SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po poitl prejeman relja: Zi celo lato predplačan 16 (14., za pol leta 8 rld., za žetrt leta 4 f ld., za jedca
meaec 1 gld.40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za eelo leto 12 fld., za pol leta 6 rld., za četrt leta 3 gld., ia jeden mesec 1 rld. f. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 r*d. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
I
Naročnino in oznanila (inserate) »«prejema apravniStvo in ekspedlcija v „Katol. Tiskarni". Vodnikove ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefraakovana pisma ne »sprejemajo.
Vredništvo je v Semenlikih ulicah It. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemii nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne.
i^tev. 136,
V Ljubljani, v torek 16. junija 1896.
Letni It XX1Y.
Državni zbor.
Dunaj, 15. junija.
Poslanska zbornica je imela danes zadnjo sejo v tem zasedanji.
Posl. Pernerstorfer pričetkom seje stavi na vlado kar pet interpelacij glede volitev v bolniške blagajne v Galiciji, ljudskih shodov, kaznilnice v Plznu, zaradi prepovedi shoda v Trutnovem in samomora nekega vojaka pri 3. dragonskem polku.
Posl. Laginja in tovariši interpelujejo vlado zaradi umetnega vina ; grof C o r o n i n i in tovariši radi iednakopravnosti v šolah na Goriškem.
Zbornica nato nadaljuje generalno debato o sla-dornem davku.
Posl. dr. P o 1 a k govori odločno proti zvišanju premije ter zahteva, da vlada odpravi kartele slador-nih baronov.
Posl. T e k 1 y zagovarja premije, češ, da koristijo tudi poljedelstvu. V istem smislu govori poročevalec Kramar.
Nato zbornica s 130 proti 82 glasovom sklene, da prične nadrobno debato, v kateri posl. Hof-m a n ostro biča kartele, ki ne potrebujejo državne podpore.
Posl. dr. L u e g e r očita Mladočehom med glasnimi ugovori, da so obljubili Poljakom glasovati za petrolej, ako ti glasujejo za sladorne premije.
Jako hitro mu odgovarja dr. P a c a k , češ, da Mladočehi niso imeli nobenih tajnih pogovorov glede te predloge.
Dr. Kronawetter naglasa, da bi morali tudi kmetom, ki sade peso, dovoliti primerno podporo, ne pa samo sladornim tovarnarjem.
Posl. Jaworski v imenu Poljakov odločno zavrača trditev Luegerjevo.
Nato je zbornica vsprejela zakon tudi v tretjem branji s 136 glasovi proti 64.
V delegacijo je bil namestu pokojnega posl. Kluna izvoljen V i š n i k a r , njegov namestnik je Kušar. Vršile so se nadomestne volitve v razne odseke, katerih član je bil posl. Klun.
Nato se je nadaljevala razprava o nujnem predlogu posl. S t e i n e r j a , v katerem se vlada po-zivlje, naj umakne zakonski načrt glede disciplinarne preiskave državnih uradnikov in naj postavi na dnevni red predlogo glede službene pragmatike za civilne državne uradnike.
Ministerski predsednik grof Badeni izjavlja, da bi bilo nespametno obravnavati predlogo, katere še ni rešil dotični odsek. V predlogi se vladi očita, da vkljub opetovanim pozivom ne predloži službene pragmatike in da ne postopa dobrohotno nasproti državnim uradnikom. Ta očitanja so pa popolnoma neutemeljena, kajti še nobena vlada ni toliko storila v osmih mesecih, kakor ravno sedanja. Minister na-šteje predloge, katere je izdelala vlada v korist drž. uradnikov. Poleg tega pa 'predloga glede disciplinarne preiskave ne obsega samo kazni in dolžnosti uradnikov, marveč tudi več važnih pravic. Konečno izjavlja minister, da so mu dobro znane vse težnje uradniškega stanu in da bode vlada vsikdar skušala ustreči njihovim opravičenim zahtevam.
Nujnost predloga se potem po daljši debati odkloni.
K sklepu želi zbornični predsednik poslancem prijetne počitnice in izraža nado, da se v jeseni zopet veseli snidejo.
Prihodnja seja se vrši najbrže 15. septembra.
Hrvatski poslanci in hrvatske gmotne zadeve.
Po nagodbi so Hrvati izročili upravo vseh svojih gmotnih zadev dotičnim zajedniškim ministrom, katerim so pa po postavi prideljeni hrvatski odseki. S početka se je še včasi slišalo kaj o delovanju teh odsekov, zdaj se je pa že skoraj na nje pozabilo ter ministri po svojih poznatih načelih za Hrvatsko upravljajo z vsemi gmotnimi zadevami. Koliko tožb se že ni slišalo radi takega samovoljnega ravnanja, vsled katerega blagostanje Hrvatske toliko trpi, in od nikoder ni nobene pomoči.
In ravno hrvatski poslanci na ogerskem zboru, od katerih je narod pričakoval pomoči v gmotnih zadevah, so se izneverili tudi v tem pogledu svojemu naroda. Le-ti poslanci so pred desetimi leti pri obnovi financijalne nagodbe popustili Mažarom brez vsake potrebe, da dobiva Hrvatska od tega časa od svojih dohodkov le 44 % mesto poprejšnjih 45%. Ti poslanci so privolili na odkup regalnega prava na veliko škodo Hrvatske, ker se je na ta način dohodek vseh hrvatskih občin z uvedenjem takozvane državne točarine tako zmanjšal, da morajo zdaj mnoge občine velike naklade na državne davke pobirati, kar poprej ni bilo potrebno. Ravno ti poslanci so dozvolili, da se veliki dohodki odškodnine, ki so po postavi pripadali le Hrvatski, podele kakor vsi drugi dohodki med Ogersko in Hrvatsko. Ti poslanci niso nikdar zahtevali na ogerskem zboru, da se naše reke uredijo, močvirja izsuše, potrebni prekopi prekopajo, sezidajo potrebne železnice, posebno ona, ki bi zvezala Hrvatsko z Dalmacijo ; tudi; se niso nikdar zavzeli, da se uvede pravična tarifna politika na naših železnicah, po katerih se naša roba izvozi mnogo dražje nego ogerska; za napredek naše industrije se še ne zmenijo, pa tudi ni nič čudnega, da so skoraj vsa večja podjetja v tujih rokah, ker državna pomoč pri nas ni poznata za take svrhe.
