NEMCI VZELI HARKOV, A DRUGJE ZGUBLJAJO
Rusi prepustili Harkov sovražniku vsled prevelikega izpo-stavljenja. — V središču pa še vedno napredujejo in se bližajo Smolensku. — Nemci se nimajo postavljati s čim drugim kakor visokimi zgubami.
Moskva, Rusija. — Poveljstvo ruske vojske* je sinoči priznalo, da so Nemci zasedli razdejani Harkov in da so Rusi napravili umik, ker so bili prenevarno izpostavljeni nemškim četam, ki so se približale od juga in severa mestu. Da so pozicije izravnali in utrdili, so mesto prepustili Nemcem, ki pa je zdaj razdejano in ima le malo veljave. . Severno in južno od Vjaz-me pa zdaj prodirajo štiri ruske kolone proti SmoJensku. "Sinoči so napredovale za šest milj in se nahajajo od Smolen-ska le še kakih 50 milj* Smolensk je najvažnejše središče v sredini cele ruske fronte in če iztrgajo Nemcem tega iz jroJfejH^tem MBtfftMi na in južna nemška fronta v Rusiji.
Poročilo, ki so ga prejeli v Londonu pravi, da se Nemci s zavzetjem Harkova nimajo s Čim ponašati. V svojih napadih so zgubili več, kakor 40,-000 mož na ubitih in ranjenih. Mesto pa je vse razbito in v razvalinah in ničesar ne nudi.
Ameriški dopisnik N'.chol poroča, da je Ržev eno samo veliko nazijsko pokopališče. Več kakor deset mestnih blokov prostora zavzema prostor pokopališča, kamor so zakopali svoje padle vojake naziji. Zraven tega je več skupnih V?robišČ, kjer so pokopali po 25 do 50 vojakov skupaj.
Kampanja "Am. Slov." je v teku, pridobite mu kakega novega naročnika!
TURČIJA DELA NEMCEM SKRBI
Nemški štabni častniki poklicani na posvetovanje.
London, Anglija. — Vesti iz Balkana omenjajo, da so Nemci silno vznemirjeni vsled zadnjega obiska, ki ga je napravil te dni vrhovni poveljnik angleškega letalstva Sir Sholto Douglas, v Ankari. Imel je važne razgovore z turškimi političnimi in vojaškimi poveljniki. Nemci so prepričani, da gre med Turki in Angleži za važne tajne dogovo*
MLADCE IN MOŠKE ODVAŽAJO KAKOR ŽIVINO V NEMČIJO
ZANIMANJE ZA POVOJNI SVET V SENATU
Washington, D.. C. — Senator Joseph Ball iz Minnesote, zvest podpornik Willkiejeve politične linije, je s svojimi
tovariši pripravil rezolucijo, ki Francoski partizani, ki se držijo v gorovju blizu Thonona in predlaga mednarodne organi-!	.	...
Haute Savoie, so zavrnili nemški ultimat, da bi se podali.
— Zavezniki jim mečejo orožje in živež. — Nemci izvajajo strahovlado.
zacije glede povojnega sveta. Rezolucija dalje določa, da naj se kliče zastopnike vseh narodov na posvet in potem naj se določi smernice in podlago, na kateri bi taka mednarodna organizacija delovala. Taka. organizacija naj bi bila nekaka 1	-
naslednica pokojne Lige naro- _ Toronto, Kanada. —
dov, katera ni uspela v svojih Oblast, ki ima v področju pro-prizadevanjih. Proti tej rezo- dajo likerjev objavlja, da v luciji so se že dvignili nasprot- Kanadi bo za naprej stalo do-
VESTI 0 DOMOVINI
Italijani so obsodili nadaljnih šest Slovencev in dve Slovenki v dosmrtno ječo. — Koroški rojaki delajo preglavice nemški oblasti. — Na Hrvaškem so cene več kot petkrat tako visoke kakor so bile leta 1939.
KRI2EM SVETA
Izpred vojaškega sodišča t ske in druge tuje radio odda-(Posneto iz ljubljanskega je. Toda Angleži so svoje ra-"Jutra" z dne 12. in 29. avgu- dio oddajne postaje že tako sta, 25. septembra in 2. ok- ojačili, da se jih čuje tudi brez
Bern, Švica. — Ultimatum,
ki so ga okupatorske nazijske	tokra 1942.)
oblasti razglasile na radio, da	Vojaško vojno
se imajo vsi francoski uporni-	hovnega poveljništva CHwro- ] invazije, ker bodo Angleži
ki udati in položiti orožje, ni	ženih sil Slovenije in Dalma- [ preko radio dajali evropske-
anten. Radio aparati bodo po-
sodišče Vr- sebno važni kadar nastopi čas
i
bil upoštevan od francoskih cije, odsek v Ljubljani, je iz-partizanov. Zato so v ponde- reklo naslednjo sodbo v zade-ljek in torek nemški bombniki vi proti:
mu prebivalstvu potrebna navodila.
Položaj na Hrvaškem
Hrvatski Narod prinaša dne 20. decembra izvrstno ilustracijo razmer v "Neodvisni'' hrvaški državi.
Generalni prometni
ravna-
niki. Najglasnejši med njimi je	voljenje za kupovanje liker-; metali bombe na gorska nase- PETRlCU MARTINU, roje-baje znani senator Wheller iz	jev $1.00. K* pooblastilni li- lja, v katerih sumijo, da se nemu 5. V. 1916 v Vipavi, bi-Montane, ki naglasa, da Zdr.	stilni za kupovanje bodo ne- zbirajo partizani. Drugo "poro- vajočemu na Brezovici, delav-drzave niso tu zato, da bi op-;	ke točke, na katere bodo v bo- čilo omenja, da so neki tuji cu, na begu, — ravljale službo policaja nad	doče kupovalcem odmerjali aeroplani prileteli preko Švi-! JUNCU JOSIPU sinu pok svetom Tako ima vsaka stvar	vino, pivo in likerje, tako, ka- Ce in metali partizanom zavo- Antona in Matičeve, roj v Lana svetu svoje zagovornike, pa	kor odmerjajo živež.	j je, v katerih je bilo najbrže zah 24. II. 1921. tamkaj biva- telJ ie i^al oglas, da bo v bo-tudi svoje nasprotnike. _§an Ju£m p6rto Rico _ orožje, živež in municija. i jočemu, na begu, —	j doče transport beguncev in
wrTA„ AnDAMOA Na zapadnem 'indijskem otoč Dru*a Pačila omenjajo, da SLAPNIKARJU FRANCU,! oset>> ki moraj° zapustiti svo-NEZADObTNA OBRAMBA j ju se Je te dni izkrcalo 66 mor- so začeli nemški vojaki s P°- sinu Franceta in Polončič, Je domove zaradi "vojaškega C w narjev, ki so se rešili iz potop- močjo Lava!ove policije po IvanCf roj v Velikem Iglarju PoložaJa v ogroženih okra-Ottawa, Oat. — Clan kar lenega angleškega parnikajvsej	Franciji lovitia XII. 1896, bivajočemu v Jlh ' dovoljen le organiziranim
" 1 *------'—J "* ' ■	" lupinam, ter da bodo posa-
mezne osebe, ki bi so hotele
lamenta J. S. Roy,,; nekje v Atlantik«. Na morju mošk® od 16 do,50 leta.; ^jlLStraži,-*a begu,
• a »Anxij Xi.vnr.nl'	- . ..	___ .. ..	trk liri nn vo o ti Vi nnliiVi «1:	'
odgovorne oblasti pred parlamentom, da ne skrbijo do- ran od nemške podmornice, volj za zadostno obrambo kanadskih parnikov v St. Lawrence zalivu in njegovi bližini
23 dni. Parnik je bil torpedi- k*rkoli zalote ter i* Alojza in Perko Antoniji, roj. ^ ? ,astn°
nijo pred zdravnike, ki uh I v pre£nj 9 yj 1909, bivajoče- ~	------
gariji so bili včeraj nenadoma j iz, Quebeca, je Včeraj žigosal+ so se nahajali v rešilnih Čolnih 1	T®?*'. f0^!^ ^ BARTOLU ALOJZU, sinu
p o k 1 i cani na posvetovanje.; Kak protikorak bodo Nemci napravili glede Turčije-nihče ne zna. Tudi Turki so vznemirjeni, ker jih zna dogodek zavesti v konflikt.
pregledujejo in na to jih poši-— Ottawa, Kanada. — Ka-' ljajo naprej v Nemčijo na de-nadske vojaške oblasti objav- iG. Mladce in moške natrpajo
mu v Straži, na begu, —
Kavedel je, da je bilo dosedaj I ljaJ° naznanilo, da se morajo j kar v živinske vagone, 7A S7 nnrnilrnv +ftrnofHran!!i vpisati za vojaško službo vsi živino in iih o'dvazain i?
NESPOSOBNI RADI DUŠEVNIH BOLEZNI
Chicago, 111. — Pred društvom zdravnikov za mentalne bolezni je izrazil Dr. Slight, da je po vsej deželi dnevno zavrnjenih kot nesposobnih za vojaško službo radi duševnih bolezni okrog 1000. V Illinoi-su je dosedaj takih 60 tisoč in v državi Michigan okrog 20 tisoč in mnogo po drugih državah. Vse take je treba preje ozdraviti, predno bodo sposobni za vojaško službo.
kakor
že 37 parnikov torpediranih vpisati za vojaško službo vsi	živino in jih odvažajo iz deže-
od nemških submarinov, pa se nedržavljani iz zavezniških	le. Govori se, da bodo mobi-
za kako zadostno obrambo ni- dežel, vstevši Amerikanci. Ne-	lizirali tudi ženske od 18 do
česar ne stori. Posebno ni ni- državljani, doma iz sovražnih	35 leta za industrijska dela v
kjer patrolnih letal, ki naj bi' dežel niso všteti, a za nje pri-	Nemčiji.
pazili na submarine, je povdar-! pravljajo posebno odredbo, ki	Za razne nepokorščine gro-
Matije in Romšek Katarine,
0	.	• /S	l-	i-lOI. UUIUtčt na uuigu
rej. v Gorenju pri Črnomlju, v. ,
- tt	. A \ • - - široko o pustosenju krajev
o. II. 1910 in tamkaj bivajočemu pod št. 19, na begu, — OKRSTIC ZORKI, hčeri Jo-
jal poslanec.
