PoAtntna plačam v y»toilBjl Leto LXVn„ št. 118 LJubljana, sobota 26. maja 1934 Cona Dta L- iznaja rsak dao popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — LaseraLi do 90 petit vrst a Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din S.-, reč ji inserati petit vrsta Din Popust po dogovoru, inseratni iavek posebej. — >Slovenski Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 13.-. za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRA VKISTVO LJUBLJANA. Rnafljeva ulica it. 5 Telefon at. 3122, 3123, #124, 3125 in 3126 Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44/L — NOVO MESTO. L-jubljansKa cesta, telefon št. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon &i 65, podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon St. 190. — JESENICE. Ob kolodvoru 101 Račun pri poštnem čekovnem zavodu ▼ Ljubi jam S t. 10.351. POLITIKA MIRU V ZVESTOBI Đ0 ZAVEZNIKOV IN PRIJATELJEV Velik govor francoskega zunanjega ministra v poslanski zbornici — Francija je za tesno sodelovanje z ĐN in za nadaljevanje raz- orožitvene konference Pariz. 26. maja. r. Včeraj ?e je vršila v posla n?ki zbornici velika zunanjepolitična debata. Vloženih je bilo večje število intrrpelscii o zunanji politiki in vladg je izkoristila to priliko, da pred prirptkom. velikega diplomatskega tedna v Ženevi obvesti francosko javnost o svojem stališču, ki ga je zavzela v vseh vprašanjih, o katerih se bo razpravljalo v Ženevi. Po prečitanju interpelacij sta govorila dva govornika, eden od vladne većine, eden pa od opozicije. Nato je povzel besedo zunanji minister g. Barthou ter obrazložil zunanjo politiko vlade. V svojem govoru se je g. Barthou dotakni] predvsem štirih glavnih vprašanj: 1. problema Avstrije. 2. zvestobe Francije do zaveznikov in svojega skorajšnjega potovanja v Beograd in Bukarešto, 3. razorožitve in sestanka razorožitve ne konference in 4. posaarskega problema. Problem Avstrije V pogledu Avstrije je minister Barthou v glavnem podčrtal že znane stvari, omenjajoč akcijo hitlerjevcev za priključitev Avstrije k Nemčiji ter inier-vencijo Anglije. Francije in Italije za očuvanje neodvisnosti Avstrije. Objavil je, da je Francija svoječasno v svojem odgovoru na pritožbe avstrijske vlade proti vmešavanju hitlerjevcey v notranjo politiko Avstrije predložila dunajski zvezni vladi, naj se obrne na Društvo narodov. Že 12. decembra lanrkega leta je dal v tem pogledu obširna navodila francoskemu poslaniku na Dunaju. Avstrijska vlada je takrat sporočila, da bo zadevo predložila Društvu narodov. Francoska vlada je mnenja, da je to stališče docela upravičeno. V tem vprašanju Francija ne more zavzeti drugega stališča, kakor ga predpisuje člen 84 versajfeke mirovne pogodbe. Francoska vlada zaradi tega ne bo ničesar opustila, da ohrani neodvisnost Avstrije. G. Barthou je v zvezi s tem izrazil nado, da bodo v tem pogledu tudi nadalje nastopale Francija. Anglija in Italija docela enotno. Barthou bo posetU Beograd V svojem nadaLjnjem govoru se je g. Barthou dotaknil tudi svojega potovanja v Varšavo in Prago. Glede svojega potovanja v Varšavo je izjavil, da je posredoval za abližanje med Poljsko in Sovjetsko Rusijo. Obenem pa je ta poset služil poglobitvi francosko - poljskega prijateljstva, glavni rezultat pa je obnova, odnosno podaljšanje poljsko-francoske vojaške konvencije, ki je bila sklenjena 1. 1921. Poset v Pragi, je nadaljeval Barthou, je dovedel do ugotovitve, da med Češkoslovaško in Francijo ne obstoja zgolj prijateljstvo, temveč pravo pobratimstvo. V češkoslovaški nisem naletel na nikake težkoče. To je naše najsolidnejše zavezništvo in prijateljstvo. Med Češkoslovaško in Francijo ni nikakih diferenc. Z gg. Masarykom in Benešem sem govoril o problemih Srednje Evrope docela iskreno in v duhu pravega prija-tejstva. Izkoristim priliko, je dejal Barthou, da se spomnim pri tej priliki zopet ne triumfalne izvolitve predsednika Masaryka ter da s tega mesta pošljemo temu iskrenemu republikancu, plemenitemu mislecu in herojskemu borcu za človečanstvo prisrčno zahvalo in pozdrave Francije. Cela zbornica je z navdušenjem pritrdila temu predlogu In priredila predsedniku Masarvku dolgotrajne ovacije. Nihče me ni interpeliral, je nadaljeval g. Barthou, o mojih bodočih potovanjih. Zato storim to sam in vas obveščam, da sem povabljen na poset od mmunske In jugikslovenske vlade. Prav rad se bom odzval temu povabilu in bom, čim mi bodo to prilike dopuščale, posetil jugoslovansko in rumunsko prestolnico, da tako javno o potrdimo prijateljstvo in zavezništvo, prekaljeno na bojnih poljanah in tolikokrat preizkušeno za zelenimi diplomatskimi mizami. Razorožitev V svojem nadaljnjem govoru je g. Barthou razpravljal o razorožitvenem problemu in pojasnil posamezna poglavja iz >Mocfcre knjige«, ki je bila včeraj razdeljena narodnim poslancem in ki vsebuje razne dokumente o razorožitvenem problemu. Kakšno bo ststiftče Francije v Ženevi prihodnji teden? To stali-I šče je že jasno določeno v francoski no-j ti od 17. aprila, ki je bila dostavljena angleški vladi. Francija postane zvesta načelom in statutu DN, ki predstavlja garancijo miru na svetu. Ponavljam pred v^em svetom, je naglasi! Barthou, da ostane DN zaščitnik miru. (Vihamo pritrjevanje vse zbornice.) V Ženevi bomo storili vse, da zmagajo ona načela, ki jim je bila Francija vedno zvesta. Francija hoče, da razorožitvena konferenca nadaljuje svoje delo. V tem pogledu obljubljamo sodelovanje z vsemi, ki jim je mir res pri srcu in ki se resnično zavzemajo za razorožitev. Problem Posaarja V drugem delu svojega govora se Je dotaknil Barthou posaarskega problema, ki najbolj zanima francosko javnost. V vprašanju Possarja se Francija točno drži določb mirovne pogodbe. Francija zahteva, da obe vladi, to je nemška in francoska, podpišeta svečano izjavo, da se bosta točno držali vseh ukrepov, ki jih bo v tem pogledu izdalo Društvo narodov. Francija zahteva, da se zajamči tajnost glasovanja in da se ne bo zaradi tega glasovanja nihče preganjal. Priznavam, da moti posaarsko vprašanje odnosa je med Francijo in Nemčijo in da sploh ogroža ravnotežje evropske politike. Vendar pa Francija vse dotlej, dokler ni zasigurana popolna nepristranost plebiscita, ne more pristati na to, da bi se določil datum tega glasovanja. Vstop Rusije v Društvo narodov Govoreč o DN se je Barthou dotaknil tudi vprašanja vstopa Sovjetske Rusije v DN. Pristop Rusije k Društvu narodov bi po njegovem mnenju predstavljal velevažen dogodek v evropski politiki. Društvo narodov bi se s tem silno okrepilo in mirovna politika bi mnogo pridobila. Barthou je priznal, da je bilo to vprašanje tudi predmet razgovorov v Varšavi in da sta o tem pretekli teden obširno razpravljala v Ženevi tudi z Litvinom. Kar se tiče ruske zahteve po stalnem mestu v svetu DN, je označil Barthou to vprašanje za preveč diskretno, da bi mogel o njem že sedaj javno razpravljati. Omenil je pa tudi, da zahteva v tem pogledu prvenstvo Poljska in da se ji tega ne more odrekati. Francija ostane zvesta zaveznikom Ob koncu svojega govora se je dotaknil tudi vprašanja enega izmed interpe-lantov, ali ne grozi Evropi nova vojna nevarnost. Minister Barthou je o tem izjavil: Francija in francoska vlada ne želita vojne. Ni ga Francoza, ki bi se ogreval za njo. Storili bomo vse, da se ji izognemo in prepričan sem, da se ji tudi bomo izognili. Ostali bomo vedno zvesti svojim zaveznikom in svojim prijateljem ! Zbornica je sprejela izvajanja zunanjega ministra z dolgotrajnim in viharnim aplavzom. Debata se bo danes popoldne nadaljevala in se bo zvečer vršilo glasovanje o zaupnici vladi. Soglasno odobravanje tiska Pariz, 26. maja. AA. Havas poroča: Govor, ki ga je imel zunanji minister Barthou včeraj v poslanski zbornici, so današnji listi sprejeli z zadovoljstvom. Naglasa jo tudi, da je zbornica odobrila ministrova izvajanja skoro soglasno. Zbornica je soglašala z Barthoujem tako v posaarskem vprašanju, kakor v vprašanju glede odnešajev z Moskvo, z Malo antanto in Poljsko. Celo v listih opozicije Bartoujeva izvajanja niso naletela na kritiko. »Petit Journal« piše med drugim: »Politika, o kateri je govoril zunanji minister v velikih obrisih pred poslansko zbornico, je politika v solidarnosti združene vlade. Po včerajšnjih izvajanjih in po soglasnem sprejemu v poslanski zbornici je mogoče reči, da je to politika politike vse Francije. Po mnenju lista je bist-o te politike stremljenje po miru, ki se opira na Društvo narodov. Gre za previdnost, ki odklanja nasilne metode. Francoska zunanja politika je za zbližanje z vsemi narodi.« Čestitamo si, pravi »Matin«, da je zunanji minister Barthou naletel na tople ovacije v vseh klopeh zbornice. Zato lahko rečemo, da odpotuje zastopnik Francije v ženevo z zaupanjem javnosti in vsega parlamenta. v Le Journal« povzema glavne misli Barthou jevega govora v te-le dve glavni misli: Francija z vlado stranskega premirja se ni ločila od svoje dosedanje zunanje politike. Prav tako pa se ni dala izolirati, ker jo ves svet spoštuje. Spomenica o Posaarju Pariz, 2(5. maja. AA. »Petit Parisien« poroča, da je francoska vlada poslala generalnemu tajništvu Društva narodov poročilo o stališču Francije nasproti plebiscitu v Posaarju. Poročilo bodo izročili predsedniku posaarske komisije Aloisiju. List trdi, da je francoska vlada v tej svoji spomenici poudarila, da posaarsko vprašanje ni zadeva Francije in Nemčije. Zaradi tega je treba računati s tem, da pripada organizacija tega plebiscita z vsemi določbami o svobodi, tajnosti in iskrenosti glasovanja svetu Društva narodov. Francoska delegacija za ženevo Pariz, 23. maja. AA. Francoska delegacija za razorožitveno konferenco še ni določena. Dobro poučeni krogi trde, da bo-do delegacijo med drugimi tvorili tudi ministri za mornarico, vojske in letalstva, kjer bi utegnili poseči v ra^oroži-tveno razpravo ¥ Rimu žalujejo za VMRO i* Giornale d* Italia" toži, da bo sedaj konec samovolje na jugoslovenski meji Rim, 26. maja. -Gionnale d'Italia« se obširno bavi z novim položajem v Bolgariji in skuša dokazovati, da so nastale rzoremem.be posledica framazonskega vpliva. Vsi člani vlade in vsi oni oficirji, ki so osielovali pri binkostnem prevratu, so baje framazoni. V svojih nadaljnjih | izvajanjih se list obširno bavi s programom skupine »Zvenam in pravi, da je na prvem mestu spora:um z Jugoslavijo, ki se mora doseči za vsako ceno. Sedanji bolgarski vladni krogi so mcienja. da se ■ho morala tudi Italija slej ali prej sporazumeti z Jugoslavijo, ki je danes naj-močmejš: faktor na Balkanu. Bolgarija bi mogla pri tem igrati vlogo posredovalca. ^Giornale d'Italia« tudi žaluje za organizacijo makedonstvujuš::h VMRO in pravi, da je bo slej ali prej konec. Sedanja bolearska vlada je čvrsto odločena, vzpostaviti popolno avtoriteto zakona in oblasti na vsem ozemlju Bolgarije. Pri tem pripominja list, da je v onem delu Makedonije, ki je pripadel Boleariji. vladala dosedaj neomejeno VMRO. ki je diktirala zakone, katerim so se moral« koriti civilna in vojaška ohiastva FcJal i pa ni nobenega dvoma, da bo bole^rskn vlada to samovoljnost onemogočila in če | treba tudi s silo zatrla. Sofija, 2-6. maja. Predsednik občine Stara Zagora, ki je bil eden najaktivnejših udeležencev binkoštnega prevrata v Sofiji, je imel včeraj na nekem zborovanju govor, v katerem je podčrtal važnost izvršenih iziprememb. Med drugim je dejal: Sedanja vlada ni samo zamenjava prejšnje vlade, marveč je pozvana, da uvede nov red v državi in v vsem javnem življenju. Novi državniki so docela prekinili s preteklostjo ter bodo vse, kar je starega in trhlega odstranili, da vzklije novo življenje. Vojska je sodelovala tudi že pri sestojunijskem prevratu leta 1923. Toda takrat se je vojska kmalu umaknila, danes pa je trdno odločena ostati budno na straži, da se ne ponove nekdanje napake. Vsak poizkus, zajadrati zopet na stara pota, bo znala vojska odločno zavrniti. Nova vlada se ne bo pustila od nikogar ovirati v svojem reformatorskem delu. Vsakdo, ki je pod novim režimom prevzel kako funkcijo, se je na to funkcijo siatematiftno Vta ,T> leta prinravljal in ve. kaj :ma storit: Prva naloga vlade je. da sanira državne finance -Izdatki se morajo prilagoditi loli iki ni a manjkajoče se mora nadoknaditi. V to svrho bo uveden monopo V Avstriji se množe bombni atentati Včeraj je eksplodiral peklenski stroj v poljedelski fakulteti na Dunaju in v nadškofijskem dvorcu v Solno-gradu — Nervoznost v vladnih krogih Dunaj, 26. maja. Včeraj zjutraj je eksplodiral v slavnostni dvorani kmetijske fakultete na Dunaju peklenski stroj. Eksplozija je povzročila ogromno Škodo. Slavnostna dvorana je docela demolirana, prav tako pa so hudo poškodovane sosedne uČMnice. Na poslopju so popokale vse šipe. velik del fasade se je odkrušil in dva balkona sta se zrušila. Človeških žrtev ni bilo, ker se je zgodila eksplozija zgodaj zjutraj, ko ni bilo še nikogar v dvorani. Fakulteto so morali do nadaljnjega zapreti. O atentatorjih ni nobenega sledu. Prejšnjo noč je eksplodiral peklenski stroj tudi v poslopju nadčkofiie v Solnogra-du. Tudi tu ie škoda zelo velika. Kakor je ugotovila preiskava, je bila bomba skrita v zaboju za smeti, ki je stal na hodniku. Tudi v tem primeru je antentator pobegnil, da-siravno trde oblasti, da imaio njegov oseb ni popis. V bližini Solnograda ie eksplodirala bomba v nekem kiosku, ki je bil last nekega Heimwehrovca. V Anleitenu v Gornu Avstriji ie eksolodirala bomba v rokah nekega otroka, ki io ie našel na ulici. Otroku je odtrgalo desno roko ter je dob'! hude poškodbe no v«;em životu. Vse to kaže, da gre za sistematično teroristično akcijo, ki se izvaja po vsej državi Vsakodnevni štev'lni atentati povzroča- jo pojmljivo nervoznost v vladnih krogih in vznemirjajo prebivalstvo. Kljub temu, da je vlada razpisala visoko nagrado v znesku 20.000 šilingov (to je nad 200.000 di narjev) in kljub temu. da ie na delu v«a policija, žandarmerija in vojaštvo, dosedai niti v enem primeru niso mogli i/slediti atentatorjev. To kaze. da imaio atentatorji debre zavetnike med prebivalstvom in d a je zaslomba vlade v širokih ljudskih slojih dokaj dvomljiva. Povsem izgleda, da izvajajo to teroisSčno akcijo sporazumno radikalni elementi narodnih socialistov in soc: alnih demokratov. Da jih pri tem podpi raio komunisti, ni nobenega dvoma, "o na činu, kako sn bili izvršeni atentati na želez niških pro«*nh se more sklepati, da so jih izvršni Eel ^r-rtiški strokovnjaki, ki dobro poznajo vse podrobnosti v železniškem ustroju. Zato se oblasti nagibalo 1»' mnenja, da so te atentate izvršili socialistični želez-ničarj:. Pol'cija ie včerai aretirata riva d^ lavca. ki cta prod par đnevi s'rH'aln ri heimweb.rovsko pntrulio Eden izmed n i;h je znan h't!?rievec. dočim ie drutfi prisfn* socialno demokratska stranke. Vlada la zaradi mnežečih se atentatov obiavi'a. da bodo vsi a*on*ntorii postavi*eni pred nrc iobe pri Putniku, denarni!) zavodih ti občinskih uradlb. 40.000 ov oblega eeimišCt . saJtovrstnc aia^o. Specijalne razsta.\t •rtogr&fska gosp^uin i^kh reklamno propagandna rusk: Priključen^ v-eiikomestnc zaoavis< t Zrini^Hf -r-irtctnr t ugodnim' Nabor in zaprisega vojaških fs&vesfiikov Ljubljana. 26. maja. Nabor za mesto Ljubljano se prične prihodnji petek t. j. /. junija t. L ter bo v dvorani Mestnega doma na Krekovem trgu št. 2 L Naboru so podvrženi vsi mladeniči, ki so rojeni v letu 1°14 in vsi mladeniči, ki so roieni v letih 1907. 