v Clubljani, 12. julija 1939 Celo 52 • Šte v. 28 Beseda o varčevanja r Vsako pametno bitje misli na bodočnost. Ue zadovolji se s tem, kar je danes, ampak misli vedno tudi na prihodnje dni in po tem uravnava svoje dejanje in nehanje. V dobrih dneh človek misli tudi na slabe dni, ki morejo priti, zlasti pa vsakdo misli na starost, lahkomiseln bi bil tisti človek, ki bi živel samo od danes na jutri, pa ne bi imel pred očmi prihodnjosti. Saj je celo med živalmi, i ki nimajo človeškega razuma, tako urejeno, da uravnavajo svoja dejanja na dolgo dobo. Tako si v poletnem času marsikatero preskrbe hrano za zimo! Mravlja in čebela sta prišli zaradi .svojega skupnega življenja in skupne skrbi za bodočttost v pregovor. Ta človeška lastnost, da gleda v bodočnost, jo pripeljala do varčevanja. V starejših časih je človek pač zbiral živež in razne stvari, s katerimi je mogel trgovati, kasneje pa je začel, ko je priSSo do denarja, 9 tem varčevati. Moderna doba je" pripeljala človeka do tega, da varčuje na ta način, da vlaga denar v hranilnice. Značilno je, da znajo kulturno najbolj razviti narodi najbolj varčevati in s tem najboij skrbeti za svojo bodočnost. Tudi visoka kulturna stopnja slovenskega naroda je nujno pripeljala do tega, da so se razvile pri nas hranilnice. Preden je nastopila zadnja denarna kriza, je bilo naloženih samo v naših malih hranilnicah okroglo 1500 milijonov dinarjev. Težka denarna kriza je zadala občuten udarec hranilnicam in s tem tudi varčevanju. Dolgotrajna gospodarska kriza. je kot znano onemogočila, da bi kmet plačal svoje dolgove. Prišlo je do uredb o kmečkih dolgovih, ki so s svojimi posledicami pripeljale do tega, da so morale tudi hranilnice iskati zaščite pred vlagatelji. Privarčevani denar, naložen po hranilnicah, je zamrznil. Ta udarec ki je zadel tudi naše hranilnice in posojil-n'ce, je smisel za varčevanje v precejšnji meri potisnil nazaj. Toda preteklo leto so začele naše podeželske hranilnice in posojilnice zopet z izplačili. Nekatere so začele izplačevati v polni ®eri, druge postopoma odpirajo vrata do za- Dofžnost vsakega katoličana |e, da zastopa vsak dan, ofe vsaki yrl in povsod Idejo kongresa Kristusa Valjal številni darovi naj omogočijo Izvedbo tega kongresa! mrznjenih vlog. Zaenkrat še izplačujejo po različnih odplačilnih načrtih, polagoma pa bodo začele izplačevati zopet v polpi meri. Zato je tvtdi čas, da se pomire vsi tisti, ki so preplašeni zaradi denarne krize dvigali denar iz posojilnic, ne da bi točno vedeli, kam naj ga obrnejo. Marsikak denar, ki je poprej mirno ležal naložen v posojilnici in ki naj bi služil za stara- leta, je v .denarni krizi bil izvlečen iz posojilnice in potem zapravljen. Tisti, ki so se vznemirjali, so sami sebi napravili največ škode. Zato ponavljamo, da je treba, da se ljudje pomire in ne napravljajo sami sebi težav in ne ubijajo smisla za varčevanje. ' > Ob tej priliki, ko govorimo o potrebi varčevanja, naj poudarimo še nekaj misli, ki naj jih bravči, kadar razmišljajo o denarju, upoštevajo. Naše posojilnice, o katerih smo zgoraj govorili, da so pod zaščito, morajo ločiti stare in nOVe v toge. Kar kdo vloži kot novo vlogo, je izplačljivo vselej takoj na zahtevo. Samo stare vloge so take, ki pri nekaterih posojilnicah še niso čisto odtajane in pri katerih je še treba deloma čakati na izplačilo. Nove vloge se obrestujejo v podeželskih posojilnicah približno tako, kot so se obrestovale, preden se je začela denarna kriza. Nobenega vzroka torej ni, da bi se kdo bai naložiti v posojilnici denar kot novo vlogo. Nasprotno pa vidimo, da imajo tisti, ki drže denar doma, od tega največkrat ne samo nepotrebne skrbi, ampak tudi dejansko škodo. Ne mine teden, da ne bi brali ali slišali o vlomih in tatvinah, pa tudi s tem združenih umorih. K tistemu, ki ima denar naložen v posojilnici, ne hodijo tatovi. Zanj ni nevarnosti pred roparji. Naj bi te nesreče izučile vse tiste, ki t išče denar v domači skrinji. Mnoge je vznemiril tudi strah pred vojsko. Tudi ti drže doma denar na razpolago tatovom. Razširjale so se vznemirljive vesti, da bo treba razne kraje izprazniti, da bo treba bežati itd. in da bo treba za to imeti denar pripravljen. 2e lansko jesen so nekateri navalili na denarne zavode, da dobe denar za beg. Cas je pokazal, da je bilo njihovo ravnanje nespametno. Nihče ne more vedeti in dejansko ne ve, kako bi se razvijalo bojevanje, če bi res prišlo kdaj do nesrečne vojske, zato tudi nihče ne more vedeti, ali bo potreboval denar z a beg. Ne verjamemo v tako bežanje in. izpraznjevanje. Vsi, ki. na take "stvari mislijo, le sebi škodo napravljajo. Denar, naj se mirno vrne v domače zavode. Poudarimo 5e posebej: denar naj gre i domače zavode! V domačo kmečko poso- jilnico, tja naj vloži kmečki človek svoj denar. Kdor nima smisla za domaČe stvari, ta nima nobene kmečke zavednosti. Danes se o kmečki zavednosti toliko govori in piše. Vsa to govorjenje je prazno, dokler ne bo imet zadnji kmet zavesti, da je tudi kmečki denac treba izročiti v varstvo kmečki posojilnici. Le če je denar zbran v domačem zavodu, more domačemu kraju kaj koristiti Koliko kmetov bi si gospodarsko pomagalo, če bi mogli pravočasno priti do primernega posojila. Toda kje naj ga dobe, če kmetje, ki imajo denar, tega ne vlagajo v domačo posojilnico. Ali naj išče kmet posojilo v mestu, kjer ga ne poznajo? In če ga dobi, kakšna obresti bo plačeval in koliko sitnosti bo imel! Ce hočemo dvigniti kmečko gospodarstvo, moramo zbrati kmečki denar v kmečkih! posojilnicah. Poudarili smo zgoraj, da se po težkem udarca, ki so ga doživele naše posojilnice, te sedaj hitro obnavljajo. Prebolele so težko udarce, ki so jih zadale uredbe o kmečkih dolgovih in dolgotrajna gospodarska kriza. Gotovo jo to vesel pojav v našem gospodarstvu. "Toda želeli bi, da bi se te obnavljanja vršilo še hitreje. Želeli bi, da bi mogli kmalu zapisati, da vse naše posojilnice spet tako delujejo kot 90 pred denarno krizo. Ta tret-nutek pride. Vsi pa moramo storiti s svoje strani vse, da se to hitro zgodi. Tako bomo dvignili znova smisel za varčevanje, brez katerega ni pametnega gospodarjenja. Kongres Kristusa Kralja ei 25. do 39. Jsip 1939 Poipešite nabiralne akclfe! Vsem žopnim uradom smo razposlali Moke z boni ki nabiranje darov. Vse farne organizacije pa so naprošene, da se žrtvujejo in z vnemo pobirajo darove za kongres Kristusa Kralja! Ker je za izvedbo kongresa potrebnih Se precej sredstev, pripravljalni odbor vljudno prosi, da vsaka slovenska družina daruje vsaj 2 din za kongres.. Prepričani smo, da bo velika zamisel kongresa Kristnsa Kralja našla topel odziv pri vseh Slovencih in da bodo s prodajo bonov zbrana še potrebna sredstva za ta kongres! Bog povrni vse« darovalce«! Pripravljalni odbor za KKK. Velika čast nas je doletela V julijo se bo t erediofu Slovenije, v naši Beli Ljubljani vršil mednarodni kongres Kristuse Kralja. Ali vemo, kaj to pomeni? Zastopniki tujih narodov, verniki is drugih držav bodo prihiteli v julijskih dneh v Ljubljano, da bodo skupno i nami manifestirali it Kristusa Kralja in visoke katoliške ideale. Pri nas, sredi med našim malim narodom se bodo zastopniki največjih narodov vsega svet« • W6svetovaIi, kako utrditi in razširiti kraljestvo Kristusovo na zemlji. Za nas Slovence je ta mednarodna prireditev v naši metropoli ie. iz narodnega pogleda velikega pomena! Mnogo bo zastopnikov tujih narodov, ki se bodo ob tej priliki pobližje seznaniti B Slovenijo in Slovenci. Kako močno bomo pri njih zrasli v mednarodnem svetu, če bodo tujci lahko rekli o nas, da smo storili vse, kar smo mogli, da bi bi! kongres Čini lepši in čim veli-častnejši. Mednarodni kongres ni nekaj takega, kakor vsakdanja zborovanja, različni shodi, nastopi in prireditve, morda tudi pokrajinski in državni kongresi, ki vsi napravljajo na udeležence mogočen vtis, v mednarodnem svetu pa gredo mimo brez omembe, brez kakršnegakoli zanimanja. Mednarodni kongres je velika prireditev, ki zapusti, če je bil skrbno in. dobro pripravljen, trajne- ln vidno posledice, ne samo narodu ki deželi, kjer se je vršil, ampak vsemu svetu 1 Mednarodni kongres je velika prireditev, ki «e je ue veseli le narod, ki ga je doletela čast, da sme to prireditev pripraviti, ampak se gc vesele vsi, ki so s kongresisti ene misli, bodisi da so na kongresu osebno udeleženi ali ae. Zdi se, da ae Slovenci no samo malo. ampak prav nič ne zavedamo velike časti, ki nas je doletela s tem, da so središče naše lepe zemlje določili za kongresno mesto, in velike naloge, ki nam je dana s tem. da v današnjih težkih časih pripravimo in priredimo mednarodni kongres. Naša Ljubljana naj bi bila mesto, odkoder bi šel po vsej zemlji glas, da smo Slovenci Kristusovi In nikogar drugega! V julijskih dneh imamo priliko, da pred širokim svetom javno izpričamo m pokažemo, da je naš slovenski narod v dno duše katoliški in božji, ne pa materialističen, satanov! Iz naše Ljubljane pa naj odmeva tudi vroča prošnja katoličanov vse zemlje, bi bodo pri nas prosili Nebeškega Kralja, da naj privede vse izgubljene ovce nazaj v svojo božjo stajo in razširi, poveča in utrdi svoje božje kraljestvo na