POGON PROTI SLABIM HIŠAM
pa še ni objavljena.
— Washington, D. C. — Podpredsednik Henry Wallace se bo v kratkem podal na pot v južno ameriške države. Odsoten bo nad mesec dni. Njegovi obiski bodo imeli namen,
ze Nemci s strahovlado. Mnogo ljudi, ki so protestirali proti prisilni konskripciji Franco-i zov za delo v Nemčiji je bilo Iz mnogih vasi odvedenih in nihče ne ve, kaka usoda jih čaka od Nemcev.
-o-
ZAVEZNIŠKA LETALA
STALINOVO NEJASNO STALIŠČE POVZROČA DVOME
- Chicago, 111. — Policija je začela te dni zasledovati in preganjati slabe hiše, v kate
rih so zasledili razne krimi-i da zbližajo med seboj južno-
nalce, ki so že večkrat imeli ameriške države ter tako po- EOMBardirala iapon opravka s sodiščem radi takih spešijo v tej vojni sodelovanje	tr^nsporte
zadev. V nekem takem apart-; med Severno m Južno Ame-| mentu na severni strani so na-| šli imenik več kakor 200 de-
— Chicago, 111. — Klavnice
ne. Iz tega je razvidno, da je
položaj, katerega so guerilski
DrTnTDpit nj »rrixtt •	ustvarili v Jugoslaviji, iz-
PEZDIRCU MATIJI, sinu ,	_	. ' .
r»tt-1 • _ - redno resen. Tudi sarajevski
Novi List" poroča na dolgo in
v
dolini Neretve, v Hercegovini.
Zdaj morajo evakuirati kar
•	t^. 1 • cele okraje. To se ne bi doga-
sira m Marije Do j^ roj. v ja]o y dežeU y kateH raz_
Brestov,ci 17 IV. 1924., biva- lc ie posamezne tol tero.
^ Ljubljana, Korošceva ristoy ^ yidimo poIožaj> ^
u dd a t^a t* ^t r-T . T nastane v okolici bojišč velike-PRATAk OLGI, hčeri Igna- ga
cija in Josipine Simončič roj.; Tudi nQyi držayni čun
v Rajhenburgu 17. V.1924., „Neodvisne,, Hr%,aške nam nu.
bivajoči v Ljubljani, Berne- j di nekatere dodatne informa.
kerjeva ulica 48., obe v zapo- • XT;- ■ „„„„ 1A „ , ,
*	cije. JNic manj nego 10 odstot-
. kov vseh državnih dohodkov ŠUSTERŠICL ANTONU, si- bo posveČ€nih .podpori be.
nu Antona m pok. Ursula P. gUncev iz ozemelj, opustošenih roj. na Turjaku 13. XI. 1914., od jugoslovanskih guerilcev, tamkaj bivajocem, v zaporu.
Vsi našteti so bili obdolžoni raznega prevratnega delova-
Gospodarske razmere na
Washington, D. C. — Kakor ugibajo razni politični opazovalci o prihodu angleškega zunanjega ministra Anthonya Etfena v Ameriko, je vzrok njegovega prihoda v prvi vrsti sovjetski diktator Jožef Stalin. Njegova nejasnost in njegova molčečnost o mnogih vprašanjih, kot o povojni ureditve Evrope je eden izmed glavni vzrokov, ki dela ne male skrbi Angležem in Ameri-kancem.
Churchill in Roosevelt sta postavila podlago s "Atlantskim čarterjem", v katerega sta vključila "Štiri svobodsči-ne", brez katerih ni mogoče misliti demokratične ureditve sveta. Stalin pa, ki je v januarju 1942 pristal na skupno določilo, da noben izmed zaveznikov ne bo sklepal z osiščem separatnega miru, sedaj, kar se tiče Atlantskega čarterja in znanih štirih svobQdSčin mol-in ne reče take ne take. Njegov molk dela mučen utis.
Naloga Edena bo najbrže najti v. sporazumu z predsednikom Rooseveltom skupno stališče glede tega Stalinovega zadržanja. Cas dozoreva, ko bodo morali zavezniki podati skupno objavo nekega proglasa, ki nai bi podal določeno uravnavo povojne Evrope, določeno uravnavo gospodarske, politične in socialne bodočnosti za vse male države. Taka izjava bo nekak nov evangelij, ki naj bi dvignil vse narode k odporu proti osišču, zaveznikom pa dal jasen načrt, po katerem bi delali za uredbo povojnega sveta. Toda, ker Stalin v imenu Rusije ne reče ne take ne take, ostali zavezniki ne vedo, kaj namerava, ali ima kaj lastnega v svojem rokavu, ali misli kaj drugega.
Drugi, zlasti iz raznih osi-ščnih taborjev pa iz te nejasnosti kujejo kapital. Dr. Goebbels je že trobil, da med zavezniki ni enotnega stališč* (&alje na 4. strani)
Sydney, Avstralija. — Zavezniški letalci so pri Aroe —	»»t^v otočju, * severno od Avstralije ...... ,
klet in žena, ki so se proda- objavljajo, da se je dobava me- napadli tri japonske transpor- 1 obsojeni v dosmrtno Je-1	Hrvaškem
jale, zraven so našli mnogo sa zadnje dni nekoliko .zviša- te ter dva močno poškodovali. C°*	'	Bern, 1. marca (AP) —No
imen moških, ki so obiskavaii ja Prašičje meso je šlo v ceni Drugo poročilo pa omenja, da vr *.• r	j*
te slabe hiše. Policija je na de- malo navzdoi. Tudb jajca so se je 49 japonskih letal napadlo estI Londonske*a radia lu, da te slabe družbe razžene. | znižala v cenl za 3c. pri du_ | mesto Darvin v Avstraliji, ter
-o-
London, 10. marca
vi red, katerega osišče usta--navija v Evropi, je naprtil bal-
( re'emna služba) V t k	de^elam neznosna fi-
catu, pravi poročilo. Goveje povzročilo delno škodo. Anti-j prejem"a ® uz	e u	nančna bremena; Davki so sil-
, j . .	„ , ,	slovenskih m srbohrvaških od-	_ • -	e •
za meso, posebno-od mladih jun- zračna obramba je napadalce : . T , .. . ,	no visoki in rastejo s težkimi
d,a.J Jugoslavijo je 1ondon-; denarnimi žrtVami na ruski
Ali ste že kaj storili "Am. Slov." v tej kampanji? i cev pa vstraja na svoji višini, pregnala.
ski radio poročal, da Slovenci frontj
tudi na Koroškem prizadevajo mnogo preglavic nemški oblasti. Koroški gauleiter, Reiner, je pred kratkim v Celovcu o-stro obsojal oni del prebival-
Slika kaŽ3 prizor, kako Hitlerjevi oblastniki ixjanjajo na Norveškem stanovalce iz stanovanj, is katerih se morajo na najkrajše obvestilo takoj iiseliil. da se v ista naselijo nasiiL Ta p rise je posnet v glavnem mestu Norveške v Oslo.
Papežev L'Observatore Romano je prejel iz Zagreba brzojavko, da so na Hrvaškem, kjer ravno zdaj poskušajo za-treti guerilsko gibanje, cene
toževal se je tudi nad tem, da mnogo avstrijskih delavcev podpira slovenske upornike.
PodPi;ajsabo^žo. Pri- poskočile za večod 400 od.
stotkov v primeri z letom 1939.
Zivežne cene so se povišale
celo za 505 odstotkov. Toda
„ . „ . 4,	večina zagrebških trgovin no-
Rommel, v Severn. Afriki «e L, „ is: ..Prodaja „ s poob.
nahaja v položaju, ki je pre-j laščenjem urada za javn0 g0.
cej podoben onemu, v katerem ,
je bil maršal Paulus pri Stalin-
gradu, ko so ga Rusi obkolili. *
V Rumuniji in Grčiji je poljedelstvo opešalo, ker kmetje le toliko pridelajo, da jim zadostuje za lastno prehrano. *
Italijani so zdaj prepovedali uporabo radio anten. Njihov namen je preprečiti, da ljudstvo posluša angleške, ameri-
bonds
keep 'em flytn
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico _ od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
,(Official Organ of four Slovenian Organizations)
STEV. (NO.) 53
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 18. MARCA — THURS DAY, MARCH 18, 1943
LETNIK (VOL.) LIL
Rusi se bližajo Smolensku - Nemci Mardi

AMERIKANSKI SLOVENEC
Četrtek, 18. marca 1943
AMERIKANSKI SLOVENEC
[ Prvi m najstarejH slovenski Ust 9 Ameriki.
1M1 T
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnev»T po praznikih.
Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: }840 W. Crnuk Rd.t Chicago
!%L
Telefon: CANAL 5544
Naroininai
Za eelo leto Za pol leta . Za četrt leta
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America, Established 1891
Issued daily, except Sunday, Monday the day alter a holiday.
_$6.00
— 3.00
_ 1.75
Za Chicago, ganario la Erropo:
Za celo leto--$7-00
Za pol leta-— * 50
Za Četrt leta-— 2.00
Posamezna številka -- 3c
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cerm&k Rd., Chicago
Phone: CANAL 5544
Subscription!
For one year--$6.00
For half a year--3.00
For three months---1-75
Chicago. Canada and Europe: For one year	$7.00
For half a year_— 3.50
For three months ■ 2*00 Single copy---- 3c
POZOR I Sterilke poleg vašega imena na naslovni strani kažejo, do kedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni mesec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno.
vanskega ponosa, pa kaj slovanske zavednosti, bo po medvedje zagodrnjala na vsako tako sugestijo. In drugega tudi ne more.