1908, 1<>. 10]0, 1911. 1912 in 1913. pa so bili doslej oglašeni za začasno nesposobne, ali pa ee doslej sploh še niso bili pregledani. Pregledu so podvrženi tudi vsi obvezniki rojstnega letnika 1903. ki so bili doslej oglašeni za začasno nesposobne in pa oni. ki doslej sploh še niso bili pregledani. Istočasno se bodo pregledali tudi vsi oni obvezniki operativne :n rezervne vojske, ki so na kakoršenkoli način postali nesposobni za vojaško službovanje in so se prijavili za pregled. Vsi naborniki in obvezniki naj se točno ob napovedani uri zglase pred komisijo s pozivom in s svo/o legitimaci jo ter z vsemi potrebnimi dokazili. Kdor še ni prejel poziva, naj se takoj zglasi v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu štev. 7/1. Vsakdo je osebno dolžan skrbeti za to. da izpolni svoje vojaške obveznosti, sicer zapade kazni iz čl. 45 zakona o ustroju vojske in mornarice ter iz § 51. voj. kazenskega zakona. Dijaki naborniki naj ne pozabijo, da morajo prinesti k naboru s seboj maturi-tetno rpričevalo in univerzitetno izkazilo, odnosno zadnje šolsko spričevalo in potrdilo o sedanjem obiskovanju Šole. Kdor je dovršil več različnih šol. naj prinese zaključna izpričevala vseh teh šol s seboj. Samo dijaška knjižica, legitimacija ali potrdilo brez originalnega spričevala ne velja, zato naborna komisija onemu dijaku, ki ne bo imel vseh potrebnih originalnih spričeval s seboj, ne bo priznala dijaškega roka. Tuji naborniki in obvezniki, ki jim je dovo'ien pregled v Ljubljani, morajo pred naborno komisijo dokazati svojo identiteto z legitimacijo (s fotografijo). Oni ki ne br mogel svoje identiteta dokazati. ne ho pregledan v Ljubljani, temveč bo moral iti na pregled v svojo d »movno občino. Pregled uniforme, ki so jo prejeli častniki od države, bo za Ljubljano in okolico v dvorani Mestnega doma n krekuvem trgu štev. 2 l in sicer za pe>adu>ke častnike v sredo, dne 6. junija, za vse druge častnike in vojaške uradnike pa v Četrtek, dne 7. jun:ja t. 1. obakrat točno ob 5. popoldne. Vsi prizadeti častniki in vojjJkt uradniki morajo priti osebno k pregledu. Xakn<>dna Z8pri*€gfl v<> < k i h obvtZfti-kov bo v dvorani Mestnega doma na Krekovem trgu štev. 2 1 v ponedeljek, dne 11 junija t. I. točno ob 10. dopoldne. Vojaški obvezniki, ki doslej iz kateregakoli razloga še niso prisegli, naj se tikoj Bfgtaaa v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu štev 7 I. Naborniki, ki še niso odslu žili svojega roka, ne pridejo v poštev. Nemčija kupuje letal*. Pariz, 20. maja AA Ha\as poroča Washin?tona. da je Nemčija aprila mer«e ca naročila v TTSA 15 letala ki B motorjev Od začetka leta do k«onca aprila je Nemčija kupila 1 r«S motorjev. Inni pa v«e W-to samo 47. Aprilska naročila BBttllaJo 261.272 dolarjev, od začetka leta do kon-'•a aprila pa znaša raeun za vse nabavljene letalske motorje 1.169.412 1 llarjev Lani je N'omčija potrošila samo I49.64H) dolarjev v te svrhe. Dr. Beneš - SOietnik Praga. 20. maja. AA ĆTK DOTOCa. IViven diplomatskega zbora, nemški poslanik Koch. je obiskal zunanjeea nvn:-stra ir. eneša in mu v imenu diplomatskega zbira čestital k .""-letnici Podaljšanje obsednega stanja v Španiji Madrid. 26. maja. Vlada je sklenila podaljšati obsedno stanje se za mesrr dni. Ta sklep je neposredna posledica grož.nj^ komunistično navdahnjenih poliskih delavcev, ki groze, da bodo 5. junija proglasili generalno stavko. Tekma letalskih akrobatov Pariz. 2o. maja. AA- Snoči ob 1*. so v tukajšnjem letalskem klubu zaključili prijave za letalske tekme, ki bodo 0. in 10. junija v Vincennesu in v pariški okolici za naslov najboljšega letalskega akrobata na svetu. Tekem se udeleže najbolj znani piloti Francije. Nemčije. Velike Britanije. Italije. Češkoslovaške in Portugalske. Poslovilna avdijonca Mtišanove vlade Sofija, 25. maja. Kralj Boris je včeraj popoldne sprejel v avdijenic: član** bivše Mušanove vlade \\> predsednika ter podpredsednika Sobranja Zahvalil se jim je za njihovo dosedanje delovanje ter jih pozval, naj podpirajo tudi novo vlado Davki v Nemčiji Berlin, 26. maja. AA. Aprila meseca t. L je donos davkov napram aprilu lanskega leta naraste! za 11.000 milijonov mark. ker se davki sedaj iztirjavajo z vso brezobzirnostjo. Sorzna poročila. INOZEMSKE BORZE Curih. Pariz 20.295, London 15.65, New York 307.25, Bruselj 27.90. Milan 26 16. Madrid 42.10. Amsterdam 208.50, Berlin 120.90. Dunaj 57.35, Prae:a 12.8025. Varšava 58.10, Bukarešta 3.05. Naročite — čitajte .LJUBLJANSKI ZVON" Stran X »SLOVENSKI NARODc, dne 26. maja 1934 Stev 118 Kartografska razstava na velesejmu Razdeljena bo na s posebnih oddelkov in bo prva tovrstna razstava pri nas Ljubljana, 26. maja. Velesejemska uprava nam je za letošnjo spomladansko razstavo pripravila prijetno presenečenje. V paviljonu I, kjer smo se vsako leto našli kaj zanimivega, bo to pot mednarodna kartografska razstava. Časopisi so v glavnih obrisih o tem že poročali, ker pa je to za nas prva tovrstna razstava, bomo o nji spregovorili nekaj več. Kartografska razstava bo razdeljena na 5 posebnih oddelkov, razstavljeni predmeti pa bodo zavzemali polovico paviljona. Vse delo je v rokah priznanih strokovnjakov in bo razstava sigurno našla odmev tudi izven naših meja- Tajniku prireditvenega odbora g. Oskarju Delkinu. ki je sprožil to idejo smemo vsekakor čestitati. Takoj pri vhodu v paviljon bomo videli na poljuben način prikazano geodetsko d^lo v terenu. Razstava nas bo seznanila z vsemi načini terestričnega snemanja terena v modelih in skicah ter tudi z vsemi nstru-menti, ki jih rabimo pri izdelavi. Na ta način bo nazorno podan postanek geografske karte. Ves razvoj bo razviden na šastih modeLih, ki prikazujejo profiliranje terena, dalje merjenje terenskih ploskev, na posebnem reliefu Ljubljane in okolice bo razvidna triangulacija prvega in drugega reda, aerofotoorametrično snemanje terena pa bo predočil poseben relief Bleda. Je to vsekakor remek delo našega Vojnogeografske-ga instituta v Beogradu, ki nas bo prepričalo, da Jugoslavija v tem pogledu prav nič ne zaostaja za najnaprednejšimi državami. Oddelek bodo spopolnili mnogoštevilni manjši modeli, predstavljajoči v naravnih oblikah najrazličnejše terenske oblike. Drugi oddelek je namenjen evtomoh'1-ski karti kraljevine Jugoslavije, ki bo izšla v kratkem. Tiskarna, kjer se karta :zdeluje, je dala na razpolago ves mater'j.il, ki je potreben pri izdelavi, tako koncepte risb, dalje originalne risbe, ki se reproducira jo za t^sk, plošče, tiskarske kamne, posamezne odfse barv itd. V tretjem oddelku bo naš vojno-geografski institut razstavil vsa svoja dela. So to posebno podrobno izdelane atenske karte v merilu 1 : 30.000, 100.000 ;n 200.000. Posebno zanimanje bosta vzbudila 2 reliefa izdelana po novem načinu plastične kartografije. Te karte izdeluje institut s pomočjo posebnih strojev in se ta navela izdelave rabi edino v Nemčiji in pri nas. V velikem albumu zopet so združena vaa dela Vojnogeografskega instituta. ObiSKOvaici si bodo lahko vsak posamezni list natančno ogledali. Razstavljene bodo tudi vae Karte od časa, ko je institut pričel poslovati. Vso steno od vrha do tal bo zavzemata ogromna karta našega Jadrana, sestavljena ;a posameznih listov v merilu 1 : 100.000. Oddelek bodo izpopolnjevale orografsxe karte Jugoslavije, ki jih je izdelal general I. Bo-škovič in razni globusi v manjšem merilu. Tudi našim turistom in zimskim športnikom je pripravljeno prijetno presenečenje v obliki dveh ogromnih reliefov v dolžini 2 metrov in širini 1.5 m. Prvi relief prikazuje Triglavsko pogorje in Karavanke v letnih barvah, drugi, ki ga razstavi Zimskosportni savez, je popolnoma »ličen prvemu, samo da je v snežni odeji in so na njem vrisane vse smučarske ture. Oba reliefa sta izdelana v merilu 1 : 25.000. Trije maniši reliefi bodo pokazali, kako se je naš očak Triglav terensko preobraževal in to v predledni, ledni dobi in v sedanjosti. Srednji oddelek, zaradi svoje okrogle oblike imenovan rondo, je namenjen inozemskim kartam. Zastopani so geografski instituti Anglije in kolonij. Francije, Belgije, Nemčije, dalje nordijske države, Islandija in Grenlandija ter vse slovenske države izvzemši Rusije, od prekomorskih dežel pa Zedinjene države, Japonska in Kitajska. Posebna atrakcija tega oddelka bo ogromen globus, težak 350 kg in s premerom 2 m. Da bo zemeljska obla prikazana čim nazornejše, so na nji celine izdelane plastično. Označena so vsa večja pogorja, reke in glavna mesta. Obla se bo neprenehoma vrtela in bo v eni minuti napravila pot okoli svoje osi. V svrho še večje iluzije je vsa okolica pobarvana temno modro, tako, da bo naš planet v resnici plaval po vsemirju, čeprav v sejmski sferi. Zadnji je zgodovinski oddelek. Tu bomo videli karte naših najstarejših kartografov iz dobe Napoleonove Ilirije, stare atlante od 1. 1750. dalje, pa tudi karte naših pokrajin iz leta 1600. K razstavi prispeva tudi Zveza za tujski promet, ki razstavi nekaj propagandnih naših m inozemskih V^rt. » 1» O R T Otvoritev najlepšega igrišča v državi na stadionu ob Tyrševi cesti, kjer je prostora za 30.000 gledalcev Ljubljana, 26. maja. Lani se je morala posloviti SK Ilirija od avojega športnega igrišča v Spodnji SiSk:, kjer je vedrila polnih 14 let, kjer je vzgojila na tisoče športnikov, nogometašev, lahkoatletov, hazenašic in drugih. Lepe čase so preživeli športniki na tem igrišču, ki je z njim tudi združen in tesno povezan dober kos vse slovenske športne zgodovine, a tudi Ljubljančani se bodo marsikdaj radi spominjali na mnoge lepe, včasih pa tudi grenke urice, ki so jim jih pripravili vedno n?-prcračunljivi nogometaši Ilirije. Na tem igrišču so namreč začeli zidati in Ilirija se je morala ozreti po novem. Toda kje najti primerne prostore? Dolgo je ugibal in premišljeval ilirijanski odbor in naposled se je obrnil na mestno občino, da bi mu odstopila prostor za velesejmom ~n na Koslerjevem vrtu. Ker je pa ta prostor določen za naravni park in športno igrišče nikakor ne spada v Tivoli, mestna občina pri najboljši volji Iliriji ni mogla ustreči. Ilirija je bila zopet v zadregi, a kmalu je našla izhod. Sklenila je pogodbo z družbo, ki upravlja stadion na Tvrševi cesti, inž. Bloudek je napravil načrte xa ureditev igrišča in lani so pričeli prostor urejati. 2e jeseni so sredi stadiona preorali zemljo, in posejali fino angleško travo. Igrišče je dobro prezimilo in spomladi je nastala sredi stad:ona krasna zelena oaza. Pogled na to igrišče, ki ga amfiteatralno obdajajo naravne tribune, ie res krasen. Prav gotovo je. da se z lepšim igriščem in tako krasno lego ne more ponašati noben klub v državi. Igrišče in stadion še nista popolnoma urejena in bosta izpopolnjena šele v nekaj letih. Saj je že dozdaj Ilirija investirala za gradnjo težke tisočake, ki so klub zopet znatno obremenili, a omeniti moramo, da je tudi mestna občina našla polno razumevanje za klubove težnje in njegovo nesebično delo in mu dala za urejanje igrišča brezplačno delavce ter deloma tudi materijal na razpolago. Novo igrišče je 107 metrov dolga in 71 metrov široka zelena ploskev in je po obsegu nekoliko večji od olimpijskega stadiona v Berlinu. Okrog nogometnega igrišča bo urejeno moderno 7 metrov široko tekališče za pet prog, na severni strani bo pa razširjeno na 10 metrov v dolžini lOOmeterske proge, tako da bo lahko naenkrat startalo 7 tekačev. Stadion bo lahko sprejel za naše razmere ogromne množice gledalcev. Urejenih bo na južni strani 14.000 sedežev, na severni in drugih dveh bo pa prostora za 16.000 stojišč, tako da bo v stadionu lahko 30.000 gledalcev, a v sili jih gre lahko tudi 35.000. Pozneje bo Ilirija na severni strani zgradila tudi zidano tribuno, ki je potrebna zlasti ob dežju. Novo igrišče, ki dela zopet vso čast inž. Bloudku. bo otvorjeno jutri z nogometno tekmo proti Cakovečkemu SK, s katerim igra Ilirija važno prvenstveno tekmo. Tekma se prične ob 16. Nov plavalni trener SK Ilirije Plavači se z vso vnemo pripravljajo na državno prvenstvo Ljubljana, 26. maja. Smučanja je konec, nastopila je sezona plavanja. Komaj se je zrak nekoliko ogrel, že je v bazenu Ilirije postalo živaJi-no. Letos sicer ne bo več tekmovanja za Petrinovičev pokal, kar pa plava^ev ne moti, da ne bi s polno paro trenirali in ae z vso vnemo pripravljali na državno prvenstvo, ki bo letos, kakor znano v Ljubljani. Iliriji Je lani prav malo manjkalo do prvenstva, zato se je letos še bolj zagrizla in upa, da bo uspela. Več-tedenski trening v zimskem bazenu, čeprav ne preveč oster, je pokazal, da bodo letos tekmovalci Ilirije v rekordni formi. Tekmovanje, prirejeno ob zaključku zimskega treninga, je dalo rezultate, od katerih so nekateri boljši od obstoječih državnih rekordov aH pa bo j!m prav blizu. V svrho čim temeljitejše priprave je Ilirija pridobila prvovrstnega trenerja, ki je že prispel v Ljubljano in takoj pričel z delom. Obiskali smo ga in ga našli sredi treninga. Novi trener je Evgen Dlebold, se mlad, a zelo atasit deoko, tipična postava plavača. Je izredno nadarjen plavač in nada Nemčije za berlinsko olimpijado. Na IDO m je dosegel čas 1:01.8 in spada torej med evropsko elito crawlačev. Tudi v hrbtnem plavanju je močan, njegov čas 1:16 je znatno boljši od jugoslovenakega rekorda. Diebold postavi svojega moža tudi v waterpolu in je že nastopil v reprezentančnem moštvu Južne Nemčije. Doma je v starodavnem univerzitetnem mestu Heidelbergu, kjer je član plavalnega kluba »Nikar«. Sedaj poseča berlinsko visoko šolo za telesno vzgojo, kjer se je posvetil izključno plavanju, ln ima za seboj že 5 semestrov. V svojstvu trenerja je bil že v Italiji, Švici In na Danskem. V Ljubljano Je prišel z deljenimi cuv-e t vi, bil pa je prijetno presenečen, ko Je naletel na tako prijateljski sprejem. Iskreno je priznal, da kaj takega ni pričakoval. Bazen s kristalno čisto vodo ga je navdušil. Prav tako je zadovoljen z materijalom, ki mu je poverjen. Pravi, da so vsi plavači. kar jih je imel do zdaj priliko videti, izredno nadarjeni. Nemalo so ga presenetila dekleta, češ, da bi bil marsikateri mnogo večji klub ponosen, ako bi imel vsaj eno tako plavačioo. Ne da bi hoteli poniževati druge, moramo izdati, da je Diebold treniral ravno najboljše: Lampretovo, Grošljevo in Brada-čevo. Prav posebno mu ugaja Fritsch, ki je že sedaj dosegel na 100 m čas 1:03 in je prepričan, da bo Da državnem prvenstvu plaval okoli ene minute. Že pri prvem trendngu je plavače pošteno prijel in jih tako utrudil, da so bili popolnoma izčrpani. S strahom so se spraševali, kaj šele Jih čaka v bodočnosti, ko je bil že prvi dan tako utrudljiv. Trener se samo smehlja, češ, da je to posledica zimskega spanja, ki je napravilo mišičevje trdo. Po nekaj dnevih bo to prešlo samo od sebe in bo lairko vsak po dve uri v vodi, kakor se je privadil na to on sam, ki brez težave zdrži dnevno po 7 do 8 kan treninga. Vsi plavači imajo po njegovem mnenju dober stil In se jim pozna, da jih je vodila vešča roka. Stil bo treba samo še nekoliko izklesati, pri nekaterih nekoliko spremeniti, In dosegli bodo čase, da bodo sami presenečeni. Diebold je trdno prepričan, da bo imel uspeh, pričakuje pa od plavačev, da bodo z vso resnostjo pri delu. Ob koncu svojega pripovedovanja je novi trener pripomnil, da bi prav rad aranžiral gostovanje svojega kluba v Jugoslaviji, v zameno bi pa Ilirija startala v Nemčiji. Diebold je siguren, da se bo častno odrezal in da lahko brez skrbi nastopi tudi v največjih mestih. Za nas b: bilo ožje sodelovanje z nemškimi plavači ▼eHks koristi. I MedSarl Brno ie v tesnejših stikih, česta srečanja z nemškimi k*ubi pa, bi nam pripomogla do še hitrejšega na**redfca. kajti Nemčija je v plavalnem aportu i« od nekdaj zavzemala vodilno mesto v Evropi. ALI SPLOH POJMUJEŠ . . .! kaJco ianfegna j* Mirim č-okoUnia — po^Kn.