zemlji. Ce smemo mi Slovenci, ki smo sicer tako majhni, pa se veadar sedaj oči vsega sveta upirajo v nas, pripraviti -kongres, ni to samo velika čast za nas, ampak tudi posebna milost, ki nam jo je naklona Nebeški Kralj. Koliko bo vernih, m jih bodo navdušilo slovesnosti julijskih dnil Koliko bo mlačnih, ki se bodo prav zaradi mogočnega slavja zdramili i« otopelosti in t nami vred peli hvalnico Kristusu Kraiju. To je milost, ki nam ni Ukazana vsak dani Danes živimo t časih, ko Bog naravnost za-atev* «d na«, da raiSirjanio njegovo božje kraljestvo na zemlji I Ce dane* vei mogoči prevra-iajo svet in rušijo v prah stare nazore, na ol- 2' tarje pa postavljajo nove malike, smo toliko t »olj poklicani mi katoličani, da preorjemo, če treba tudi z najostrejšim lemežem njivo Kristusovo! Saj smo vendar Miristomilijonska armada! Armada smo! Vsak posameznik v armadi se imenuje vojak. Dolžnost, stroga in edina dolžnost vojaka pa je, da napada in brani. Če se vprašamo, ali se naša Stirislomilijonška armada aa- Glavna kongresna pisarna. Glavna pisarna za VI. mednarodni kongres Kristusa Kralja v Ljubljani se nahaja odslej v poslopju Gospodarske zveze, Ljubljana, Tyrševa 29/L, levo. Prosimo, da pošljite odslej vse pošiljke na zgornji naslov. Vsem, ki se bodo kongresa udeležili, s farno, da bo dostop na Stadion in h kongresnim prireditvam mogoč edinole s koftgresno knjižico ln kongresnim znakom. Knjižica in znak sta potrebna tudi zaradi vožnje po železnici. Brez kongresne legitimacije ne l>o nihče imel dostopa na katerikoli zborovalni prostor. Knjižice so dvoje vrste: rdeče stanejo z znakom vred 8 din, ker vse: Kujejo tudi besedilo ifcre >0 kraljestvu božjem«; modre knjižice z znakom vred pa stanejo 5 din. Prijavljajt« mladino! Ponovno in ponovno smo i" prosili vse, ki jim j« naložena skrb, da organizirajo udeležbo mladine na kongres, naj sporoče na posebni dopisnici modre barve, ki smo jo dostavili že pred mesecem dni, koliko otrok se namerja kongresa udeležiti. Saj bo mladina imel la vendar na kongresu svoj poseben dan, in sicer v sobolo 29. julija, ko bomo uredili mogočen sprevod za Kristusa Kralja navdušenih otrok iz središča, mesta na Stadion. Na Stadionu bo sv. maša s kratkim nagovorom, med sv. mašo pa skupno obhajilo otrok. Pri sv. inaši bodo otroci peli pesmi: Mogočno se dvigni..., Pojte liribje in doline..., Jezus hoče v srce priti..., Tebe ljubi moja duša..., Lepa si Roža Marija. Po sv. maši je vsem otrokom zagotovljen prigrizek. Opozarjamo pa, da bomo prigrizek delili le tistim, ki bodo prijavljeni. Zato takoj prijavite otroke iz svoje župnije, saj je rok za prijavo že zdavnaj potekel. Župnijskim prijavljatnim odborom! Ker ho kongresne knjižice in kongresni znaki pripravljeni za odpošiljatev in jih bomo te dni začeli odpošiljati posameznim odborom, prosimo, lepo prosimo vse, ki jih bodo dobili obenem z okrožnico, kako naj razprodajo vrše, da se s obema rokama lotijo tega dela. 15. julij se bliža! 15. julij smo določili v posebni okrožnici kot zadnji rok za prijavljanje udeležencev za VI. mednarodni KKK v Ljubljani; Prosimo vas, da nam čim prej na dopisnici bele barve sporočite Število udeležencev ia kongres. Naš bi maka $!@mmk® družim dmomla m kongres vsaj dten dinmja! veda svoje vojaške obveznosti, moramo Bn,„ „ da ne! Na»a armada se kaže za nedisciplini,, nezanesljivo! Prvi dolžnosti vsakega vojaka ' vsako armade sta: čuječnost in discipliai^J? fuječnost, da smo vedno in povsod nri^T ljeni takoj nastopiti, ie ie treba branili foishm in njegovo tveto Cerkev. Vse pa kaže, fe nismo čuječi, marve« da spimo. Mi «m0i nam nasprotniki le prečesto radi očitajo, fa !mI armada spečih katoličanov. To ie za na« jramos, to na« ponižuj«. Mi se moramo zdramiti k ^ k čuječnosti! 1'ot-tati pa moramo tudi bolj disciplinirani. Saj vidimo, kara privede armado nedisciplini^ nost. Pri sveti birmi smo dali častno obljul*, da borno v vsem poslušali in ubogali sv. Cerkei, njene namestnike škofe. Zapoved smo dobili nadpastirja ljubljanskega, naj se pripravimo n» kongres Kristusa Kralja! Zato delajmo z navdu. šeujem za to veliko Stvar ki nain je vedno Mijfi da prcmflgamtf vse ovire, ki nam jih stavljajo ni pot vsi -tisti, ki aočejo našega velikega podu, siva razumeti. Naloga letošnjega kongresa Krislusa Kralja je, da zbudi katoličane vsega sveta k čuječnosti in k discipliniranosti, da zakliče v svet v nek jezikih gromko parolo: »Katoličani vseli delel, združite se!« Kako ponosni moramo biti še po-sebej mi Slovenci, da se bo pri nas, kjer je tdtj žarišče ideje o kraljestvu Kristusovem, vršil tak mednarodni kongres. Dobro pomnimo, da je U kongres velike, velike važnosti ne samo za Slo. venijo, ne samo za našo državo, ne le za Evrop«, ampak za ves svet. Kongres Kristusa Kralj« bo kakor mogočen svetilnik sredi viharnega oceana današnjih razburkanih Časov! Zato pa vtl Slovenci: Na noge, zdramimo se, delajmo, ter Bog sam hoče tako, da se kongres vrši pri nul Ravnateljstvo dri. železnie mora to število vedeli zato, da pripravi potrebno število vlakov. Tistim, ki osebn« prinašaj« prispevke ta kM-greš Kristusa Kralja sporočamo, naj istih ne nosijo v glavno kongresno pisarno, ampak narn-nost do blagajnika finančnega odseka Avguitt Kalana, uradnika v Ljudski posojilnici, Ljubljani, Miklošičeva cesta. Kongres š« t^des potrebuje denarja za kritj« velikih stroškov. Kristus Kralj bo vsako žrtev tisočero povrnit! Lepo prosimo! Stanovanj it vedno manjkat Stanovanj U KKK še vedno manjka. Zato stanovanjski odsek zopet in zopet iepo prosi, da javite vse sobo, ki jih za kongres utrpeti morete, z razpoložljivimi posteljami (tudi otoniani eo dobri!), Pulnikul Vsem, ki želi prenotiš«! Vse izvcnliubliansV« udeležence kongresa, ki Ž«?le, da jim stanovanjski odsek preskrbi prenočišča, prosijjio, naj se takoj javijo pri svojem krajevnem pripravljalnem odboru ali župnem uradu in mu sporoče svoie žel]« glede na prenočišča. Prenočišča bo dobiti pri privatnikih, v zavodih in šolah, ter jim bodo cene: pri privatnikih za oselio in noi 30 din, v zavodia 20 din, skupno ležišče na slamnjači 10 din » skupno ležišče na slami 3 din. Akademiki In višjeiolei, ki bi bili zmožni pogovora v raznih jezikih, prosimo, da stavilo svoje znanje na razpolago kongres, odboru. Nujno potrebujemo za vodstvo tujcev po Ljubljani ljudi, ki so njihovega jezika zmožni. . „ Znižana eena na električni ieleinfei. Prejeli smo dopis splošne maloželezniške družbe v Ljuo-ljani glede na prošnjo o znižani voznini na tramvajih zn kongres v Ljubljani: Sporočamo Vam. « smo Vaši želji ugodili in znižali voznino za udeležence kongresa KK v Ljubljani, ki se izkaze)« » kongresno knjižico, za čas od 25.—30. julija t.", na 1 dinar za osebo in vožnjo, ne »lede na. daljavo proge. Narodne meso ia kongres! Vsaka velika verska prireditev naj nosi tudi zunanji izraz ljum kraja, kjer se vrši. Pestrost narodnih noš bo nar lepše to poudarila tudi na mednarodnem korigre-sa Kristusa Kralja. Zato naj pride v Ljubljano kdor te more v narodni noši. Pokažimo tuicem svojo edinstveno nošo! Narodna noša pa mora biti ovi/jv eunrjiveiiu uusoi »nnniiia i—--- , prava Itt pristna, ne le kakšna zmedena P°narf°" ba. Zato se prej poučite, kako je z vašo naroun« nočo! Kongres je vereka svečanost. Zato je Potrebno vedeti tudi tistim, ki bodo v narodni n«*'. da so za tako prireditev spodobi le ttlf«-.'1"; no, resno vedenje. Nikakih navlak m pridaiK« (vivček, malha, pastirska palica), bi k naro-mi noši bistveno ne' spadajo; l\ Mladinski tabor is. in n, julija V Novem me*tu 1939 ■■ »»I« »HllllimimilllMIlimillMMlnillHKMllmilllmilll Praznik slovenske katoliSk« mladine s« naglo približuje. Mamo še nekaj dni ca« loči od dneva, ko sa bodo tisoči fantov in deklet, včlanjenih v Fantovskih odsekih in Dekliških krožkih sgrnili v Nov« mesto, da v skupni manifestaciji javno hpovede svojo vero v Boga, svojo ljubeien 4» naroda ia srojo iveutobo do driave, da ponovno potrdijo svoje orgniracijo t javnosti in si vlijejo novtga »S"ia nadaljnjo dete. Poročil«, ki dnevno prihajaj® od vseh strani, kažejo, da bo ude-ifiba članstva še presegla okvir novomeške in ljubljanske pod*ve»e ZFO ia bo prihitela na naš tabor tudi mladina ii oddaljenejših pokrajin, ■ Gorenjske, Notranjske ia g Štajerskega. Prav tako ttodo prihiteli na naš tabor tisoči prijateljev naš« mladine, d* ji pokažejo — kot že tolikokrat — svoje simpatije in jo potrdijo t njenih načelih. Visoko prisuanje aa njeno delo pa ji bo dala tudi udoleiba gg. ministrov, ministra ia telesno vzgojo Cejeviča, obeh slovenskih ministrov dr. Kreka ia Snoja in drugih, visokih cerkvenih dostojanstvenikov ter nastopu iko v cerkvenih oblasti. I)o-l z odlokom GD št. 51009/39 z dno 19. VI. 1839. odobrila 75% popust na železuicah vsern članom FO in članicam DK ter 50% popust vsem ostalim udeležencem, ki se udeleže mladinskega tabora v fiovem mestu. Ugodnost velja za prihod v Novo fe.iio od 13. do 16. jul., za odhod od 16. do 18. julija. Člani FO in članice DK se izkažejo na vstopni postaji s člansko legitimacije in kupijo polovično vozovnico iu železniški obrazev K14. Vozovnico shranijo, v Novem mestu pa dobe taboril znak