Wallace nevarnosti za novo vojno po tej vojni dobro vidi in v smislu svari in opozarja. Ali bo upoštevan ali ne, ali bo ostal njegov glas le glas vpijočega v puščavi, to bo pokazala bodočnost. Wallace določeno pravi: Za trajen sporazum med vernimi, je demokratična Amerika in Rusija in to ni samo mogoče, ampak neobhodno potrebno za mir v svetu.
Prav umestno povdari še: Kaka kampanja, da bi ločila Rusijo od zapada, bi jo potisnila le tja, kjer bo Rusija najbolj nevarna, namreč, da bo začela razvijati svoj program za širjenje komunizma po vsem svetu in za izvedbo svetov ne revolucije. Dobro zadeto.
Ali bodo v Londonu to razumeli? Ali bodo tamkaj zopet po svoje našminkali svet in ga predstavili svetu tako, kakor bo najbolje ugajalo njihovim interesom?
Dopisi vaiaaga pomena sa hitro objavo morajo biti poslani na ured-nliiro Tsa] dan in pol pred dnevom, ko iside list. — Za zadnjo številko ▼ tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise bres podpisa so no ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.	_
Entered as second class matter, November 10,1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879._ _
KAJ SE GODI ZA KULISAMI?
Da zastonj ne £>o tvoj trud J s čim za prigrizniti in z nekaj
Vzemi od ljub!
mene se en po-f*	SA
■ r 3T*- -Pozdrav čitateljem tega li-
sta!
Ivana Kršul.
Kadar pripravljajo igralci kako odersko igro, je oder navadno zagrnjen s kulisami. Za kulisami pa se šminkajo igralci in igralke, pripravljajo zavese za razne scene, da tako pokažejo kakor najbolj morejo pravo podobo igre in vse okoliščine z njo v zvezi.
Na odru sodobnega sveta se odigrava najkrvavejša strašna drama. Takoj za tem delom te krvave drame pa zagrinjajo ozadja kulise in za temi kulisami kujejo razni faktorji načrte za bodoči povojni svet. Hitler je napovedal že v svoji knjigi, da se snuje bodočnost za nemški narod, ki bo trajala tisoč let. O psem tem se veliko piše, veliko komentira in ugiba.
Kaj se godi za kulisami? Le prav malo jih ve kaj. Vedo pa nekateri, najbolj seveda tisti, ki jim je usoda sodobnosti položila v roke prilike, da morajo biti oblikovalci bodočega sveta. Kdo pa so ti oblikovalci? Razne skupine učenjakov, ki jih vzdržujejo razne dežele in države, da delajo naj-prvo seveda za njihove interese, potem pa tudi za interese raznih gospodarskih in političnih načinov, ali sistemov, na kakoršnih že stoji gospodarska politika tistih velesil, ki imajo v rokah glavno režijo za kulisami sveta.
Svetu je bil objavljen Atlantski čarter. Imenitna podlaga, na kateri se da res zidati bodoči svoboden in demokra tičen red. Ali pa bo za vse narode tak ? To tudi ne ve danes še nihče razun onih, ki za kulisami šminkajo in pripravljajo bodoči svet. Kako bo zgledal, kako ga bodo našminkali bomo videli še le, ko bodo po končani vojski odgrnili zavese. Preje težko.
Naš podpredsednik Wallace se zadnje čase precej trudi, da bi merodajne kroge prepričal, da je nad vse važno, da se bodoči svet uredi tako, da bodo vsf narodi živeli med seboj kot dobri sosedje prijatelji. To je pa mogoče le, če med nami ne izgine iskrenost in zaupanje do eden drugega. Pred vsem opozarja Wallace, je potrebno, da se Rusije ne odbije in ne izključi iz kroga, ki bo gradil bodoči svet. Ne smemo gledati le na to, da bo samo nam prav. ampak da bo pruv tudi našim sosedom, našim zaveznikom. Če tega ne bomo imeli pred očmi, bomo prav gotovo ob koncu te vojne zopet zasejali že v naprej seme za tretjo Sve tovno vojno.
Chicaški list "Sun", ki komentira Wallacov govor pravi, Mr. Wallace ve in kdo drugi tudi ne, da se neke manjšine trudijo v potu svojega obraza že zdaj med tem, ko rusk' medved nosi vso težo sedanje vojne, da bi ustvarili take mnenje in tak javni sentiment za povojno dobo, ki naj b: nas potegnilo proč od Sovjetske Rusije in ki naj bi isto iz rinili proč tudi od človeške rase. V ravno navedenem stav ku je veliko povedanega. Jasno je res, da ljudje, ki vodijc v Londonu in na Wall Streetu mednarodno gospodarstvo imajo do Rusije svoja posebna mnenja. Nič novega ne bo če bomo po tej strašni drami, ko se bodo odgrnile zadnje končne kulise na odru sveta zagledali zopet po starem načinu našminkan svet Tako urejen, da bodo imeli do prvih sedežev pravico le izvoljeni, vse drugo pa bo moralo stati v ozadju. Nič novega ne bi bilo to, ampak zopet ne bo nič drugega kakor le posejana njiva s semenom za novo še strašnejšo vojno.
Sleherni dan čujemo glasove sugestij, kako naj se uredi bodočo Evropo. Od nekod prihajajo prav resni glasovi, da se dela za ustvarjenje neke nove podonavske države. Kdo dela za kulisami in kdo šminka tak stvor za enkrat še ni znano. Ampak vsak tak stvor, ki bi Nemcem in Madžarom izročal Slovane n^ milost, bo že v naprej obsojen na smrt. Pa ga naj dela in snuje kdorkoli hoče! Slovani ne bodo takega stvora nikoli odobravali. • Najmanj pa še, da bi mu vladali kaki nemški princi, katerih rodu se drži krivično prelita kri tisočev in tisočev Slovanov.
Zdi pa se in čisto možno je, da neki elementi na to delajo. Ampak to ne delajo iz nagibov do dobrega sosedstva, ampak iz sebičnih nagibov. En glavni tak nagib je, postaviti vmesno državo med Rusijo in zapadom. Ruskega medveda so se bali preje, zdaj se ga bodo še bolj. Ali bo Rusija na kaj takega pristala? Mogoče. Ampak če je v njej kaj slo-
PRIDE KAKOR TAT
Johnstown, Pa.
Da, kakor tat v noči pride smrt, pristriže nit življenja, ko ^ajmanj pričakuješ. Dokazov resničnosti teh besed je toliko, da se nam ne zdi vredno o tem razmišljati. Tako je nepričakovano preminula Mrs. Antonija Požun, uzorna žena in mati, naročnica in podpornica katoliških ustanov in listov. Na pepelnično sredo v ranih urah je v spanju, ali bolje, v molitvi preminula. Ko je mož prišel z dela in jo našel mrtvo, je držala v svojih negibnih rokah rožni venec. Rožni venec, katerega s e nas Slovencev marsikdo tako brani in boji, dokler je živ; trpi ga le v svojih rokah potem, ko mu ga pogrebnik med prste potisne. Pokojna Antonija je rožni venec čislaia v življenju. Rekla je nekoč: "Prijatelj, v letih sem in bolehna; skoro bo treba v večnost. "Pripravljena sem, kadar pride in kadar je božja volja!" Tako je sedaj tudi odšla mirno brez boja in angel je odpeljal njeno dušo k Stvarniku. K večnemu počitku je bila položena 13. marca na hrvatskem pokopališču, ob strani grobov dveh dragih, ki sta odšla pred njo v večnost. Pogrebne obrede je opravil Rev. Edward McConnell od St. Columbus cerkve. Zapušča žalujočega moža Franka in štiri sinove, katerih eden služi v armadi Z. D. in se nahaja nekje na Angleškem.
Mož je bil pred nekaj meseci težko pobit pri delu in posledice še vedno čuti; zdravniki pravijo, da bo moral ponovno _v bolnišnico. Sedaj ga je zadela pa še izguba drage žene, s katero sta 43 let delila sladkosti, kakor tudi bridkosti življenja; ta udarec gotovo ne bo v korist njegovemu zdravju. Vsem preostalim na-globoko sožalje, pokojno pa priporočamo v molitev in blag spomin.
Težko bolan je bil tudi Frank Drobnič. Bil je v bolnišnici, sedaj se mu obrača na boljše in se zdravi doma. Želimo mu skorajšnjega okrevanja.
V nekaj tednih želimo, da bi se sešli zastopniki vseh tu-
kajšnjih društev. Skušali bomo najti pota, kako bi skupno jn največ pomagali S ANJS-u, kakor tudi pomožnemu skladu S. S. Društva, katera še nimate svojih zostopnikov, ste prošena, da jih izvolite. Imejmo pred očmi naš trpeči narod in zastavimo svoje sile \ pomoč svojih bratov in sestra!
M. Klučeviek.
iz domaČega vrta
Pittsburgh, Pa.
Zopet se oglašam. Zimo imamo še zmeraj, dela imamo tudi dosti, vendar nam pa polovico zaslužka vzamejo, ali pa ga moramo dati. Razumemo pa, da je treba pomagati, če hočemo, da bo zmaga naša.
Pošiljam Vam pesem o zadnjem sestanku dveh ljubimcev, ki jima starši niso dovolili, da bi se vzela.
BALADA T" ^
Zdaj se, ljuba, tukaj ustavi, Meni se ne zoperstavi; Jaz sem danes tak vesel, Kot da bi na ohcet šel.
Tudi jaz sem zelo vesela, Celo noč sem pesmi pela; Jaz ne vem, kaj bo le to: Skače desno mi oko!
Primi v roke bukve mašne, Preden boj krvavi začne; Oko tvoje zna že to, Da kri zemlja pila bo.