-. M Ne k it*, — Maob* j« r«klft: Suno il.rjn! Takoj jo poznam, k-er |* Mirim kraljica čokolade Specijalitete so: MLEK1TA — naia poinoaiiečai Sofcoleda KAViTA — noja m'-ečna 6 kavinim okuc^m MASLITA — tla** d^aenuia. čokolada brez t>- lhi ~*. GRENKITA — naša piememita gTeniic« naravne čokolade. Zapomnimo u imena, da moremo izbirati [>o *v o-jtaii okuMi, ko kupujemo čokolado. Živilski trg Ljubljana, 26. maja. Zdaj hodijo gospodinje z veseljem na trg, kjer lahko izbirajo po mili volji med grmadami cenenih živil. Rade obiskujejo tudi novi trg. kjer sicer ne kupujejo mno-^o, vendar so prodajalke vseeno zadovoljne, ker prodajo skoraj vse do poldne. Na novem trgu so nekatere stvari malo cenejše, ker prodajalkam ni treba plačevati tržnine. Če bi to vedele gospodinje, bi se na tem trgu ustavljale še raje. Seveda izbira ni takšna kot na glavnem trgu. vendar zelenjava ni nič manj lepa in tudi sadje je lepo. Črešnje so danes prodajali najceneje na novem trgu že po 4.50 L>in, 50 par ceneje kot na starem trgu. V splošnem pa ni takšne razlike v cenah med obema trgoma, da bi bilo potrebno podrobneje omenjati cene. Začela se je velika sezona za jagode in gobe. Danes so prodajali razen rdečih jagod že borovnice. Prostor za kmečki sadni trg je čedalje živahnejši. Jabolka so končno razprodana, zato je pa tem več črešenj. Za cenene domače črešnje, ki jih prodajajo kmtice, se gospodinje tu in tam kar trgajo, vendar ni posebna razlika v cenah. Precej lepe črešnje prodajajo bra-njevke po 6 Din, najlepše po 8 Din, najcenejše pa po 5 Din, dočim jih tudi kmetje ne morejo prodajati izpod 4 Din kg. Jagod še zdaj ni mnogo zrelih, vendar jih prodajajo po zmernih cenah. Res lepe, sveže gozdne rdeče jagode so po 6 Din liter. Gospodinje žele kupiti vsako stvar dinar ceneje od napovedane cene. a pri jagodah prodajalke še ne morejo popuščati. Tudi jurčkov ne prodajajo izpod 5 Din merica. Mladih, lepih gob še ni mnogo, več je starih, ne preveč lepih. Borovnice so po 4 Din liter, cena bo še padla najmanj za polovico pri jagodah, gobe se pa najbrž ne bodo pocenile. Na zelenjadnem trgu ne prevladuje več le salata, zdaj je že mnogo lepega so-čivja. Grah se več ne poceni, še vedno ga prodajajo po 5 Din kg, čeprav je že mnogo domačega. Prodajajo tudi že luščenega po 2 do 2.50 Din merico. Novi krompir je že debel po 5 Din. Uvožena pesa je po 6 Din, prodajajo pa tudi že domačo v šopkih, in sicer po dinarju 5 do 6 komadov. Samo stročjega. fižola še ni domačega, zato je pa dovolj uvoženega že po 6 Din kg. Za vzorec je bilo že domače cvetače. ki je izredno slana, zelo drobna komad po 3 Din. Uvožene ni več. Prostor za zele-njadni trg zdaj ni več tako zaseden po kmeticah, kot je bil, preden so otvorili trg pri Sv. Jakobu, a vedno več je Trnovčank z dvokolnicami, ki so se začele uvrščati tudi na drugem delu, kjer so bile prej same kmetice. Na perutninskem trgu ni spremembe v cenah. Gospodinje vneto kupujejo piščance, čeprav so še vedno po 35 Din par. Nastop gojencev novomeške GM Novo mas to, 25. maja. Včeraj se je vrSU letošnji javni nastop gojencev Glasbene Matice, kd so pokazali zares edinstveno znanje pri odigra-nju vseh programnih točk. Nastop ae je vršil v telovadnici osnovne šole, ki jo je občinstvo napolnilo v še precej lepem številu, čeea>r mismo bili vajeni pri prejšnjih nastopih. Med drugimi smo videli gimnazijskega ravnatelja g. Vagajo s profesorskim zborom, predsednika sodišča g. dr. Kavčiča, poveljnika mesta g. kapetana Nikiča Itd. Program je bil zelo bogat in kot rečeno izborno naštudiran, omeniti pa je predvsem Diabelliev Alle-gTo moderato iz 11. Sonate op. 33 (pri klavirju Turk V. in VašiČ M.), KuUak: Na jezeru (pri klavirju Kobe M.). Istota-ko je z občutkom igral Kullakovega >SJavoka« Ivanetič M.. Hofmannovo »Plesno pesem« pa Germ D. Z občudovanja vredno tehniko je odigral pri klavirju Floridiev Madrigal« in Helerjev »»Im-pronvto op. 16« mali Erjavec J. Kot nadarjena pianistka se je odlikovala Košir Milica z odigranjem Langejeve »Vizije«. Vrednega svojega očeta se je izkazal violinist Kastelic F. a Hofmannovim »Koncert D-dur*. Po odmoru je odigrala Gadejevo »Humoresko« in »VaWek« čajtoovskega Alfel-dova, Hellerjev »V spominski list«, Griegov »Pohod palčkov« pa j« z vso vir-tuoznostjo podala Kastelic Jelka. Po nastopu violinista Morela M., ki je pokazal vso čistočo in tehniko z odigranjem Sin-geleve »Phantasie Pastorale« je pristopil h klavirju Vašlč Jovo, naš znani nadarjeni pianist. Mladinski orkester pa je odigral Jovcejev »Valček tisoč poljubov« ter Leopoldov »Odlomek iz fantazije Ju-goslovenskl biseri. Ob tej priliki je bil izročen dirigentu g. Dragu Sprocu krasen šopek vrtnic, občinstvo ga Je pa nagradilo z burnim aplavzom. Po kratkem odmoru je sledil elitni del programa, nastop naše sopranlstke osmo-šolke Kastelic Marjacce. Odpela Je O. De- vovo »Pastirioo« in Lajovčevo »Pesem o tkalcu« z glasom, polnim lirike, ki je navdušil občin6tv0 tako, da Je neprestano apiavdiralo. Pri klavirju Jo Je spremljala njena mati. Bledila je Bisetova arija Mi-chaele iz opere »Carenen« ob spremlja vanju SokoLskega orkestra, dirigirala Je gdč. Zora Ropasova, ki ao jI bili laroče-ni krasni šopki vrtnic. Kaateličeva pa je zopet pela in navduševala občinstvo. Kot zaključna točka je sledil Dvora ko v psalm 149. op. 79. za mešan abor ln orkester, ki Je Wl odpet z istotako dovršenostjo, kakor jo pač aahtevajo slični javni nastoipi. Ob tako lepem uspehu, kot ga je pokazal ta nastop, je Glasbeni Matici le čestitati in razumljivo je, da se je stari agitoi predsednik proi. g. Germ smehljal z radostjo v srcu, ko je videl lepe sadove dela in truda društva, pod katerega okrilje naj bi se v črim večjem šterilu zatekđi vsi, ki ljubijo petje in glasbo, da bo Novo mesto, ki še nima reprezentativnega pevskega zbora, prišlo na svoj račun. Most v Studenicah se lira Poljčane, 25. maja. Star, lesen most čez Dravinjo v Studenicah pri Poljčanah, ki veže trg Studenice z banovinsko cesto Poljčane-Ptuj, je v nevarnosti, da se bo zdaj zdaj podrl. Za silo je bil popravljen nekako pred 30 leti. Zadnje poplave pa so ga zdelale tako, da se je pred kratkim porušil Še podporni zid in je tako ta most postal skrajno nevaren za vsak promet. Prva najmanjša poplava ga bo odnesla. Zato je nujno potrebno, da se zgradi nov most, kajti popraviti se po izjavi strokovnjakov sploh več ne da. Občina Poljčane, ki ji po novem zakonu o nedržavnih cestah pripada ta del v vzdrževanje, je storila vse mogoče, da bi se potrebna komunikacijska naprava čimprej zgradila. Dala je napraviti že načrt in ga poslala tudi banski upravi. Vse bi bilo v redu. samo denarja ni, kajti občina se je po komasaciji (prevzela je 10 bivših občin z vsemi dolgovi, ki niso majhni) tako obremenila, da ne zmore sarna tega bremena. Saj ima na skrbi poleg omenjenega mostu še 4 druge, ki so tudi vsi potrebni popravila. Obrnila se je na vse merodajne činitelje, ki bi ji naj tu pomagali. Tako na svojega poslanca, na bansko upravo in domače faktorje, ki bi priskočili eventuelno a prostovoljnim delom na pomoč. Tako je upati, da se bo gradnja mostu, ki je dolg 18 m, širok 4.30 m in ki bi veljal po navedbi strokovnjaka, v železobe-tonski konstrukciji okoli 62.000 Din, čimprej pričela. Saj zvezna cesta ni važna samo za krajevne potrebe, marveč je tudi .za tujski promet in ne v zadnji mtri tuch za turistiko na Boč.__I. K. Iz Trbovelj — .Mladinska akademija Sokola. Na mladinski akademiji, ki se je vršila na binkošt-no nedeljo in je bila uvod v mladinske dni našega Sokola, nas je prav prijetno iznenadila mladinsko igrica »Punčke smo«. Režija je bila v rokah sestre Ramovžcve. Vsi sodelujoči naraščajniki in deca so rešili svoje vloge prav povoljno. Posebej bi omenili vlogo Brede, Tončka in Jožeta, punčke Mi-Ijane in čudodelnega zdravnika Matjaža. Scena s punčkami je bila prav dobra, tako v igranju kot v grupaciji in plesu. Žal da ni bil nastop in ples sanjskih možičkov na isti višini, ker bi s tem igra zelo pridobila. — Tudi sokolski orkester se je kot običajno dobro uživel. Godba, ki jo ie precej popravil in prilagodil tekstu br. O. Moli. je prav odlično ustrezala. Na splošno moramo omeniti, da se je sestra Ramovževa zelo potru* dila in nam pripravila res lep užitek. Zali-bog je pri nas za take intimne večere premalo zanimanja. Kot uvod v slavnostne mladinske dni bi bila akademija zaslužila boljši obisk. — Igrica se bo ponovila v ponedeljek, dne 28. maja ob pol 6. uri zvečer za otroke z malenkostno vstopnino, in sicer za deco in naraščaj po Din 0.50, za ostale otroke pa po 1 Din. — Sport v nedeljo. SK Amater je povabil v goste nogometaše iz Šoštanja, ki so se vabilu odzvali. V nedeljo, 27. t. m. popoldne bosta merila svoje sile SK Šoštanj in domači SK Amater na igrišču slednjega. Za to tekmo vlada zlasti med športno mladino veliko zanimanje, ker bodo Soštanjčani tokrat prvič gostovali v Trbovljah. Iz Kranja — Francosko predavanje. V četrtek zvečer je imel pod okriljem tukajšnjega >*Krožka prijateljev Francije« v kino-dvora-ni »Talija« lektor na ljubljanski univerzi g. Lacroix izredno zanimivo predavanje o Bretonski, ki so ga spremljale številne lepe skioptične slike. — Uspešno a težavno zasledovanje tatu. Pred dnevi je prišel 321etni čevljarski pomočnik R. Fr.. p. d. »Tot« v vas Podpulfer-co pri Skofji Loki in tam pri posestnici Ho* manovi poprosil prenočišča ter ga tudi dobil. Drugi dan je odšel že zelo zgodaj, ko je poprej izmaknil iz skrinje denarnico s 300 Din od Homanovih proti Kranju. Sele nekako ob desetih je domači sin Franc, čigar last je bila denarnica, pogrešil denar. Homanovi so takoj osumili Radona, pa je mlajši brat Viktor brž skočil na kolo ;n pognal proti Kranju. Tn res ga je dohitel na cesti v bližini »JugoČeške«, zahteval ukradeni denar, ker pa Radon o tem ni hotel nič slišati, ga ie Homan prosil, naj gres'a skupaj na orožniško postajo, da se tam zadeva pojasni. Radon je bil videt: i tem zadovoljen, a že po par korakih je udaril Ho-mana s pestjo v obrez, da se je temu ulila iz nosa kri in je padel. Radon pa je zbežal proti Gorenji Savi. Ko si je Homan opomogel, je pričel zopet zasledovati Radona, a ko ga je dohitel, ga je slednji pričel obmetavati a kamenjem in ga parkret občutno zadel. Ves pobit in ker mu iu Radon zagr^ zil, da bo v gozdu z njim že obračunal, je Homan opustil zasledovanje in prijavil zadevo žandarmeriji. Radon je pobegnil preko železniškega mostu naprej v Struževo. odtod pa v Naklo, kjer so ga orožniki šele ponoči aretirali, a našli so pri njem le še 128 Din. drugo pa je že zapil. — Detektiva je igral. Predvčerajšnjim je prišel v mesto neki B. F iz Maribora, da bi si tudi tu z aparatom »Palzometrom« za merjenje krvnega pritiska, nevroze itd. prislužil par dinarjev. Med tem p«, ko je^ odšel po opravkih in pustil na oknu v veži ho- tele *Stara pošta« avoj kovčeg, je priiel 2oletni S. Z., odprl kovčeg in iz njega vzel aparat in neko malo preje napisano zapečateno in že trankirano pismo. Ves razburjen je pritekel B. K na mestno strefaioa in pr -javil tatvino, kmalu za njun pa še S. Z., ki je stražniku pričel kazati pismo, češ, da je aumljžvega izvora. Ko so ga vprašali, kje ima aparat, je dejal, da ga je vzel, ker ne mara, da bi oni Mariborom z j jim goljui.il ljudi. 5. Z. je moral na soJnijo. da tam pojasni, odkod ima pravico vtikati svoj nos v tuje s i var i. KOLEDAR ir-i-D*Cf,:^ Sobota» M- maja- katoličani: *nnp N., Dragica; pravoslavni: 13 maja Jutri; Nedelja, 27. maja. katoličan: : Janez P. Volkašdn; pravoslavni: 14. maja. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica; Hotel na oceanu. Kmo Dvor: Mek*ikanska ljubezen. M * , i>Kral-lI<'a srca« ob 14.15 v kinu Matici. Kin0 Šiška: Csibi (Frančiška Gaal) Društvo za varstv0 in rejo ptic pevk: Jubilejni občni ibor ob 20. pri »Mrakuc Delavski prosvetni večer »Svobode« in »Zarje« ob 20. v Delavski zbornici šentjakobsko gledališče: »Dama na slabem glasu* ob 20.15 v Mestnem dom PRIREDITVE V NEDELJO Kino Matica: Afera inž. Ugrona. Kino Dvor: Boj za pravico. ZKD: »Knaljiea srca« ob 11. do^p. v kinu Matici. Kino Siska: Csibi (Frančiška Gaal). Jugoslovensko profesorsko društvo, aek-cija Ljubljana: Občni zoor ob 9. v Trgovskem domu. Otvoritev razstave Toneta Kralja ob 11. v Jakopičevem paviljonu. SPORT Lahkoatletsko prvenstvo Jugoslavije za moštvo v soboto ob 15., v nedeljo ob 14.30 na ignišeu Primorja. čakovečki : Ilirija: Prvenstvena te*> ma ob 15.45 na Stadionu. DEŽURNE LEKARNE Danes in jutri: Mr. Bakarčič., Brv. Jakoba trg 9; dr. Pioooli, Tyreeva cesta 5. 3mt»od sita Sova moda se nam obeta v noši b*ti Ljubljani. Malo čudna je, pa se bomo ie sprijaznili z njo, če ne bodo prehudo protestirali naši nosovi. Izprehajališča ob naši slavni Ljubljanici so polna redkih i sprehajal cev in stanovalcev bližnjih hii. ki na vso moč hite, kakor pač morejo hiteti, pri tem si pa krepko zatiskajo nosove, da bi človek mislil, da imajo hud nahod aii pa da jim teče kri iz nosa. Navadmi žepni robec pa ne zadostuje, rabili bi najmanj velike kmečke rdeče rute, ali bi pa kazalo zamašiti nosove s kitom in dihati skozi usta. Morda bomo dobili sčaeoma še ikr&e, če bomo pridno trenirali in če bo se dolgo tako lepo dišalo iz sijajno parfumJrane Ljubljanice. Coty bi bil lahko ie zdaj ma trdnih nogah, če bi bil imel namestu svofth tvornic parfumov našo Ljubljanico, ln kako blaženo se počutijo bolniki v vseh naših bolnicah, ki so se kot nalašč naselile ob Ljubljanici, kakor bi vedele, da ne bo prekmalu regulirana, da bi prišle ob ta zavidanja vredni užitek. Bolnikom ni treba nikamor hodtti, kar okna jim od-pro, pa so dišave tu. Zdravju pa tudi ne more škodovati, če se pljuča pošteno preparirajo s takimi dišavami. In kako utrjeni so naši bolniki, da jim nobena boteaen ne more do živega. Saj pa tudi ne morejo biti mehkužni, ko se utrjuje mimo njih dno Ljubljanice s kamenjem v cementu tako temeljito, da bo držalo vodo le sto let po vesoljnem potopu. Tudi dišave se bodo ohranile do sodnega dne, vsaj trdno upanje imamo. Z Jesenic — Nov grob. Po daljši bolezni je v sredo preminul Požene! Eniil, sin hišne po-sestnice na Jesenicah, star 18 let. Nesrečna gospa je v za on jih treh letih izjgnbila soproga in tri sinove, ki jih je za vratna bolezen pobrala v ovetu let. Bodi simpatičnemu mladeniču ohranjen blag- spomin, težJco prizadetim preostalim naše iskreno sožalje! — Nedeljski nogomet. Jutri ob 15.30 bo na igrišču DKD »Enakostc prijateljska nogometna tekma med I. moštvom >Brat-stva« in I. moštvom »Bnnkasti«. Jeseniška športna javnost se zelo zanima za. izid te tekme, pri kateri se bosta merila nekdanja najhujša rivala. — Efrograditev nove SkaJaAke koee o* Ro6ci. Pred dobrim mesecem so se med zastopniki TK Skala in med zastopniki občinskega gospodarskega odbora vršila pogajanja za zgradbo nove planinske koce na Rošci, ki so obojestransko zadovoljno uspela. Nova koča, ki je priključena prejšnji koči, ki je tudi last občinskega gospodarskega odbora, je bila zgrajena naravnost v rekordnem času. Koča, ki je na m-naj zgrajena v zelo prijetnem planinskem slogu, je okrog 8 m dolga in okoli 6 m široka. V njej je kuhinja, shramba, skupno ležišče za moške in za ženske ter 6 sob s po 2 posteljama. Skupno prenoči lahk" v vseh objektih nad 50 turistov. Prvi de: koče služi bolj v gostilniške in družabnr namene, novi del pa izključno za prenočišča. Z razširitvijo svojega planinskega za-vetišča je 6torila >Skala< velik korak naprej in mnogo pripomogla k razrvoju smi:-čarstva in planinstva v naših krajih. — Zopet ponarejen denar. Pod tem Da-slovom smo minuli teden objavili dopis, aa so bili na Jesenicah prijeti zaradi suma ponarejanja in razpečavanja kovanega denarja Rinaldo Miloš, Potočnik Anton in drugi ter bili prepeljani v sodne zapore deloma v Radovljico, deloma v Kranjsko goro v svrho preiskave. Sodišče v Kranjski gori je po preiskavi dne 24. t. m. izpustilo Rinalda Miloša in Potočnika Otona iz zapora ter odstopilo od kazensko-sodnega progona. Potočnik Oton je invalid in se skromno preživlja s podporo, ki jo prejema kot brezposelni grafik od saveza grafikov, podružnica Ljubljana. — »Polom« na Delavskem odru na Jesenicah. Drevi in jutri v nedeljo, obakrat ob 20.30. uprizori gledališki odsek DKD 3>Enakost< v Delavskem domu krstno predstavo socialne drame >Polomc. Spisal domačin Tone Cufar, režijo vodi Oblak Alfonz. Čuvajmo nas Jadran! tev 118 >S L O V E N S K I NAROD«, dne 26. maja 1934 Stran 3. VEDNO ZADOVOUNI boste z Vaiim perilom, ako ga perete po preizkušeni Schichtovi metodi. To se Dravi: zvečer z Žensko hvalo namočiti — s tem nesnaga popušča, zjutraj s Schichto-terpentinovim milom enkrat izkuhatt — s tem se nesnaga odstrani. ZJUTPAJ CELO DELO PRI SCHICHTOVI METODI Razstava Toneta Kralja Umetnik se pripravlja na dolgo pot po svetu, za slovo nam pa pokaže svoja dela zadnjega časa Ljubljana. 