in potrdilo o udeležbi na taboru, kar jim služi m brezplačen povratek. Ostali udeleženci kupijo na vstopni postaji celo vozovnico in železniški obrazec K13. Vozovnico shranijo, v Novem mestu pa dobe taborni ""»k in potrdilo o udeležbi, kar jim sluti za brezplačen povratek. , k železniške «vexe « sl)1'>5nera imajo vsi udeleženci ugodne že-JMniske zveze tako za prihod v soboto v prvih popoldanskih urah ln v nedeljo zjutraj, kakor za Povratek v nedeljo zvečer. Vsi vlaki bodo ojače- Po^ej pa smo zaprosili za drugi del rodnega ,.na Progi Ljubljana—Novo mesto tn nazaj v »va zili,rai zvečer. Dalje smo zaprositi za «»zo s Štajerske v nedeljo zjutraj. Podroben »Slovencu« 1)0010 0bi&vi11 iWoU k<,n,cu tedna V l Sp«reij sprevoda. t prevod se bo razvrstil v naslednjem redu: onjenlk z državno zastavo, konjenica, fanfara. prapori, predsedstvo ZFO, vzorna vrsta ZFO godba, člani v krojih, godba, mladci v krojih/naraščaj, godba, predsedstvo ZDK, članice v krojih Mnfara, mladenke v krojih, gojenke, narodne noše, kolesarji, člani in mladci v civilu, članice in mladenke v civilu, častna četa. Ostale godbe bo vodstvo razsvrstilo enakomerno med posamezne skupine. Zbirališča za sprevod bodo levo in desno od kolodvora na Ljubljanski cesti iu bodo označena za posamezne skupine z napisi. Informacijske pisarne, roditeljski ubor. Vse informacija o tabornih zadevah bodo dajale informacijske pisarne, ki bodo poslovale ves čas tabora na kolodvoru, v prostorih Ljudske posojilnice na Glavnem trgu in na stadionu. Tam se bodo dobili tudi taborni znaki in potrdilo o udeležbi. Za red na zbirališčih, za sprevod na cestah iu na stadionu bo skrbel rediteljski zbor, ki bo imet točna navodila za ves potek tabornih prirej ditev. Obračajte se nanje in se njihovim navoii-loin brezpogojno podredite! Tab«rsti zatrkl. Taborni znakt so potrdilo o udeležbi na taboru in služijo obenem kot vstopnica k telovadnemu nastopu. Dobili se bodo v informacijskih pisarnah ter pri blagajnah na stadionu. Cena znaku je 4 din (za stojišče) in 8 din (za sedež). Prenočišča. Za vso udeležence, ki pridejo v Novo mesto v soboto, zlasti za nastopajoče članstvo, smo pripravili dovolj prenočišč. Člani prenočujejo v ljud-i ski šoli, članice v zavodu čč. sester v Šmihelu« Odškodnina za prenočišče znaša I diu. Prehrana. V3i prijavljene! bodo dobili hrano v gostilnah, v katere jih bo napotil prehranjevalni odsek. Ker se je bali velikega navala v gostilnah, pripora-čamo vsem udeležencem, ki se še niso prijavili, naj to nemudoma store. Odsekovim odborom! Nekaj odsekov aam še ni vrnilo prijavnih poL Ker želimo imeti čim točnejšo evidenco o udeležbi, da moremo dovolj organizirati vse potrebno, pozivamo vse odsekove odbore, ki te svoja dolžnosti še niso izpolnili, naj to takoj store! Zakaj ljubimo svoj narod Narod je nekaka domačija, le Se večja, obsežnejša in lepša. Tudi narodna domačija terja žrtve, češto zelo velike žrtve. 'Zvesti sinovi svojega naroda so morda nekaterim v spotiko. Narodna zvestoba je trn v očeh onih, ki vidijo samo svoj narod in bi mu radi žrtvovali vsa druga ljudstva. Zvesti sinovi in hčerke svojega naroda so živa vest onim, ki svojo narodno zavest prodajajo za denar ali drugo osebno korist. Nemirna vest speče nezveste ob pogledu na rojake, ki svojega narodnega načela niso zapravili in ne potratili za prazen nič. Zato jih često obkladajo s svojim gnjevom in sumničenjem. Narodna zavest in narodna zvestoba sta često ozko povezana z žrtvami, gmotnimi in moralnimi, odpovedmi, premagovanjem, prečesto je plačilo za narodno zvestobo le prezir, sramotenje ali zapostavljanje. Cim večja pa je žrtev za iiarod, tem čistejša in svetlejša je tudi ljubezen do naroda. Vrednost kake stvari raste z žrtvami, ki jih doprinašamo zanjo. V loteriji dobljeni denar splahni kot dim. Špekulacijski dobički ne veselijo dobičkarja ia mu kmalu spolžijo iz rok. Podarjena stvar zdaleka ni toliko vredna, kot je vredna priborjena stvar. Tako sodi svet: cena materinstva je v maternih žrtvata< Veličina cerkve je v žrtvah njenih vernih si« nov. Sama božja ljubezen je v žrtvi lastnega: Sina najveličastnejša. Z žrtvami, odpovedmi in trpljenjem priborjena narodna zavest ima svojo posebno vrednoto in dragocenost. Kdoc ljubi svoj narod s svojo žrtvijo, ga resnično ljubi. Kdor ga ljubi samo z besedo, je go« bezdač in lažnjivec. So ljudje, ki govorijo o narodni ljubezni, a mešetarijo s svojo narodno zavednostjo kot nekaki kramarji. Lastna korist jim je pred narodno koristjo. Lastna udobnost jim je pred narodnimi koristmi. To so sebični račurtarji, ki hočejo svoj narod ponižati v molzno kravo, da jim samo daje. Puhlo besedičenje je beseda le-teh o narodni zvestobi in narodni lju« bežni. Naj nas krepi, osrečujoča zavest: Mnogo je na naši zemlji osebnih žrtev za slovenski narodni blagor, mnogo pa je tudi čiste, ne« sebične slovenske ljubezni! In zato nas nI strah za našo slovensko bodočnost. g« KAJ JE OSEBNE VESTI o Zlato poroko sta obhajala zakonca Ivan Bliglic in njegova 'ena Marija pri Sv. Frančišku Ksaveriju v Savinjski dolini. o Letošnji lavantinski gospodje novomaS-ftikf. V naslednjem prinašamo imena letanjih lavantinskih novomašnikov, dneve njihovih novih maš in imena pridigarjev: Blažič Matija, 16. julija, Ho t i za (župnik Za^ravec Matija); Božič Božidar, 23. julija, Celje (ka- Eten Poš Franc); Drevenšek Franc, 16. julija, v. Lovrenc na Dravskem polju (p. Gabrijel flaninšek); Erjavec Janez, 16. julija, Murska Bobota (kaplan Čergulj Štefan); Gjuran Jo-Kef, 23. julija, Turnišče (žup. upr. Kolenc Ivan); Gutrnan Jožef, 30. julija, Bogojina Iptupnik Horvat Franc); Prali Maks, 23. julija, Podčetrtek (prof. dr. And. Trstenjak); Gre-Sak Mihael, 16. julija, Maribor (rav. Hrastelj IPranc); Zagradišuik Franc, 30. julija, Nova Štifta (ravn. Kichter Jakob); Zel Karel, 16. Julija, Sv. Jakob v Slov. gor. (dekan Gomil-Sček Franc). DOMAČE NOVICE d Tak« jpri nas, kako p* drugod? Na »hodu v A patina je nemški narodni poslanec Franc Hamm sporočil, da je ministrstvo notranjih del dovolilo, da se letos vpiše 40 novih dijakov v nemško učiteljsko pripravnico v Novem Vrbasu. Govoril je tudi o svojih prizadevanjih, da se osnuje v naši državi lena nemška popolna gimnazija. d Kaj pa ljubljanski kolodvor, kjer j« pmnei neprimerno večji ket v Skopijn? — SKcpljanska železniška postaja, Id so jo za-Celi že pred dvema letoma nanovo graditi, bo do jeseni že dograjena. Postaja je zidana y orientalskem slogu. Obenem je železniška »prava zgradila tudi vse druge zgradbe, kakor novo kurilnico in tovorni kolodvor. Vsa idela so veljala 250 milijonov din. Nova postaja bo po vsej verjetnosti najlepša in najmogočnejša železniška postaja, kar jih je v Raši državi. d Tudi pri nas bi ne škodilo. »Hrvatska Straža« javlja, da je dr. Maček vsem županom hrvatskega Primorja in Dalmacije poslal navodilo, kako naj se ravnajo nasproti domačim in tujim gostom v kopališčih. Cerkvene oblasti so opozorile voditelja hrvatskega naroda, kako pohujšljivo se obnašajo ti gostje po hrvatskih krajih, kjer napol goli posečajo restavracije, kavarne in trgovine in žalijo nravstveni čut poštenega hrvatskega ljudstva, zlasti pa vplivajo škodljivo na mla-dež. Dr. Maček prosi župane, naj tujce, oziroma goste opozorijo, da prenehajo s takim pohujšljivim obnašanjem, naj dajo tudi po občini nalepiti tozadevna opozorila in opozorijo goste, da je tako škandalozno vedenje prepovedano, oziroma kaznivo tudi po policijskih zakonih. d Na treznoslnem kongresu v Sarajevu, Ki je bil ono nedeljo, so se. zbrali zastopniki yseb jugoslovanskih treznostnih ustanov, med W■ MJ lik prvovrstna, po najugodnejših ▼ JB. jMm,- cenah kupite pri ' —■■■■.........—■— CEHTHALNI VIHARNI» Ljubljani V NOVEGA njimi tudi odposlanstvo ljubljanske proliaS-koholne zveze. Zborovalci so sestavili spomenico, v kateri prosijo oblasti in javnost za pomoč pri boju proti alkoholu in zlasti med mladino. Obenem predlagajo, naj bi se ukinile vse dajatve in trošarine na sadje in brezalkoholne proizvode, obenem pa pospeševala proizvodnja brezalkoholnih pijač. Nasprotno pa naj se povečajo trošarine na alkoholne pijače, da bi se proizvodnja omejila. d Gradbeni minister dr. Miha Krek je dosedanjo občinsko cesto 6t. Ilj-Velka proglasil za banovinsko cesto II. vrste. d Naš izvoz lesa v Italije. Italija Je od Jugoslavije zahtevala, da bi se že ta ali pa prihodnji mesec sestal stalni jugoslovansko-italijanski mešani odbor. Italija namreč želi znatno povečati svoj uvoz iz Jugoslavije. Prav posebej pa želi povečati svoj uvoz lesa iz Jugoslavije za 100 odstotkov. Kot znano, je znašala polletna vrednost količine lesa iz naše države v Italijo okoli 60 milij. lir. Sedaj predlaga Italija povečanje te množine za 60 milij. lir, tako da bi skupna količina za uvoz jugoslovanskega lesa znašala 120 milij. lir. V Italiji se zaradi znatne gradbene delavnosti opaža znatno pomanjkanje stavbnega lesa. V kolikor ne bi Italija mogja dobiti iesa iz naše države, bi prišla v poštev Rusija. d— »Banovinsko tajništvo JfiZ t Ljubljani, obvešča, da bodo v mesecu juliju in avgustu uradne ure za stranke dnevno od 9 do 12 ure.