Za bukve mašne te ne vprašam,
Nate se več ne zanašam; Jaz umila sem si roke, In ne mislim več na te.
Ustavi se, naprej ne hodi! Vprašal te bom po zvestobi; Začel mi je biti siten svet, — Smrt mora naju danes vzet!
Pusti, ljubi, to iz glave In preženi te skušnjave! Oče moj je vsega kriv, Ki tebe vzeti ni pustil.
Kesanje zdaj v sebi zdrami! Jutri boš ležala v jami, In jaz bom ležal s tabo vred, Ker nisem smel s teboj živet.
Vidim, da bom kmalu umrla, Zadnjič usta bom odprla:
naznanilo Društvo Sv. Jožefa, Št. 7 kskj	T
Pueblo, Colo.
19. marca t. 1. poteče 50 let, odkar je bilo v Pueblu, Colo., ustanovljeno prvo društvo te naselbine, ki so mu da li ime "BRATOVŠČINA SV. JOŽEFA". Pristopilo je tedaj okoli 50 članov. Leto dni pozneje, to je bilo 1. in 2. aprila 1894, je bilo to društvo poleg drugih zastopano na ustanovni konvenciji KSKJ v Jolietu, 111., ter dobilo št. 7. Od tedaj naprej se to društvo imenuje "DRUŠTVO SV. JOŽEFA, ST. 7, KSKJ. Torej 19. marca letos poteče 50 let, od kar je bilo to društvo ustanovljeno. Prav bi bilo, da bi to redko slavnost primerno proslavili. Toda sedaj ni pravejga Jjasa Fza to; sedaj divja kruta krvava svetovna vojna, kakoršne svet še videl ni. Nad 100 mladih članov našega društva se točasno nahaja v vojaški službi; razkropljeni so po širnem svetu v boju za ohranitev naše svobode. Zato pa društvo ne bo točasno slavnostno praznovalo 50 letnice, ampak jo bo odložilo za poznejši čas, po končani vojni, za takrat, ko se bodo vračali in vrnili naši mladi člani vojaki. Takrat bo pra vi čas za praznovanje 50 letnice našega društva in zmagoslavni povratek naših članov vojakov.	*
Da pa 50 letnica ne bo šla mimo nas, ne da bi vedeli zanjo, je društvo sklenilo na zadnji mesečni seji, da vseeno nekoliko proslavimo 50 letnico na tih in pobožen način, da se skupno udeležimo sv. maše in skupno pristopimo k miz u G o spodovi ter sprejmemo sv. obhajilo, se zahvalimo Bogu za vse dosedaj prejete dobrote, in tiho pomolimo za skorajšnji in srečni konec te nesrečne svetovne vojne.
Zato bomo imeli v nedeljo 21. marca v naši slovenski žup-ni cerkvi Marije Pomagaj skupno sv. obhajilo, ki bo obenem tudi odgovarjalo za izpolnitev velikonočne do.lžnosti. Člani in članice društva bodo sprejeli sv. obhajilo pri pol osmi sv. mašf, ki bo darovana za vse žive in umrle člane in članice društva Sv. Jožefa, št. .7 KSKJ. Spovedovalo se bo v soboto, popoldne in zvečer, na obeh krajih, to je v cerkvi na Grovu. in v kapeli na Eiler vrtu. Zelo važno je tole. Po spovedi vprašajte spovednika za spovedni listek KSKJ., na katerega napišite svoje ime in istega potem položite v zato pripravljeno bakso v cerkvi. Prosim vas vse člane in članice, da pridete tega dne vsi k pol-Gomi sv. maši, da s svojo prisotnostjo in dejanjem poka-žete da ste v resnici zaveden član in članica svojega društva in KSKJ.
Po maši ste pa vsi povabljeni v društveno dvorano, v spodnje prostore, kjer nam bodo naše mlade članice postregle z gorko kavo, in še
za popiti, nakar se bo vršila kratka društvena seja, v spomin na 50 let ustanovitve društva Sv. Jožefa, št. 7 KSKJ, v Pueblo, Colorado.
Torej na svidenje v nedeljo 21. marca 1943 v cerkvi pri poi-osmi sv. maši in potem v društveni dvorani!
Za društvo Sv. Jožefa, št. 7 KSKJ
John Germ, tajnik. -o-
ZDRUŽENI SLOVANI
V prostih verzih napisal Rajmir
Kako bi lepo« in veselo bilo, Ce bi prišlo do tega, Da bi Slovanstvo se združilo, Kako pozdravil to bi iz srca vsega I
Kako bi navdušeno zapel, Ce bi prišel ta srečni dan, Ki prinesel bi razglas vesel, Da se prebudil je Slovan.
Da spoznal je enkrat jasno, Kaj v rešitev, srečo njemu
je;
Izjavil da besedo glasno, Kje njega pravo mesto je.
Njega pravo mesto Pod skupno streho je; Kot ženinu za nevesto, Naj vsem Slovanom zanjo je.
Ne sebi, še drugim gospodarji
Potem bi lahko bili, Če bi, kot zidarji in tesarji, Se pametno združili.
Čemu naj bi še naprej Zatirani, teptani bili, Kot do zdaj smo bili vselej _
Zakaj bi še nas morili?
Čemu bi še bili sužnji, Ko gospodarji smo lahko? Oj Slovani! Severni in južni,
Za delo primite trdo!
Vi Poljaki in Slovaki, Severni Slovani vsi, Saj vendar celi ste junaki, Le to dopovejte si.
Da če tako še kot do zdaj, Nadalje mi ostanemo, Prav gotovo bo tedaj, Da vsi skup propademo.
Odpovejte posamezni se vladi,
Ki dovolj sigurna, močna ni. Pri najboljši vaši nadi Boljše izbire za vas ni.
Prekrasna ideja ta, Da malenkost le žrtvujete, Bogato vam nagrado da, Da združeni vse dosežete.
In na jugu naši bratje, Ki se mrzite med seboj, Vi Srbi in Hrvatje, Sporov vaših je nebroj!
Vam še prav posebno Bi združitev ta potrebna bila,
Da sporom enkrat za vedno Bi' konec vašim naredila.
Razcepljene so nas zaničevali.
Še bolj cepili, zatirali, morili,
Posamezne še bolj drobili,
uničevali; Večni sužnji smo jim bili.
Zato pod skupno vsi oblast, Ki dovolj bo močna in velika!
To naša bo največja čast, Najbolj častna naša slika.
Na dopustu
Chicago, HI. — Soproga, starši, sorodniki in številni prijatelji so se silno razveselili, ko je te dni prišel domov na kratek dopust slovenski zdravnik Lt. Frank T. Grill, nastanjen v Camp Blanting, Fla. Domači so ga poskušali parkrat obiskati tam, pa je skoraj nemogoče priti do njega.
Na dopust sta prišla tudi Isidore Zalig, iz Fort Bliss, Texas, in Richard Rakovec, iz Fort Lewis, Wash. — Vsi smo veseli, ko pridejo naši mladi možje in fantje domov.
__Ji
Za nekaj dni
Pueblo, Colo. — Na dopust je prišel k staršem in bratom, na 1030 S. Santa Fe Ave., Sgt. Techinician Bob Golob, iz Camp Hood, Texas.
K vojakom
Pueblo, Colo. — V armado Z. D. je odšel John Levstik, sin Mrs. Rose Levstik, 607 Stanton.; iz te hiše imajo zdaj že dva sina v armadi.
K vojakom je odšel tudi Albert Krall, sin Mr. in Mrs. Joe Krall, Moffat; ta družina ima zdaj tri sinove v armadi. — Obema novima vojakoma želimo vso srečo in skorajšnjo vrnitev domov k staršem. — J. M. ,	r j
Iz vzhoda
North Braddock, Pa. — Mrs. Rednak je v bolnišnici, kjer so jo operirali na slepiču. Želimo, da bi kmalu ozdravela in prišla do.nov.
Dne 1. marca je umrl Mr. Hrejščak, pokopan pa je bil 3. mancfPna Rankin. — Mrs.. Petelin.
Pomagajmo svojemu!
La Salle, 111. — Lasallčani, kaj bomo rekli k temu: Naš zastopnik Am. Slovenca je postal kandidat za glasove. Pokažimo se sedaj in pridobimo kaj novih Tonetu za 25 letnico pridnega delal	^ j
Iz vrst najmlajših
Chicago, 111. — Ta teden odideta k vojakom Joe F^aj-far Jr., sin našega zastopnika, in Jimmy Baskovec, sin Mrs. Bavdek iz 23. St. — Obema želimo vso srečo in skorajšnji zmagoslavni povratek.
Strah pa sovragu in pogin Bo ta naš vstajenja dan, Zatorej sleherni slovanski
r sin
Le skupaj, le ven na plan!
O, da prišel bi tisti čas, Ko bi združeni Slovani Zapeli na ves glas Novo himno iz srca vdani!
"Bogu vdani smo Slovani, On je z nami, mi smo z
Njim. Smo pod zbrani, Sovražna dim!"
skupno streho
moc je prazen
TARZAN (665) NA DELO
=3C
(Metropolitan Newspaper Service)
TARZAN• CLAMPED HIS TEETH ON THE NECKLACE EXPERIMENTALLY, THEN HARDER. THE PLIANT GOLD YIELDED.
Tarzan je vtaknil verižico med zobe in čedalje bolj stiskal zlate člen-, ke.
THE TEETH OP AN ORDINARY MAN WOULD HAVE CRACKED^ BUT TARX^N'S HARDY DIET WAD GIVEN HIM MOLARS LIKE IRON.
Zobje navadnega človeka bi se bili zdrobili, toda Tarzanova trda hrana jih je okrepila, da so postali kot že« -lezni.	__________,__J
HIS JAWS ACHED, BUT HE KEPT AT HIS TASK UNTIL HE HAD KNEADED THE GOLD JN-TO THIN BARS. .