26. maja. Lani na jesenskem velesejmu je vsa javnost odkritosrčno hvalila pretresljivo delujočo kapelo Toneta Kralja, prav tako so pa vsi občudovali kip njegove nežne »Brezmadežne« in pa njegovo cerkev na raastavi cerkvene umetnosti. Z veseljem smo o Tonetu Kralju čitali pohvale z najrazličnejših strani inozemstva, ko so ga zlasti Holandci postavili poleg Meštrovića in na prvo mesto jugoslovenskih slikarjev. Prvi uspeh je dosegel Tone Kralj na inter-naoionalki v Benetkah s svojim veličast-n:m »Pasijonom«. Pozneje je dobil prvo nagrado na mednarodni razstavi v Padovi, hvalila sta ga Bruselj in Ant\verpen. sedaj je pa zastopan tudi na mednarodni razstavi cerkvene umetnosti v Rimu. Vse svetovne razstave vabijo tega našega umetnika, ne da bi moral svoja dela predlagati ra/sodi.šču v oceno. Nadvse je delaven in marljiv in njegovi koraki navzgor so vedno daljši in krepkejši. Vsi inozemski kritiki in strokovnjaki podčrtavajo pri Tonetu Kraiju. kako močno je zraščen z rodno zemljo in s svojim narodom. Prvič je slovenska umetnost s Tonetom Kraljem dobila umetnika, ki reprezentira resnično samoniklo m izrazito slovensko umetnost in z njo ves neš narod. S Tonetom Kraljem smo pa dobili tudi prvega jugosloven-skega slikarja svetovnega formata. tako da imamo danes za arhitekturo Plečnika, za kiparstvo Motroviča in za slikarstvo Toneta Kralja, ki njih dela slove daleč čez meje naše države. Tone Kralj se pripravlja na dolgo in težko pot po svetu. V najglavnejših svetovnih centrih hoče pokazati svoje delo in s tem dokazati vsemu svetu visoko kulturo našega naroda. Za slovo nam je pa z4>ral svoja dela zadnjega časa na razstavi, ki jo odpre jutri ob 11. Tone Kr.ilij je zaprl srnina vrata v Jakopičev i>aviljon, da ertopimo takoj v levo maJo dvor.mo. Tu je razstavil svoja najnovejša dela. kakor sploh na vsej razstavi vidimo z vr»č*no le umetnino, ki jih noša javnost se ne pozna. Formati njegovih slik in tudi grafik sv> veliki, saj so njegova dela namenjena predvsem za okras velikih prostorov in imajo tndi po tehniki stil fre*»k. na d ruci sirani pa z velikih formatov močnejše govori fradi vsebina, ki je pri tem umetniku srlarma. Na glavni st^ni visi --Svatba*, ki je na£la največ navdušenih občudovalcev v Amsterdamu. V čutnosti vrela kri našega nnroda in ves vihar njegove erotike in animalskega seksusa! Vso dniL'O steno zaA*7?mo ciklus a jed kovin »Cesta . — Listi so za ujedkovine nenavadno velikega formata 5o krat 60 cm in nam z veo dra-sHiko kožejo družabne kontraste z ljubijan- Tnbovije. 25. maja. O binkostiOin praznikih je trboveljska sokolska mladkia. s Številnimi prireditvami proslavila 26-letni jubilej svojega matičnega društva. Sobotno slavnostno mladinsko akademijo je otvoril z lepo zasnovanim govorom naraščajnrik br. Skrinjar, poudarjajoč zasluge s-tarejše sokolske generacije, ki je drudtvo ustanovila ter ga z največjo vnemo in požrtvovalnostjo vodila skozi celo četrtstoietje od uspeha do uspeha. V imenu sotooteke mladine je zagotavljal, da bo tudi mladina korakala po potih svojih prednikov v blagor naroda in domovine. Sledila je mladinska igra »Lutke žive« v režiji s. Ramovževe. ki so jo mladi igralci in igralke izborno podali, za kar so bili deležni zasluženega priznanja. Nato je zapel mladinski zbor -Trboveljski slav-čeks par lepih pesmi, med njimi nekaj koroških in primorsko-i sirskih narodnih, ki so občinstvu posebno ugajale. Mladinsko akademijo je zaključil telovadni nastop moške dece, M je strumno in eksakt-no izvajala točko iz sarajevskih vaj. Na binkost.no nedeljo dopoldne je sokolska mladina nastopila v lahkoatletskih tekmah, ki so se jih udeležili oddelki sokolske mladine tudi iz sosednih krajev. Tekme so pokazale odlično izvežbanost sokolskega naraščaja in dece. ^kih ceet: pocreb reveža in b\oji poti k slavi. Razstavljena dela so seveda le temeljne slike prihodnjih njegovih razstav, ki bo prva v Sofiji, nato pa gre na sever. Ante Gaber Na binkoštni ponedeljek pa je bila glavna prireditev nade sokolske mladine. Bila je to revija napredka sokolske ideje meo našo delovno mladino, ki je dobila ta dan svoj krasen prapor. Kot najstarejši in najzaslužnejši sokolski delavci so razvit ju naraščajskega prapora kumovali bratje Dežman. Goropevsek, Festajn. Letnik in Kužnik, ki so se zbrali na okrašeni tribuni pred prostranim letnim telovadiščem. Tedaj je prikorakala na telovadišče razvrščena po posameznih oddelkih s sokolsko godbo na čelu impozantna povorka 1200 Sokoličev in Sokoličic. ki so se razvrstili pred tribuno. Bil je prelep pogled na disciplinirano množico sokolske mladeži, ki je z iskreCimi se očmi priCakovaJa trenutka, ko ji bo izročen prapor. Tedaj je pozdravil mladino in vse navzoče starosta br. Ploskovič. naglasdl pomen današnjega mladinskega praznika za sokolsko mladino in sokolstvo vobče. ter se v prisrčnih besedah zahvalil sestri Veri Limdrovi, ki je brezplačno izgotovila naraščajski prapor, ki je pravo umetniško delo, kakor tudi vsem ostalim darovalcem, ki so prispevali k nabavi materijaJa za prapor. Nato je brat Dežman izročil naraščajski prapor bratu starešini, poudarjajoč, da se smatrajo sokolski kumi za počaščene, ca k umu je jo današnji slovesnosti, ki je za društivo tem pomembnejfa, ker kumuje najstarejša generacija najmlajši. Novo razviti prapor, ki ga izročamo danes naši mladim, naj bo simbolična vez med obema generacijama. Mi stari imamo samo eno željo, da bi pod tem praporom korakala naša mladina ponosna v boj za sokolske ideale, da bi vestno izpolnjevala vse dolžnosti napram sokolstvu in ko doraste, bila zopet zgled bodočim po kolen jem. ki pridejo za njo. da bo ostala večno lepa sokolska ideja tudi večna od roda do roda. S temi besedami je izročil prapor starešini, ki ga je razvil z željo, da naj bi bili bratje kumi doraščajoči mladini svetel vzor sokolskega dela in požrtvovalnost:. Brat starosta je še pripomnil, da je bila želja vsega sokolskega članstva, da bi bil prapor blagoslovljen po cerkvenih obredih, vendar pa je višja cerkvena oblast to odklonila, ker je mnenja, da razmerje med SKJ in katoliško cerkvijo še ni urejeno. Zatem je sokolska godba zaigrala koral >Mo!itev za slovanski rod«. Ves prizor je napravil na navzoče množice občinstva najgloblji vtis. Starosta je nagovoril še sokolsko mladino, ki jo je pozival, da hodi po pr»vi sokolski poti poštenja, iskrenosti, bratske ljubezni, p^rtvOvainoSti v ljubez- ni do boga, kralja, naroda in domovine, nakar je izročil prapor narašCajskemu zastavonoši br. Dolinarju Zdenku z naročilom, da ga skrbno čuva in brani, da ga čistega in neomadeževanega nekoč izroči svojemu nasledniku. Z zagotovilom, da bo nosil prapor s ponosom, da ga bo čuval če treba tudi s svojim življenjem, je mladi praporščak prevzel naraščajski prapor. Brat starešina se je pri tem svečanem aktu v navdušenih besedah spomnil najvišjega sokolskega brata Nj. Vel. Kralja Aleksandra I. in svojega prvega starešine br. prestolonaslednika Petra ter zaključil s'-oj govor z navdiišenimi vzkliki Nj. Vel. kralju, prestolonasledniku Petru in vsemu kraljevskemu domu, ki se mu je navzoče občinstvo navdušeno pridružilo. Sokolska godba je zaigrala državno himno, s čimer je bil oficijelni akt razvitja prapora zaključen. Sledil je defile vseh oddelkov pred novim praporom, temu pa so sledili javni telovadni nastopi, ki so bili izvajani vzorno in strumno, kar je plod dolgotrajnega in požrtvovalnega dela sokolskih vaditeljev. — Sokolska mladina je proslavila svoj doslej največji praznik veselo in radostno, zato ji bo ostal nedvomno tudi v najlepšem spominu. naraščajnic iz Hrastnika, kar je zelo lep in Časten uspeh. Upamo, da se bodo mlade te-lovadke enako dobro odrezale tudi ob priliki župnih tekem in zleta v Celju, katerega se bo hrastniški Sokol udeležil v lepem številu. Celje in Jadranske straža Ljubljana, 36. maja. Kakor je v preteklem letu Oblastni oil bor zaključil svoje poslovno leto z mo gočno manifestacijo v naši dolenjski me tropoli, bo letos naše zgodovinsko Celje prizorišče pomembne manifestacije v na šem nacionalnem in društvenem življenju Oblastna odbora JS Maribor in Ljubljane, ki že itak združeno delujeta v banovinski eksekutivi .IS dravske banovine, bosta tudi na zunaj dokazla svojo bratsko slogo s tem. da bosta imela dne 3. junija skupno v Celju oblastni skupščini, katerim bo prisostvoval v priznanje delovanja obeh oblastnih odborov sam predsednik izvršnega odbora JS g. dr. Tarta^lia. Mogočna in veličastna naj bo ta manifestacija JS sirom vse banovine, ker je nje delovanje poleg splošno narodnostnega tudi velikec i socijalnega in gospodarskega pomena. Saj si je postavila naš banovinska eksekutiva JS za cilj, da na eni strani izvojuje pre-potrebno zvezo Slovenije z morjem, a na drugi strani, da potom mladinskega soci jalnega sklada zgradi naši mladini prinv" ren dom ob morju. Program tega slavnostnega dne je v kratkem ta: dne 2. junija zvečer slavnostna akademija v celjskem gledališču ob 20. uri. dne 3. junija od 7. do S. sprejem gostov, ob 8.30 pričetek zborovanj v Narodnem domu. ob 11. obhod po mestu, ob 1130 slavnostna manifestacija pred magistratom z nagovor . petjem itd. Ob 13 skupno kosilo delegatov v Celjskem domu. ob 14. akademija 1'odmladka. ob 16. tom bola. Ob zadostnem številu prijavljenih bosta vozila dne 3. junija posebna vlaka iz Ljubljane in Maribora v Celje i. s. se plača za vožnjo iz Ljubljane v Celje in nazaj Din 30.—. iz Maribora Din 25.—. Vsa podrobna navodila in pojasnila dajeta Oblastna odbora JS v Ljubljani In Mariboru, pa tudi vse ostale podružnice JS. Kdor količkaj čuti, koliko smo ravno mi Slovenci navezani na morje, ki smo ga vedno ljubili in znali ceniti in kdor se zaveda, da nam bo le močna organizacija pripomogla izvojevati sedaj in tudi kasneje zopetno zbližan.je te narodnogospodarske in socijalne dobrine, ne bo ostal 3. junija doma, marveč bo pohitel tja v Celje! Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. url. Sobota, 26. maja: BeogTad nekdaj in sedaj. Red C. Nedelja, 27. maja: Ob pol 21. url na Kongresnem tn^u Slehernik. Znižane cene cd 4 do 15 Din. V primeru slabega vremena ob 21. uri v drami Družba. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol. Ponedeljek. 28. maja: Mojster Anton Hit. Red A. Torek, 29. maja: Družba. Red B. Sreda. 30. maja: Gostovanje poljskega državnega zavoda za gledališko umetnost iz Varšave. Izven. Znižane cer- OPERA Začetek ob 30. uri. Sobota, 26. maja: Katja Kabanova. t re-miera. Red A. Nedelja, 27. maja: Ob 15. uri na terasi hotela Tivoli ^.Pri belem konjičku*. Znižane cene od 6 do 20 Din. V primeru slabega vremena se uprizori >Pri belem konjičku« ob 20. uri v gledališču. Znižane cene Ponedeljek, 28. maja: Zaprto. Torek, 29. maja: Zaprto. Sreda. 30. maja: Katja Kabanova. Red Sreda. t Opov>rjan>o na nocojšnjo premiero v ljubljanski operi. Poje se prvič na slovenskem odru Janačkova op*ra Katja Kabanova. Zasedba posameznih vlog: ga. Gjungjenae. ga. Thierrv, ga. Poličema, ga. Kogejeva, ga. Ramšakova. dalje gg. Banovec. Gostič. Janko in Marjan Rus. Dirigira kapelnik štritof. režija je Debev-čeva. Predstava se vrši za red A. Iz Kamnika — Pešpot v Kamniško Bistrice, Nedavno snio na lem in^tu pozivali vse zaintore-riir.ine faktorje, naj pohitijo z gradivo nove nešpoti v Birlrico, k^r aedanja zasilna vozna pot od NWe>riovca naprej ni po^ebr.o privlačna za izletnike, po dosedanji turirtov-ski pešpoti pa gradijo zadnji del nove vozni* eeatp. Tudi kamniška podružnica SPO ;e naplavila v leni smislu na osrednji odbor v Ljubljani vlo<;o, ki je takoj našla ugoden odmev. Ze v četrtek so si zastopniki rw*red-njega odbori in kamniške i^odružmee SPD ter zastopniki korporacije, občine in T iw;o-orometn^fja društva ogledali tra^o za novo nešpot, ki bo šla tdeoro tik ob vodi deloma no levem, deloma pa po desnem breeu, tako da bo prav posrečeno zvezala vse najiepie dele Bistriška doline. Pešpot bo Šla mimo Predoslja in bo po pri rod nem most i nad sotesko krenila na dosed^nio not. Zastopniki so izjavili, da se bo teko* prihodnji meeec pričelo z delom, zato s^'^ino upati, da bo nova pes»>ot v Bistrici >e letos otvorjenn. Izletniki bodo z veseljem nordravili to vest — Teniški turnir. Teniška sezona je letos zaradi ugodnih vremenskih prilik izredno živahna. Naši teniški igralci itrra;* že nd marca naprei na lepo urejonih igriščih ob kopališču. Za rutri popoldne ob 15. so organizirali turnir, na katerem bo sodelovalo 8 domžalskih in 10 do 12 kamniških igralcev in igralk. T irnir bo gotovo pritegnil mnogo kamniške publike, ki bo imela priliko videti nrav napeto m zanimivo borbo za prvo mesto. _ Kole-arški lov na Ii»if0. Kolesarsko drn*tvo >Kamnik« ima jutri majniški izlet v Komendo, združen z lovom na lisico. — Zbirališče lovcev-kolesariev je ob pol 14. o red soetilno Faidiga. lx>va ee u deleži i«o lahko tudi nečlani kolesarji. Kdor prvi naiđe lieico na skrivališču, prejme nadrag^ lOn Din. Na cilju v Komendi bo po lovu z.-nimiva »polževa dirka«, za katero so r*7 pisana lepa darrla. Prazniki trboveljske sokolske mladine Uvod v jubNefne svečanosti trboveljskega Sokola. — Razvitje nara^ ščajskega prapora Velik praznik na Krki Jutri bo na Krki velik praznik. Proslavili bodo dva jubileja, 125 letnico šole in 90 letnico najstarejšega našega učitelja gosp. Ivana Lobeta. Jubilanta vidimo na sliki med mlado generacijo stanovskih tovarišev in tcvarišic. Gladi si častitljivo sivo brado. Na levi strani pa stoji priv. docent ljubljanske univerze dr. Oskar Reva, 20 let belokranjske železnice Novo mesto, 2o. maja. Te dni je poteklo 20 let odkar je bila slovesno otvorjena belokranjska železnica, s katero se je Bela Krajina obudila k novemu življenju. Slovesne otvoritve v Novem mestu so se dne 25. maja 1. 