« d Junakinja iz svetovne vojne Riza Ra-dovič je umrla pred nekaj dnevi v Subotici. Ko je bila stara 16 let, so ji sovražniki ubili starše in brata, nakar je dekle sklenilo, da se bo za smrt svojcev maščevali). Odšlo je med komitaše in preživelo vse strahote vojne. Nekoč je bila težko ranjena. Ko so jo sovražniki zajeli, so jo z bajoneti zbadali in Dne 4. julija ob 6. zjutraj je tenko zapel . najmanjši zvon s stolpa mariborske frančiškanske bazilike. Naznanil je, da se v tem trenutku poslavlja s sveta človek, katerega je pravica obsodila na najhujšo kazen — na smrt na vešalih. Silvester Kranjc, roparski morilec iz Žerjava pri Črni, je plačal svoj dolg, ki si ga je bil nakopal na vest, ko je umoril zaradi borih 2000 dinarjev posestnika Petra Korošo. — Poslednjo noč je Silvester Kranjc preživel mirno in zbrano. Dne 3. julija opoldne si je naročil kosilo pečenko in solato, cigarete in četrt vina. Po obisku spovednika g. Petra Bajuka je kazal vso spokornost ter se lepo pripravil na smrt. Napisal je tudi več poslovilnih pisem. Vso noč ni zadremal, pač pa je bdel ih mirno čakal na smrt. Zjutraj je pil čaj z limono ter nato v molitvi z duhovnikom pričakoval usodne ure. Ob 6 zjutraj se je nabralo pred vhodom v mariborsko jetriišnico okoli 100 ljudi, ki pa jim vstopa niso dovolili. Pazniki so pustili skori vrata samo senatnega sodnika dr. Kej-žarja, državnega pravdnika Košenino, zdravnika dr. Pogrujea ter nekaj orožnikov in policijskih uslužbencev. Takoj za njimi so se I jo mučili. Pa kljub temu je po dolgenTle^ v bolnišnici ozdravela in so borila dalje p* vojni je dobila kot prostovoljka od drŽav! zemljo blizu Subotice, kjer je živela feako moški, česar so je navadila med vojno Na posledicah presta rito bolezni je sedaj y ffi letu starosti omrla. d Pot do blagostanja, sreče in neodvisno-s ti vam pokaže Hranilna posojilnica »Maj dom«, Ljubljana, Dvorakova 8. — Prospekti brezplačno. d Rekruti, rezervisti in njih starši poiorl Z nestrokovnjaško izpeljano prošnjo je izgub. Ijen če« in denar. Zato ne nasedajte vsako, mur s tako važno zadevo. Obrnite se le da koncesioiiirane in strokovno preizkušene pi. sarne kapetana Franca Pera (Ljubljana, Maistrova ulica št 14), ki vam pove, ali je prog. nja sploh izvedljiva ali ne. Če je izvedljiva, vam za malenkosten znesek vloži prošnjo in uredi zadevo. Ne zamujajte časa in hitite i zadevo I d— Egiptovska kuhinja. V najstarejši zdravniški knjigi, ki jo poznamo in ki jo je napisal neki egiptovski zdravnik pred (SOOO leti, je posvečen znaten odstavek cikoriji, ki so jo Egipčani zelo cenili in jo redno uživali zavoljo redne prebave. Prednosti te blago-, dejne rastline uživamo mi danes v beli kavi s pravim Franckom, katerega izdelujejo i« korenin domače požlahfnjene cikorije. d Pri laprtju ali prt motnjah v prebavi vzemite zjutraj na tešče kozarec naravne »1'ransi-Jose!« vode. • d Pripravljajo zamujeno. Kar 19.000 nepismenih Hrvatov v Bosni se je lani naučilo brati in pisati na tečajih, ki jih je priredilo znano prosvetno društvo »Napredak« po vsej Bosni. »Napredak« je razdelil med nepismene v dveh letih skoraj 36.000 abecednikov, 20.000 božičnih in velikonočnih knjig, več tisoč računic in drugo. d V opomin dekletom, ki potujejo na jug. Novo leglo nenravnosti jo spet odkrila sredi Belgrada policija. Pred nekaj meseci je neka Leposava Četnik najela hišo in takoj nato pripeljala večje število mladih deklet. Zvečer vrata zaprla. Točno ob šestih so pripeljali Silvestra Kranjca iz njegove celice na dvorišče. Roke je imel zvezane na hrbtu. Vodila sta ga dva paznika, pred njim je šel spovednik, spredaj in zadaj pa orožniki. Stražo je vodil policijski paznik Sand, ki je naznanil prihod obsojenca. Sodnik je Silvestra Kranjca vprašal, če ima še kakšno željo. Kranjc je odgovoril, da je nima. Se enkrat je nato poljubil kriz, za tem pa mirno stopil pod vislice. V 11 nu-nutah je po izjavi zdravnika nastopila smrt. Krvnik Hard si je slekel rokavice ter jih vrgel pred »noge obsojencu, stopil pred sodnika ter dejal: »Pravici je zadoščeno.« Čez pol ure so sneli truplo z vešal ter ga položili v krsto. Zena pokojnega Silvestra Kranjca ni prišla k izvršitvi obsodbe, čepra* je bila obveščena. Zadnja usmrtitev je bila izvršena v Mariboru 24. julija 1935, ko je krvnik Hart obesil na stnrt obsojenca Viktorja Jubarta. Dr. Ivan Hubad zobozdravnik v fikotji Loki zopet redne ordinir« iN Zadnja noč na smrt obsojenega Le mizar zna narediti pohištvo kakor more perilo čisto oprali le dobro mifa lerpenhnovo milo Zlatorog do gosto belo peno, Id t lahkoto odstrani vsako umazanija le malo truda - in perilo je snežno belo, priletno poduhteva in ostone dolgo trdno so prilmjali gostje i" drugI vabljeni. Ko so sosedje vrve|ije v hiši videli, ao stvar prijavili policiji. Policijski agenti ao nenadejano v(jrli v hišo in našli devet deklet, ki so bila vse bolne. Kakor poročajo časopisi, je v Belgradu še dosti takih skritih kotišč grdega življenja in razrvanostl. d /a 1000 iliu poštnih znamk običajnih vrednosti kakor jih imajo v zalogi podeželske trafike, je našla ljubljanska policija pri preiskavi, ko je aretirala znanega vlomilca. Ker ljubljanski policiji ni znan v Ljubljani noben primer vloma v kako trafiko, kjer bi vlomilci odnesli toliko znamk, je prav verjetno, da go bile znamke ukradene na deželi. Kdor je bil oškodovan, naj javi upravi ljubljanske policije, ki hrani znamke. d Vabilo na prijavo krvodajalcev t splo-gnl državni bolnišnici t Ljubljani. Vsi tisti, ki bi bili pripravljeni proti odškodnini dajali bolnikom tega zavoda kri, naj se javijo čim prej v bolnišnici, in sicer na I. kirurgič-nem oddelku ob delavnikih od 7—8 zjutraj. Pogoj za sprejem v krvodajalno skupino je, neoporečno zdravstveno stanje in stalna pripravljenost ter dosegljivost podnevi in ponoči. Za enkratno oddajo krvi plača uprava bolnišnice 250 din. — Uprava obče državne bolnišnice v Ljubljani. d Domovino so prišli obiskat. Dne 5. julija so se pripeljali z gorenjskim brzovlakom v Ljubljano ameriški rojaki, ki jih vodi lastnik potovalne pisarne v Newyorku g. Leo Zakrajšek. V Evropo so se pripeljali iz New Yorka z največjim prekooceanskim parni-kom ,ki je last »French Line«, Normandie. Ta paniik je zadnja leta med našimi ameriškimi izseljenci priljubljen, tako da večina naših rojakov, ki pride na obisk v domovino, potuje z njim. Ko so pristali v Le Havru, so knialu nadaljevali pot v Pariz, .kamor so prišli v torek ob 8 zvečer. Na hitro so si ogledali Pariz, kjer so tudi prenočili, nato pa so nadaljevali pot če« švico in Nemčijo in prišli v sredo zjutraj na Jesenice. Nad vse prijetno so bili presenečeni, ko so videli, s kakšno uslužnostjo jih sprejemajo naše obmejne carinske oblasti. Na Jesenicah pa jim je bil prirejen kratek, a prisrčen sprejem, ki je vse globoko ganil. Ameriške rojake je namreč na jeseniški postaji z lepim nagovorom pozdravil v imenu Rafaelove družbe in Jeseničanov domači župnik svetnik Kasielic. Tudi Ljubljana je priredila rojakom iz Amerike na postaji prisrčen sprejem. d— Bralcem Domoljuba priporočamo naj se poslužujejo pri nakupu oblačilnega blaga le naše domače tvrdke F. I. Goričar Ljubljana, in sicer za boljše blago za moške in ženske obleke v glavni novi trgovini na sv. Petra cesti 29, blago za stanovanjske opreme in nevestine bale pa v njeni podružnici na sv. Petra cesti 30. Kdor hoče pa prav po ceni kupiti navadno delavno obleko, na pr.: moške delavne obleke, za otročjo obleke kon-tenino za predpasnike in perilo, naj poišče Goričarjevo ta malo trgovino na sv. Petra nasipu št. 29, to je za vodo, tam kjer je po navadi krompirjev trg, tam dobite veliko vsakovrstnih ostankov in dobrega blaga po nizkih cenah! VSAK SLOVENEC, VSAK KATOLIK JE NAROČNIK MOHORJEVIH KNJIG. NAROČITE JIH PRI ŽUPNIKU. d Ce bi jim sledili vsi. Na stroške indu-strijcev iz Kranja je oni dan odpotovalo iz Maribora 26 revnih dečkov s severne meje v grad Prevole pri Kranju, kjer bodo na letovišču in na počitnicah. Dečki so iz samih najrevnejših viničarskih družin iz župnij Apače, Gor. Radgona, Sv. Jurij v Slov. gor., Zgor. Kungota. Vsi so oslabeli zaradi slabe pre* hrane in pomanjkanja, videlo se je že na nji« hovi obleki, da so starši komaj spravili skupaj nekaj boljših oblačil, da so lahko otroci šli, eden pa je prišel celo brez čevljev, saj je bil revež še pozimi bos. V Mariboru so sa dečki zbrali v Zdravstvenem domu, potem pa so odpotovali popoldne v Kranj. Plemeniti podvig kranjskih industrijalcev je imel globok odmev na naši meji, potrebni pa bi bili še posnemovalci, saj je revščina silno velika. d Žetev r Bački se je že začela. Pri nos bo letos nekoliko manjši kakor lani, pa še zmerom obilen. Krajevne nevihte, ki so jih doživeli v Vojvodini, so tu pa tam prizadele večjo škodo, vendar je na splošno žito dobro obrodilo. Nekaj škode je povzročila rja. Pray tako zelo dobro kažejo koruza in druga žita. d Zastopniki italijanske policije so pretekli teden obiskali poleg Belgrada tudi Bled in Ljubljano. d 35 milijonov dinarjer je potrebnih za obnovo belgrajskega vodovoda, ki ne daj® več dovolj vode. d Po pogosti nosečnosti morejo Sen« S dnevno redno uporabo pol kozarca naravna »Frans-Josefove« grenke vode zaužite na te« šče, t lahkoto doseči izpraznjenjo črev in urejeno delovanje želodca. »Frani-Josefova« voda je davno preizkušena, najtopleja pripo* ročena in se dobiva povsod. O tri. ras. 8 br. 8tM7l«. d Najbolj malarična prestolnica r Evropi? Veliko primerov obolenja na malariji so ugotovili zdravniki v Belgradu. Poprej se je navadno ta bolezen pojavljala pri stanovalcih predmestij, ki leže ob Donavi ln Savi, kjer ue nahaja več močvar in stoječih voda, sedaj pa so oboleli tudi prebivalci iz središča mesta. Zdravniki razlagajo ta pojav kot posledico preobilnega deževja v maju in juniju. Obolenj pa je toliko, da se lahko imenuje Belgrad najbolj malarična prestolnica v vsej Evropi. Zdravniki pravijo, da se bo dala bo-lejen zajeziti le 3 požrtvovalnostjo oblasti iri ljudi samih. Oblasti naj bi končno vendar rešile vprašanje izsuševanja predmestnih močvirij, obenem pa poučevali ljudi, naj vneto pobijajo komarje, ki so edini raznašalcl malarije. d Gad irtev kresa. Oni torek popoldn« so priptavljali štirje dijaki iz Ljubljane ▼ družbi z učiteljiščnikoin Jankotom Bidovcem iz Kranja na Storžiču pod Kališem, blizu lovske koče trgovca Edvarda Dolenca kres na čast sv. Cirila in Metoda. Na posekanem dela KI Preselitev Nemcev iz Južne Tirolske v Nemčijo Italijanske oblasti so ukrenila vse potrebno, da bosta že v kratkem začela poslovati posebna urada za preselitev Nemcev iz Južne Tirolske v Nemčijo ter v južno Italijo. Urada bosta odprta v poglavitnih nemških središčih "a južnem Tirolskem: v Bozenu in v Meranu. Ustanovitev teh uradov je v zvezi z načelnim sklepom Nemčije in Italije, da enkrat za vselej rešita vprašanje Južne Tirolske, ki je "ilo med njima sporno in je grenilo dobro razmerje zlasti zadnja leta, ko sta Nemčija ln Italija začeli politično vedno bolj sodelovati. Ker bi navzlic političnemu in vojaškemu »»delovanju zaradi Južne Tirolske, ki je še Vedno popolnoma nemška po prebivalstvu, neprenehoma prihajalo do nasprotstev iu trenj, J ie po drugi strani nemški kancler Hitler večkrat slovesno zagotovil, da je meja med 'Mlijo in Nemčijo večna in nedotakljiva, sta se »»veznici odločili, da to sporno vprašanje re-8l» s podobnim ukrepom, kakor sta to storila leta 1921. Grčija in Turčija. Sklenili sta, da bosta nemško prebivalstvo iz Južne Tirolske preselili. Kdor bo hotel iti v Nemčijo, pojde tja, vsi drugi Tirolci pa bodo morali rodna tla zamenjati s Sicilijo ter Južno Italijo. Tamoš-nje prebivalce bodo pa poslali na Južno Tirolsko. Kdor se bo preselitvi upiral, bodo njegovo zemljo razlastili ter ga poslali v kon-finacijo. Za preselitev prihaja v poštev kakih 250.900 Tirolcev, katerih nemštvo je navzlio novi oblasti po vojni ostalo nedotaknjeno, kar tudi ni čudno, saj je ljudstvo tvorilo svoje čase narodnostno najzavednejši del avstrijskega prebivalstva in je že od Andreja Hoferja dalje prestalo junaške boje za svojo zemljo in narodno samobitnost. Novica o sporazumu glede Južne Tirolske — ki še ni bila uradno nikjer razglašena — je povzročila ogromno razburjenje med prizadetim prebivalstvom, ki jo silno povezano s svojo gorsko zemljo. - Varajte se krivih prerokov! Naš Gospod je med nami bival kot človek in udi, da je On Sin božji in obljubljeni Odre-ienik. Svoj nauk je potrdil z mnogoštevilnimi tudeii. Vsa prerokovanja stare taveze o Me-siju so se na njem spolnile. Sam je napovedal tvojo smrt in vstajenje in je res tretji dan po svoji smrti živ vstal iz groba. Vse to so ljudje na lastne oli videli in vendar niso mu verovali. Sto let pozneje se je med njimi pojavil fanatik g imenom Barkobi t. j. sin zvezde. On Mi naredil nobenega čudeža, pa ko se je proglasil sa mesijo in obljubil, da bo obnovil staro judovsko kraljestvo, so ljudje v trumah Hi m njim. Zbral je mogočno vojsko, da bi z njo iz deiele pognal vladajoče Rimljane, toda Pil je premagan in pobit. Pa tudi po tej nesreči Judje niso spoznali, 'da jih je novi mesija varal; bridko so objokovali njegovo smrt in ga slavili, kot narodnega junaka in mučenika. Ali se ne dogaja isto tudi še dandanes? Pravica se često tepta, lai pa hvali. Pravica in resnica je človeku prisojena, pa ker je premnogokrat nezaieljena, se je človek brani in raje veruje laži, ki bolj prija njegovim strastem. Toda Kristus nas svari: Varujte se krivih /prerokov 1 Po njih sadu jih boste spoznali. ™ Proč od njih! Načelo, ki velja za vse narode Pod naslovom krajevna imena v narodnostnem boju pitaaša graška »Tagespost« sledeče fiiisli: »V nekaterih sedmograških mestecih so imele posamezae ulice trojno ime ln trojne ulične tablice; v mestnem svetu so sedeli zastopniki treh narodov in vsak se je posluževal svojega jezika ier je drugojezične odgovore jemal na znanje; protokoli so bili pisani v treh jezikih. Izborno je šlo, četudi se je čudno zdelo ljudem, ki niso rasli v jezikovno mešanem ozemlju, kjer obvlada vsak vse krajevne govorice vsaj toliko, da razume, kaj mu sosed pripoveduje. Kjer se druga narodnost gpo. Stuje, se ni težko sporazumeti. Svobodna upo. raba maternega jezika ob vseh prilika!) in pred vsakomur in spoštovanje krajevnih imen je zahteva, ki je v programu vseh manjšinskih voditeljev Evrope... Cilj, ki se ga hoče doseči z odstranjevanjem udomačenih krajevnih in dolinskih imen, je: Pozabi se naj, kje živijo Nemci!« Prav isto velja za druge narodne manj. šine. gozda so naleteli na velik hrastov štor, ki je bil že precej preperel. Fantje so ga odkopali in ga naložili na dva kola ter ga prenesli kakih 50 m visoko k že pripravljeni grmadi. Ko »o fantje zvečer prižgali kres, se je iz eredine štora prikazala glava velikega gada. .Gad je sikal nekaj časa zdaj sem, zdaj tja, potem pa je planil iz štora in se vrgel v ognjene plamene, kjer je zgorel. d Obračanje na boljše. Prosvetni minister je odobril čitanko Rožman-Vagner: Slovenska zemlja, čitanka za prvi razred meščanskih šol in Slovenska beseda, čitanka za drugi razred meščanskih šol. IZ DOMAČE POLITIKE p Volitve obratnih »upnikov, ki so bile odgodene do 15. julija, se ne bodo več odlagale, ampak se bodo od 15. julija dalje do 15. avgusta izvršile po vseh obratih. Storjene so vse priprave, da se bodo te volitve vršile svobodno in v popolnem redu. Tako pišejo »Novosti«. p Prijateljstvo med Bolgarijo in Jugoslavijo bo v teh dneh pokazalo svojo vrednost, je na poti v Berlin izjavil v Belgradu bolgarski ministrski predsednik Kioseivanov. p Bgiptski zunanji minister Jahia paša je te dni uradno obiskal našo državo. Med drugim je izjavil, da je Egipt v dobrih od-nošajih z vsemi balkanskimi državami. p Banovinsko tajništvo JRZ v Ljubljani obvešča, da bodo v mesecu juliju in avgustu uradne ure za stranke dnevno od 9—12. p S samo decentralizacijo niso zadovoljni. »Obzor« objavlja članek, v katerem z ozi-rom na neke glasove, da bo sporazum s Hrvati prinesel tako imenovane široke samouprave, pravi, da se Hrvati s takimi samoupravami nikakor ne morejo zadovoljiti in se tudi ce bodo, če se pod temi širokimi samoupravami razume nekaj takega, kar je bil izdelal že pokojni minister dr. Srekič, ki je na podlagi obstoječe uprave zamislil široko upravno decentralizacijo. Hrvatom ni poma-gano s samoupravami, naj so več ali manj široke, če bi se omejile zgolj na upravno decentralizacijo, medtem ko bi sedanji politični Egiptski zunanji minister o slovenskih izseljencih Egiptski zunanji minister Jahaja paša, ki Je te dni na svojem uradnem potovanju po Sloveniji prišel tudi v Ljubljano, je sprejel tudi dopisnika »Slovenca«. G. Jahja paša je takoj navezal pogovor j»a slovenske izseljence, ki imajo večje naselbine v Aleksandriji in v Kairu. Pokazal je, da mu to vprašanje nikakor ni tuje, ampak da ga pozna v podrobnostih. On ve, da so Slovenke v velikem številu prihajale v Egipet že ,v predvojnem času in da so jih kot pridne in zanesljive povsod visok čislali. On pozns več boljših družin, ki imajo zaposlene Slovenke. Pristavil je, da so ohranile zvestobo do svoje prelepe domovine in do svojega naroda. Zanimal se je, kako je i izseljevanjem v povojni dobi. Ko se mu je pojasnilo, iz katerih krajev so se v povojni dobi priseljevala slovenska jiekleta, je dodal, da ga veseli, da so tako fcaeionalno zavedne. Tudi delovanje zavoda šolskih sester v Aleksandriji mu je znano ln mu vlada radevolje priznava, da opravlja veliko kulturno in socialno delo, ki pomeni še eno prijateljsko vez več med obema državama. Jahja paša se je zanimal, če se slovenske izseljenke kaj vračajo v domovino, ko so znane kot skromne in varčne. Egiptski zunanji minister je z veseljem poslušal pojasnila, da so se nekatera slovenska dekleta v Egiptu dobro poročila in da so potem s svojimi podjetnimi možmi šla dalje po bližnjem Orientu ter pokazala mnogo trgovske podjetnosti, in je napravil nekaj ljubeznivih pripomb, tudi na ključku je omenil, da bo egiptska vlada radevolje in v prijaieljskem razpoloženju obravnavala vse želje, ki bi jih izrazili slovenski izseljenei, ker želi, da bi le naselbine bile poleg drugih gospodarskih Tezi, stalna živa vez prijateljstva med Egiptom in Jugoslavijo. 