Kako se gospodari z našimi šumami, ne vprašajo naši poslanci nikdar, in vendar bi se od mnogoštevilnih milijonov, kateri se dobivajo od državnih šum, moralo storiti tudi kaj za Hrvatsko. Pri razprodaji teh državnih šum ravnajo ministri po navadi po svoji volji na škodo hrvatskih podvzetnikov, ki ne morejo tekmovati z velikimi tujimi družbami, in tako pridejo največi kosi šum v tuje roke, in sicer navadno za manjšo ceno, nego bi jo mogli dobiti domači kupci.
O tem so hrvatski časopisi muogo pisali in klicali na pomoč tudi naše državne poslance, ali nobeden se ni zglasil. Ko je lani grozna povodenj dvakrat pokončala velik del ravna Posavine, pričakoval je ondotni narod z vso pravico v svoji bedi državne pomoči; ali le te ni dobil, saj se od hrvatskih poslancev še nobeden zmenil ni za te siromake. V ogerskem zboru se bode obnovila neka revizija katastra in po tem tudi državnega davka zemljiščnega in hišnega, kakor tudi obrtnega. Znano je, da je na Hrvatskem zemljiščni davek razmerno veči nego na Ogerskem, če tudi je zemlja pri nas razun Sla-
vonije manje plodna, a vrh tega po ravnicah radi neurejenih rek zapuščena. Ta revizija je za Hrvatsko velike važnosti, ker zdaj je priložnost, da se odstrani ta krivica, ki tare Hrvatsko že toliko let. Ali malo imamo nade zato.
V omenjeni odbor je namreč izvoljen od hrvatskih poslancev Gjurkovič, ki se ni nikdar bavil s takim poslom, pa tudi ne pozna gospodarskih naših odnošajev, saj je znano, da ta mož sedi v redakciji dunajske „Presse", kjer grdi, če je treba, ne samo Hrvate, nego tudi ostale Slovane. Med 43 našimi poslanci bi se bil vendar našel jeden posestnik, ki bi gotovo bolj razumel taka vprašanja nego Gjurkovič; ali Mažari so hoteli ravno njega, da morejo po svoii mili volji odločevati v tej za Hrvate prav osodepolni zadevi. Z glasovanjem svojim za proslavo mažarskega milenija so hrvatski poslanci naprtili hrvatskemu narodu razun narodne sramote Še tudi veliko gmotno breme, kajti po tej postavi bo prisiljena tudi Hrvatska plačevati stroške za to svečanost, premda je le mažarska in ne njena. Kako je pa z našim krasnim Primorjem ? Je li se ga kedaj spominjajo naši poslanci ? Nikar ne vprašajte. Izročili so ga popolnoma Mažarom.
Za Senj je sicer jeden poslancev izposloval, da se je tamkaj postavila tovarna za tobak, ali o kakšnem preporodu pomorske trgovine v tem nekdaj znamenitnem trgovskem mestu, ni niti spominka. Ravno taka je z vsemi ostalimi primorskimi kraji, ki propadajo vsi na račun Reke, kjer je centrali-zovana vsa trgovina. Ti odnošaji so popolnoma nenaravni in napereni le proti hrvatskemu prebivalstvu teh krajev, ki so vsi vezani na morje.
Na račun Reke, te nezal^valne hčeri hrvatske, zanemarjeni so vsi oni^fetaji, vender pa pričakujejo še vedno pomoči od Hrvatske^saj spada še vse Pri-^moïje razun Reke pod upravo hrvatske vlade. Ali ^ le ta ni v stanu, da spremeni pota trgovini, kajti ž njo^ospodarijo Mažari. Tako je tedaj tudi Primorje prodano v mažarsko oblast. Tako je zdaj pravi gospodar tega kraja Mažar, kateremu naši poslanci niso znali o pravem času pota zapreti, nego mu celo prepustili glavno mesto Reko proti jasni postavi. Mažar pa tudi še s sedanjim položajem ni zadovoljen. To sedanje nepostavno stanje hoče spremeniti v postavno po njegovih nazorih. Ker se to ne da s silo, hoče on doseči z raznimi zakoni, ki se kujejo pa le v ogerskem zboru, brez ozira na hrvatski, saj dobro vé, da bodo hrvatski poslanci pritrdili vsemu, kar on heče. In zdaj je zato zopet lepa priložnost.
Za reškega guvernerja se ima sezidati lepa palača, ali to se mora zgoditi le po posebnej postavi. In zakaj to ? Zato, da pride v tej postavi naslov reškega guvernerja, ki si ga je do zdaj nepostavno prisvajal, v to postavo in da postane tako veljaven tudi za Hrvate. V tej postavi je nimreč naslov reškega guvernerja razširjen v guvernerja reškega in ogersko-hrvatskega Primorja. Ta naslov pa je popolnoma nepostaven, ker ga ne pozna nagodba od 1. 1868, nego ga hočejo Mažari pri tej priložnosti uzakoniti, četudi bi se morale vse take spremembe le v sporazumku s hrvatskim saborom zgoditi. Ali Mažari zdaj že tudi za take stvari nobenega ne vprašajo, ker znajo, da se da vse tudi po nepostav-nem potu doseči. Radovedni smo, če se bode katerj

hrvatski poslanec oglasil proti temu naslovu, ko se bo o njem razpravljalo. Po dosedanjem izkustvu ne pričakujemo od naših poslancev toliko poguma. Ne bo dolgo, da bode naslov guvernerja reškega razširjen tudi v guvernerja hrvatskega Primorja, kakor je to bilo že za cesarja Jožefa II. In za vse take žalostne vspehe se imajo Hrvati zahvaliti svojim lastnim poslancem, ki so zgubivši svoj narodni ponos, prodali Hrvatsko Mažarom tudi v gmotnem pogleda.
Politični pregled.
V Ljubljani, 16. junija.