Napisal: Edgar Rice Bar rough«
Ml ■a.rHknWtul.KfURLa,
X. bj valted muirt an«WH toe.
m
"OH, WHAT'S THE USE? WE CAN'T SURVIVE!* A WOMAN MOANED. THIS DEFEATISM ANGERED GRANNY AKERS. "THE NEXT ONE WHO MENTIONS QUITTING HAS ME TO DEAL WITH J* SHE SNAPPED.
Čeljusti so ga sicer bolele, toda na* daljeval je, dokler ni spremenil zla* tega členka v tanko palčico.____
"Oh, kaj nam pa pomaga, saj itak he bomo preživeli," je jadikovala neka ženska. Ta obupnost je pa Granny \i jezila.	. _	—r__
No&ači ▼ Indiji imajo od oblasti predpisano količino teže, ki jo smejo nositi in to je 60 funtov. Če bi kdo naložil nosačem več, kakor predpisano teao, bi bil kaznovan. Američani tehtajo savoje, Id jih pripravljajo sa no-sače, da jih nesejo preko gorovja na rasne fronte«
Četrtek, 18. marca 1943 1

HiSg; V AMERIKANSKI SLOVENEC
TRST IN J
ANSKA
Strati 3
Angleški tednik "Free Europe" prinaša v svoji številki od 15. januarja izpod peresa g. dr. Miha Kreka, podpredsednika jugoslovanske vlade, pod gornjim naslovom obširen članek o Trstu in o vprašanju Slovencev.
Slovenci so najmanjši in najbolj na zahodu ležeči sestavni del Jugoslavije, skupne države Srbov, Hrvatov in Slovencev. Skozi vso dobo svoje zgodovine, smo se Slovenci neprestano zavedali, da je naša edina rešitev ustanovitev skupne jugoslovanske države ii) smo si prizadevali skozi dolga stoletja, da jo ustvarimo skupaj s Srbi in Hrvati. Mnogo naših sinov je tej ideji žrtvovalo svoje življenje. Nemci, Italijani in Madžari so seveda pobijali združenje Jugoslovanov z vsemi sredstvi in skozi 12 stoletij uspešno uničevali naše stremljenje, da se strnemo v eno celoto; toda nikdar se jim ni posrečilo zadušiti starega ideala jugoslovanske edinosti. Vedno nove generacije Slovencev, Hrvatoy in Srbov, druga za drugo, so se oklepale te ideje in znova opozarjale Evropo na našo zemljo da hočemo na tej zemlji biti sami gospodarji svoje usode in enakopravni člani v zboru evropskih narodov,
Šele leto 1918 je prineslo Jugoslovanom zedinjenje, ko so Srbi, Hrvati in Slovenci ustanovili svojo skupno državo Jugoslavijo. Nemcem in Italijanom je bil nastanek Jugoslavije ne-zaželjena in nepričakovana posledica vojne; brez odlaganja so naperili proti njej vse svoje sile in jo začeli izpodkopavati in rušiti. Skozi 10 let sta Italija in Madžarska vežbali, zalagali z denarjem in vzdrževali na tisoče zločinov in desperadov, da bi jih imeli pripravijenfe« z& Slučaj, da se pojavi ugodna priložnost oboroženega napada na Jugoslavijo. Takozvani "usta-ši" so dobivali svojo opremo v Italiji, ki jih je tudi izvežbala in vzdrževala z namenom, da popolnoma uniči Jugoslavijo.
Ko jim je leto 1941 prineslo zaželjeno priliko, so se Nemci in Italijani, skupaj z svojimi, sokrivci Madžari in Bolgari, polastili Jugoslavije, jo razčlenili in ustanovili 12 različnih režimov nasilja. Od takrat pa do danes so pomorili približno milijon našega ljudstva, odvedli stotisoče v notranjost Nem-šije, Italije in Poljske. Različne kvizlinške uprave so hujskale brata na brata ter sejale razpo-re in neslogo v upanju, da se ne bomo nikdar več zedinili in tako postali slepo orodje v rokah naših zatiralcev.
Jugoslavija je danes zares dolina krvi; obenem pa je tudi zemlja neupogljive hrabrosti in zvestobe do idealov svobode. O-samljena je, in z vseh strani obkoljena, raztrgana, zasedena in zasužnjena, toda njeno ljudstvo kljub temu napenja vfce svoje sile v obupnem boju in nikdar ne prešteva svojih žrtev, akoravpo morda niso v pravem razmerju z uspehom; toda ravno s tem najbolj jasno izraža neizmerno voljo našega naroda, da ne bo nikdar sprejel nadvlade Nemcev, Italijanov ali kogarkoli, pod kakršnokoli obliko. Naše ljudstvo se bo borijo in upiralo dokler ne doseže svojega cilja.
Jugoslovani imamo le eno samo željo preko zahteve, da se naša država obnovi kakor je bila pred vojno. V letu 1918 so Jugoslovanom določili meje na tako nesrečen način, da je tretjina Slovencev ostala pod vlado tujih gospodarjev. Italija je bila t»krat zaveznik, zmago cev. Iijaela je v žepu 1 pakt z leta 1915, v katerem so ji Velika Britanija, Francija in Rusija obljubile po vojni vse obalno ozemlje okoli Jadranskega morja. Italija je takrat
PBZPHAVLJATA TOVOR ZA MOSAČE
slovesno obljubila, da bo ščitila interese zapadnih demokracij v južni in centralni Evropi ter pazno nadzirala Nemčijo na vzhodu. Italijanski predstavniki so naglašali štiri tisočletja staro italijansko kulturo in s častno besedo — besedo naroda s tako visoko kulturo — obljubljali, da bodo čuvali narodno individualnost manjšin, vključenih v laške povojne meje.
Na ta zavratni način je Italijanom uspelo, da si prisvoje velike kose jugoslovanskega o-zemlja, posebno slovenskega zaledja Trsta; 600.000 Jugoslovanov je prišlo pod italijansko oblast. Na mirovni konferenci pa je Italija podpirala tudi obmejne zahteve nove nem-ško-avstrijske republike in dosegla, da je bilo 100.000 koroških Slovencev dodeljeni)* o-zemlju države, katero je-rzela pod zaščito. Tudi potek madžarsko-jugoslovanske meje je bil za Jugoslavijo neugoden, ker je Italija zato poskrbela.
Izgube, ki so nam prizadete na ta način, so najbolj oškodovale Slovence. Slovenci žive v štirih različnih državah. Od dveh milijonov Slovencev se nahaja le 1,200.000 v svobodni jugoslovanski narodni državi — vsi ostali pa so prepuščeni na milost in nemilost našim ve-kovnim sovražnikom. Dvajsetletna izkušenja nam dokazuje, da Slovenci ne morejo obstojati, niti ne na najprimitivnejši način, pod nemško vlado v Avstriji, ali pa pod italijanskim ali madžarskim jarmom. Zdaj pa so v tej vojni Italijani, Nemci in Madžari sami podrli meje iz leta 1918, prilastili so si in razdelili med seboj tudi oni del Slovenije, ki je srečno in v blagostanju živel v mejah svoje jugoslovanske države. Njihovo odločitev sprejemamo. To pot naših novih meja ne bodo črtali v temni senci londonskega pakta, temveč v.svetli luči Atlanskega Charter-j a.
Tu velja tudi naglasiti, da v Sloveniji ni kvizlingov. Vsa naša zemlja je bila kar na kratko zavedena in anektirana. V o-zemlju, katero kontrolirajo Italijani, je bilo porušenih 158 krajev, a 17 v onem, kjer gospodarijo Nemci. Osišče mora za vsako ceno zadušiti upor na našem ozemlju, ker so njihove najvažnejše vojaške prometne zveze na slovenskih tleh. Zato mislijo, da morajo uničiti ves slovenski i\arod, da bi v bodočnosti ne mogel več ovirati nemških in italijanskih načrtov v območju Jadranskega morja.
Mi Slovenci pa s svoje strani in skupaj z ostalimi Jugoslovani želimo in delamo v upanju, da bo vsa naša zemlja in ves ^nlSSSSS^l nas narod, da bomo vsi Slovenci ^sob v prvem nadstropju, gretje na
nn f ni	\r nr»r>n irnn^ n t* M** fiirnarv
pravi sredozemski Hamburg velikega nemškega rajha. Slovenci smo skozi stoletja branili Trst kot svojo luko; naša želja je, da postane Trst pristanišče, ki bo odprto svobodnim sred-nje-evropskim narodom, ne pa utrjeno oporišče nemškega im-perijalizma ali italijanskih ambicij.
Kdorkoli drži Trst, ni le gospodar Slovencev in zapadne Jugoslavije; v rokah ima tudi ključ do vsega pomorskega prometa centralne Evrope. Ali naj zavezniki.zaupajo ta ključ svojim sovražnikom? Mislim, da ne smejo in ne morejo, že radi tega ne, ker jim je ona nesrečna odločitev pariške mirovne konference v letu 1919 prizadela toliko nesreč in razočaranj. Vrhu tega pa bi bilo to tudi v nasprotju z načeli Atlantskega Charterja; naš narod pa se ravno zaradi svoje vere v načela tega Charterja tako neupogljivo in vstrajno bori proti osišču.
RAD BI SE SEZNANIL
s primerno ženo v svrho že-nitve. One, ki se zato zanimajo, naj se oglasijo na naslov: "Vdovec" c-o: "A. S.", 1849 W. Cermak Rd., Chicago, 111. kateri bo sam osebno odgovoril na vsa pisma. (16-X-3)
MALI OGLASNIK
po tej vojni končno vendar enkrat zedinjeni v novi jugoslovanski državi. Naše ozemlje je enotno v narodnem in kulturnem pogledu; Slovenija je ne-razdružljiva enota po naši narodnosti in naši kulturi, po našem geografičnem položaju kakor po naših zgodovinskih tradicijah in naših gospodarskih potrebah.