'Bi T> 'Tli Hif Tfr mm sistem ostal neizpreaienjen. Vrhu tega pa vemo, da dr. Maček v prvi vrsti zahteva rešitev hrvatskega vprašanja kot narodno, ne pa zgolj upravnopolitično vprašanje. Kolikor moremo sklepati, pravi »Obzor«, so tudi Slo-venci, to se pravi večina slovenskega naroda, ki je organizirana v JRZ, za tako rešitev našega notranjega vprašanja, ki bo postavljena na podlago prave narodne samouprave, ne pa gole decentralizacije. p Vprašanje sporazuma s Hrvati se po pisanju s ličkih listov razvija zelo ugodno. Največ pozornosti fe zbudil članek navadno dobro poučene »Jugoslovanske pošte« v Sarajevu, ki piše, da ni izključeno, da se ne bi sporazum sklenil že v najkrajšem času. Še bolj dolofno pravi belgrajska »Nezavisna tribuna«, ki je zelo resen list, da se obe stranki vnovič razgovarjaia s trdnim namenom, da se •prava med Hrvati in Srbi sklene in da bivanje vladnega predsednika Cvetkov iča na Bledu ni bilo nobeno letovanje, ampak da je bilo namenjeno reševanju našega največjega no-tranje-političnega vprašanja. Razgovori pa «) se po trditvi tega lista v tem pravcu vršili tudi na Vukovi Gorici. Značilno se zdi >Ne-zavisni tribuni« tudi, da vodilni politiki če niso šli na dopust in da se prvaki posameznih strank v prvi vrsti pečajo s hrvatskim vprašanjem. Pravi pa tudi, da, čeprav stvar sporazuma napreduje, nikakor ni res, da bi «e bilo doseglo že popolno soglasje v vseh podrobnostih. V Nišu izhajajoča »Tribuna«, ki je glasilo JRZ, pa piše, da se razgovori o sporazumu nahajajo pred koncem in da ne bo treba nanj dolgo čakati. »Danes ali jutri bomo slišali, da je sporazum podpisan, kar nas nikakor ne bo iznenadilo, ker je ta sporazum z ozirom na svetovni položaj postal nujno potreben.« p To pravimo iadi mi. V »Slovenski besedi«, ki je vse prej kot »klerikalna« in zato sokolstvu zelo naklonjena, čitamo v št. 6. i«gdanska kriza« jeseni ponovno izbruhnila. Pogajanja med Anglijo in Rusijo ne pridejo nikomur. Drug drugemu prav ne zaupajo. Bo najbrže res, da hoče sovjetska Rusija svetovno vojno, po kateri upa svetovni boljševizem na svetovno zmago. Bolgarski ministrski predsednik Kjo-»eivanov je napravil obisk v Berlinu. Nemški listi pravijo, da bo Nemčija podpirala Bol-gare pri zasledovanju njegovih teženj .v po- § gledu Dobrudže in dostopa do Egejskega morja. Trmoglavost Romunije potiska Bolgarijo v protiangleško zvezo držav. Japonska slavi tretjo obletnico začetka bojev 9 Kitajci v znamenju protiangleških demonstracij ter ob grmenju topov na mau-džursko-sovjetski meji. Vendar se zdi, da Japonska noče iti do skrajnosti in se z Anglijo že pogaja. Vojaški uspehi na Kitajskem za Japonce niso sijajni, saj je Kitajska tako rekoč že neranjena, Kot peto naj navedemo ameriško diplomatsko fronto. Amerika je te dni Javno pokazala, da jo vleče politično srce h Angliji in Franciji, kar daje nasprotnemu taboru misliti, zelo misliti. držali, pač pa so pustili hranilne knjižice. «» Neznani uzmovič je vlomil ono nedeljo v na« biralnik cerkve Marije v Ljubnem na GTju v Azes^-ž-7000 duhovnikov - domačifior je dosiej vzgojila Družba «v. Petra aposso&a. ki je praznovala v marm v franooskem Ca ena M ieS-nico ustanovitve. ladijski dijaki so ostaso-vili posebno misijonsko zvezo, ki nosi naslov: Študentska misijonska zvesta vzhoda. — Velika gobavska naselbina Seklung na Kitajskem. katero vodijo ameriški misijonarji, šteje sedaj 800 gobavcev. SLOVAŠKA s StovaSki ministrski predsednik dr. Jote! Ti»» je povedal takole sodbo o slovaški samostojni državi: »Koristi katoliške Cerkve so docela zavarovane. V naši deželi doživlja- odsl&biia. Sedaj izdeluje itamestalk roškega zonanjega ministra Potemkin načrt sa sesttaefc e« katerega misli porabita rsa a« razmerah v lihem o^iau prizadete velesila, in jih priQua-dragesimo annoc. AMERIKA s To ia on«. U Erie Jezera pri Clevelandu so potegnili truplo mladega Louiss J. Str-nada, starejšega sina pionirske družine Aloj- zija ln Joaephino Stroad, »Urega 32 let, ki j« u krnil, ko se je prevrnil čoln. — Umri je Mar. tin Arko, doma h vati Podklanec pri Sod rt- žici. ki je priSel v Ameriko že pred 35 leti, — V 9few Philadelphiji, O. je umrla rojakinj« Mary Fišer, rojena Ribnikar, v starosti 53 let Pokojnica je bila doma is Praprotne polico pri Kranja nt Gorenjskem, — V Clevelandu je t bolnišnici umrl rojak John Martinak r starosti 51 iei. Doma je bil is Cerkelj pri Kranju. — V Calumentu, Mich. »e je nedavna mudil jugoslovanski konzul iz Chieage Petet Cabrič, ki je ob tej priliki Izročil odlikova. nje jugoslovanske vlade tukajšnjemu pesni* ku in pisatelju Matiji Soiatu. — V Roek Sprin-gsa, Wyo. je med delom v premogovniku zsu dela železna vrv, ki vleče vozičke po »slopu«, Jožefa Faigla in ga vrgla preko rova ob steno s tako sik), da nru je zlomilo ključnico ter levo nogo ia ga močno poškodovalo po glavi in prsih. ANGUJA k Bmlek&seina izjava. Dna 4. julija je angleški zunanji minister, lord Halifas sprejel poljskega veleposlanika grofa Raczinskega in mu čisto določno in jasno izjavil, da naj sporoči poljski vladi, da bo Anglija prav z vso silo nastopila ob Poljski, če bi Poljska me-nila, da »o njene življenjske pravite v nevar« nosti in bi si jih morala zavarovati. Za to i& javo je angleška vlada zaprosil* za dovoljenje na najveSjem mosta in je Chamberlain odšel h kralja Juriju VI. in mu povedal, kako dale« misli iti angleška vlada. Razgovor « kraljem je trajal eno uro in je naio lord Ha-lifaz dal poljskemu diplomatu izjavo, kakor jo omenjamo zgoraj. Poljski veleposlanik grof Rarzinski je nato odpotoval v Varšavo in ponesel s seboj to izjavo. Besede (Povest) Spisal S. Valfkonja. Unetrlral sfcad. rtškar E SuSmel) &ifc* b tractese&us hrooik« a naSib krajih. »Ampak lolHto, da sem le imel premalo! Letos ln lani je pa res poioo gadov. Kakor bi jih sonce klicalo. .Včeraj je Bazkova 2efa nabirala smukovce in jo je pičil gad. Ce bi ji ne bili dali v Korenini žganja, bi jo ne bilo vež, Izpila je liter žganja in čez, pijana pa ni bila. O, gadov je letos kakor mravelj!« se je oddahnil, da je smuknil.na to pot »Res!« je pritrdil Polanc, ki je močno udarjal po nakovalu iB s velikimi kleščami obračal železo. Meh je škripal in ropotal, kakor bi vozi! samokolnico na vega-stem kolesu, puhal je v žareče oglje, da so iskre pršele. Pred kovačnico so se nekaj prepirali oirocL Slišal se je kreg in jok, da je moral Polanc stopiti na prag. Kakor bi odrezal, je utihnilo. »Da mi še enkrat pridete!« je zavpil nad njimi Ostro so ploskale bose noge po suhem pesku. Fronc se pt ni dal premotiti »O, kače so hude!« je dejaL »In sikajo kakor Po-lančeve iskre.« »Ali piso mogli koj izsesati? Zakaj pa imamo knjigo, kjer to stoji? Da jo beremo pozimi! Ce piči kača, pa nihče ne ve, kaj je treba. Kakor bi izgubili glavo!« le rekel Brus, »Izsesati? Da si kdo zastirnpl fr*va in želodec!« Je reke' Frooc. »Saj se ne E&strupi! Samo, i* prid® v kri |» m-variM, v želodcu pa aa žkodi!« je udaril folaas po nakoval«, 7' »O, strup je strup!« je rekel Fronc. »In gadje ®o letos hudi!« »Samo kri zastrupljajo!« je kimal Brus. »Tudi, Je so hudi!« »Letos so S® posebno hudi!« je rekel Fronc. Odmaknil se je, ker je železo, ki ga je Poiane ravnat segalo daleč po kovafnici. »Hudi, prav kakor ono Ielo.« »Katero leto?« je vprašal Brus. »Ko je Lende padel s češnje!« je mirno dejal Fronc. »Tisto leto sem jaz ubil sam deset gadov!« Brus se je izvil, da tega ne ve. Da je bil na orofaih vajah. Spominja pa se vročina Vaje so bile na Koroškem. V gorah. Takšno je bik*, da je pesek apno dajal ter se ti je jezik prilepil na nebo. »Da, suša pa takšna, da so bile vse štirne prazno in je v ledenici Madidljevega ubilo.« Zdaj st*, bila oba v zadregi. Proti Vidmarju Brus ni hotel in Polanc je tudi molčal. »Da ga je moralo prinesti zdaj!« si je mislil Brus. Drug drugemu sta bila v napotje in bi rada videla, da bi oni šel. »Polanc!« se je nazadnje izmislil Brus, »ne vem, kaj je moji telici. Najbrž ima otisko. Ce bi jo pogledal!« »C egreš, gremo lahko kar skupaj!« je mirno dejal Fronc. »Po tobak si moram Vidmarju!« Brus je bil prav na koncu svoje modrosti. »Prav!« je mirno potrdil, dasi se mu je meglilo prod očmi od jeze in zadrege. Pograbil je kos železa na tleh in črtal % njim v praha. Njc-govi možg&ni so delali z divjo silo. Na«* d rije ae je domislil. »Kako pa je a tvojo pravdo, Fronc, saradi krave? Ali boš irešil, ali ne boš?« Skušal je govoriti mirno ln kakor bi mu ne bilo mar. Mirno je pogledal akosi vrata, y daljavi se je RAZNO gjfaajt p« Kofasiii p* pnvSfc. Zoixu ss«l uvideli, da j« k»jesi« pf kirurikili pot*&& r u lamo Skoeflji™. Nikotin i«« fi krvni pritUk. kir »prt« romj* tj!