Splošno iz delegacij. Gotovo ni bolj dobrosrčne parlamentarne skupine, kakor sta avBtroogerski delegaciji. Z največjo mirnostjo poslušati vsakovrstni razpravi in sta z vsem zadovoljni, karkoli se jima predloži. Skupna vlada jima predloži proračun; zunanji minister pripoveduje spoštovanim delegatom, kako se počuti turški sultan in drugi potentatje ter jim slika razmerje avstro-ogerske monarhije do zunanjih držav s pripombo, da je to razmerje zelo ugodno. Ako delegatje žele, pojasni jim zunanji minister tudi podrobnosti o razmerju monarhije do Srbije in Bolgarije. Nato se debata zaključi in na vrsto pride skupni vojni minister. Ta postopa zopet tako kakor vsi možje, ki načelujejo vojnim silam, on potrebuje vedno več denarja. S par jedrnatimi stavki je zahteva utemeljena. Delegatje navadno nimajo nikakega pojma o vojakih in vojaštvu sploh, poslušajo toraj zelo radovedni zanimiva pojasnila in dovolijo vse, kar se zahteva. Zanimiva „debata" je zopet pri kraju. Konečno nastopi še skupni finančni minister, ki je pravo za pravo minister za Bosno in Hercegovino. Gospod Kallay poroča o novi Avstriji, o krasnih razmerah, ki vladajo v okupiranih deželah, ter pripomni, da imenovani deželici pokrivati vse stroške iz lastnih dohodkov, — iz-vzemši seveda stroške za vojaške potrebe. S tem je končana cela razprava. V letošnjem zasedanju se je pa še bolj pokazala dobrosrčnost delegatov. Člani ogerske delegacije so bili namreč tako prijazni, da niso zahtevali, da bi minister za zunanje zadeve ponovil svojo izjavo v avstrijski delegaciji, s pripombo, da so o vsem že prav dobro podučeni iz raznih časniških poročil.
Francija. Melinejeva vlada ima sedaj dovolj prilike, da očitno pokaže svojo barvo nasproti soci-jalističnemu počenjanju. Kakor znano, je mestni svet glavnega mesta Pariza in tudi drugih provincijalnih mest večkrat dovolil ogromne svote v podporo stav-kujočim tovarniškim delavcem. Ta način podpiranja revnih delavskih trpinov bi bil vsekako hvalevreden, ko bi ne tičalo za tem nekaj, kar jasno osvetljuje grdo sebičnost socialističnih vodij. Mestu Parizu in tudi več drugim mestnim občinam načelujejo ali imajo vsaj večino socijalistični odborniki, ki bodisi posredno ali neposredno naščuvajo delavce, da ustavijo delo, ter jim nato dovoljujejo velike svote iz mestne blagajne, od katerih se pa velik del prime le mestnih odbornikov. Pogosto so ti delavski „prijatelji" tako predrzni, da prevzamejo sami vodstvo stavke, katero so pričeli delavci iz lastne inicijative, in se na ta način okoriščajo na stroške mestne občine. Tako je parižki mestni svet zopet sedaj dovolil 10.000 frankov za stavkujoče delavce Limogeške porcelanske tvornice. Prejšna ministerstva, posebno pa zadnje Bourgeoisovo ministerstvo so taka poče-njanja molče odobravala in vsled tega so posnemala vzgled parižkega mesta tudi druga provincijalna mesta in je prišla imenovana podpora splošno v navado. Socijalistični vodje pri tem činu ne izmozga-vajo samo ubogih delavcev in jih uropajo najpo-trebnejega zaslužka, marveč še posamnim občinam znatno škodujejo. Melinejeva vlada mora sedaj pokazati svoje stališče nasproti krivičnosti socialističnih matadorjev.
Baratieri nedolžen. Nikakor nas ni izne-nadilo včerajšno brzojavno poročilo, da je vojno sodišče oprostilo vsake kazni bivšega poveljnika italijanske armade v Abesiniji, kajti ozirati se je moralo pri razsodbi na važneje momente. Ko bi bil general Baratieri obsojen v desetletno ječo, kakor je formelno predlagal odvetnik Bacci, tedaj bi gotovo ne bil miroval, dokler bi ne bili kaznovani tudi oni faktorji, ki so gledd sramotnega poraza več zakrivili, kakor pa general Baratieri, ki je igral takorekoč le ulogo slepega orodja. To lisjaku Crispiju gotovo ni bilo neznano in je to priliko znal tako porabiti, da
je bil sam rešen iz zadrege. V izjavi predstojnika vojaškega sodišča se glasi, da Baratieri ni mogel biti odgovoren za podjetje, za katero je imel premalo zmožnosti, dalje pa sodišču niso na razpolago zadostni dokazi za njegove prestopke. Konečno se pa obžaluje, da se ni izročilo vrhovno poveljstvo v take roke, ki bi bile zmožne za tako podjetje. S tem je toraj rešeno nesrečno afriško vprašanje.
Vstaja na Kubi. Odločni general Weyler je konečno vender-le uvidel, da ne more biti kos vedno večjim četam kubanskih vstašev. D& bi pa svet prepričal, da se ne boji vstašev in da toraj ti niso vzrok, da se za nekaj mesecev opusti nadaljno vojevanje, je pozval k sebi vse španjske generale na Kubi ter jih podučil, kako jim je postopati v prihodnjosti. Takoj nato pa je brzojavil minister-skemu predsedniku, da je shod španjskih generalov sklenil za nekaj časa opustiti vojno akcijo, ker je nastopilo deževno vreme, ki bi jako neugodno vplivalo na španjsko armado. Ob jednem pa pripoveduje o nekem napadu generala Castellano na vstaško četo pod vodstvom Gomeza, katera je izgubila veliko število mož. Na ta način, pravi general Weyler nadalje, se je zelo zmanjšalo število vstašev in ne bode teško, po preteku nekaj mesecev jih popolno premagati in ukrotiti. Takoj za tem pa priporoča vladi, naj za jesen pripravi 40—60 000 mož, da mu bo mogoče tem vspešneje odbijati napade vstaških čet. Odločni in zmagoslavni general s tem sam pripozna, da so vstaši še zelo močni. Vsak razsoden človek mora torej uvideti, kako se slepi s takimi poročili španjsko prebivalstvo, ki mora doprinašati ogromne žrtve le zato, da se po nepotrebnem preliva kri domačih sinov.
Dnevne novice.
V Lj u bi j a n i, 16. junija.
(Državni zbor.) Včeraj so se razšli državni poslanci po sklenjenem zakonu glede davka na sladkor. Državni zbor sedaj ne bo razpuščen, marveč se snide, kakor vlada sedaj misli, okoli 16. septembra ter zboruje do novega leta, da dovrši v zbornici razpravo o letnem poročilu. Meseca februvarja se najbrže zaključi zborovanje in razpišejo nove volitve.
(Z Dunaja) se nam poroča: Sv. maše, katero je pri Šotih v pondeljek daroval opat in poslanec Treuinfels za umrlega kanonika in poslanca Kluna, se je vdeležilo zelo veliko državnih poslancev. Člani konservativnega kluba z načelnikom grofom Hohen-wartom so bili skoro vsi navzoči, tudi je bilo videti več članov katoliške ljudske stranke in članov slo-vensko-hrvatskega kluba. Poleg teh so bili pričujoči: minister dr. Rittner, predsednik zbornice baron Chlumecky, podpredsednik vitez Abrahamovic in poslanci Peric, Spinčič, Troll, Kohler, dr. Beer itd.