Zato se obračamo do naših velikih zaveznikov, ki bodo po vojni risali novi zemljevid Evrope, da ne bomo še enkrat raztrgani in razkosani. Ne smejo znova napraviti zmote misleč, da je tržaško zaledje italijansko ali nemško. To ni res. Geo-grafično in narodnostno, je to zaledje slovensko in jugoslo-slovansko. Pogled na zemljevid nam pokaže, da je Trst pristanišče tega našega zaledja, brez pomena in zvez z Apeninskim polotokom in da bo moral propasti, a ko bi ^e enkrat pripadel Italiji.
Spominjati se moramo tudi, da je nemški cilj, v skladu z Bismarkovim izrekom in Hitlerjevo politiko, da se iz Trsta na-
furnace, na 2. nadstropju šest sob na peč. Zaprt pore, za 2 kare garaža Cena samo $6000 za hitro prodajo. MacAskill Co« 3019 W. GSrd Str. TeL Hemlock 7204.	(3/16-17-18)
TO IN ONO
JAPONCI ZGUBLJAJO PARNIKE PREHITRO
Sydney, Avstralija. — Nizozemski mornariški strokovnjak podadmiral Woorhis objavlja, da so Japonci zgubili tekom februarja nad 75 ladij vseh vrst, kar je skoro trikrat več, kakor jih morejo Japonci zgraditi.
EKSEKUTIVE
SLOVENSKEGA AMERIŠKEGA NARODNEGA
SYETA
POKOJNINA OD L. 1812
Vsake vojne je prej ali slej konec, toda stroškov za te vojne ni nikdar konec. Stric Sam mora še vedno plačevati $20 na mesec pokojnine vsled vojne iz leta 1812 neki Ester Ann Morgan, Independence, Ore., hčeri Johna Hill, ki se je bojeval v omenjeni vojni kot član newyorske državne milicije.
Dalje) • "t
Brat Cainkar uvideva potrebo za takojšen urad, da se izvrši že nagrmadeno delo. To delo se mora izvršiti, če tudi še ni dovolj denarja na razpolago.
Brat Jurjevec vprašuje, če bi ne bilo umestno poslati apele v obeh jezikih na naša društva, da bi skušala naložiti na člane izreden asesment za ta namen.
Brat Kuhel omenja, da bi pravila nekaterih organizacij tega ne dopuščala. Prisiliti niti pravila ne morejo nobenega.
Brat Zaitz ponovno poudarja, da moremo računati le na prostovoljne prispevke, in na ničesar drugega, ako hočemo ohrani^ dobro razpoloženje med ljudstvom za našo stvar.
Brat Zalar poroča, da se do danes nahaja v blagajni vsota $1549.50. Od te vsote je bilo na kongresu nabrano $1380.-50, ostalo vsoto pa je prejel od posameznikov in društev po kongresu.
Brat Cainkar pojasnjuje, da se bo moral odbor sveta pismeno obrniti na razne organizacije za finančno pomoč. To delo spada eksekutivnim uradnikom tega sveta, in to bi bilo tudi najbolj uradno.
Brat Kristan konštatira, da imamo v smislu raznih priporočil na mestu dva predloga: Da se naprosijo glavni odbori centralnih organizacij za takojšnjo finančno pomoč; dru-pič, da se apelira na lokalna društva za ustanovitev podružnic SANSa v svrho pobiranja prispevkov od posameznikov. Oba predloga sta podpirana in soglasno sprejeta. Obenem se apelira na predsednike omenjenih centralnih organizacij, kakor tudi na vse časopisje, da se pomaga izvesti ta zaključek.
Brat Zaitz predlaga, da se svet takoj izreče za ustanovitev administrativnega urada v
vršeča se dne 22. decembra 1942 na 1904 W. Cermak Road,
Chicago, Illinois.
mestu Chicagu v glavnem za zbiranje finančnih sredstev za politično propagando in za u pravo, ustanovitev političnega urada v Washingtonu pa da se sprejme le v principu. Predlog je podpiran in sprejet.
Brat Cainkar poudarja, da je velike važnosti v javnosti -povedati, kje je urad in kaj je naslov sveta in da se naj poudarja, da denar prispevan za politično akcijo nima nobene ga stika s pomožno akcijo, ki jo vrši JPO-SS.
Slišijo se razni nasveti in priporočila, kje se naj bi nahajal urad v Chicagu.
Brata Kern in Zalar menita, da bi bil urad v čikaškem "loopu" naj polj priročen, posebno za odbornike izven Chi-caga, ako bi se v uradu vršile seje.
Brat Kristan misli, da se bodo vse sugestije upoštevale od oseb, ki bodo imele nalogo najti tozadevne prostore. Apelira na člane odbora, ki žive v Chicagu, da bi pftiškali prostor, ki bi bil dostojen in za naše razmere primeren. Rav-notako želi, da bi se takoj nastavila v tem uradu oseba, ki bi pričela z delom.
Predlagano in podpirano je, da brat Vincent Cainkar organizira urad v Chicagu in v sporazumu s tajnikom Zakrajš-kom in zapisnikarjem Kuhlom najame osebo, ki bi bila1 nastavljena v uradu. Predlog je podpiran in sprejet.
Brat Kristan pojasni, da bo treba imeti dva tajnika, ako hočemo delo vršiti tako, da bo
-uspešno dovršeno. Predlaga, zavitki- prišli. Sicer bi časopis
da redni tajnik brat Zakraj-
šek vrši svoje delo kot politični tajnik, brat Kuhel pa naj bi bil pomožni tajnik, ki naj bi nadzoroval upravno delo v .čikaškem uradu. Predlog je podpiran in sprejet.
Brat Kuhel pojasni, da sprejme to nalogo le pod pobojem, ako mu v to dovoli u pravni ali gl. odbor SNPJ in ako bo on samo nadzoroval de-
lo vi administrativnem uradu. Dnevno mora posvetiti osem ur svojega Časa kot gl. blagajnik SNPJ, vsled česar mu ne bi bilo mogoče vršiti tega novega dela kot redni nameščen nec.
Razpravlja se glede velikega dela, ki je že bilo izvršeno pred kongresom, zlasti delo brata Zvonka Novaka z pripravami za kongres, kakor tudi potrebščine, prostor in de-io, kar je prispevala SNPJ-in nekateri uslužbenci. Brat Cainkar poroča, da je brat Novak delal s pripravami za kongres skoraj dva meseca in da se je izrazil, da svoje delo daruje v korist slovenskemu narodu.
Eksekutiva zaključi, da se ponovno zahvali SNPJ in nim uslužbencem za velikodušno kooperacijo in pomoč, bratu Novaku se pa pokloni vsota $100.00.
Za tem slede razne razprave in priporočila glede bodočega dela, v katere posežejo zlasti bratje Kristan, Zaitz in Cainkar. Brat Zalar priporoča, da se takoj nabavijo potrebne pismene potrebščine, pobotnice itd. ter da brat Cainkar iste naroči. Omenja nadalje glede nesporazuma o dnevniku Glas Naroda, ki je bil v številnih izvodih^ poslan na kongres v Ceveland, ni pa bil razdeljen med delegate. V do-tični izdaji je bil priobčen zanimiv zemljevid Slovenije in ^Jugoslavije, toda, ker ga veČina delegatov ni prejela, je nastala kritika v časopisu. Brez dvoma zavitki niso prišli v odgovorne roke pripravljalnega odbora, vsled tega tudi niso bili odprti in razdeljeni med delegate. O istem predmetu pojasnjuje brat Rogelj ter omenja, da je škoda, ker se je. kaj takega dogodilo. Krivda pač leži v tem, da cle-velandski odbor ni vedel, da so
,bi razdeljen med delegacijo. Nekdo pa je odprl zavitke, ko je kongres bil skoraj že zaključen, vsled tega so ga nekateri prejeli, večina pa ne.
(Dalje prih.)
-o-
VI radi berete Testi iz dragih naselbin; dragi radi bero
novice iz vase naselbine. Poročajte norice in dogodke v "Am.
Slovenca".
&
ODPRTO PISMO
Tovariši-sosed je:—
POSLVSAJTE
jugoslovanski radio program, ki se oddaja vsako nedeljo od 9. do 10. ure zjutraj preko radio postaje WGES v Chicagi. —

Chicago dolguje za svojo veliko moč vsem narodnostim, ki živijo tukaj.
JAZ SE ZAVEZUJEM, da bom uporabljal to moč in dajal vsem tem državljanom priznanje zato, če bom izvoljen za župana. Da mi bo to mogoče tudi napraviti, bom takoj imenoval posebni svetovalni odbor, v katerem bodo reprezentirane vse narodnostne skupine in temu odboru boste lahko vsi predložili svoje probleme v rešitev.
DALJE SE ZAVEZUJEM t da bom znižal vaše davke, ki so
zdaj najvišji v Chicagi in v chicaški zgodovini. Za vsakih $100 davkov ste vi plačali v 1933, — to je leto ko je župan Kelly nastopil županski urad —- ste plačali več, kakor $l#v davkih to leto. Kar je višje za 60 odstotkov. To je, kar vas stane Kellyevo vladanje.
JAZ SE ZAVEZUJEM tudi, da bom očistil politično vladan
Chicaški šolski sistem in da bom dal Chicagi Civil Service sistem, kjer zasluge štejejo.
Del mojega programa je pomagati razviti vse soseščine — na severu, za-padu, jugu — in jaz bom nasprotoval vsakemu poizkusu takozvane "Loop Invisible Government" (nevidna vlada v osrčju mesta), da bi rabila davčni denar vseh državljanov, da bi gradila pod vzetja State Streeta.
JAZ SE ZAVEZUJEM dalje, da bom dal mestu Chicago dobro dostojno vlado, ki bo dala
polno dolarsko vrednost postrežbe, za vsak davčni dolar, ki se bo potrošil, prav tako, kakor vi pričakujete polno dolarsko vrednost, kar kupite za dolar.
GEORGE B. McKIBBIN.