1914. udeležili poleg občinstva od blizu in daleč novomeško uradništvo z glavarjem baronom Rech-bachom. profesorski zbor novomeške gimnazije z ravnateljem Breznikom, gimnazijsko dijaštvo. učiteljstvo s šolsko mladino, duhovščina s proštom dr. Elbertom, meščanska garda s še živečim stotnikom Bergma-nom. dalje železniški minister baron For" stner, deželni predsednik baron Schwarz. deželni glavar dr. Ivan Šuštersič, ljubljanski župan dr. Ivan Tavčar, feldmaršal Kraliček — osebnosti tedaj, ki so večinoma že vse pod rušo! Danes po 20 letih se nam zdi čudno, da Dolenjska do 1. 1914. še ni imela belokranj" ske železnice! Ker ni bilo te železnice, ker ni bilo cest, ker ni bilo vode, ker so skratka manjkali najprimitivnejši pogoji za gospodarski dvig tega sveta, smo imeli najžalost-nejšo sliko belokranjske zemlje: beg z rodne grude, romanje v Ameriko. Nikjer v Sloveniji ni zadalo izseljevanje takih udarcev kakor v Beli Kra>ini. Celi rodovi, cele družine so se izseliLe in za njimi ni ostalo drugega spomina kakor podrte koče, zapuščeni vinogradi in preraščene njive. Ideja belokranjske železnice se je uresničila šele po več — desetletjih! Koliko narodnih gospodarjev, tehnikov in politikov se je bavilo s projekti in varijantami belokranjske železnice — kdo bi jih našteval Kdo bi tudi našteval razne lokalno-železni-ške načrte skozi desetletja, ne da bi vpra-sanje železnice dejansko prišlo naprej. Sele nestorju naših politikov, staremu, še živečemu dež. glavarju v p. Franu Sukljetu sc je posrečilo, da so belokranjsko železnico končno vendarle pričeli graditi. Ni se ga zato zastonj prijel naziv »oče dolenjskih železnic«. Slovesne otvoritve se je razveselila posebno Bela Krajina. Na vsaki postaji so bile zbrane velike množice Belokranjcev v narodnih nošah in so navdušeno pozdravljale prvi belokranjski vlak. Takrat so Belokranj-ci zadnjič organizirano nastopili v svojih tradicijonalnih narodnih nošah. Slučaj je nenesel, da praznuje te dni 751etnico rojetva najstarejši še živeči slovenski folklorist, duhovni svetnik Ivan F. kašelj, čipar življenje je tesno združeno z življenjem Bele Krajine. Saj je živel nad 36 let med Belokranjci. v Adlesičih, kjer je župnikoval do 1. 19/>2., ko je s-top! v poko: in se nastanil v Št. Lovrencu ob Temenici Duh. svetnik Šašelj je toliko storil za Belo Krajino, da lahko rečemo, da nam jo je on pTav za prav šele odkril. Sašelj se je vrge; posebno na nabiranje narodnega blaga, katerega sad sta predvsem knjižnici -»Bisernic«-L* in »-Bisernice II.a Razen narodnega bi a ga je nabiral tudi še razne predmete belo kranjske narodne noše, stare in tedanie. Po sebno od leta ]SLOVENSKI NARODc, dne 26. maja 1984 1 18 ZOBOZDRAVNIK - SPECIJALIST DR. CIRIL CIRMAN se Je vrnil s Studijskega potovanja in ZOPET REDNO ORDENTBA LJUBLJANA, BEETHOVNOVA ULICA ŠTEV. 15 DNEVNE VESTI — izpremerobe v driavnl slultol. imenovane so za upravno-piearniške uradnice pri upravi poliicije v Ljubljani zvaničnici Anica Slanovec in Ivanka Vidmar, za zvaničnici pri upravi policije v Ldubljani pa dnevničarki zvaničnici Ajigela Ketk in Hela Fink; premeščen je upravno-piearni-ški uradnik Fridolin Fistravec ad sreeke-ga načelstva Maribor-levi breg k sreske-mu načelstvu v Šmarju pri Jelšah; upokojena sta policijski stražnik pri pred-stojništvu mestne policije v Mariboru Iv. Valič in zvaničmica pri banski upravi v Ljubljani Ljudmila ZupaniC-Turk; razveljavljen je odlok, s katerim je bil premeščen upravno-pisarniški uradnik Franc Counik od sreskega načelstva v Mariboru k sreskemu načelstvu v Kočevje; iz dtržavne službe je odpuščen policijski stražnik KI. raz. pripravnik zvaničnik pri upravi policije v Ljubljani Josip Pire. — Iz banovinske slurbe. Imenovani so za banovinsfke računske pripravnike pri banski upravi v Ljubljani dnevničarj: zvaničniki Josip Cerar in Konstantin Sa-harov ter Josip Velikan je; za banovin-skega zdravnika združene zdravstvene občine Litija banovinski zdravnik v ostavki dr. Leopold Ukimar; za banovinskoga uradniškega pripravnika pri javni bolnici v Sloven jgnadcu dosedanji honorarni uslužbenec Franc Tretjak; na lastno prošnjo je upokojen banovinski zdravnik združene zdravstvene občine Boh. "Bistrica dr. Alojzij Vacek; »prejeta je ostavka, ki jo Je podal na banovinsko službo uradniški pripravnik pri javni bolnici v Ptuju dr. Franc Brumen. — Prošnje glede šolnine. Davčna uprava Ljubljana-okolica razglaša: Za pohajanje državnih šol določa tar. post. 318 a taksn. zakona posebno šolnino, ki se odmerja na osnovi seštevka neposrednih davkov roditeljev in učenca, šolski zavodi bodo odmerjali šolnino na podlagi uradnih potrdil, ki jih bo roditeljem učencev izdajala davčna uprava. Ker pa neposredno pred začetkom šolskega leta 1934-35 zaradi prevelikega navala strank absolutno ni mogoče pravočasno zadostiti vsem osebno vloženim prošnjam za izdajo uradnih potrdil, poživljam in" teresente. da vlože d<>tične s 5 Din taksirane prošnje pri davčni upravi že takoj po sklepu tekočega šolskega leta (1933-34). — Vsaki prošnji je priložiti za potrdilo tudi kolek za 20 Din. Davčna uprava, ki je z druaimi internimi posli itak preobložena, bo imela na ta način dovolj časa. da bo lahko nemoteno in pravočasno ustregla vsaki prošnji. Potrdila o predpisu neposrednih davkov bo davčna uprava izdajala prosilcem v drugi polovici meseca avgusta t. L Vsak prosilce na i sc v omenjenem času pri davčni upravi osebno javi. — Pohištvena *>brt na letošnjem spomladanskem ljubljanskem velesejmrj od 30. maja do 10. junija bo prav razkošno zastopana. Razstavljeni bodo izdelki pohištvenih in stavbnih mizarjev v vseh slogih moderna arhitekture, ki bodo ko? vsem današnjim zahtevam, na na.'sibo li lede precizne izdelave in oblike ali r>n glede solidnosti in konkurenčnosti. Naše občinstvo je zamoglo na pohištvenih razstavah ljubljanskega ve-lesejma na lastne oči opazovali ves povojni razvoj domačega mizarstva ter se prepričali, da naše oohištveno mizarstvo koraka z duhom čaea v vsakem oziru. Vsak kupce, pa najsi ima izbran umetniški okus, z lahkoto najde primerno blago. Interesenti so vljudno vabljeni, da si razstavo Ogledajo, nalo pa sklenejo čim več kupčij, ki bodo razstavljalcem najlepše priznanje, obenem pa vzpodbuda k nadaljnemu napredovanj';. _ Bolgarsko odlikovanje. Bolgarski car ie odlikoval ljubljansko sekcijo Udružena iujoslovenskih inženjeriev in arhitektov s tem. da je podelil njegovemu predsedniku inž. Janku MačkovŠku red Sv. Aleksandra IV. stopnje, njenemu tajniki inž. Ladislavi1 Reven pa red za državljanske zasluge IV. stopnje. — Ena izmed najbolj hvaležnih pomladnih tur je gotovo pot. ki vodi iz Boh. Bistrice na Crno prst in od tam ob mo;i v kraljestvo Jelovce in dalje na Danjsko planine proti Ratitovcu ali pa prej zaviješ v ^rico in Zali log. ki sta brez dvoma Še nedotaknjena kotička v lepoti naših gorskih vasic. Bujna flora in polna anemon, avrike-liev. ranueeljna in alpnih lilij. Malnarjeva koča pod Črno prsto je že odprta in čaka na pomladne turiste. Pa tud« ob;sk same C*me prsti je med lem časom silno zanimiv tako r>o SFvoji flori kakor po krasnem razgledu na zelene bohinjske livade, na zeleno gozdov-je in v ozadju še na zasnežene Julijske velikane. Tura se lahko dovrši v enem dnevu tako. da Ljubljančan, ki pride ^ turistom v Bohinj, se lahko tudi zvečer vrne. Pripomnimo le. da naj bo vsak izletnik, ki noseča obmej. pogorja, opremljen z izkaznico Planinskega društva, ker sicer ne more dovršiti ture — Obratovanje v preinosrokopih TPD. Te dni c=o se ugodno zaključila pogajanja med generalno direkcijo državnih železnic in trboveljsko premogokoono družbo glede dobave premoga za državne železnice. Trboveljska oremojokonna družba je končno pristala na zahtevo no znižanja cen in sicer za 4 %> r>ri normalni mesečni količini premoga. Zato je pričakovati, da bo zaradi dosedanje omejitve obratovanja v ndnikih že velika brezposelnost zooet prenehala. — Povodom letnih skupščin O. 0. Ljub-Uana in Maribor, ki se bostn vršili dne 3. i lnija t. 1. v Cel.iu. se pripraviva ob zadostni udeležbi iz Ljubljane poseben vlak. V Celju se vrŠe razni slavnostni nastopi, tombola itd. Izlet sam bo zelo prijeten, vsak udeleženec bo pa tudi manifestiral s svojo navzočnostjo za naše morve. Zaradi skrajnega roka pohitite s prijavami, ki^ jih sprejema K. O. J. S. v Ljubljani, Tvrševa cesta la-IV. Cena za tja in nazai 30 Din. — Na Grabfah pri Sv. Katarini, eni iz-m^d najbolj obiskanih izletnih točk v okolici Ljubljane, ie zgradil v izpopolnitev in povečanje svojih gostilniških prostorov vsem turistom znani in priljubljeni Tone Dobni-kar prav lično stavbo pod imen >m >Planin-ski donu. Ta zgradba bo dobro služila vsem obiskovalcem Polhovgrajekih dolomitov, zlasti pa pozimi množici smučarjev, za katero je bilo doslej pri Sv. Katarini vse Dremalo prostorov za zavetje in okrepčanje. Planinski dom bo otvor jen v nedeljo dne 3. junija in eo ptenmci vabljeni, da si ga ogledajo. — Konkurzi in prisilne poravnave. Dtu-Štvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za dobo od 11. do 20. maja sledečo statistiko (številke v oklepaju se nanašajo na isto dobro pretočenega leta): Otvor-jeni konkurzi: v dravski banovini — (3, savski 1 (2, primorski 1 (—), drinski 1 (1). dunavski 1 (2), moravski — (2), vardarski — (1), Beograd. Zemun, Pančevo 2 (—). — Razglašene prisilne poraodstotni popust in sicer na vsakih 10 otrok po en spremljevalec, j —lj Gospodarsko i" izobraževalno dru-' štvo za dvorski okraj. Koncem aprila se je JUTRI PREMIERA SENZACIJONALNEGA FILMA ASera inž. Ugrona Film, ki nam pokaže ozadje »velikih transakcij« ELITNI KINO MATICA — Razglas o proračunu mestne občine ljubljanske. »Službeni list« št. 42 z dne 26*. t. m. objavlja razglas o proračunu mestne občine ljubljanske za leto 1934 s finančno uredbo, z uredbo o pobiranju občinskih davščin, taks in doklad v tekočem letu in z uredbo o pobiranju občinske takse od prenosa nepremičnin v mestni občini ljubljanski. — Iz »Službeneg/a lista«. ^Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 42 z dne 26. t. m. objavlja uredbo o iz-premembi zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih, dopolnitev razpisa gdede taksiranja prijav radijskih naročnikov, izpremembo pravilnika o enotni uniformi članov starešinstva Gasilske zveze, odločbo o članstvu tujih državljanov v gasilskih edinicah, pojasnilo o cestni obveznosti oseb z devetimi in več otroki, odločbo o trošarini na predmete iz cementa, progdas o proračunu mestne občine ljubljanske za leto 1934. razglas o prijavi odpuščenih delavcev borzam dela. objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1934. izpremembe v staležu banovinskih in državnih uslužbencev na področju dravske banovine in razne objave iz -'Službenih Novin«. Pri odebelelosti vzbuja redna zdravil na uporaba naravne »Franz Josefove« jrrenčice jako delovanje črevesa in dela telo vitko. Mnogi profesorji zapisujejo »Franz Josefovo« vodo tudi pri zama-ščenju srca kot zelo dragoceno sredstvo in sicer zjutraj, opoldne in zvečer tretjino čaše. »Franz Josefova« voda se dobiva v vseh lekarnah, drosrerijah in spece-riiskih trgovinah. — Mostovi na jezerski cesti. Jezerska cesta je med najproir.etnejšimi na Gorenjskem. Dan za dnem prevažajo les od 4. zij-trai pa do poznega večera po njej. a poleti je po Jezerskem živahen avtomobPski promet. Zaradi čestih poplav pa cesta na Jezersko vsako leto mnogo trpi. vedno so pa v nevarnosti tudi njem mostovi. L. 1926. je silna poplava odnesla vse lesene mostove, a tudi pri zadnji poplavi v marcu ie bilo zopet poškodovanih več mostov. Mostove sicer sproti popravljajo, vendar bo treba sčasoma zgraditi čez Kokio samo železobelon-ske mostove, kajti stalna popravila in vzdrževanje lesenih mostov gotovo več stane. Ze lani je bil pri km 16.7 zgrajen nov že'i"zo-betonski most pri tako zvani »luknjic, obenem sta bila pa ovinka pred mostom in za njim znatno izravnana. 4. junija bo pa pri tehničnem oddelku banske uprave licitacija za gradnio tako znanega Leskovčevega mostu pri km 17.6. za katerega je določene; v proračunu 346.847 Din. S tem mostom bo cesta zopet znatno pridob'la. vendar je želi i vsega prebivalstva, da bi polagoma zgradili vse mostove iz železobetona. — Borza dela v Ljubljani sprejme čevljarja. lesostru«rarja. soboslikaria. hlapca in t> ;*-n ika. Samo še danes Dolores del Rio v prekrasnem filmu Film divnih španskih melodij vršila redna letna skupščina tega društva in je bil izvoljen tudi nov odbor, ki se je konstituiral na svoji prvi redni seji sledeče: predsednik Reisner Jožef, direktor tehniške srednje šo!e. I. podpredsednik dr. Spili er-Mn7s Fran. vladni svetnik v pok.. II. podpredsednik inž. Bevc Ladislav, višji tehnični svetnik banske uprave, tajnik Mihelčič Iv., elektrotehnični poslovod ja. blagajnik: Lr-bančič Karel, administrativni uradnik pošte v pok., knjižničar (Dorske knjižnice): Potočnik Alojzij, učitelj v pok., gospodar Cimper-man Avgust, gradben« tehnik. Odborniki, namestniki in člani nadzorstva so nadalje zastopniki vseh stanov in poklicev v dvorskem okraju. Poleg odbora so bili formirani tudi odseki: finančni, prireditveni in knjižnični, poleg že obstoječega pevskega odseka, ki so že na svojih prvih rednih sejah pokazali veliko aktivnost ter je pričakovati, da bo gospodarsko in izobraževalno dr.ištvo v dvorskem okraju zopet ono žarišče društvenega dela, kot je bilo nekdaj. — Dvorska kn:ižnira, ki je sestaivni del društva, se pa preseli s' 1. junijem v nove lokale v hišo banovinske palače v Gregorčičevi ulici, s čimer bo celotno društveno delo ki*kor tudi knjižnica sama poživljena v flB udobnejših prostorih ter smo prepričani, da .. se bo prebivalstvo dvorskega okraja iste posluževalo tudi v bodoče. Prav tako pa je dolžnost vseh naprednih prebivalcev dvorskega okraja, da ee včlanijo ter podpirajo to društvo, ki je bilo že od nekdaj zbirali šče vseh gospodarsko naprednih ljudi v dvorskem okraj j. *-— Proslava 50Ietnice rojstva češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša, ki jo priredi JĆ liga bo v ponedeljek 28 t. m ob pol 21. v sejni dvorani mestnega magistrata in bo pomembna manifestacija jugoslovensko-oeškoslovašKega prijateljstva. Na sporedu so nastopi moškega zibora Glasbene Matice, uvodna beseda predsednika JC lige dr. Stareta, pozdravni nagovori in slavnostno predavanje senatorja dr. Ravniharja. SAMO SE DANES PREKRASNI FILM HOTEL NA OCEANU 1/jubezen, ljubosumje, flirt m strast na prekooceanskem brodu. Očarljivi prizori. Lepa godba. Predstave ob 4., T%in 9 Vi uri zvečer. ELITNI KINO MATICA, telefon 21--'l KAVARNA »LEON« danes vso noć odprta. — Vsak večer igra prvovrsten damski jazz-orkester P* I ZVOČNI KINO DVOR dč'flve ob 4., 7. in 9. One 4.50 0..Vi. — Nov grob. D-anes je umrla v Ljubljani po dolgi težki bolezni gdč. Amalija Jašo-vec. Pogreb bo jutri ob 14J0 iz hiše žalosti Cesta v Rožno dolino št. 30. Bodi ji lahka zemlja, težko prizadetim svojcem naše iskreno sožalje. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma oblačno in nestalno vreme. — Včeraj je deževalo samo v Ljubljani. Najvišja temperatura je znašala v Skoplju 28, v Splitu 26. v Beogradu in Sarajevu 25. v Zagrebu 23. v Ljubljani in Mariboru 18.8. Davi je kazal barometer v Lj ibljani 758.S, temperatura je znašala 13. * — Zakai se je ustreli! direktor Stevan Raičevie? V Beogradu je vzbudil veliko senzacijo samomor generalnega direktorja avstro - italijanske zavarovalne družbe ■^Assicarazione Generalk Stevana Ra'čevi-ča. O vzrokih samomora se je mnogo ugibalo, zda? se je pa izkazalo, da je šel Rajčevio v smrt. ker ie podpisal na svoi račun za 116.000.000 Din m^nic. Na to se je nanašal tudi klic njegove žen*1, ko je prihitela k težko ranjenemu možu in zaklicala, da bi se bilo vse uredilo tudi brfv moževega obupnega koraka. —lj Napravite red! Edina zveza na pokopališče pri Sv. Križu je avtobus, ki je pa vse drugo prej, kakor pa redna prometna zveza. Ta avtobus namreč vozi, kadar se menda zljabi šoferju ali pa sprevodniku. Mnenja smo, da bi moral avtobus voziti po določenem voznem redu. ki naj bo nabi* pred Mestnim domom in na pokopališču in po katerem nai se šofer oziroma sprevodnik ravna, kakor je vozni red uveden pri drugih avtobusih. Avtobusna proga na kopališča je gotovo ena najbolj rentabilnih, in 5e sedanji podjetnik nima razumevanja za posetnike. ki vendar ne gredo za zabavo t in gori k Sv. Križu, naj prevzame obrat mestna obMna ali pa ga odda komu, ki bo vzdrževal reden promet. —lj Zaključek sezone f šentjakobskem eledaliiču Drevi ob 20.15 ponavljajo zadnjič v Šentjakobskem gledališču izvrstno Lichtenbergovo veseloigro Dama na sla-] bem glasur. ki |e dosegla na šentjakobskem odru nenavaden uspeh. Naslovno vlogo kreira ga. Ervina Wrischer-Petrovčičeva. Glavne moške vloge igrajo gg.: Košak. Eanm in Hanžič. V ostalih vlogah nastopajo še dame: S. Danilova, ČVrničevn. GrumoMB in Le-varjeva ter* gg.: Gornik. Kuknian, Milčinski. Moser, \ izjak in Urbič. Režijo vodi g. Miran Petrovčič. Ker je bila tidi zadnja predstava popolnoma razprodana, se prosi cenjeno občinstvo, da si kupi vstopnice že v pred prodaji, ki bo od danes dalje od 10. do 12. in od 15. do 17. Z današnja predstavo zaključi Šentjakobsko gledališče svojo letošnjo sezono. —Ij Umrli so v Ljubljani od IS. do 24. t. m.: Ambrožič Ana, 69 let, služkinja. Napoleonov trg 7, L; Šega Marija. 26 let, sirota, Vidovdanska c. 9; Rabič Elizabeta, roj. Bevc, 88 let, vdova železničarja. Malgajeva ulioa 9; Kralj Neža, roj. Rozman, 72 let, vdova čevljarskega mojstra, Japljeva ulica 2; BuničiČ Marija, roj. F:-lipaš, 72 let, vdova mornarja. Lepi pot 3. pr.: Cerar Ivan, 82 let, delavec, Japljeva ulica 2; Tršan Franc, 37 let, mesar in gostilničar. Poljanska c. 11, pr.: Mi-hel-čie Marjeta, 61 let, zasebnica. Poljanska cesta 16. V ljubljanski bolnici umrli: Br;šV M-itija. 39 let, trafikant. Bežigrad 13; KeršiČ Ivan. 69 let, obč. revež, Rakek 110: Hudolin Franjo, 49 let, dninar, Go-rače. srez čaber; žasar Stanislav, 39 let, fotograf, Tržič, Glavna ulica 16; Mohar Marija, roj. Ribar, 35 let, postrezuioa, Cesta dveh ceearjev; Seli&kar Antonija, 17 meeecev, Dragome r 17, obč. Bre«zovica; Bitenc Bogdan, 1 leto, Rateče-Planica; Recbberger Andrej, pol leta, sin lovca. Breg 17, pri Kranju; Kodelja Ivana, roj. šllbar, 60 let, vdova natknonterja mest. elektrarne v p., Moste, Ob Ljubljanici. —lj Ljubljanski Sokol ponovno pozivlje svoje članstvo, ki se namerava udeležiti pokrajinskih zletov v Sarajevu (v dneh 28. in 29. junija) ali v Zagrebu (v dneh 2. in 3. avgusta), da se prijavi najkasneje do 31. "t. m. v društveni pisarnia v Narodnem domu. —lj Novinarji na razstavi Toneta Kralja v Jakopičevem paviljonu ne plačajo vstopnine, če pokažejo izkaznico pri blagajni.* —lj >Afera inž. UglMia« je naslov filma, ki ga predvaja Elitni kino Matica. Ta film nas spominja na razne afere, ki so v zadnjem času vznemirjale svet. Afera inž. Ugronac je tipično delo sedanjosti. Kdar si to delo ogleda, bo videl in slišal marsikaj, kar še ni bilo znano. Razumel bo, kako se delajo »velike in močne« transakcije. Danes predvaja Elitni kino Matica lj ibko delo >H°-tel na Oceanu«. —lj V filmu >Kraljica sr»-a< poje znana pevka Gita Aalpar. ki jo poznamo zlasli iz filma ~Ce ti šinionc. Kolodvorska S. —lj Pokopališka ulica pri Sv. Križu bo od ponedeljka dalje štiri dni zaprta za promet. Iz Celja Novi predsednik upravnega sodi.-ča v Celju g. dr. Janko Bedekovič, dosiej na--einiic v mama trs tv u notranjih zadev, je v četrtek prispel v Celje in prevzel posle od dosedanjega predsedn;ka g. dr. Perda Pre-nja, ki odhaja iz zdravstvenih razlogov po dolgoletnem izredno uspešnem udejstvova-nju v pokoj. —c Novih stavb gradijo letos v Celju zelo malo. Sedaj se je tvrdka D. Rakusch v Celju odločila, da zgradi na svojem stav-bišču na Cankarjevi cesti dvonadstropno poslopje. Y Vodnikovi ulici modernizirajo sedaj poslopje ekspoziture OL'ZD. na Glavnem treu pa hišo trgovca 0. J. \Verena. —c Predavanje o plinski kuhi bo 1. in 2. junija v suterenu mestne narodne šole. —c Umrl je v četrtek 24. t. m. v celjski bolnici 791erni izvršni organ v p. Mihael Gabrič iz Rogaške Slatine. —c Nedeljski sport v Celju. Y nedeljo 27. t. m. ob 10. dopoldne se "bo pričela na igrišču pri »Skalni kleti« vesela nogometna tekma med celjskimi člani »Merkurja« in med oldbovskim moštvom Atletikov. Tekmo bo sodil g. Jos. Krell. Ob 17.30 pa bo na istem igrišču drugorazredna prvenstvena nogometna tekma med SK Jugoslavijo in SK Atletiko. Sodil bo g. Ochs. Klub slov. kolesarjev v Celju bo priredil -popoldne klubsko dirko na progi Celje—Rimske toplice—Laško (25 km> s startom ob 14. pred gostilno Radej na Bregu in ciljem okrog 15. pred hotelom Henke v Laškem, —c Nočno lekarniško službo ima do vštetega petka 1. iuniia lekarna *Pri Križu« rta K"".i7:1 Pctrn ce^ti. ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« V ŠIŠKI. — Telefon 33-87 V soboto ob ^L»7. in v nedeljo ob 3., 5., 7. in 9., v ponedeljek ob ^1. in !29. uri zvečer. „C S I B I" s Frančiško Gaalovo in Hermanom Thimigom Dopolnilo nov zvočni tednik Pride! »DVOREC NA JUGI« Is Maribora — Denar so delali. V petek dopoldne so sedeli na zatožni klopi pred malim kazenskim senatom brezposelni oskrbnik Anton Kokot, zakonca Franc in Alojzija Kur-nik ter njuna sinova France in Rudolf Kur-nik. Franc Kokot in pa služkinja Rozalija Krumplova, vsi iz Jareninskeaa dola K Tonetu Kokotu sta večkrat prišla posestniška sinova France in Rudolf Kurnik ter se z njim pogovarjala o tem in onem. Ko je pogovor nanesel na gospodarsko krizo, je eden omenil, da bi bi!o dobro delati denar. Takrat pa je Kokot ves vesel dejal, da sl-prav dobro razume na ta pose!. Pozneje so se redno sestajali in koval; načrte. .Sinova sta končno pregovorila svojega )četa K urnika, da jim je prepustil sobo za delavnico. Tone Kokot se je prešel:! 1» K. urnikov hm, nakar so pričeli z delom. Vsi so skrbeli, da so dobili potrebne aparate in kemčna barvila. Ponarejanje lOOdinarsk-h bankovcev je bilo zelo enostavno. Kokot je s prozornim papirjem napravil s kopirnim barvilom posnetek bankovca, potem je s šapirografom posnetek razmnožil. Kopija predstavlja samo temeljne črte bankovci :n je napravljena v črni barvi. Ta posnetek je potem Kokot izpolnil z barvili, pri čemer ]c skušal čim natančnejše posneti barve originala. Tako napravljeni falzifikati so bili zelo siabi ponarejeni bankovci, ki so bili iz navadnega pisarniškega papirja. Obdolženci priznavajo svoje dejanje, pravijo pa. da nisi. sp t." vili v promet nobenega bankovca, dasi so to poskušali. Sodniki so vse spoznali krivini v smislu obtožbe, in so jih obsodili skupno na 4 leta ječe in na 1500 Din denarne kazni. — Aretirani sta bili v četrtek radi vla-čugarstva in delomr/nosti varnostn:m oblastem že znani Ana M. ter Roza P. Mladima pokvarjen k ama bodo temeljito izprašali vest nato pa bosta razmišljali o svojem L-rešnem življenju za temnimi zidovi. — Požigalec tastu zlomil rebro. Letos Iv aprila je bil v družini Petka Ivana, delavca v Voseku buren dan. Kakor običajno sta se zakonca tudi tega dne sprla. Temu je sledil pretep in Ivan Petek ie svojo ženo Marijo pošteno namlatil. Ker je ubogi ženi huda predla, ze posredoval obtožencev test Ivan Marki, katerega je obdolženec vrge! na tla in ga obrcal z nogo tako da mu je zlomil rebro. Nato je Petek odšel z doma ter v noči na 25. aprila zažgal gospodarsko poslo)e Marije Liningerjeve iz Vo»ka. kakor smo že poročali. Ogenj je uničil vse in sta zgorela tudi dva prašiča. Obtoženec je de)anje priznal in dejal, da je zanetil ogeni iz maščevanja do svoje žene. Ivan Petek je bil obsojen za oba zločma na 1 leto n 5 mesecev robije. — Leto dni ječe za 9 kokoši. Y noči na 13. novembra lanskega leta je vlomd v hlev Roze Zanerjevc iz Spod. Jakohskega dola 301ctni Je večkrat ka/novani Franc PeSec ter odnesel 9 kokoši. Vlomilcu so oro/n.k: kmalu prišli na sled ter ga izročili todiiču. V četrtek dopoldne ga je mali kazenski senat obsodil na 1 leto strogega zapora in na izgubo častnih državljanskih pravic /a 2 let=. 1 Iz Trebnjega — Revnim šolarjem. Tukajšnji brivec g. Štefan Juvanec obvešča starše revne š.olske mladine, da striže do nrekliea šolarje brezplačno. Posluždte se te ugodmo-sti In izrabite priliko za jutrišnje btrmo-vanje. — Javen nastop rn:.renskega S ; |i ga društva bo jutri. Na.Še teniCTo se nastopa sosedov udeleži s svojim! telovadci — čitateljem »Slov. Naroda«. Mnoc: boste današ.njo številko našega lista prejeli na ogled. »Slov. Narod, prinaša i* Trebmjega In okolice vse novice in važnejše dogodke, je najconejSi ;>oj;>old 20. t. m. naprej vsa!-- prevažanje vina poti vrženo kontrolnim listom. Zato naj vsakdo, ki kupi vino kjerkoli, ali za kakršnakoli uporabo, še ore I prevozom prijavi to pristojneanu oddelki; fin. kontrole. Tudri vsako Sipreim-mbo \ t ti je prijaviti brezipogojuo najmanj 6 ur prej in se prizadeti posebno opozarjaj* na uradne pečate na sodih, ki se ne sinjo v nolbe-neiin primeru odstraniti ali ;>>-kvariti. Banovinska trošarina znnša 1 dinar od litra, ki je na pipi, isto vsoto plača pa točilec tudi kot občinsko trošarino, odnosno drugod znesek, ki ga je občinski odbor aa letošinje proračunsko 1. to sklenil. — Izlet »Sloge« na Čatež bo 31. t. m. Ta dan bo ofioljolno novomeško tel. društvo »Sloga« priredilo s svojim god-benim in pevskim odsekom izlet na našo najlepšo dolenjsko izletniško točko — Čatež. Izletniki vabljemi! Nedelja, 27. maja 18.15: Poročila. 830; Gimnastika (Pu- stišek Ivko). 9.00: Versko predavanje (dr. Ciril Potočnik). 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve. 9.45: Plošče. 10.00: Trbovlje (L. Mrzel). 10JO: Radijski orkester, vmes koncert pevskega zbora »Sava- . 12.00: Čas. plošče. 16.00: O ovčjereji (in/. Jelačin Ivo). 16.30: Tunjenjev: Tuji kruh. izvaja skupina ge. Danilove. \7.M>: Pevski zbor realne gimnazije iz Celja. 20.00: Prenos iz Ijublianske opere. V odmoru: Cas m poročila. Ponedeljek. 2*. maja 12.15: Plošče. 12.45: Poročila. 13.00: Cas, plošče. 18.00: Gospodinjska ura:^ Priprava zelenjave (ga. Zemljanova). 1830: West-falija (Rudolf Kresal). 19.00: Radijski orkester. 19.30: Zdravniška ura (dr. Bogomir Magajna). 20.00: Prenos opere iz Zagreba. V odmoru: Čas in poročila. Torek. 29. maja 11.00: .šolska ura: Naše čebele (Josip Koba). 12.15: Plošče. 12.45: Poročila. 13.00: Čas, plošče. 18.00: Otroški kotiček: Gor-nikove lutke igrajo. 1S.30: Plošče. 19.00: Iz sokolskega življenja (Veri Schvveiger). 19.30: Binkoštni običaji pri slovanskih narodih (R. Dostal). aOjOO: O razvoju mladinske glasbe (prof. Krnil Adam.«;). 20.30: Duetni večer ge. Thierrv-klavčnikove in g. Marčeca. 21.15: Radijski orkester. 22.10: Čas, poročila. 22.30: Angleške plošče. Sreda, 30. maja 10.00: Prenos otvoritve ljubljanskega velesejma. 12.15: Plošče. 12.45: Poročila. 13.00: Čas. plošče. 1S.00: Komorna glasba. Radijski kvintet. 1S.30: O verstvih (Fr. Terseglav). 19.00: Radijski orkester, 19J0: Literarna ura: Tone Seliškar čita svoje pesmi. 20.00: Koncert orkestralnega društva Glasbene Matice. 22.00: Čas poročila, lahka glasba. Četrtek, 31. miiju 8.00: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. 9.00: Versko predavanje (dr. Guido Rant). 9.30: Religiozne speve poje ga. Fanči Čadeževa. !SLOTENSKI V A R O Đ«. dne M. maja 1M4 r r * r Velika letalska tekma V proslavo loo letnice Melbourna bo prirejena medna rodna letalska tekma na 20.000 km dolgi progi Ob stoletnici ustanovitve mesta Melbourna v Avstraliji je razpisal kraljevski angleški Aeroklub na 20. septembra veliko tekmo letal na progi London-Mel-bourne, dolgi skoraj 20.000 km. To je ena največjih letalskih tekem tako glede težav, kakor tudi glede dolžine proge in razpisanih nagrad. Tekme se lahko udeleže letalci vseh narodnosti na poljubnih letalih, na tekmovalnih, športnih ali potniških. Tekma se deli v hitrostno in han-dicapno. V hitrostni znaša prva nagrada 10.000 funtov šterlingov in zlat pokal, vreden 500 funtov, druga nagrada 1500, tretja pa 500 funtov. Handicapna tekma ima samo dve nagradi, prva 2000, druga pa 1000 funtov. Vsak pilot, ki zaključi tekmo najmanj v 16 dneh, dobi zlato plaketo. Nagrade bo izplačal zmagovalcem takoj po prihodu v Melbourne sir Mac Phearson Robertson. Mollison En letalec lahko tekmuje z istim aeroplanom v obeh tekmah istočasno. Tekmovalci imajo na prosto voljo leteti ponoči ali podnevi, dopolnjevati pogonske snovi med poletom, vzeti s seboj potnike itd. Nikogar pa ne smejo vzeti v letalo med poletom in pilot, ki je startal v Angliji, mora z istim letalom pristati v Avstraliji, čeprav je med poletom menjavanje pilotiranja dovoljeno. Za vsakega člana posadke je predpisana zaloga živil na tri dni, rešilni pas, za letalo pa najmanj šest dimnih raket. Tekmovalci v hitrostni tekmi se morajo ustaviti na petih kontrolnih krajih, in sicer v Bagdadu, Kal-kuti, Singaporu, Darwinu in Charleville, kar pomeni, da je vsa proga razdeljena na šest etap. Kontrolne postaje handi-eapne tekme so Marseilles, Rim, Atene, Aleppo. Bagdad, Bushire, Carachi, Jodn-pur, Allahabad, Kalkuta, Rangoon, Bang-hok, Alor Star, Singapore, Batavia, Ram-bang, Koepang, Port Darvvin, Newcastle Water, Ameurrv, Charleville, Narromine in Melbourne. Razmeroma najtežji pogoj tekme je, da mora vsak tekmovalec poskrbeti za prehrano in pogonske snovi, za hangira-nje in morebitna popravila, odgovarja pa tudi sam za vse morebitne nezgode na vsej progi. Prireditelji bodo sicer skušali polet olajšati, toda tekmovalec nima pravice zahtevati kakršnokoli odgovornost. Vendar pa vlada izredno zanimanje za to tekmo med najboljšimi tekmovalci raznih narodov. Posebno Angleži se postavljajo med prve tekmovalce, kajti če gre za izreden športni dogodek, se najdejo v Angliji vedno ne samo pogumni, temveč tudi vztrajni in odločni letalci, pa tudi denar, ki je v prvi vrsti potreben za tako veliko tekmo. Termin prijav se zaključi 1. junija, 2e zdaj so se obvezno prijavili k tekmam znani letalec Mollison, ki bo najbrž oficijelni vodja angleških tekmovalcev, dalje avstralski letalci sir Kings-ford Smith, Leech in Jone«, Angleža Neville Stack in F. Neale ter amerifcki letalci Willey Post, Tur-n e r in brata H u n t e r. Računajo tudi z udeležbo francoskih, italijanskih in nemdkih letaleev. Francoske tekmovalce bo vodil kapitan R o s s i. Vsa letala, ki se udeleže tekem, še niso znana, o nekaterih so pa že znane podrobnosti. Angleška tovarna de Ha-vulland pripravlja specijalna letala Com-met, ki bodo konstruirana s posebnim ozirom na zahteve omenjene tovarne. Smith se je bil že odločil za to tovarno in je že brzojavno naročil letalo. Tovarna pa njegovega naročila ni mogla sprejeti, ker so letala že gradili in bd ne mogla prevzeti odgovornosti za letalo, zgrajeno na hk.ro roko. V marcu je pripeljal tovorni parnik v Avstralijo letalo polarne ekspedicije Elsworth An-taretic Expedition. Uspeh ekspedicije sicer ni bil velik, njeno letalo je pa vzbudilo toliko pozornosti Kingsforda Smitha, da je sklenil naročiti podobno letaJo za tekmo na progi London- Melbourne. Zato je naročil v Ameriki letalo istega tipa Lockheet Altair z motorjem 700 Hp VVright Cvclon. Tudi Mollison pripravlja posebno letalo, ki bo letalo z veliko hitrostjo. Angležu Nealu preskrbi tekmovalno letalo neka avstralska prospektorska tvrdka. Leech in Jones zbirata denar za posebno tekmovalno letalo, ki bi imelo obliko letečega krila. Ameriški konstrukter Grandville je izdelal dvoje tekrr.ovalnih letal za avstralsko tekmo, prvo z maksimalno hitrostjo 370, drugo pa 418 km. Francoski kapitan Ro&si se udeJeži tekme na posebnem letalu z motorjem 800 HP in maksimalno hitrostjo 410 km. Holandska tovarna Fokker se udeleži tekme z najmodernejšim potniškim ]gt.