* in to povito« kuj '.»tiho k«kta« pri c*litri m. A tudi k»< t«nj* br»« amatirukež« to* Uka ai priporočljivo, ktt bsovejo Vttracnti » ii Jelki tohaki 1« atnaiii»« v dimu Uhko raet e v ustat duplini. Skoda, d« p« «< M _ namr»i p9 »radi njibov«S» u attsa. En asm po*o 1 \ da okoŠ 2000 H v** f j« baje dobro io Uhko aa' doRMKtl "»e" /-8'® ni čudi, te so mnogi na* tvetovaSI. nei hi novodji« koojc ndomaSK v kjer s* Jtetilo goveje W SLOVAŠKA e Nov udarce. V Nemčiji je bilo že delj časa posebno slovaško gospodarsko odposlanstvo, ki se je pogajalo z nemškimi in češkimi zastopniki, da bi Slovaška dobila svoj del zlata, ki je bil poprej v skupni češkoslovaški Narodni banki v Pravi. Slovaško odposlanstvo je odšlo na ta pogajanja precej zaradi tega, ker je bilo Slovaški obljubljeno, da bo prav gotovo dobila tisti svoj delež zlatih rezerv, ki je bil do 15. marca v Pragi. Oni dan ee je pa v Bratislavo vrnilo odposlanstvo Slovaške vlade in kmalu nato se je izvedelo, da je bil ves slovaški trud v tej smeri popolnoma brezuspešen. V Berlinu so zastopniki nemškega gospodarstva obljubili vso gosjx>-darsko pomoč in podporo Slovaški, vendar pa so zavrnili sleherno misel na razgovore o tem, kako naj se deli zaklad bivše češkoslovaške Narodne banke. francija s Stare grehe skušajo popraviti. Francoska vlada je pred kratkim razpi^^ljala o zakonskem osnutku za zaščito družine. Vlada hoče s tem zakonom doseči povečanje števila rojstev. Predsednik vlade in vojni minister Daladier pripisuje veliko važnost pripravljenemu zakonskemu osnutku za zaščito francoske družine. Kakšne ukrepe bo glede tega izdala francoska vlada, še ni znano. V dobro {»učenih krogih pa zatrjujejo, da bo vlada podeljevala posojila po 20.000 frankov mladim kmetskim novojjoročencem pod pogojeni,da se bodo obvezali ostati na deželi vsaj petnajst let. Dalje bo francoska vlada povečala družinske doklade za kmečke otroke. •Istolako pa bo podeljevala jx>sebne doklade' materam, ki bodo vzgajale doma svoje otro- smrtno jedvo ke in opustile delo po tovarnah in pisarnah. Ta zakonski osnutek tudi najstrožje prepo-veduje splave. drobne novice S 300 divizijami in 35 milijoni bajonetov baje razpolagata Nemčija in Italija. Hude nevihte so divjale te dni v Bolgariji, v Romuniji in Grčiji, kjer je trajala nevihta kar 10 ur. Berlin jc obiskal pretekli teden predsednik bolgarske vlade Kjoseivanov. 25 milijard dinarjev, največ v vojaških potrebščinah, bo dala Anglija Poljski, Grčiji, Romuniji in Turčiji. Splošen položaj se je zadnje dni nekoliko pomiril, ugotavlja uradni vatikanski »Osser-vatore Romano«. Evliaristični kongres 1. 1844. bo v Spa-niji. j Mnogo monarhisiov in katoličanov je zad-nje dni zaprla nemška politična policija na Dunaju. 11.000 poljskih levičarjev je izgubilo živ-i Ijenje v španski državljanski vojni, ve poljsko časopisje. 50.000 delavcev iz Slovaške odide te dni na delo v Vzhodno Prusijo. Umrl je grof Constanzo Ciano, oče itali-janskega zunanjega ministra. Francoski poslanski zbornici hočejo podaljšati — z ozirom na zunanji položaj —t trajanje za 2 leti. Svetovni pridelek žita bo letos za 200 milijonov hI manjši, kakor je bil lani. Finska jo edina država, ki Ameriki redno plačuje svoj dolg iz svetovne vojne. Nemški turisti so dosegli 7342 m visoki vrb Tent Peak v Himalaji. V vsako hišo »DomoHufea«! ne t. veakim letom niža. Io tudi ne bi bilo niti tako gorostasno, če vemo, da jedo Japonci z veseljem meso velikega morskega «cma in da Angleži radi «>:gajo po mesu avstralskega valabija, ki je dvakratno večji od našega zajca. Prebivalci severno - ameriške Alaskc pa so že pred desetletji uvedli v «voje kraje severne jelene in ti jih dobro preskrbujejo z vsem mogočim. Zakaj- bi torej v krajih, kjer ni goveje živin« sij je primanjkuje, ne uvedli povodnih konj? Daniel Frohmen, aiaoi lasMik gledališč v ameriškem New Yorku za zabavo nabira raznolične lutke ali »dolice«, katerih ima že na stotine. Električno zdravljen?« so poznali že davno pred odkritjem elektrike po Gal-vaniju. u stari Grki in Kireljani to zlasti proti glavobolu uporabljali električne »tresljaje, ki jih povzročalo slovit« x elektriko na-™le ribe. , Za popolno kopel v k*£ f« Potrebno približno 75 Salonov vode. Zdrav Jelodec izprazni »»"io vsebino kakrJna j« paii njena prebavljivost, «> pel ur potem, ko jo I® »prejel v črevesje. bleščalo obzorje nad Trstom. Potem je uprl pogled na dvoje klešč in razcefrano kladivo. V kovačnici je smrdelo po bukovem oglju in železu, ki ga je Polanc kalil. Za-cvrčalo je, iz vode se je dvignila sopara naravnost v nos. »Da bi jih vrag!« se je razburil Fronc. »Zakaj?« se je hlinil Brus. »Ce si plačalk »Plačal, seveda sem plačal. Če pa trdijo, da je bila krava ukradena in da bi bil moral paziti, da ne kupim sumljivega blaga!« »Pa bi bil pazil! Zakaj pa nisi pazil! Vsak pameten človek mora paziti!« »Vsak pameten, praviš! Ce pa ti prižene kravo, kakor da jo žene na sejm. In ima živinski polni list!« »Toda za Rjavko ne za Brezo!« >Benkov prijatelj je bil, zanesel sem se. In mrak je bil. Kdo pa je videl v mraku!« »Pameten človek pogleda!« »e je vtaknil Polanc, ker je Brus molčal. »Pameten, pameten!« jo rastel Fronc. ?! »I, seveda, saj boš vendar iztožil!« je dejal Brus. : »Niti srajce nima svoje, falot!« je bruhnil. »Takšen sem, da bi ga ubil. In Benko je dejal, ni bil zaaj porok, Ce je rekel, da ga pozna!« »Ljudje se že smejejo na tvoj račun, da ti je postala krava brezasta od strahu, ker bi morala garati pri tebi!« je gnal Polanc. »Kdo, kdo se smeje?« *j »Ljudje!« je dejal Polanc. . »Da bi se ti zamašil gobec!« je planil pokoncu. »Lahko noč!« , , »Pa pojdi!« je dejal Polanc. »Gobca pa nimam. Zaslužil bi, da bi te oplazil kar s temi-le kležčami, če ne znaš lepše! Ali sem jaz kupil kravo ali kdo? Zdai se bo še usajall Zbogom!« je vpil za njim. »Nič ne zameri! Lahko noč, Fronc!« je odvrnil Brus, ki ga je hotelo razgnati od smeha, ker ga je tako pregnal. Stopil je za njim, kakor da jiobira poleno na tnalu in se vrnil, ko je videl, da se oni naglo drsa po bregu, Slišal je, kako muka krava nekje dale« v klancu, »Nič ni telici. To sem samo tako rekel, ker sem videl nergo. Vidmar me je jjoprosil, naj grem gledat, kaj je s Polonco. Da jo težko pričakujejo. — Poslušaj, Polonca, ali bi šla za nekaj časa pomagat k Vidmarju? Dekle nima in hiša je prazna.« se je obrnil k dekletu, ki je stopilo na prag, ker jo je priklical hrup. »Ne vem!« je zmajal z glavo Polanc. »Ce oče ukaže!« je dejalo dekle; v polmraku se ni videlo, kako je zardela. »Seveda, seveda, če oče reče!« je potrdil Brus. »In oče je že tako in tako obljubil in govoril z materjo!« »Ali res?« je vprašalo dekle. 5' >Res!« je potrdil Brus. »Prav gotovo si obljubil!« ' »Ne vem prav, ali sem, ali nisem. Ce pa sama hočeš, branil ne bom!« je dejal, ker z ženo ni še bil nič govoril. »Samo pomagali! Za par tednov!« je potrdilo deklo in v grlu jo je tiščalo od nepričakovanega veselja ia tesnobe. Umaknila se je. »Zdaj bo Reza počila od same ihte!« ji je šlo po glavi. »No, to sem opravil!« je dejal Brus. »O drugih stvareh pa je še čas!« »O kakšnih?« je ugriznil kovač v vabo. »O županu! Koga kaj mislite m župana? Vidmar je dejal, da bi moral rešiti drva za šolo. Da mora držati država, kar je rekla. Kam pridemo, če držav« obljubi, pa ne da! Za šolo mora dati!« JNadalfcvaole.; PO DOMOVINI r Leskov« pri Krškem. Kadar se smrt pri na« •glasi, temeljito kosi. Tako je pred nedavnim pokosila v nekaj dneh kar šest svojih svatov. Med njimi so bili: Rudolt Goričar, Leskovee; Janez Pire, Leskove«; Hieronim Longo. Veliki Podlog; Ivan Zarn, Nemška vas; Ana Arh, Golek; Neža Mohar, Gržeča vaa. Razen dveh, vsi v najlepši Eivljenjski dobi. Dve žrtvi jetike med temi nas opozarjata, naj pazimo na svoje zdravje, dokler ga imamo. Naj bi si iz tega vzela nauk mladina, ki navadno plačuje svoja mladostna veseljačenja • prezgodnjim hiranjem. Plesi in popivanja so zares naša narodna sramota, brez katere se mnogim zdi nemogoče živati. Toda resnica je ta, da moralno in gospodarsko vedno bolj propadamo. Kriza se na velikem številu obilno obiskanih veselic prav nič ne pozna. Bodimo vsaj toliko zavzeti tudi za veliki mednarodni kongres Kristusa Kralja, da se na tem kongresu zavemo, koliko bije ura nam katoličanom, ki se kljub Španiji še nismo zdramili in zresnili. Kakor je bilo do zdaj premalo zanimanja za ta veličastni, zgodovinski kongres, ki je pred nami, tako pa se zdaj že močno budi zanj zanimanje tudi v naši župniji. 