(Umrl) je danes v Ljubljani slavnoznani glasbenik g. Anton N e d v e d po dolgi bolezni. Bil je profesor petja na učiteljski pripravnici. Njegovo ime ostane v trajnem spominu vzlasti z ozirom na njegove zasluge v cerkvenem in narodnem glasbenem slovstvu. — Naj v miru počiva!
(Iz Oorjan) 15. junija. Novica o nepričakovani nagli smrti kanonika Kluna se je z opravičeno žalostjo vsprejela povsod na Slovenskem, posebno pa še tukaj v Gorjah, kjer je ranjki služil za kapelana nekaj čez poldrugo leto. (Od oktobra 1865 do aprila 1867.) Dasiravno je bila kapelanska služba v Gorjah takrat slaba in pičla, se mu je zavoljo častitljivega župnika Karola Tedeschija, dobrih ljudi in prijazne okolice vendar toliko priljubila, da je pozneje še večkrat prišel pogledat svojo nepozabno prvo kape-lanijo. Tako je leta 1883 blagoslovil zastavo novega Gorjanskega doma; bil je navzoč o priliki birmo-vanja 26. julija 1888 in pokopal je 27. decembra tistega leta župnika Tedeschija. Posebno pa je spomina vredno, da je 18. in 19. avgusta leta 1890 tukaj praznoval z duhovnimi sošolci 251etnico svojega mašništva in pri tisti priliki blagoslovil novo Gorjansko pokopališče. — Vsled tega in svojega političnega delovanja je bil v Gorjah dobro znan, in toraj ni čuda, da je glas o njegovi smrti tukajšnje ljudstvo z britko žalostjo napolnil. Ljudje kar niso mogli verjeti, da je priljubljeni, na videz tako čvrsti kanonik zares umrl. Svoje spoštovanje in ljubezen do ranjkega so s tem skazalt, da so nekateri šli k njegovemu pogrebu v Ljubljano dne 11. t. m., (med drugimi župan Zumer, posestniki: Poklukar, Vinko Jan, Zalokar), pa da so se v prav obilnem številu vdeležili mrtvaškega opravila, ki se je v tu-
kajšni cerkvi vršilo za njega dne 15. t. m. Cerkev je bila skoraj polna, kakor kakšno nedeljo. Iz tega se vidi, da je ranjki tudi tukaj zapustil najboljši spomin in da njegovo zgubo posebno biitko občuti Še Gorjanska župnija.
(Ia Črnomlja) 15. junija: Lueger pač na vse jako vpliva. Celo slovenski Lueger ga je začel posnemati. Cul je namreč, d& je bil dunajski podžupan v Gradcu in v Gorici; precej se vzdigne tudi naš Lueger dolenjski — dr. Slane in se pripelje v najbolj antiliberalno — hočem reči liberalno dolenjsko mesto Črnomelj. Črnomaljci bi mu pač naredili razsvetljavo zvečer, da bi vedeli poprej — a dr. Slane bi to slavlje tudi gotovo odklonil, ker njemu se smili revno ljudstvo, kakor je že sploh znano. Zvečer se pa zbere Še pred šesto uro v salonu — drvarnici — cvet inteligence in tam prerokuje dr. Slane tričetrt ure v slovenskem jeziku in ni mu zmanjkalo besedij. Misli so bile pač vedno iste, kakor so že pri njem navadne. Slavna gospoda je jako ponižno odobravala vse, kar je govoril ta gromoviti advokat. Zvečer pa, ko se je bilo treba odločiti, ali gremo domu, ali ostanemo tu, se vzdigne nek gospod rekoč : Slavna gospoda, predlagam nocoj splošen „krok" dr. Slancu na čast. — Jednoglasno vsprejeto. Predlaga še dr. Slanca za oberkrokarja — v Metliki bo dobil pa medaljo. Kakšno medaljo so mu prisodili, dosedaj še tu ni znano, pač pa bo hud maček. Gospod je pač vedel, zakaj je tako počastil bogatega advokata, ker pilo se je zjutraj do treh v Črnomlju, kjer se je pred nedolgim časom po mestu bobnalo, da morajo biti gostilne zaprte ob 11. uri. Pa saj je bil tajnik slavnega županstva pričujoč, tedaj je dal lahko on dovoljenje. Dr. Slane res vse očara. Se celo adjunkt Bučar, ki se sicer drži resno, je ta dan tekel iz drvarnice v kovačnico kričoč: Kje so moje citre, prinesi mi citre. Zopet nazaj teče, ker škoda je vsakega trenotka. Zdaj se je šele lepo govorilo in pilo. Običajni „zapfenstreich" pa celo pozabi in se čisto nič ne zmeni za tako visokega gosta. Sam gosp. S. priteče in jim veli, naj gredo počastit dr. Slanca, češ, ne bo vam žal, in res ni bilo zastonj. Ponižno jedno narede pred salonom ; a gospod advokat, ponižen kakor vedno, jih pokliče v drvarnico v salon in tamkaj se je godlo in pilo na čast in račun dr. Slanca do nedelje zju-tiaj do treh. — Dolenjci, ako pride k vam gospod Lueger — dr. Slane, sedaj veste, kako ga morate počastiti — z bando in pa s krokom. Izvolite ga pa tudi vedno za oberkrokarja — ne bo vam žal.
(Nagla smrt ) Zadnjo nedeljo, 14. dan t. m. bil je Gregor Skalar, p. d. stari Ferjanček, iz Medna, fare šentviške nad Ljubljano, zjutraj še popolnoma zdrav v Preski. Domov idoč obljubil je svoji hčeri, da pride popoldne k njej. Toda pol ure pozneje ulije se mu pod Medanskim hribom kri, in 601etni mož obleži na mestu, od koder so potem mrtvega domov odpeljali.