%i-—-» i-i bne milijonarju zagrozila, da bo dala javno prečitati vseh 50 njegovih vročih lju-bavnih pisem, ki jih je pisai. ko je bil še strastno zaljubljen v njo. V zadnjem pismu ji je pa pisal, da je med njima vse končano. V resnici pa rti bilo konec njunega I.iubavnega razmerja, kakor je dokazala vdova r>red sodiščem. Mac Cor-mick je vozil temperamentno vdovo no Kaliforniji in popival je z njo po Chi-cagu, potem je pa naenkrat, izginil. Začele so se širiti govorice, da se bo poročil s Polo Negri. Pa tudi iz te moke ni bilo kruha. Mac Cormick, brat astnlka lista »Chicago Tribune«, je že dvakrat ločen. Prvič se je ločil od hčerke J. D. Rockefellerja, drugič pa od hčerke krasne Poljakinje, živeče v Parizu, gospe Wolske, ki ima kljub svoii mladosti že bogate izkušnje, saj 'e bila že štirikrat omožena. Mac Cor-Tiicku je že 62 let, kar se zdi neverjetno spričo njegove podjetnosti. Rekord novozelandske letalke Novozelandska letalka Jean Batteno-wa je priletela v sredo zjutraj na svojem poletu iz Anglije v Avstralijo v Port Darwin. Dosegla je nov svetovni rekord. Startala je 8. maja zjutraj z angleškega letališča v Lvmpne in za poiet do Port Darvvina je rabila 14 dni. 23 ur in 53 minut. S tem je prekosila dosedanji rekord angleške letalke Ane Johnsonove iz leta 1930, ki je znašal 19 dni in pol, za cele 4 dni in pol. Najtežji del poleta je bila 900 km dolga pot nad otokom Timor do Port Darvvina. Tu je morala letalka preleteli nevarno Ti morsko morje. Avstralski letalec Scott je bil oborožen na svojem poletu nad Ti-mor5?kim morjem z revolverjem, ker bi se bil raje ustrelil, nego počakal, da ga poAre morski voik. če bi padel v morje. Miss Battenova se je morala poleg tega boriti še s silno nevihto, med katero je nastala taka tema, da letalka niti instrumentov m videla. V četrtek zjutraj je odletela Battenova dalje proti Brtebanne, odkoder se vrne domov na Novo Ze4aiKlijo. Boji se pa, da akcijski radfais njenega letala ne bo zadostoval za progo iz Avstralije do Nove Zelandije, ki meri nad 2000 km. Veseli me, je dejala pogumna letalka, da sem priletela tako daleč in prekosila rekord Ane Johnsonove. Že dvakrat, prvič lani, drugič pa letos v aprilu, se je odločila Battenova za polet v Avstralijo, ki ga je pa morala prekiniti. Prvič ga je prekinila v Indiji, drugič pa blizu Rima. Prvotno je študirala glasbo, toda premagati ni mogla notranjega glasu, ki jo je silil k letalstvu. Proti očetovi volji je prodala klavir in odpotovala g materjo v Anglijo, kjer se je ucila pilotirati Ko je oče zvedel, da hoerka bo bo mirovala, dokler ne poleti ie Anglje v Avstralijo, je prosil svojega prijatelja bivšega mornariškega fasgiAn, naj jo temeljito aeonani s navigacijo, ta zdaj se je pokazalo, da oeeoova akr* bi bila zaman. Angliji Med neštetimi vrstami sporta, ki ga goje Angleži, je lelo popularna reja postnih golobov. V Angliji > najmanj 300.000 rejcev poštnih golobov, od t ah je okrog 100.000 regiatrtranjn, nad 200.000 je pa organiziranih v neodvisnih klufoih. Pri velikih tekmeii v letati ju poštnih golobov, Id »o se bas te dni pričele, tekmuje kralj s peeri in lordi enako, kakor s preprostimi obrtniki in pristaniškimi delavci. Vse stanovske razlike izginejo, navadno zmaga na tekmi preprost obrtnik ali delavec in baš zaradi demokratičnega značaja je reja poštnih golobov v Angiiji tako popularna. Reja poštnih golobov je razširjena zlasti v industrijskih krajih, pa tudi drugod lepo napreduje. Letos se udeleži tekem okrog 4,000.000 poštnih golobov. Na velikih tekmah za kraljev pokal, ki bodo poleti, bodo razdeljene nagrade v znesku četrt milijona funtov šterlingov. Kralj se udeleži vseh tekem, enako tudi lord Lcnsdale in mnogi drugi aristokrati. Od reje poštnih golobov ima veliko korist tudi industrija, vsako leto se porabi za poštne golobe 60.000 ton piče. Za milijone golobov so potrebni obročki na noge, prevozne košare, go-lobnjaki in posode za pičo. z ODOh Zobnopasto prepreči grdo obarvanje zob in neprijeten vonj iz ust ODOI, zobna pasta ima veliko čistilno moč Zaradi svojih obilnih koloidnih sestavin Zobovje očisti temeljito ter odpravi vsak neprijeten vonj, vsa barvila in vso nesnago. čateškega klanca ni več V sredo so svečano otvorili nov del banovinske ceste Mala Loka-čatež Trebnje, Jo. maja. Uprava banovinskih test naše banovine izpolnjuje naloge, ki so ji bile začrtane z odobrenim proračunom, v znamenju vsesplošne gospodarske stiske. Gospodarske prilike v dravski banovini se niso zboljšale, kvečjemu še poslabšale Ln je iz tega vidika preinotriti tudi uspehe pri gradnji novih in z-boljševanju že obstoječih občinskih in banovinskih cest, ki se grade na željo lokaLnih faktorjev in ob polnem razumevanju banske uprave. Gospodarska kriza je prisilila bansko upravo, da pri javnih delih kolikor mogoče štedi. Zato je bila banovina primorana čim Ik)1j skrčiti predložene proračune sreskih cestnih odborov ter jih spraviti v sklad z odobrenimi proračunskimi krediti. Gradbena dela na banovinskih cestah, ki so se pričela deloma lani, deloma pa že prej, so se letos nadaljevala in to na cestnih progah Soštanj-st. Vid, Marijina vas-žetale, Sv. Benedikt-Lonianoše in Re-ka-Sv. Areh ter preureditev banovinske ceste Ljubljana-Litija-Radeče. Kasneje se je- pričelo z deli na preložitvi klancev Marija Reka, na banovinski cesti Latkova vas-Trbovlje, dalje klanca pri Zagorici na banovinski cesti Velika Loka-čatež, Zilj-&kega klanca in pod gradom Medija, na banovinski cesti Zagorje-lzlake. Nadalje se je pričelo z deli pri preložitvi banovinske ceste Celje-Laako-Zidani most in blejske ceste v Tržiču ter pri mostovih v Luknji na Jezerski poti, v Borovnici, čez katerem so prvenstveno upoštevane gradnje, ki so ali že započete in je njih do-vršitev potrebna, ali pa gradhe, ki so iz gospodarskih razlogov in državnih vidikov nujne. V programu so tudi agradne, ki jih prizadeto prebivalstvo že desetletja zahteva in katero zahtevo poudarjajo tudi prilike modernega prometa. Vss to in še marsikaj je pa odvisno le od finančnega položaja spomenik pltunt^tnJte zamisli 1 • i n . *tne*sa sklada. Proeim vas. gospod ban. da novo cesto, ki je mesece In mesece, kot mat! dajala kruha naredne)*'.™, izročite njenemu nami>nu.* »Z veseljem seun se odzval,« Je odgovoril ban. *povajb»ihi Ittnana iih AOfSačO slavnost. Kar je k'daj sla\nega, je sigurno danes za vas vse današnji dan slaven, hi b0 večen meJnHc boljš«*i;a. Pravilno je poudaril žuoan, da se je uresničila davna žt-l.ja prebivalstva in uas mora ta napredek veselili in bodriti za naše korak* v bodočnost, v katero moramo po poti medsebojnega zaupanja i a tjttfeeza i naprej. Ne gre meni zahvala, saj mi gre le dolžino*?, da gledam, da kolikor mogočo največ na- Predsednik občine Saje pozdravlja bana dr. MaruSiča Predsednik občine V etika Loka Alojzij Dovdki potok v Ra.jh.eaburgu ki čas Pi-šeneo v Kranjski gori. Razen ocosnjsoln zgradfc 90 bile storjene na nekaterih cestah večje korekcije ln prelositve, kjar je to zahteval pj*omet. Pa ne samo iz sredstev uprave banovinskih cest in bed-nostnega fonda, tudi sreeki cestni odno-ri iz lastne inicijative sodelujejo pri večjih ali manjših cestnih delih ter preložitvah tudi z lastnimi sredstvi. V tej zvezi je omeniti dovoaro cesto na aerodrom v območju »re&kega cestnega odbora v Ljubljana. Banska norava sodeluje datje z oetaiini: prispevnimi faktorji pri zgradibi važnih občinskih cest, kateri gradbeni stroški bi presegali finančno moč prizadetih občin. Zelo važne te ceste so: Za vrč-Turski vrh, Strigov a -Ljutomer, 2*i žecno enk-Radoh ova vu, iužormberk-Gradenc, Ponikve-Dečja vas in cesta v Kamniško Bistrico, inicijativne predloge interesentov, ki &o zadevaM agrad!*} novih cestnih zvea, je banaka uprava -mzela v pretres, odredila strokovne konvi*i)e. ki so ugotovile bodisi umestnost predlogov, bodiai gradbeni program ter tako spravile predloge v pravtten tek. Omeniti bi bilo se od važnejših projektov cestne zveze B!ed-Mrzli Studenec-Boh in j, Loka-Virfitajn - Golobinjek, Videna - Zdole - Po-klek, Kršfeo - Cesta - Gora - Golek, Rnc-manci • Zagorci z odcenom na Malo Nedeljo itd. Naša baneka uprava naoaljvje torej s programom, ki si ga je začrtala ln polaga največjo važnost na rasvoj našega cestnega omrežja. Samo ob sebi je umevno, da bosta razvoj gospodarske krize in fi-nancijelno vprašanje v odločilni meri vplivala na nadaljnji gradbeni program, v Na dolgoletno željo prebivalcev občine Velika Loka. Po neumornem prizadevanju njih predsednika g. Alojzija Sajeta In na željo vseh, ki usmerjajo promet po znani b^LnovinS'k i cesti Mala Loka - čate»ž, kar je kljuboval dolga leta zloglasni zagonski klanec ljudstvu in vpreže! živini, ob katerega vzmožju počivajo tudi pone-»recene žrtve, ki jih je terjal ta klanec, Je bil ob anatni pod-pori ban&ke uprave iz sredstev bednostnetra fonda in ob dotaciji sreekega cestnega odbora končno preložen. Polnih 903 m klanca je Mio treba preložiti in meri danes nova t-esta v leni vijugl od odcepa od stare do pri-kljTicrtve zopet na staro le 867 m. VeMka Loka je bila v sredo praznično raspoložena. Po vasi so plapolale državne »astave, ljudstvo se je zbiralo k otvoritvi nove ceste, ki jo je otvoril ban g. dr. Marusič. K otvoritvi se je abral ve« občinaki odbor občine Velika I>oxa, s pt*edaednikom Sajetom na čeku, navzoč je bil daije čate^ki fcupnik g. Henrik Dov-ie, ki je ce&to blagoslovil, .n tanogo ljudstva. Otvoritvi so prisostvovali tudi sre-sfei nač#inik g. rriderik Logar, novome Ski iupan dr. ReSek, čl a© banskega sveta g. Joeip Jtopaiioto, trebanjski župan Jo«k> Mifclie, inž. Lavoslav Viher, ki je nemo oemo tra*wral. predsednik okrožnega sođIKa dr. Kavčič, šef ve>likološ&e -ranice g. Za4*te4. osobje sreskega cectđiega odbora ka dmgi. Točno ob 16. uri se je pripeljal k otvoritvi ban dr. Marušič v srpretnatvu svojega tajnika dr. Broliha. Predsednik občine je poadravil bana in druge odlične goste z beseda/mi: SnoJtovand goanod ban! Spoštovani gusoodje predatavuifcri! iaposnjene so davna ia^e našega Čateža ter njegove bližnje ka daljne okolice. V le^o in široko ee-ato s komaj vidnim naponom se je pre-loall datoč auvni čategkff klanec, ki je ne —) kljuboval veakenvu rećjemu promet«, ki ko gledamo dane« z veeeljen, ka sonosom veliko koočano delo. se nam sdi tak« majhno, da se nekote viprašanoo, ari je bilo potrebno, da je minu Vj to tik a lat, predno se je tzvr&ilo to prapotrebno delo. Koliko trnijenja Ln mučenja in brezplodnega truda bi bilo lahko prlhra-n#enega, ako bi takrat od loč« joči činitelji tako uvacevali naše težnje, kakor današnji. To dejptvo mi zato kot predsedniku obolne tem bolj narekuje potrebo, da vam gospodje, ki ste na ta ali oni način omogočili gradnjo, tolmačim hvaležnost in iskreno zahvalo svojih občanov. Predvsem pa naj velja zahvala našemu g. banu, ki tako očetovsko skrbi ne samo za raš okraj, temveč as vse podeželje. Sama pre-vidrjoat vas je postavila na čelo naše banovine, da v najtetjlh časih gospodarske in socijalne stisk« tako pravično delite bremena Vn podpore ki nam dajete s svojim zgledom neslomljivo vero v lepko bodočnost. Ne morem pa izraziti natega velikega veselja, da nam vi osebno, gospod ban, otvorite novo cesto, ki nsj bo večen pravimo za na^e Ijudatvo. Vam grs hvala, ki ste imeli energijo iu potrpljenje in naj bo otvoritev te ceete bodrilo in zadovoljstvo po konoanem deki, od katerega bodo imeli koristi Uidu vaši potomci. Z željo po napredku bodiuK) noaJoaiiljivi v našem opumiaLLku in se oklonimo z veem! čustvi te leipe na£e države m naš«*a '.-ralja. lJroi?la-sa-ui cesto za otvorjeno.« Po blagoslovitvi ceste so si mvb06] ogledali novi del ceete. Cesta se vije v loku okrog klanca in je rav-n*. ispeljana. V sredini ceete je txa.na s spremstvom pričakoval posestnik Seaijur Anton s Čateža, stara oateika grča iz rodu Klemenovega, ki je bauu in sprenistvn postregel s pristnim čatt-šikiini cviokom iz Štefana. Klenmn je točil in točil. Na koiicu ceste je bana pričakovala šolska mladina z upraviteljeun Vidmarjem iu uCiieljstvom na četu. Bana je poadravil maJi Urba.nč:-čev Bogo. ki je dt*klaaniral lep-o pesmici■. Nato je predstavil upravitelj Vidmar banu člane krajevnega šolskega odbora in ga je tudi v imonu šoLskega odbora po-adravil. Ban a« je ip.rijaz.no zahvalil in Je bil viZajednira M« in donic za dijake meAftanske šole bo jutri ob 11. v prostorih II. razreda meščanske šole. Na zborovanju bo razgovor o domači in Šolski vzgoji, o poučevanju, o učenju, o -jenih uspehih in neuspehih, o vedenju in vseh drugih vprašanjih, ki so v zvezi z napredkom mladine in šole. 0 nalogah zaiednice ^ola in dom bo dal vsa pojasnila ravnatelj zavoda s. Karel Sovre. na razpolago pa bo staršem tudi ves učiteljeki zbor. ki bo ds-ial med zborovanjem kakor tjdi po njeni staršem vsa potrebna pojasnila in nasvete, kako pomagati sinovom in hčerkam, da pridejo do pametnega in veščega življenjskega vodstva in dobrohotne opore ne samo v šoli. marveč tudi izven nje. Hitro se bliža konec šolskega leta, ki se ga dostikrat neopravičeno bon mladina, roditelji in učitelj-stvo. Zato naj da ta sestanek pobudo, da se ustvarijo cim tesnejši stiki med šolo in domom in mnogo neprilik bo odpravljenih. Starši meščansko šolske dece najiekreneie vabljeni l Postani in ostani Slan „Vodnikove družbe" Stran 6. »SLOVENSKI N A R O Dc. dne 26. maja 1934 Ste*. 