podoba čistosti in nedolž¬
nosti.

Sv. Alojzi, ki si svojo kerstno nedolž¬
nost do smerti brez madeža ohranil,
Sv. Alojzi, ki si zavoljo tega vse svoje
počutite, posebno pa svoje oči skerbno
varoval,

Sv. Alojzi, ki si bežal pred najmanjši
nevarnostjo, kije žugala tvoji čistosti,
Sv. Alojzi, ki si moril svoje telo z naj¬
ostrejši zderžnostjo,

Sv. Alojzi, ki si vse križe in težave v
prid svoje čistosti voljno prestal,

Sv. Alojzi, ki si, da bi ohranil svojo
čistost, sv. zakramente tako pogosto
prejemal,

Sv. Alojzi, ki si ravno iz tega namena
prečisto Devico Marijo tako goreče
častil.

Sv. Alojzi, od cerkve priporočen zgled
svete čistosti,

Sv. Alojzi, ki si bolj obrajtal tiho po¬
nižnost, kakor svetlo časno krono,
Sv. Alojzi, ki si zaničeval svet in nje¬
gove dobrote, da bi toliko bolj go¬
tovo nebesa dosegel,

za nas Boga prosi!

419

Sv. Alojzi, ki nisi večega veselja po¬
znal, kakor moliti in premišljevati
svete reči,

Sv. Alojzi, angelj v človeški podobi,

Sv. Alojzi, mogočen prošnjik in varh
svete čistosti,

Sv. Alojzi, k tebi kličemo zavoljo tvoje
priserčne ljubezni do Jezusa,

Da tudi mi, kakor ti, Jezusa in Marijo
čez vse ljubimo,

Da tudi mi upotrebujemo vse pripo
močke, sveto čistost ohraniti,

Da tudi mi za tega voljo svete zakra¬
mente tolikrat, kolikorkrat je nam
mogoče, prejmemo,

Da se tudi mi vsih nevarnost in prilož¬
nost k nečistemu grehu skerbno ogib¬
ljemo,

Da tudi mi, kakor ti, svoje največi ve¬
selje v molitvi in v svetem premiš¬
ljevanji najdemo.

Da se tudi mi, kakor ti, svoje počutke,
posebno pa svoje oči v berzdan imamo,

Da se tudi mi, kakor ti, v zatajevanji
samih sebe vadimo,

Da bomo do konca svojega življenja
v dobrem stanovitni,

Da bomo srečne smerti umerli,

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemi ješ;
zanesi nam, o Gospod!

za nas Boga prosi!

420

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;
usliši nas, o Gospod!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;
usmili se nas, o Gospod!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Oče naš. Cešena si Marija.

Molitev.

O Bog, delivec nebeških darov, ki si
v angeljskem mladenču Alojziju prečudno
nedolžnost življenja z enako pokoro zdru¬
žil; dodeli po njegovem zasluženji in po
njegovih prošnjah, da, ki ga nedolžnega
nismo posnemali, ga spokornega posnemamo.
Po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.

Naša ljuba Gospa presvetega Jezusovega
Serca, prosi za nas Boga!

421

Hvalna pesem Marije Device.

Duša zdaj moja preslavlja Gospoda!

Čast naj doni mu od roda do roda;

Duh moj se v Bogu močno veseli,
Svoj’mu Zveličarju umerje, živi.

Ker se ozerl je na dekle nižavo,

Peli narodi mu vsi bodo slavo,

Storil velike reči je zame —

Močni, ki sveto je njega ime.

Usmiljenje njega brez konea in kraja
Zmiraj od roda do roda prehaja
Njim, ki postavo njegovo vedo,

Njim, ki mu služijo v strahu, zvesto.

S svojo roko on mogočnost skazuje
Misli visokih ko dim razkropuje;

S sedeža pahne prevzetnost serea,

Nanj pa povzdigne ponižnost duha.

Lačnim dodelil gosti je prijazne,

Pustil bogate je lačne in prazne;
Usmiljeno Izrael v delež sprejel,

Ki mu je služil, obljubam verjel.

Usmiljenja spomnil se v prid je rojakom.
Kakor obetal je našim očakom:
Abrahamu, o usmili se nas.

Njega zaroda na večni bo čas.

KAZALO.

Pervi del. Stran

Naša ljuba Gospa.2

Jutranja molitev.5

Večerne molitve.12

Sveta maša v čast Marije Device Jezusovega

presvetega Serca.17

Sveta maša v čast presvetega Serca. Jezusovega 35

Spovedne molitve .51

Molitev pred spovedjo.53

Molitev po spovedi.56

Obhajilne molitve .60

Molitev pred sv. Obhajilom.61

Molitve po sv. Obhajilu .68

Molitev k naši ljubi Gospej presv. Serca . . 74

Molitev k naši ljubi Gospej presvetega Serca

za srečno smert.75

Molitev pred podobo križanega Jezusa po prejetih
sv. zakramentih.77

Drugi del.

Šmarnice „Naše ljube Gospe presvetega Serca"
za Marijin mesec majnib.79

Tretji del.

Posebne pobožnosti

Pogoje in opravila bratovšine naše ljube Gospe
presvetega Jezusovega Serca ...... 328

Stran

Korist te duhovne družbe .329

Odpustki .329

Svetuje se.330

Praznik.330

Prošnje.331

Sedež bratovšine.331

Litanije naše ljube Gospe presvetega Serca . 332

Memorare ali spomni se.336

Mali rožni venec._ • 337

Zaveza ljubezni  ali devet služb v češenje

presvetega Serca Jezusovega.339

Pervo opravilo — Pospeševavee .344

Drugo opravilo — Odškodovavec.346

Tretje opravilo — Molivec.349

Ceterto opravilo — Ljubeči.352

Peto opravilo — Učenec.354

Šesto opravilo — Darujoči.356

Sedmo opravilo — Služabnik.359

Osmo opravilo — Proseči .362

Deveto opravilo — Goi'eči .365

Častna straža presvetega Serca Jezusovega . . 368
Odpustki za ude častne straže presvetega Serca
Jezusovega, ki se dajo dušam v vicah v prid

oberniti.370

Darovanje častne straže.373

Sveti križev pot.376

Darovanje sv. križevega pota.377

Molitve pri obiskovanji cerkva v svetem letu . 388

Želja po odpustku.388

Molitev k Bogu Očetu.389

Molitev k Bogu Sinu.390

Molitev k svetemu Duhu.391

Molitev k Materi Božji.392

K vsim Svetnikom Božjim.393

Molitev za papeža.393

Molitev za škofa.394

Strah

Splošna prošnja.394

Molitev za nevernike .395

Za duše v vieali.396

Litanije vsih svetnikov.• . . 396

Molitve po litanijah.401

Molitve po litanijah pri popoldanji službi Božji
ob nedeljah in praznikih, kteri niso Matere Božje 403

Za odvernjenje vsih nadlog in nevarnost. . . 404

Lavretanske litanije.406

Zveza z Marijo.412

Molitev za ljubezen do deviške sramožljivosti . 413

Molitev za dar ponižnosti.414

Molitev za sv. poterpežljivost .414

Molitev za vse ude bratovšine naše ljube Gospe 415

presvetega Serca.

Pobožnost k svetemu Alojziju.416

Litanije v čast sv. Alojzija.417

Hv?.".’.a pesem Marije Device .421

Natisnili J. Blaznikovi dediči v Ljubljani.

: ntrjunticn.