* *
(Iz Branice) 12. junija. O spomeniku barona A. Cehovina. Čudom smo se čudili tukaj v Braniški duhovniji, ko smo dobili po naključbi 68. štev. tržaške „Edinosti", v kateri govori vsem zgani dopisnik, „da se bode v rojstni hiši barona Cehovina vzidala le spominska plošča, dočim se bode spomenik sam drugje v še nedoločen kraj postavil, češ, da bi bil v rojstnem kraju v zaprtem kraju, in pa zato, češ da Branica, rojstni kraj Cehovinov, se ni izkazala z doneski za spomenik". — Kar zadeva prvo podmnenje je neresnično, da bi bil kraj blizo rojstne hiše zaprt kraj, ko že zdaj gre mimo dobro obiskovana občinska cesta, ki se bode, v par letih gotovo dodelana, v skladovno premenila, pelja-joča na bliženco po lepi ravnini v Gorico, kamor se bo lehko pripeljalo v dveh urah. Dalje je prostor pred rojstno hišo Čehovinovo, v kateri gospodari zdaj "njegov vredni unuk, na dolgo in široko v lasti poslednjega, — ravno pred vasjo: „Dolanci" — ter je poslednji tudi pripravljen, ne le dati brezplačno toliko prostora, kjerkoli in kolikorkoli si ga bode dotični odbor za spomenik izvolil, ampak tudi še denarni donesek 50 gld. — Ravno kar se tudi namreč podpisujejo denarni doneski po naši braniški cerkveni občini za isti spomenik in v kolikor mi je do zdaj znano, bodo isti veči, kakor v katerikoli drugi domoljubni občini na Goriškem. Sledujič bi bilo postavljenje spomenika kje drugod tudi ža-lenje unuka in vseh sorodnikov, katere je pokojnik tako zelo ljubil v svojem življenju, in bilo bi tudi proti prvotnemu namenu, razglašenem v dotičnem vabilu. Zato smo prepričani, da se to ne bode zga-
dilo in se tudi ne sme zgoditi, ker bilo bi tudi brez vsega pomena. Slednjič, ako bi bilo dano upra-šati pokojnika po kraju, bi si gotovo izvolil blizo rojstne hiše ; saj ima že enega dovolj ? p t a j e m kraju, na grobu, na pokopališču v Badenu pri Dunaju.
*
* *
(Razstave rokodelskega orodja), pomožnih strojev, motorjev in materijalij za malo obrt v Cernovicab. Kuratorij bukovinskega obrtnega muzeja v Černovicah priredi od 25. oktobra do 23. novembra t. 1. razstavo rokodelskega orodja, pomožnih strojev, motorjev in materijalij za malo obrt. Oglasila za udeležbo k razstavi je vposlati ravnateljstvu obrtnega muzeja do 15. julija t. 1. Najemščine za prostor ne bo nobene plačati. Z* prevažanje razstavnih predmetov je v tuzemstvu dovoljeno 50 % znižanje. Natančnosti je povzeti iz občnih določil, ki so vsakemu na ogled v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. C. kr. trgovinsko ministerstvo je naznanilo trgovski in obrtniški zbornici, da mu je c. in kr. ministerstvo za vnanje stvari sporočilo, da se vsled naznanila francoskega poslaništva na Dunaji vrši letos drugi občni kongres za kemijo v Parizu od dne 27. julija do 5. avgusta. Ta kongres priredi društvo francoskih kemikov sladkorne in alko-holske industrije pod pokroviteljstvom francoske vlade. Kdor želi program temu kongresu, naj se obrne na M. Frangois Dupont, glavni tajnik kongresa ali na M. Auguste Eclancher, Pariš Boulevard de Magenta 156. Tudi oglasila za pristop je na ta dva gospoda poslati.
(V 187 letno ječo obsojen.) Spanjska kraljica je pomilo8tila te dni nekega Ramon Diaz Jimeneza, ki je bil že 18 let v ječi in katerega so obsodila razna sodišča radi sleparij in goljufij v 187 letno, 5 mesečno in 15 dnevno ječo. Pomiloščenec je lahko vesel, da mu ni tr6ba Se celih 169 let sedeti v ječi.
(Ameriške novice.) Države Jow», Illinois, Mi-chingan in Kansas je obiskal 25. maja po noči grozen vihar, ciklon, ki je provzročil velikansko škodo. Ubitih je nad 50 oseb, ranjenih pa gotovo še je-denkrat toliko. Skoda na posestvih se ceni nad jeden milijon dolarjev. Reke so čudovito naglo narastle in preplavile veliko obdelanega polja. Več poslopij je porušenih. Zelezničui promet je ustavljen. — V Minneapolisu, Minn, je razsajal 26. maja velik požar, ki je vpepelil sedem večjih trgovinskih poslopij in veliko število manjših hiš. Ognjegasci so delali skoro tri ure neprestano in niso mogli razun zidovja rešiti ničesar. Skoda Še ni cenjena. — V Viktoriji, B. C. se je 26. m. m. udri most, po katerem je peljala električna poulična železnica. Voz s 100 osebami je zdrčal več sto čevljev globoko v vodo, od katerih so jih rešili 61, in še ti so več ali manj ranjeni. — Vihar s točo, gromom in bliskom je obiskal 24. maja popoludne mesto Devils Lake. Izmej poslopij je najbolje poškodovana katoliška cerkev in bolnišnica sv. Vincencija in Pavla. — Novo katoliško cerkev prično letos graditi v Eveleth, Minn.
(Telefon v Abesiniji.) Kralj Menelik je naročil bruseljskemu elektrotehniku Mourlonu, da s telegrafom in telefonom zveže vsa glavna mesta v Abesiniji. Stebri so že postavljeni 1100 kilom. daljave. Kralj je vsakemu zapretil s smrtjo, kdor poškoduje brzojavne ali telefonske naprave.
Društva.
(„Glasbena Matica") vabi gosp. člane pevskega zbora k skušnji za žalostinke, koje bode pela pri pogrebu svojega častnega člana, nepozabnega slovenskega skladatelja gospoda Antona N e d-v é d a. Skušuja se vrši danes in pa jutri, vsakokrat ob 8. uri zvečer v prostorih društvene šole.
(Za ustanovitev kluba biciklistov ljubljanskih obrtnikov) bode jutri ob 8. uri zvečer razgovor v Hafnerjevi pivarni (dvorana). Interesenti ter prijatelji kolesarskega športa se vabijo k razgovoru.