Pregleduje oči in predpiroje očala 23 LET IZKUŠNJE OPTOMETRIST
2801 So. Ashland Aveno• TeL Cenal 0523 Uradne ure: mk daa od 9
zjutraj do_8*30 rrečer.
PORAZITE IN ZDROBITE KELLYEVO DIKTATORSTVO!
_	B. McKIBBIN-A ZA ZUPANA
(ogias); t'	DNE 6. APRILA

FCfiWICTORY
WAR
BONDS
MTTR 2A SMEH
Hlapec Jan
Stijii Streuvela

JJihče ga ne bi motil in čutil se je dovolj ^rhoža, da bi svoje delo sam zmogel. Na mah bi se otresel vsega nemira. Našel je svojo pot.
Z zasluženim denarjem je kupil pri nekem kmetu slame in iz vasi je prinesel vse stvari, ki jih je potreboval kot hišno orodje. Iz starih deska si je zbil mizo in stol; ležišče si je začasno pripravil kar na tleh. Ker je bil zdaj samostojen in mu ni nihče pomagal ali svetoval, je vsako novo delo skrbno premislil. Strahotne puščobe svoje hiše ni vee videl; na udobnost in obil-nost v kuhinji, kakor je bilo v navadi po velikih kmečkih domačijah, že davno ni bil vee navajen.
Svoje uborno pohišje je imel za dragoceno posest, zakaj bilo je njegova lastnina in nihče razen njega se ga ni dotaknil. Če je vtaknil škripajoči ključ v vrata, je pozabil na privajeno domačnost konjskega hleva. A predmeti v hiši mu niso pomenili dosti, zakaj njegovo poglavitno delo je bilo zunaj na njegovem polju. Polje je bilo strašno plevelno, prepreženo z dolgokore-ninastimi poganjki. Oče ga je dolgo pustil nezorano ali pa ga s svojimi šibkimi močmi ni več mogel prav obdelovati. Za Jana ni bilo tu prav nič veselo delo. Vselej, kadar je zasadil lopato, je moral prenehati, da je kaj pobral; fan talini so tod okrog nametali mnogo kamenja in strnišče predlanskega žita ni bilo niti populjeno. Sicer pa je bilo vreme ugodno. Sveži pomladni veter je veselo vel preko pokrajine in v mladi, prebujajoči se naravi je brstelo trnje in poganjala lipovka. Poleg tega so povsod po ozračju žvrgoleli ptiči. Vsena-okrog se je širila ravan, kjfer so se v marljivi podjetnosti trudili molčeči in skromni ljudje.
Pred edino bližnjo hišico je Jan zdaj pa zdaj zagledal Vinino dolgo, -sivo postavo, kako je obešala sušit perilo, ali pa urno in ročno obračala seno na mali krpici zemlje, ki jo je obdelovala. Bila je edino živo bitje, ki ga je tu poznal in o katerem je kaj vedel. Kadar sta stala vsak na svojih vratih, bi si lahko zaklicala dober dan ali pa se na glas pogovarjala in si pravila novice; ker si pa nista imela niti malo povedati, ni nobeden od njiju mislil na to, da bi kaj spregovoril. Gledala sta se pri naravnih, gibih svojega dela, ne da bi se v resnici videla, prav tako, kakor bi človek drevo ali hišo zapazil šele, če bi nenadno vstala na kakem drugem mestu. Kadar je Vina prenehala z delom, je po tem spoznal, da je čas za obed in nato je šel tudi on da bi pristavil svoj lonec. V samoti in v enakomemo-sti dejanja in nehanja mu misli niso zablo-dile čez ožjo okolico. Imel je domisleke, ki so mu klicali v zavest prejšnje dogodke. Premišljal je, kako dobro bi bilo, če bi stanoval z očetom tukaj ali pa na katerikoli kmetiji, kjer so konji; ugibal je o vremenu in o rasti v prihodnjem letnem Času; primerjal je zemljo z ono na severu. Medtem so se mu podile po glavi kot brzi oblaki po ozračju zaskrbljene misli o semenskem krompirju, ki ga je moral kupiti, ali sploh o čem, kar mu je manjkalo. Vse te stvari so mu prihajale brez pravega vzroka na um; zanj so bile prava nadloga, igračkanje z mislimi, brez nevolje in brez zadovoljstva. Spadale so med nekoristne reči, ki so
ga bile privedle sem in v katerih je moral živeti. Vse to je gledal tako kakor dež ali sonce, prav kakor je prišlo; nikdar ni pomislil, da bi kaj izpremenil ali izboljšal.
Kadar se je zazoril dan, se je prebudil z občutjem, da je čas začeti. Potem se je ubijal, dokler ni bil lačen, in po jedi je spet znova začel, dokler se ni zvečerilo. Ista dela so se vedno znova in znova ponavljala. Samo dež je včasih mogel prinesti spremembo. Če je bila njegova obleka premočena, potem je menil, da je pač prav, da neha. Tedaj je sedel v hiši in s pokojnim mirom psa gledal stene ali pa strmel skozi okno. Videl je potem zmeraj isto sliko, ki jo je navada vtisnila'v njegove oči: omejeno ravno progo zemlje, ki je bila porastla z mladim zelenjem in se je zdela na obzorju kakor odrezana; desno nad njo je črn-kasto stal pod sivim nebom velik mlin, za katerim so se pomaljale strehe Schorreje-ve male domačije, in na levi strani je samo vala Vinina hiša.
* V notranjosti si ni bil na jasnem, ali mu je dobro ali slabo; vsekakor je bil prepričan, da se z željami in s hotenjem ne da nič spremeniti. Ker je bil prepuščen sam sebi in ni mogel od nikogar izvedeti, če kaj manjka ali če je kai narobe, skoraj ni Čutil nikake razlike s svojim prejšnjim življenjem. Pod slamo, v kateri je spal, je ležala pločevinasta škatla z ostankom njegovega denarja. Odkar je sam prebival tu, še ni začutil potrebe, da bi preštel njeno vsebino. Najmanjši dohodek ali pričakovanje kakega izrednega opravila sta motila njegov mir in ga spravljala v nejevoljo. Z žalostjo je opazil, da ima strgano obleko; ko je prvič tvegal in si sam nekaj novega kupil, se mu je zdelo strahovito drago.
"Ljudje v vasi me goljufajo!" je menil in žal mu je bilo, da ni bilo mogoče prositi gospodinje sveta.
Ker je bilo že v njegovi naravi, da je bil varčen in da je gledal na svojo korist, je sklenil, da bo poslej sam popravljal in šival ponošeno robo.
Denar je izdajal, naj je bilo za karkoli, z nekakim prirojenim odporom in samo v hudi sili. Prej mu je oskrbela vse Sofreni-ja, ne da bi mu bilo treba priložiti kak vinar, in vendar je konec meseca še vedno dobil izplačan ostanek, ki si ga je lahko prihranil. Samostojno gospodarjenje ni nakupovanje raznih stvari mu je delalo zmeraj nove skrbi.
Marsikaj je pripovedoval o tem Vini, ko sta v nedeljo zjutraj skupaj hodila v vas po isti poti proti cerkvi. Ona je imela o vsem lastno mnenje in je tudi rada govorila o svojih osebnih zadevah; imela je težko bolno mater, ki si je želela skorajšnjega odrešenja in ji je prizadevala dosti truda in dela; a je vse delala rada, saj je bila to vendar njena mati. Vedela je, da je tudi njej usojeno samotno življenje.
Nekoč se je primerilo, da Vine več dni zaporedoma ni zapazil. Delo na njeni njivi je obležalo napol dovršeno in nekega dne je videl, da gre v hišo župnik.
"Kletti je slabo," je mrmral Jan predse, "nemara gre h koncu."
In branal je dalje po svojem posejanem polju.
(Dalje prih.)
Tiskarska dela
vse vrste točno in lično izvršena Izdeluje naša tiskarna za organizacije, društva, trgovce in podjetja. Mi izdelujemo lepe tiskovine v več barvah. Dajte vaše prihodnje naročilo za tiskovine nam in prepričajte se o naši tozadevni postrežbi.
TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC
1849 WEST CERMAK ROAD,
CHICAGO, ILLINOIS
IZ OTROŠKIH UST
—	Da veš, Stanko, reče mati svojemu osemletnemu sinku, če ne prideš za časa h kosilu, ti bom krožnik prevrnila!
—	Nič ne de, mama, bom pa jedel kar iz sklede, odgovori deček.
■M	*
NAPREDEK
—	No, kaj pravite o moji novi drami?
—	Na vsak način je ta nova drama velik napredek, dragi prijatelj! Vašo prvo dramo je izžvižgalo občinstvo že po prvem dejanju; to pa šele po drugem.
OPOZORILO
— Če lazite za menoj samo iz športa, vedite, da ima na-vzezadnje tudi sport svoj namen.
OBZIRNOST
Gospodična: "Zakaj pa čevlje tako zavijate, saj stanuje čevljar takoj na drugi strani!"
Hišna: "I, gospodična, ali mora vsa soseščina vedeti, da imate tako velike noge?"
NJENA NAJVIŠJA ŽELJA
"Vidite, tole je pa neboder", je pojasnil voditelj tujcev. "Oh, ako bi mogli pokazati, kako to dela?" je prosila stara žena iz Telebanovega.