1 18 Ponson du Terrail: 31 Lepa Židovka Roman. Raoul je dejal svojim osup4im prijateljem: — Prijatelji, v tem hipu je bila storjena mojemu bratrancu velika usluga. — Bogme, to je pa res čudna usluga, — je odgovoril Galaor. — Za tako uslugo bi se jaz lepo zahvalil. — Morah* bi pa vedeti... — Ah, da, saj nam je Coarasse pripovedoval njegovo zgodbo. — Ha! — se je spomnil Raoul naenkrat. — Coarasse! Za boga, dvig-»imo vendar našega ubogega tovariša! In hitro je stopil k ranjencu. Grof de Coarasse je dvignil počasi glavo, potem je pa z veliko težavo sedel. Iz rane mu je curljala kri, toda onesvestil se ni. — Tristo vragov! — je zaklel na tihem med zobmi. — Zdaj pa že zopet verjamem, da se bom izlizal. — Tudi jaz upam, da se boš, — je pripomnil Raoul. — Kam ga odnesemo? — je vprašal Agenanec. — V krčmo »Pri nosorogu«, ki je baš nasproti. — Oh. — se je oglasil Coarasse, — zaman bi se trudili. Krčmar je zelo previden mož in ne bo nam odprl, čeprav bi se tako razbijali po vratih. — Jih pa razbijemo. Galaor de Casterac še ni bil izpre-govoril teh besed, ko so se odprla druga vrata in sicer vrata Samuelove hiše. Stoječ pri oknu je ubogi prestrašeni žid vse videl in videl je tudi, kako so vojaki obkolili Filipa. Zdaj je pa prišel ponudit svojo gostoljubnost tistemu izmed svojih zaščitnikov, ki je prelil zanj toliko dragocene krvi. CoaraSsa so prenesli v židovo hišo. Izmed petih markizinih kavalirjev, k: so obležali na ulici, so bili trije že mnvi, dva sta pa še dihala. Raoul in Samuel sta stopila k njima. — Ti ljudje so me sicer hoteli pogubiti, — je spregovoril stari žid. — toda zdaj mi srce veli, da se ju usmilim. S pomočjo neranjenih Gaskoncev je odnesel ranjenca v svojo hišo. Sara je bila že pri grofu de Coarasse in obvezovala mu je rane. Noč je bila pretemna in ulica des Argentiers preslabo razsvetljena, da bi mogel Samuel spoznati ranjena napadalca, ki sta še vedno imela na obrazih maske. Ko so ju pa prenesli v Samuelovo hišo in jima odvzeli maske, se je Samuelov strah samo še povečaL — Ah. izgubljeni smo. — Zakaj pa? — je vprašal Raoul. — Kar poglejte! In Samuel je pokazal na enega izmed ranjencev, ki se je bil med prenosom v hišo onesvestil. Bil je mlad, lep elegantno oblečen mož, v ovratnici se mu je lesketal velik demant. — No? — To je markiz de Plauteroche, brat enega izmed naših občinskih svetovalcev. — Vražja strela! A drugi! Ta se še ni bil onesvestil, bil je tudi mlad, krepak mož, kostanjevih las in velikih modrih oči. — Tale, — je dejal Samuel, ki je od strahu kar šklepetal z zobmi, — je pa chevalier de Beausejour. markizov bratranec. Raoul je potegnil Samuela vstran. — Obljubil sem Filipu, — je dejal. — da bom poskrbel za varnost žene in otroka. Svojo obljubo hočem takoj izpolniti. In obrnil se je k Sari, rekoč: — Gospa, tu ne morete več ostati. — Kam pa naj grem? ~ je vprašala uboga Židovka vsa prestrašena. — Takoj morate zapustiti Bordeaux. — Kam se naj pa zatečem? — Oh. — je odgovoril Raoul, — vem za kraj, kjer vas markizino sovraštvo ne bo doseglo. — In ta kraj bi bil? — To je grad Blossac. dobrih 40 mili odtod, ob vznožju Pirenejev. To je sicer staro gnezdo, toda njegove stene so še dobro ohranjene. — Mi se pa ponudimo za posadko, — se je oglasil Casterac. — Na pot je treba kreniti še nocoj, — je nadaljeval Raoul. — še predno se odloči markiza za nov napad na našo varnost. — Kako pa pridemo iz Bardeauxa? — je vprašal Ciodion de M a in - Hardve. — To bo moja skrb, — je odgovoril Raoul. — Toda dva me bosta morala spremljati. — Kaj pa tretji? — Ta ostane pri Coarassu. — To ni potrebno. — Ko bom zopet lahko stal na nogah, — je dejal Coarasse. ki si je kljub težkim ranam udeležil posvetovanja, pridem za vami; dolgo vam itak ne bo treba čakati. — Torej kdo pojde z menoj?, — je vprašal Raoul. — Jaz, — je vzkliknil Galaor. — In jaz tudi, — se je oglasil Agenanec. — Torej ostanem jaz pri Coarassu. — je dejal Ciodion. Sara in njeni trije zaščitniki so prav lahko pobegnili po tajnem podzemnem rovu, vodečem iz ulice des Argentiers. Samuel in Ciodion sta pa ostala pri ranjencih. Grof de Coarasse je vedel za vse, kar se je okrog njih godilo, dočim mar-kizini kavalirji ničesar niso slišali in videli so samo odhajati Raoula s Saro in obema Gaskoncema. Bil pa je tudi že skrajni čas, da so jo le-ti popihali, kajti pičlo uro po njihovem odhodu je nekdo močno potrkal na vrata. Ciodion in Samuel sta se vprašujoče spogledala. — Naj odprem? — je vprašal Samuel. — Ne. — je odgovoril Ciodion. Glas zunaj je pa zaklical osorno: — V imenu kralja odprite! — Zdaj pa morava odpreti, — je menil Ciodion. — Saj je moja nečakinja že daleč, meni se pa ni treba ničesar bati. — se je tolažil stari žid. Odšel je v pritličje in odprl železna vrata. V židovo hišo je vstopil častnik, za njim pa deset vojakov. — Samuel, — je dejal častnik, — v imenu kralja in na guvernerjevo povelje vas moram aretirati. — Mene? — je zajecljal stari žid prestrašeno. — Zakaj pa? Kaj sem pa storil? — Kaj ste storili? — je ponovil častnik. — Prelepo in preveč bogato neča-kiuiio imate, ki je zakrivila nocoj smrt večin plemičev. Če bi še ostala tu, bi morda nosilo jutri zaradi nje pol mesta žalne obleke. — Kaj pa mene? — je vprašal Ciodion de Main-Hardye samozavestno. — Ste dobili povelje aretirati tudi mene? — Vas, gospod, ne poznam in v tem pogledu nimam nobenega neposrednega povelja. — je odgovoril častnik. Gospodarstvo zminške Tudi ta občina se bori s silnimi tež kočami. — Izdatki za tekoče leto so proračunani na 216.810 Din 25. maja Puštal. Z vsemi nevšečnostmi sedanjih gospodarskih razmer se bori tudi zminška občina, neposredna soseda Škofje Loke. ki se ji je pri zložitvi občin priključilo še prejšnja ozemlje občine Sora tako. da obsega tova upravna občina Zminec zelo veliko škofjeloškega sveta in sega od Poljanske doline deli do občine Medvode. Občina šteje 2125 prebivalcev, ki so naseljeni v veliki meri po raztresenih gorskih vasicah Dolomil )v, kar je tudi vzrok, da društveno in organi-zatorično življenje v tej občini ni na taki višini kakor drigod. Vsa zadnja Ma vodi občino priljubljeni, objektivni in pravi&oi gostilničar in posestnik g. Dolinnr Pavel, ki je podal glede gospodarstva obMne Zminec naslednje zelo tehtne mis-li: Uprava občin je v današnjih Ča^ih zelo težavna. Dohodki občin so čedalje manjši, a izdatki večji. Zminška občina ni bila nikoli v posebno ugodnem gospodarskem položaju. Naše največje breme ie vzdrževan;« in plačevanje šolskih poslopij, čeprav moram izrecno povdariti, da nisem protivnik šolstva in želim našemu narodu Čim več kulturnega napredka. Zidanje nove šole v Škof.ii Loki je zajela baš naihujša goe>poiar-eka kriza. Stroški, ki jih mora nositi občina Zminec. so mnogo pretežki in bodo oviraii redno gospodarsko delo v vsej občini, in to še mnoga lete. Neznosno stanje se je sicer s priključitvijo občine Sora za spoznanje ublažilo, toda kljub tem j bo telko kriti redne izdatke z rednimi prejemki. Tudi stroški občinske uprave bodo v bodoč* viš-ii. ker se je preselila pisarna v Puštal. V veliko breme občini je nadalje soei«ino skrbstvo. Siromašni čedalje češce prosijo za podporo v gotovini ali naturaliiah. To zlo se bo vsa i malo omililo z zneskom 700(1 Din, ki ga bo porazdelila občina med najpotrebnejše. Predsednik naclaša osobito važna«: ožjega sodelovanja občine z JNS. ki more s svojimi posredovanji v marsikaterem pogledu uspeti, in povdarja važnost skupnega dela. ki mora sloneti na načelu 6. januar-skfga manifesta. Obsoja opozicijo, ki se sklicuje na svoje volilce. namestu da bi im^la pr^d očmi koristi vseh občanov. To se je zlasti pokazalo tudi pri razpravi o občinskem proračunu, ki je bila mestoma zelo živa h m in celo burna. Opozicija ie hotela znižati -»rejemke občinskemu sljgi in tajniku, k„r pa ie večina odklonila. Tudi predlog, naj se tfe da nredsedniku občine za porabo pisalnega stroja nobena odškodnina in naj se zviša taksa na ples na 200 Din, je ostal osamljen in ni glasoval zanj nihče. Pač ps je bil sprejet predlog, naj se vnese kot nov dohodek med občinske takse taksa za pro- stovoljni sprejem tuzemra , z zneskom 100 Din in inozemca rO0 Din. v zameno e tem pa se zniža taksa na živinske potne bata od 4 Din na 2 Din. Novi proračun se giblje v številkah, ki se močno približujejo lanskim. Osebni raz-hodki ' r>rv:drednik. tajnik, konjač, b!.kaj ni k. si-.ižitel, in ncč:v čuvaji) znašai* 25.300 Din. lavartr 1 rie 3r'60 in babiri ^0 f*in m a*, jalm rn/hodk: so vneseni 7. zneskom 5995 D m. eaftilei ("obe 1000 Din. z.» žarm-o.1' mo p;j \p določenih l'n Din. Najvišje postanke v proračunu zavzema šolstvo. ?ola v Gabrkj dobi 15.500 Din. v Sori S27'2 in v Škofu Loki 3S.330. Meščanski šoli posebei se votira S515 Din. Sokolu 200 Din. RK 300 in šolski kuhinji 200 Din. poleg tega znaša anuiteta za odplačilo šole v Oabrku 17.000 Din, zastanek krajevnemu šolskemu odboru v škofii Loki ;> 37.847. hiralnici 5500 in Pokojninskemu zavodu 1300 Din Za vzdrževanje občinskih poti je predviden skromen znesek 1000 Din. za mostove 7500 in za vodovod lOoO Din. Za razne, tečaje se bo izdalo 3000 Din. laanacija vasi Goatefc pa bo opravljena s 4000 Din. Prispevek nbožnem 1 skladu znaša 25.000 Din in raznih postavk pa se ho pol-"^ tega še izdalo 6153. taka da je vseh izdatke* 216 S10 Dir. ki se bodo kril * l pobiranjem obrmske do klade, od trošarin, taks. odkupnin za aaeb no delo. lova in r>reor*fnnkov fMani zminškega obSiaakega odbora l gg. predsednik Dolinar Pavel iz Zminoa. Ferlir Pavel iz Drage, Rernard Franr iz Hoste. Mrak Ivan iz Loga. PeČnik Gašp*-' iz Gosteč. Gaber Franr iz Puštala, FW : •7"*že od Sv. Florijana. G;-ber .lakob iz. c" re. Marke]j Jože od Sv. Andreja. RtMUei Janez iz Zminra. Krmelj Fran<* iz Dola. D-lene Franc iz Looa, Petai Karel iz Sor-Habjan Jane* iz Gaiberka, Krizn Valefl n Sore, Mrak Pavel \i Zminra. Lusina Fran" iz Gosteč in Bern i k Franr iz Rodo vel j. Iz Nevera mesta — Prve črošnje na trgu so prodaja^ y Din 1.50 merica, sedaj pa prihajajo v tak^h množinah trg. da se jo zaradi konkurence cena znižala na Pin 1. . Kmetje pravijo, ti\ že dolgo niso češnje tako dobro obrodile kakor letos. Na drevju je več plodov kakor listja. — Nove zgradbo. Ob Trdinovi cest: zopet parcelirali lemljttća, ki pridejo v po-štev za postavljanje novih zgradb. Že lotos bodo zrastle zopet tri novo hišQ. obeta p.i se jih še več, ziasti na teritoriju od Grma proti Gotni vasi. Jutri v nedeljo vsi v restavracijo „FRANKOPANSKI DVOR" SISKA kjer se boste ob prijetnih zvokih prvovrstnega jazz orkestra zabavali in plesali. — Ravnokar došla pristna vina; za prvovrstna jedila poskrbljeno! — Vstop prost. Se priporoča in vabi UKMAR. rLlSL za volane v različnih gubah. SPECLELN1 ENTEL oblek, volan, šalov i. t. d. AŽURIRAN je, entel vložkov in čipk. PREDTISKANJE. VEZENJE MONOGRAMOV. zaves perila. Hitro, fino in poceni izvrši Matek & Mikeš, LjubP poleg hotela štrukelj Prea nakupom si oglejte veliko razstavo otroških in lgracui: vozičkov, stolic, holenderjev. malih dvokoles, tricikljev, šivalnih strojev, motorjev in dvokoles v prostorih domače tovarne »tribuna« f. batjel, ljubljana, kaklovsra cf^ sta st. 4. — Najnižje cene! Ceniki franko! Makulaturu! papir proda uprava »Slovenskega Naroda", Ljubljana, Rnafljeva ulica štev. 5 V globoki žalosti naznanjamo, da je naša ljubljena teta, gospodična danes po dolgi, mučni bolezni, večkrat previđena s Svetotajstvi, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predrage pokojnice bo v nedeljo, dne 27. maja 1934 ob *43. uri popoldne iz hiše žalosti, Cesta v Rožno dolino št. 30 -a pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana-Tržič, 26. maja 1934. žalujoče rodbine: K&BNC ZIBLER, ZITTERER, JASO\'EC 5ie*wn pogrebna t*vofl MALI OGLASI V vsen malih oglasih zelja beseda 50 para, davek Din 2.— Najmanjši znesek za mali oglas Din 5.—, davek Din 2.—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu, lahko tudi v znam-Kah — Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko - Popustov za male oglase ne priznamo KOŠNJA TRAVNIKOV ob Dolenjski cesti se proda. — Dolenjska cesta 12. 1916 ŽIMA za modroce: Žimo bom imel tudi letos razstavljeno na Ljubljanskem ve-lesejmu v zunanjih prostorih paviljona >F«. Bo jako lepa in nizka cena. — Se priporočam. Stanko Remic, predilnica žime, Ljubno ob Savinji. 1910 ŠTEDILNIK (prenosljiv), v dobrem stanju, kupim. — Ponudbe s ceno na upravo »Slov. Naroda« pod *Dober štedilnik 1920«. ' SOKOLSKI KROJ dobro ohranjen, kupim. — Ponudbe z navedbo cene pod »Sokolski kroj 1921« na upravo »Slov. Naroda«. TRANSMISIJO kupim. — Ponudbe: »Biser«, Kamnik. ZDRAVO SRNO enoletno kupim. Črnomelj 232. 30—40 VRTNIH STOLOV (zaklopnih) kupim. — Ponudbe na: Briški, vinotoč, Ljubljana, Masarvkova cesta 14. 1924 NESREČNA V ZAKONU išče boljšega starejšega gospoda, ki bi ji nudil tolažbo in pomoč. — Cenj. ponudbe poslati pod »Zvesta in vdana prijateljica 1911« na upravo »Slovenskega Naroda«. GIMP Za glasbeno šolo »Sloge« u glasuje, popravlja m prenavlja TVRDKA J. BAJDE. tstotam se sprejemajo naročila! Delo točno In solidno! — Cene nizke! — Ljubljana, Pražako-va ulica 19. — Telefon 31-39 33fT KLAVIRJE, PLANINE prvovrstnih inozemskih znamk, ugodne cene; tudi na obroke in hranilne knjižice. — Najceneje popravlja m uglafiuje — MUZIKA« Sv. Petra ceste 40. 8/T PGSOJIU KATERA OSEBA bi posodila mlajšemu samostojnemu obrtniku in posestniku v Ljubljani 3—5000 Din; vrnem v treh mesecih, plačam visoke obresti; 10 kratno jamstvo. — Ponudbe prosim pod »Vedno hvaležen 1922« na upravo »SI. Naroda«. STROJEPISNI POUK Večerni tečaj za začetnike in izvežbance. Vpisovanje dnevno od 6. do 7. ure zvečer. Novi tečaj se prične 4. junija t. i. šolnina znižana in stane učna ura samo Din 2.-. — Christo-fov učni zavod, Ljubljana, Domobranska cesta 15. 1890 VAJENCA za kovaško obrt sprejme takoj Franc Kremesec, kovač, Metlika. — Hrana in stanovanje v hiši, drugo po dogovoru. 1905 SLUZBt TRGOVSKEGA POMOĆNIKA sposobnega sprejme Gutenber-ger dediči, Mežica. FOTOGR. POMOČNIKA sprejme Purač, Murska Sobota. KROJACICA se sprejme. Spec. kuća za žensku konfekciju, Osijek, Stross-maverova 2. STANOmfilV TRI PRAZNE SOBE solnčne in prazne, vse s separatnim vhodom in elektriko — oddamo za takoj posamezno ali skupaj v gostilniškem domu, Privoz 11. Pisarna Združenja. 1902 DVOSOBNO STANOVANJE a pritiklinami oddam za avgust. — Dolenjska cesta 12. 1915 KOMFORTNO STANOVANJE oddam a 1. junijem v najem pod izredno ugodnimi pogoji. — Jernej Jelenič. Ljubljana, Stara pot št. 1. 1904 ZELO POCENI se obleče te pri PRESKERJU, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta ftt. 14. 6/T ZAVESE vam najlepše napravi po izbiri blaga specijalni oddelek za zavese — RUD. SEVER, Ljubljana, Marijin trg 2. — Kdor kupi blago pri meni, mu jih iz-gotovim brezplačno! 36/T ~ IZLET V LOGARSKO DOLINO jutri v nedeljo z razglednim avtobusom. — Informacije v trafiki Praprotnik nasproti pošte. 1909 i udi Va&a obleka bo kakor nova. ko jo pustite Kemično čistih in barvati v tovarni JOS. REICH LJUBLJANA. Poljanski nasip £tev. 4-1) Pralniea — «vet]nlikji!nica HRANILNE KNJIŽICE (tudi prepise) prvo\rstnih denarnih zavodov jemljemo zopet do preklica v račun. — A. & E. Skaberne, Ljubljana. 1925 KOLESARJI I POZOR! Vsa popravila kolos vam toi in poceni izvrši specijalna delavnica. Nadomestne dele in dobro pneumatiko ram hitro vstavijo pri: Franc Savni k. Go-sposvetska cesta št. 16 i na dvorišču restavracije ^ Pri Levu 1919 po .jU pa!« . «. \ , . — »i l izdelovalmra peni«, vezenje aa ves, monogramov ažurja. _;umbmc itd — »Juljanuv . Ljubljana c#oaposvct3ka cesti št. 12 i poleg SlamuV-ii. Vo^nja-kova §1 2 25 T ŠPEDICIJA LIUBLIANA OCARINJEN JE prevzema vseh uvoznih in izvoznih pošiljk, in to hitro, skrbno in po najnižji tarifi. Revizija po njej deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. Telefon interurban 24-59. Vilbarjeva c. SS. (nasproti nove carinarnice > PREVAŽANJ*, vsakovrstnega blaga, bodisi Kuriva, strojev, selitve itd v Ljubljani in izven Ljubljane vozovi na konjsko vprego kakor tudi s tremi najmodernejšimi avtomobili Telefon interurban £1-57. Masar>kn\.i c. 9 (nasproti tovfcmoga kolodvora i ^u)^| 4>| prihranka na gorivu Vam nudi Diesel M. A. N. Telet. 2495 JO m i) ® m c® (? o h Ljubljana. Sv. Petra nasip *t 2h Izvršuje enobarvne ln večbarvne črtne klišeje, enobarvne in vecJiu-viif autotipije, kombinirane kli&eje ta navaden in finej&i papir, k lise je po perorisih, slikah in risbah, rokopisih bi fotografijah za razglednice, reklamne slike, vtnjete Urejuje: Josip Zupančič. — Za >Narodno Oakaroo«: Fran Jeseriek. — Za upravo In j—tal del lista: Oton Chnstoi. — Vsi v LJubljani.