(Mestna hranilnica v Radovljici.) Včeraj se je otvorila novo ustanovljena mestna hranilnica v Radovljici. — Hranilnični odbor, gosp. okrajni glavar kot cesarski komisar hranilnice in g. okrajni sodnik udeležili so se sv. maše. — Pri otvoritvi naglašal je g. župan kot predsednik upravnega
odbora ter ravnateljstva hranilničnega, da je hranilnica kot obče koristni zavod neprecenljivega pomena za občino, in povabil k neutrudnemu sodelovanji, ter zaklical trikrat „Slava" presvitlemu cesarju. Gosp. cesarski komisar naglašal je, da je od visoke vlade poklican čuvati o izpolnjevanji pravil, da pa hoče hranilnico kot občekoristni zavod tudi vsestranski podpirati. — Prvi dan se je uložilo 5851 gld. 21 kr.
(Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani) imelo je v nedeljo do-poludue v mestni dvorani pod predsedstvom gospoda Emerika Mayerja svoj letošnji občni zbor, ki je bil mnogobrojno obiskan, h letnega poročila, ki je bilo brez ugovora odobreno, posnamemo, da je imelo društvo koncem lanskega leta 579 članov. Tudi denarni vspeh bil je vkljub znatno pomnoženim troškom povoljen. Kakor vsako leto darovala je kranjska hranilnica društvu tudi iaui 300 gld., v Gradcu umrli zasebnik Anton Spalek zapustil mu je 2000 gld., a trgovski ples prinesel je društveni blagajni 1501 gld. čistega dobička. Društvena bolniška blagajna imela je lani 8732 gld. 8 kr. dohodkov in 2247 gld. 11 kr. presežka; podpo/na blagajna 5680 gl. 40 kr. dohodkov in 4193 gl. 43 kr. presežka. Društveno premoženje znaša 1 0 0.7 5 3 gl. 9 5 kr. Od ustanovitve društva pa do konca lanskega leta izdala se je v društvene svrhe lepa svota 129.164 gld. 57 kr. Dne 23. junija lanskega leta otvorila se je nova društvena bolnica v hiši usmiljenih sester v Udmatu slovesnim načinom. Pri tej priliki poklonil je gospod F. S o s s za bolnico oljnat portret gospoda M. Treuua v priznanje njegovega že 50 letnega delovanja v korist društva. Občni zbor odobril je računski zaključek, ko je revizijski odbor izjavil, da je pregledal društvene knjige in blagajno ter našel vse v popolnem redu; odobril je nadalje več že izplačanih podpor v skupnem znesku 1130 gld. ter za tekoče leto dovolil dvema prošnji-koma po 300 gld., dvema po 240 gld. in jednemu 180 gld. podpore. V zadevi nekega člana, ki se je pritožil na občni zbor, odobril je le-ta postopanje ravnateljstva, sicer pa je stvar bila že zastarela. Konečno vsprejel se je gospoda Ledenika predlog, naj se društvena pravila prenarede tako, da se oni članovi, ki bi hoteli društvo zlorabiti, lahko izključijo iz društva. V revizijski odbor bili so per acclamationem zopet izvoljeni gospodje : J e n i č Alojzij, Ledenik Alfred in Zupanec Vrban. Potem je zaključil predsednik občni zbor.
(Mestna hranilnica v Radovljici.) V razglas tega novega zavoda urinila se je neljuba pomota. Imenovan je med člani ravnateljstva tudi nadučitelj Andrej Pečar, zares je pa član ravLatelj-stva nadučitelj g. Andrej G e r č a r.
(S loven, pevsko društvo v Ptuju.) Odbor „Slov. pevskega društva v Ptuju" je sklenil po določilu § 13. društvenih pravil, da se osigura umetniški uspeh letošnjega velikega pevskega koncerta na dan Velike maše v Brežicah, najeti spretnega kapelnika za pevske skušnje, skupno pevsko skušnjo in koncert sam, ter je določil za zdaj Ljubljano, Brežice, Celje in Ptuj, kjer se bodo vršile prve dni meseca avgusta 1896 1. skupne pevske skušnje posameznih pevskih skupin v navedenih okrajih. Pri določitvi dneva in ure za pevske skušnje v Brežicah in Celju se hoče odbor, kolikor mogoče na dotične krajevne razmere in druge ugodnosti, ki bi ugajale prizadetim čestitim pevkam in pevcem, ozirati, odbor želi, da se mu kmalu in pravočasno glede dneva in ure za skupne pevske skušnje od poklicane strani iz Celja in Brežic najprimernejše nasvetuje. Cestitim gospodom poverjenikom in nekaterim obče znauim rodoljubom in prijateljem našega pevskega društva smo poslali „poziv" z nabiralno polo. Prosimo jih uljudno, da se potrudijo in skrbe za to, da pridobe društva za tekoče leto 1896 med slovenskim občinstvom dotičnega okraja mnogo udov; pri nabiranju društvenine ne bodite preveč tesnosrčni in strogi, „množina tudi izda, če ne teče, pa kaplja". Tudi mali prostovoljni doneski (§ 23 c pravil) se hvaležno sprejemajo. Nabiralne pole z denarjem vred naj se blagovolijo najdalje do 5. avg. t. 1. odboru v Ptuju vposlati.
Odbor „Slov. pevskega društva v Ptuju".
Telegrami.
Slovenska Bistrica, 16. junija. Osebni vlak je zadel ob stoječe prazne vozove. Štirje vojaki so bili hudo ranjeni, dva od teh sta umrla. Vozov je 12 razbitih.
Gradec, 16. junija. Danes zjutraj ob 5. uri je dospel z Dunaja ministerski predsednik grof Badeni. Na kolodvoru ga je pričakoval ces. namestnik marki Bacquehem z mnogimi civilnimi in vojaškimi dostojanstveniki. Jutri odpotuje v Ljubno.
Budimpešta, 16. junija. Posl. Mesz-lenyi interpeluje jutri opetovano ministerskega predsednika radi antisemitskega postopanja nasproti Mažarom. Govori se tudi, da namerava neodvisna stranka prirediti velik ljudski shod, na katerem se bode posvetovalo o potrebnih korakih.
Pariz, 16. junija. Ministerski svet se je pečal včeraj z odlokom nekaterih županov, ki so prepovedali obhod na dan sv. li. T„ kateri se je pa vkljub prepovedi vršil. Ministri so sklenili, da se mora vršiti preiskava. (!)
Baroelona, 16. junija. Do sedaj so aretovali 200 anarhistov. Ministerstvo je so-stavilo zakonski načrt proti anarhistom, katerega predloži danes v senatski zbornici.
Berolin, 16. junija. Li-Hung-Čang je dospel včeraj iz Petrograda. Cesar Viljem ga je vsprejel v slovesni avdijenci ter mu podelil veliki križ reda rudečega orla. Li-Hung-Gang je položil venec na grob cesarja Viljema I.