SLOVENSKI AMERIŠKI NARODNI SVET Poročilo o finančnem stanju 1. marca 1943
Prejemki do 1. marca 1943:
Nabrano na kongresu............................................................................................380 50
John Sortz, Cleveland, O. (na kongresu)	' 1 00
Krist Stokel, Cleveland (na kongresu) .....................*	5 00
Ivan Zorman, Cleveland (na kongresu) ... ............-10 00
Društvo štev. 1 SDZ .......................... ......................100 00
Društvo štev. 300 SNPJ $10.00, čiani darovali $43*00 53 00 Društvo štev. 48 SNPJ....................15 00
Društvo štev. 3 SDZ.................................ZZZZ	25.00
Društvo stev. 2 SDZ........................................................................................................5Q 00
John Frankovich, Cleveland, 0..................5 00
Društvo štev. 126 SNPJ..........................................100 00
Jugosl. sam. podp. dr. "Danica", N. Braddock, Pa 10 00 Društvo štev. 35 SNPJ...............................................* g*50
Mr. in Mrs. Anton Benchan, Chicago, 111.	2 00
Društvo štev. 26 SNPJ.....................................""Z" *"	25 00
Louis Mikulich, Traunik, Mich......................•..............10 00
Dr. F. J. Kern, Cleveland, O.................................. ^	100 00
Federacija SNPJ—okrožje Westmoreland .............*	25.00
Slovenski narodni dom, Indianapolis, Ind...................25 00
Podružnica štev. 1 SANS, Detroit, Mich..............*""	150 00
Andrej Spolar, Chicago, 111. .......................................................1000
John Keržišnik, Burley, Idaho..................................................................5*00
Frank Klune, Chisholm, Minn.........................1.00
Frank Kolenc, Windsor Heights, W. Va.................5 00
Podružnica štev. 5 SANS, Rock Springs, Wyo..........150.00
Prispevki, poslani V. Cainkarju ..............................................212 32
Društvo štev. 129 SNPJ.......................................[ " "	10|00
John Sivec, Cleveland, O. ...................................*..***[	j 5 00
Rev. Kazimir Zakrajšek (vračilo stanarine)........................150 00
Podružnica štev 22 JPO-SS, La Salle, 111.....300!00
Skupaj................................................................$3,048.32
Izdatki do 1. marca 1943:	~ ^
Najemnina urada v Chicagu ......................................$	100.00
Tiskovine ................................................................................................37 36
Brzojavke in telefon (kongres) .............................38.84
Brzojavke in telefan (SANS) ..................................."	20*61
Oprema pisarne ..............................................................................................................j^q g7
Stroški urada v Washingtonu (gl. dohodke)...................150.00
Plača nameščenca v uradu do 27. febr. 1943........................169.25
Pisalni stroj ......................................................................50.00
Napisi urada ..........................................................................................................................50*00
Jamščina za elektriko ................................................................................................jg qq
Čiščenje urada ........................................................................................................................3.70
Poštnina :............................................................' 7	10.38
Pisalne in pisarniške potrebščine............................................................12.73
Zvonko Novak, nagrada, v priznanje dela za kongres	100.00
Potni stroški predsednika in tajnika ................................................225.00
Skupni izdatki ....................................................$1,123.74
Ročna blagajna ................................................. 5 93
Bilanca na banki 2-27 ....................................... 1,919.55
X	$3,048.32
JOSEPH ZALAR,	MIRKO G. KUHEL,
blagajnik	pomožni tajnik.
UNITED STAT.ES
BUY
AND
STAMPS
J. M. Trunk
Amerikanske vojake baje srbi, da bi se mogli z naziji spoprijeti, pa ne morejo v Rusijo čez mejo. Fajn in fest kerlci, ako, so tako bojeviti.
Tam doli v Tuniziji pa je dosti amerikanskih vojakov, ki se gledajo oko v oko z naziji. Vojak mora čakati na povelje, in tega ni bilo od mero-dajne amerikanske komande. Ampak zasrbelo je nekaj nazi-je, da se spoprimejo z Ameri-kanci, in Amerikanci so dobili priliko spopada, povelje sem ali tja. Kako je bilo? Danes moramo še molčati, sami poglejte, kako je šlo, ker Šlo je tako, da upajo, da bo jutri bolje šlo.
*
• "Partixani" so predmet
prerekanj tudi med ameriškimi Slovenci", meni "Proleta-rec". Dalje pravi, da Trunk v Leadvillu "he-he-ta", češ, le gnjavite se. He-he-he." In še pravi: "O starem kraju on (Trunk) prilično ve, ker je tam živel v času prejšnje vojne in še nekaj pozneje". To bi skoroda izgledalo, da bi še jaz utegnil nekaj uganiti vsaj o partizanih kakor slepa kura najde zrno. Saj res. "Prilično ve o starem kraju". Partizan-stvo je bilo že tedaj, le v drugih vrstah je bilo, in dvakrat so tisti partizani "delili" v Trunkovem farovžu, podoma-če, kradli so in vse pokradli in še polomili nedolžna ogledala in raztrgali nedolžne slike. "Prilično ve", ker je bil tam, o tistih partizanih ve prilično, o sedanjih on težko kaj ve, ali nič ne ve, drugi pa, ki so sedeli v Ameriki za mizami tedaj in sedijo še zdaj, pa baje vse natanko vejo, in kar oni povejo, mora biti kakor priši-to, in če bi Trunk, n. pr., povedal, da je dvakrat dve štiri, bi težko kaj vedel, saj delo fajmoštrov mora biti kvečemu le y tem, da miserere pojejo. Pust je blizu.
Podtalne vesti prihajajo od — tam. Vse polno jih je, da jih je že preveč in marsikomu presedajo.
"Proletarec" pove tudi, kako te vesti prihajajo. Razni fajmoštri tam nekaj zapišejo, to gre v "oberfajmoštrijo", to-raj v škofijo v Ljubljani, od tam v Vatikan, iz Vatikana v London ,tam se cenzurira zopet od nekega fajmoštra (dr. Kuharja) in potem gre jo vesti v Washington, se cenzurirajo, in končno v "Royal Yugoslav Information Center", kjer vse
lepo prestavijo v slovenščino in razpošiljajo na slovenske časnike. Tako baje ta roba gre. Dosti je tvarine za kritiko pri taki in tako zakrivljeni poti podtalnih vesti.
Tako vsaj misli g ospoda pri Proletarcu. Malo kritičen sem pa še jaz sam.
Prvič so fajmoštri že pri začetku, potem še škofija, Vatikan, hudo fajmoštrovska cenzura v Londonu, in "kraljevski" center. Pa bi človek ne kritiziral. Poročila ne prihajajo le od fajmoštrov, večinoma so tudi, meni kritična gospoda, o fajmoštrih, če partizani koga prehudo pocukajo in ga pihnejo celo, da zleti na drugi svet, če je kaj te robe, in na sebi bi bilo to v redu, namreč da gre kak fajmošter žabam pet, ampak tisti fajmoštri pozabijo pri poročevanju na delavce in kmete, in radi tega je vse le bolj fajmoštrovska propaganda," in poleg tega je še poleg ali zraven "kraljevska" roba, in fajmoštrovska in krajevska roba je za kakega iskrenega naprednjaka najmodernejše sorte, kakor je rdeča cunja za bika na paši. Buhhhh ... se zaleti, da moraš gledati, kje je najbližnje drevo, če nočeš na bikove rogove.	_ '
Well, najhujši križ na svetu je za na p r e d n j a-ke in za napredno robo, ker brez fajmoštrov ne gre in noče iti, in Nemci še niso vseh vsaj zaprli, partizani pa se tudi ofirkvajo, le tupatam kakega pihnejo. -Tudi v lepi A-meriki križev in težav ne manjka, ker še ni zmanjkalo vseh fajmoatroy.
Tako je pri kritiki, ki izhaja iz vrst, ki so na fajmoštrov-sko robo ogorčene.
Pri vesteh in vsebini in količini in obsegu bi še jaz pokritiziral, da je v danih razmerah le bolj škoda papirja in stroškov.
Glede kraljevske robe pa se lahko vsi pomirijo, ker svet se tako suče, ako se ni že zasukal, da bo ta roba izginila, naredila mesto republikanski robi, in potem pride doba rajnkega milenija, ko bo treba le usta odpirati in pečeni golobi bodo. zdrkali po grlih, ako zo-I pet tisti sicer republikanski 1 pa šmentani Stalin ne zagrmi: Fantje, delat in domu, da se spočijete za novo delo, če ho-| čete kaj požirati!"
Šment je ta hudo partizanski možakar tam v Ivremlinu in v Moskvi, kamor se obrača-| jo oči partizanov.
STALINOVO NEJASNO STALIŠČE POVZROČA
DVOME
(Nadaljevanje z 1. strani)
in medsebojnega zaupanja. I Kadar govori zapadnemu svetu trobi potom svojih propa-1 gandnih radio mrež, da Stalin pripravlja komuniziranje vse Evrope in potem vsega sveta. Stalina in Ruse slika kakor kosmate vrage in z njim straši zapadni svet, o katerem veclo, da se ne strinja s komunističnimi načini življenja. Kadar pa govorijo Rusom, pa trobijo isti Goebbelsovi propagandni viri, da Angleži Ruse le izrabljajo, da jih bodo po vojni pri zeleni mizi zopet izigrali, da bodo! ostali le Angleži gospodarji; na svetu in njihov kapitalistič- i ni sistem, itd. Kot dokaze ho-i čejo navajati, da zato tudi ni j druge fronte in da z njo Ruse le blufajo Angleži, da za nje
Še naprej krvave, itd. Vodilni in trezni krogi v zapadnem svetu, kakor tudi v Rusiji vedo, da je vse to le maslo sovražnega nemškega tabora, ki hoče zanesti nezaupanje med vrste zaveznikov. Toda mnogi pa tej propagandi le nasedejo in potem klepečejo in govorijo okrog o tem, kar ustvarja slabe posledice. Na obeh straneh med zavezniki in Rusi se ohlajuje medsebojna povezanost in navdušenje za medsebojno sodelovanje.
Stalinova zapetost v tem ozi-ru ni pravilna. Ako ima poštene in iskrene namene, naj jih glede povojnega sveta jasno pove in poldari, da bo iz o-zračja izginila tista mučna nejasnost, ki zelo škoduje medsebojni zavezniški stvari.
Katoliški Slovenci smo tako močni, kolikor in kakor je močno naše katoliško časopisje.
Četrtek, 18. marca 1913 **