Kairo, 16. junija. Kolera se še vedno razširja in je dosegla že Assuan, kamor so jo zanesli popotniki po Nilu.
sliz razkrajajoče in izvrstnega okusa so antlkataraliöne pastlle lekarja Piooollja v Ljubljani (Dunajska oesta)
katere učinkujejo proti hripavosti in olajšujejo kašelj. — Cena škatljiei 25 kr., 10 škatljie gld. 2—. 124 (50-17) 4
rt £
»C3 * —
C/3
_ « ra O
Ä Q.
najölstfje Iržm
\USEL1HE
najboljše iniznc in osvežujoče pijače,
10 25
preiskušene pri kailju, vratnih boleznih, želodčnem in mehurnem kataru.
Henrik Mattoni v Giesshübl Sauerbrunn.
Umrli no:
13.	junija. Jernej Černe, posestnik in mesar, 49 let, Sv. Petra cesta 87, paralysis cordis. — Franc Debevc, železniškega čuvaja sin, 3',, leta, Cesta na loko 10, bronchitis capill. — Janez Ropret, delavčev sin, V/, leta, Pred Igriščem, baraka I, bo/.jast. — Zlata Pleiweiss, notarijatskega kandidata hči, 16 mesecev, Vegove ulice 2, ecclampsie. — Marija Grabnar, hči prodajalca usnja, 19 mesecev, Florjanske ulice 9, rhachitis.
14.	junija. Ivan Kusold, posestnikov sin, 5 let 8 mesecev, Cesta na loko 4, croup & croupose bronchitis.
Tujci.
14. junija.
Pri Hlonu: Baron Reinliinder, Matuschka, Novički iz Gradca. — Petranovič, Kaukowsky, Bartosch iz Celovca. — Neumann z Dunaja. - - Tančič iz Šmarja. — Wackenseiler iz Kamnika. — Ditrich iz Postojine. — Borner, Hammir, Caenazzo iz Trsta. — Weizen z Keke. — Trappen, Horovsky z Jesenic.
—	- Znoi iz Vipave.
Pri Maliču: Steiner, Kraus z Dunaja. — Sever, Medica, I.avrenčič iz Št. Petra. — Krausenek, Codelli iz Trsta. — Dereani iz Razdrtega. — Bock iz Krnova. — Tomitseh iz Kočevja.
Pri Jiiinem kolodvoru : Rinnerhofer iz Knittelfeld-a.
—	Koch iz Rennweg-a.
Pri Lloydu: Hauser iz Berolina. — Geiger iz Ormoia.
—	Šelach iz Kočevja. — Krische iz Postojine. — Riesenfeld z Dunaja.
Pri bavarskem dvoru: Widmar iz Trsta. — Franki iz Kočevja. — Cesenko iz Gorice.
Meteorolog-ično poročilo.
a rt O	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Tempera-1 tura ; Vetrovi po Celziju	Nebo	■2 a S m^ a „
15	9. zvečer	735 3	21-2 1 si. jjzab.	skoro oblč.	
16	7. zjutraj 2. popol.	736 3 735 1	18 0 brezv. 24'4 j sr. vzh.	skoro oblč oblačno	00
Srednja normalom.		včerajšna	temperatura 19'2°	in za 14° nad	
Najbolje priporočena
za preskrbljenje vseh
v kurznem lista
zaznamovanih
menic in vrednostij
Wien,
Zahvala. 448 1~1
Za mnogobrojne dokaze srčnega sočutja ob bolezni in smrti našega nepozabnega soproga, oziroma očeta, gospoda
Jerneja Černe-ta,
za mnoge darovane venee in za spremstvo ljubljenega pokojnika k večnemu počitku, zlasti prečastiti duhovščini, preblagorodnemu gospodu županu in drugim p. n. gospodom mestnim odbornikom, slavnemu telovadnemu društvu „Sokol", gg. zastopnikom mesarske zadruge, p. n. gospodom častnikom, sploh vsem, ki so se nas spominjali o tej britki priliki, posebe pa še slav. pevskemu društvu „Ljubljana" za ginljivo petje izrekamo tem potom našo najprisrčnejSo iskreno zahvalo.
V Ljubljani 15. junija 1896.
Žalujoči ostali.
t
152 1-1
Zahvala.
451 1-1
Zahvaljujeva se srčno na dokazih iskrenega sočutja ob smrti najine nepozabne hčerke
ZLATE
in izrekava zlasti globoko zahvalo onim, ki so podarili prekrasne vence in šopke, in jo spremili k večnemu počitku.
V Ljubljani, dne 15. junija 1836,
Kari in Olga Pleivveiss.
Glasbena Matica javlja tužno vest, da je za večno preminol njen častni član, blagorodni, velezaeluženi gospod
Anton Nedved
danes ob 9. uri dopoludne.
Pogreb bode v četrtek popoludne iz hiše žalosti v Frančiškanskih ulicah.
Bodi nam vsem dragemu skladatelju in pospeše-vatelju glasbene umetnosti v Slovencih trajen spomin !
V Ljubljani, dne 16. junija 1896.
Poslano 450 1 1
krajnemu šolskemu nadzorniku g. J. Zimmerman u
v Zagorji ob Savi.
Za slovesno procesijo v praznik sv. R. Telesa sem odredil v posameznih razredih zagorske in topliške šole, da naj vsi učenci in učenke pri procesiji, takoj ko se prične in tako dolgo, da se popolno konča, molijo glasno sv. rožni venec, kar ine je šolska mladina tudi ubogala. Zvedel sem pa od dveh zanesljivih prič, ki sta pripravljeni pri sodniji dokazati, če bo potreba, kar sta mi v navzočnosti dveh mož javno in slovesno zatrdili, da ste Vi, gosp. Ziiumerraan, naš zagorski krajni šolski nadzornik, pri zadnjem blagoslovu proti neki deklici, ki je tudi glasno molila sv. rožni venee, s solnčnikom zamahnili, rekoč: „Tiho bodi!" Vsled česar se je deklica ustrašila in prav po tiboma molila. — Ker se je to godilo javno, in to mej procesijo sv. R. Telesa, vprašam Vas tudi javno :
1. Po katerih deželnih ali državnih šolskih postavah si prisvajate pravico prepovedovati stvari, ki spadajo strogo pod cerkveno področje?
2.	Kako se drznete vtikati v šolsko-verske zadeve, katere odredi katehet kot pooblaščenec višje cerkvene oblasti?
3.	Ali se to strinja s častjo, katero imate kot krajni šolski nadzornik vsaj po državnih postavah ?
4.	Ali mislite, da spolnujete na ta način voljo in željo ministra za bogočastje, deželnega šol. sveta, našega okrajnega glavarja in našega ljudstva?
5.	Kako to zagovarjate kot katoličan?
V Zagorji ob Savi, dne 15. junija 1896.
Tomaž Rožnik,
kapelan-katehet.
99
SIOara
66
zaboj z m
Za jedno lečenje (Trinkkur) zadostuje 1 36 litri, cena 33 kron franco štacija Slavonski Šamac. t-Naslov: Slžara-uprava, poŠta Modric (Bosna). m
Lekarna Trnk6ozy, Dunaj V.
Doktorja pl. Trnkoczy-ja
tinktura za kurja očesa
Sigurno sredstvo proti kurjim očesom in otrdelostl kože na nogi, ima veliko prednost, ker se s čopičem namaže na boleči del noge.
Stekleničiea z navodilom za rabo in s čopičem vred velja 40 kr., dvanajst stekleničic 3 gld. 50 kr.	445 1
Dobiva se v
lekarni Trnkoczy-jevi
poleg mestne hiše v Ljubljani.
Razpošilja se vsak dan s pošto.
Lekarna Trnk6ozy v Gradcu.
Razglas.
Mestna hranilnica v Radovljici
pričela je poslovati dne 15. junija 1896.1. na podlagi od vis. c. kr. deželne vlade za Kranjsko v imenu vis. c. kr. ministerstva notranjih stvarij potrjenih pravilih v hiši g. Sittiga. uradno potrjenega geometra, nasproti c. k. uradov na glavnem trgu ter bode imela uradni dan vsak delavnik od 9. do 11. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 10. ure dopoldne.
Ta čas vsprejemale se bodo uloge, za katere jamči mestna občina Radovljiška in katere se bodo obrestovale do zneska 10.000 gld. po 4%, nad 10.000 gld. pa po 3Nevzdignjene obresti pripisovale s« bodo poluletno kapitalu.
Uloge se bodo uporabljale v prvi vrsti za posojila na nepremična posestva pred vsem v Radovljiškem okraju in v gorenjskih okrajih sploh, potem pa tudi v druzih okrajih na Kranjskem in tudi na vse druge v § 25. pravil naštete načine.
Prošnje za posojila se vsprejemajo vsak uradni dan in rešujejo prav v kratkem.
Posojila se bodo obrestovali po pet od sto za celo leto in vračala s stalnimi anuitetami po navadi po t r i od sto na pol leta, tako, d* izplača dolžnik posojilo v 36 letih. S primerno večjo anuiteto uniči dolžnik posojilo .v krajši dobi.
Ravnateljstvo obstoji sedaj iz sledečih gospodov :
Al. Roblek, mestni župan, lekarnar in posestnik kot predsednik; Alfr. Rudesch, c. kr. notar, kot namestnik in pisar nični predstojnik ; Andrej Gerčar, nadučitelj, Oton Homann, trgovec in posestnik in Matej Kosmač, posestnik in gostilničar, kot člani.
Pravila in pojasnila se dobivajo brezplačno.	431 3—3
Ravnateljstvo mestne hranilnice v Radovljici,
dne 9. junija 1896.
Pisarnični predstojnik:
Alfr. Rudesch I. r.
Predsednik:
Al. Roblek 1. r.
Katoliška Bukvama v Ljubljani priporoča:
Slovensko-nemški slovar.
Izdan na troške rajnega knezoškofa Ant. Al. Wolfa.
Uredil
M. Pleteršnik.
Dva zvezka (118 pol vel. osm.), nevezana 11 gld. 50 kr., vezana v polfranc. izvirnih platnicah 14 gld. 50 kr.
priznano neobhodno potrebno «aXg-OVO sredstvo za čiščen|e z6b je
T
mnogo iiillijoiikrat
preizkušen in potrjen, zobnozdravilstveno priporočan kot najboljše
sredstvo za ohranitev zdravih in lepih zob.
Dobiva se povsodi.	710 30—27
Dunajska borz a.
Dno 16, junija.
Skupni državni dolg T notah.....
Skupni državni dolg v srebru ...
Avstrijska zlata renta 4 f,......
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .
Ogerska zlata renta 4%.......
Ogerska kronska renta 4*, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld......
London vista...........
NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.
20 mark............
20 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini
101 gld. 45 kr.	
101 ,	40 .
122 „	79 .
101 .	30 .
122 .	7» ,
9« .	95 .
962 ,	•
351 ,	50 .
119 .	95 .
58 .	80 .
11 n	75 .
9 .	52",.
44 „	42'/,,
5 „	65 „
Dni 15. junija.
4 % državne srečke 1. 1854, 250 gld. . .	144	gld.	—	kr.
5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	155	„	25	„
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....190	.	—	„
4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	98	,	75	„
Tišine srečke 4%, 100 gld.......138	„	—	„
Dunavske vravnavne srečke . . .	126	,	50	„
Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .	106	„	75	„
Posojilo goriškega mesta.......112	.	—	„
4% kranjsko deželno posojilo.....98	„	50	B
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4^6	99	„	25	„
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	222	.	50	„
„ „ južne železnice 3% .	169	„	10	„
„ „ južne železnice b% .	129	„	25	„
dolenjskih železnic 4*	99	„	50	„
Kreditne srečke, 100 gld........198	gld.
4 % srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	136	„
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	17	„
Rudolfove srečke, 10 gld.......23	„
Salmove srečke, 40 gld........69	„
St. Gendis srečke, 40 gld.......70	„
Waldsteinove srečke, 20 gld......61	.
Ljubljanske srečke.........22	,
Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld.	156	„
Akcije Ferdinandove gev.železn.. 1000 gl.st.v.	3390	.
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . .	417	„
Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . .	102	,
Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	61	.
Montanska družba avstr. plan.....78	.
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	162	„
Papirnih rubljev 100........127	„
25 kr.
rt
70 „
n n
H.
75 .
50 50
__Nakup In prodaja _
vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Savarovanje za zgube pri irebanjlh, pri izžrebanj«
ijmi
Menjarnična delniška družba
„M K H C U B"
Wolizeils it. 10 Dunaj, Rariihilfirstraiu 74 B.
Pojasnilav vseh gospodarskih in Inanftnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh ipekulsol|»kih vrednostni papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovan]» pri popoini varnosti naloženih glavnic.