'Za nedeljo 16. t. in. pripravljamo svečano aka-Idemijo na čast Kristusu Kralju, ki naj nas vse prevzame in navduši za kongres Kristusa Kralja, izbrane točke bogatega sporeda akademije vsebujejo tudi kongresno himno, zborne deklamacije tn krasno igro »Sveti Krištof«. Vljudno vabimo vse brez razlike in tudi sosede, pridite v nedeljo >Pod lipo«! Pričetek akademije bo ob 3 popoldne. Zalog. Dne 5. julija je šel tukajšnji 5. razred na zlet na Brezje pod vodstvom kateheta župnika Cudermana iz Hotiča in razrednika šol. upravitelja Silvestra. Otroci so bili pri sv. maši na Brezjah, kjer so lepo prepevali. Ko so potolažili svoje telodčite in si ogledali zanimivosti, so krenili v Ljubno, da se poklonijo tamošnji udarjeni Materi božji v petih litanijah. Vlak je nato potegnil Založane v Ljubljano, kjer so obiskali še tretjo božjepotno cerkev, namreč ono Marije Pomočnice Kristjanov na Rakovniku. Tam so jim odločujoči gospodje prijazno razkazali ugledni zavod in jih Se fotografirali za spomin. Peti razred se je hotel zahvaliti Materi božji za lepe šolske uspehe, ki jih je to leto dosegel. Dokaz temu je tudi to. da je kar osem učencev in učenk tega razreda izvrstno prestalo izpit za gimnazijo in namerava velika večina d-ugih v meščansko šolo, kjer bo raztegnil roke in rekel: koder «a spremimo v farno cerkev, kjer bo ob 10 bcI novo mašo. Daj Bog, da bi novomašni blagoslov ki bo v teh dneh rosii na našo faro in vso okolico, poglobil krščansko življenje v naših drn-giiiahl I)e». Mar. v Polju. Prefekla nedelja je bila ia naše mladinsko gibanje zelo pomemben dan. Na velikem novem telovailišču sla priredila Fantovski odsek in Dekliški krožek izborilo uspel telovadni nastop, Iti je obsegal kar 16 točk. Prireditev je bila zelo dobro obiskana. Prišle so tudi mnoge ugledne osebnosti, med njimi priljubljena naša jioslanca Smersu in Stare, bauovinski nadzornik za srednje šole Bajuk, okrajni načelnik Maršič itd. Vsi so se Čudili lepemu nastopu naših vrlih fantov in deklet, pa tudi napredku naraščaja vseh vrst. Navzočni Založani pa so bili tudi iato zelo ponosni, ker je od tam nastopilo poleg najmanjših, deset članic, kar je za ta manjši kraj ie nekaj. Vsem, ki so se trudili, iskreno čestitamo. Korajžno naprej! Kamnik. Naš Kamnik bo dne 16. julija deležen velike sreče. Ta dan bo daroval v franč. cerkvi prvo sv. mašo preč. p. Pavlin Heybal, kauini-Iki rojak, sin znanega organista g. J. Heybala. Novi mašnik bo slovesno sprejet v soboto, dne 15. t m. ob pol 8 zvečr na glavnem trgu. Nato bodo dovesne litanije. V nedeljo, dne 16. t. m. bo ob 10 v franč. cerkvi najprej »Pridi sv. Duh«, nato pridiga, ki jo bo govoril p. Martin Pere, nato alovesna nova sv. znaša. Pri maši se bo izvajala Sckubertova G-dur maša z orkestrom, VVagnerjev >Jubilate Deo« in Sattnerjev >Te Deunu. Po mali bo darovanje in razdelitev spominskih podobic. Popoldne bodo ob 4 slovesne večernice. Preč. g. itovomašniku iskreno čestitamo in mu želimo na duhovniško pot obilo božje milosti! št. Jurij pod Kuniom. Požar je upepelil pretekli teden v St. Juriju Weitheiserjevo hišo z vsem poslopjem. Pogorelo je vse do tal. Gorelo je ravno opoldne. Otroci so nabirali v hosti borovnice, gospodinja je odšla eno uro. prej v Ljubljano. hčerka je kuhala in pekla kruh. V času, ko ie nastal požar, je bila pri bližnjem potoku, kamor jc odšla po vodo, tako da ni bilo nikogar doma, ko je začelo goreti. Sosedovi so prvi zapazili požar in prihiteli i njive in od doma ter v naglici rešili živali in pohištvo. Vsega pa ni bilo mogoče rešiti, ker Je bila s slamo krita stavba na-enkra vsa v opjhjti. Skoda je deloma krita z zavarovalnino. Raka pri Krškem. Notranjščina podružnice terkvo sv. Marjete je za žegnanje okusno prenov- Oskrbite si kongresne knjižice S Kongresne knjižice so dostavljene vsem žup-nim uradom. Stanejo: rdeče z znakom vred 8 din; te dovoljujejo vstop tudi k »igri 0 kraljestvu božjem«, modre z znakom vred 5 din; te dovoljujejo dostop k ostalim prireditvam na stadionu razen k igri o kraljestvu božjem ne. Obe kjnižici po dajeta pravico do polovične vožnje na železnici. Kjer bi knjižic zmanjkalo, nemudoma pošljite po nove, Kjer bi Jih bilo pa očividno preveč, p« Jih takoj pošljite nazaj, da Jih pošljemo tja, kjer Jih manjkal Knjižice dobite tudi t Ljubljani na Prosvetni iveil ali aa glavni kongresni pisarni na Tjrievi cesti v poslopju Gospodarske zveze. Ijena. Na Krzišcih je pa po daljši bolezni odšla v večnost mati naših prosv. delavcev Marija Ivšič. Večni ji pokoj! TuiniSče. Prišel Je iz Madžarske naš rojak g. dr. TSrnar Franc, profesor-duhovnik iz reda pre-monstrantov, da v krogu svojih domačih prebije svoje proste dni. ZeMino mu, da se dobro počuti med nami. — V bližnji Brezovici je umrla Coli-gova mamica v visoki starosti 81 let. — V nedeljo 2. julija emo obhajali svoje letno proščenje. Se je ubralo veliko število vernikov iz vseh sosednjih vasi. Zadnjo nedeljo smo slovesno sprejeli našega letošnjega iiovomačnika g. Gjuran Jožela it Go-milic. G. novomašnik bo daroval svojo prvo daritev 23. julija v tukajšnji župni cerkvi. Moravče. Priprave za napeljavo elektrike so končane in podpisane obveznice. V6eh odjemalcev toka je kakih 150. Brž ko bodo poravnani določeni zneski, pričnejo graditi transformatorje in omrežje. Higienski zavod nadaljuje z gradnjo vodovodov V načrtu je vodovod za Spodnjo Javoršco, ki leži v hribu, četrt ure nad Vrhpoijem. Z graditvijo so že pričeli. Uporabili bodo studenec pod vasjo, ki daje dnevno 45.000 1 vode. Množina bi zadostovala tudi za Vrhpolje, kamor bi tekla voda sama, v Javoršco pa bo treba električnega pogona. 8r. Marjeta niže1 Ptuja. Cesta Sv. Marjeta— Z«vrčki brod je zelo prometna in drugi del cesle, ki se je letos izravnal oziroma preložil, od pregrade na Repovici do broda na Dravi, je urejena. Tlidi je postavljena lepa nova čedna hišica za brodenja. Želeti'bi le liilo^fla ee zgradita mostova na prvem delu ceste, kar se je začelo delati že pred tremi leti, a žal še do sedaj ni gotovo. — Naši ljudje imajo še veliko dobrega vina na prodaj. Kupci vabljeni t — V naši župniji se je ustanovila agrarna kreditna zadruga, ki ima namen članom, kmečkim gospodarjem, oskrbeti poceni denar, obrestovali vloge in oskrbovati kmetijske potrebščine. Si. Slupert na Dolenjskem. O žalostnem dogodku, ko je napol blazni Tratar Anion, po do- macp Hoanik, na Bistrici, ubil svojo 26 letno Mer Filoineno; nato pa še sam sebi končal življenje, kroži toliko nasprotujočih si vesti, da emo primo-ram v obrambo resnice in čast nesrečne hiše povedati, da jo Tratar že nad eno leto bolehal na neozdravljivi bolezni. Lani ga je zadela možganska kap. Od takrat se je zdravil pri več zdravnikih in tudi v bolnišnici. Kazal je Mdi znake slaboumnosti. Stvar je jasna, zato naj nihče ne meče blato. naznanila n Viničarske-delavski tabor ▼ KajHsli. V nedeljo 30. julija prirejamo obmejni viničarii in delavci združeni v ZZD svoj tabor v Kapeli (Slatina Radenci), ki Je •predvsem važen za Gornje Radgonski okraj in Slovenske obmejne gorice. Spored: Ob 9 sv. maša s eerkvenim gpvoroim Po sv. maši pri cerkvi tabor. Govorijo: minister Fran« Snoj ter zastopniki delavskih organizacij in ustanov izr Ljubljane, Maribora in Ljutomera. Popoldne prijateljska zabava z bogatini srečolovom do odhoda vlaka. Vabimo! n Češnji«« nad Blagovico. Vsem častilcem FCarmeljske Marije poročamo, da bosta letos 16. julija, na praznik Marije Karmelske v božjepotni cerkvi na Cešnjicah 2 sv. maši, in sicer ob 6 ia 10. Po drugi maši bo sprejem v karmelsko bratovščino, ki ima samo pri nas vpisanih čez 10.000 članov. Ta dan: 16. julija je na Cešnjicah tudi celodnevno češčenje sv. R. T. n Tečaj za odprave govornih moteni (ječanj«!, brfcotanje itd.) priredi med počitnicami v Celju in Mariboru strokovni učitelj gluhonemnice Vilko Mazi, ki ima na tem področju že dolgoletne izktlšn je fn je izdal tudi poljudno znanstveno knjiš-žieo »Govorne motnje«, ki bi jo moral imeti vsak vzgojitelj. Prijave za tečaj, ki bo trajat 6 do 8 dni in se bo vršil na eni izmed ljudskih šol, je >Za božjo voljo, zarjul bom!.,, H&jduček, Mihael, oem pojdita 1...« XXI. On jo je strahovito ljubil in ona njega te dobro jima Je bilo skupaj, le — otrok nista imela, čeprav sta že četrto lelo živela v zakonu. Zato pa sta vneto vodila gospodarstvo. Volodijovski je pokupil za svoje in Bašino denarje nekaj vasic v bliihii Kamenca, Dobil jih je dober kup* kt-r so bolj plašni ljudje v listih krajih iz strahu pred turškim navalom radi razprodajah svoje Imetje. Na teb posestvih je uvajal vojaški red in strogost, nemirneže držal v strahu, požgane koče «>pet postavljal, gradi! »forlalicije«, to je utrjene dvore, v katerih je kot takratna posadka bivalo vojaštvo, 6kratka, kakor ije prej krepko branil deželo, tako je sedaj začel krepko gospodariti, eicer pa 6ablje ni iz rok izpustil. Slava njegovega Imena Je bila najboljša obramba posesti. Z nekaterimi murzi1 je zlil vodo na sabljo in »klenil pobrati mstvo. Drugo Je bil. Razbrzdana kozaška krdela ordinske' drhali brez gospodarja, Tazbojniki s step in pocestni roparji 'z besarabskih zakotij eo trepetali, če so je ome-"jalo ima .malega sokola' — zato so njegove črede konj in ovac, njegovi bivoli in velblodi varno flodili po stepi. Celo njegove sosede no spoštovali, limetok je »'pomočjo hrabre žene rasel. Ljudje «o lastili to ljubili. Domovina mu je podelila uradniško mesto, hetman' ga je ljubil, hočimski pasa je z usti cmoka! nad njim, na daljniem Kri-'"u, v BahčiearajH,' so a častjo ponavljali »je-8ovo ime. . . Gospodarstvo, vojna ln ljubezen, to bile J" predice njegovega življenja. ■ t , 1 tatarskimi višjimi poveljniki. ' orda oe Je imenovalo tatarsko vojaštvo. * t. j. veliki hetman an Sobieeki, vojni minister ta vrhovni vojaški Poveljnik poljski, preden je bil 1. 1674 izvoljen ™ kralja. Vroče leto 1671. je zalotilo oba Volodijovska v Bašini dedni vasi Sokolu. Ta Sokol je bil biser med njunimi posestvi. Pogostila eta tam veselo ln dvorsko gospoda Zaglobo, ki 6e ni oziral na težave potovanja no na svojo nenavadno starost, ampak je prišel k Djima na obisk in spolni! lako slovesno obljubo, ki jo je dal obema Volodijov-skima ob njuni poroki. Vendar je šumne gostije te radost gostitetfev ob prihodu drajjega goala v kratkem prekinil holmanov ukaz,'ki-je Votodl-jovskemu veleval prevzeti poveljstvo v Hrepl-jovu, bedeti tamkaj nad mejo, prisluškovati glasovom iz pustinje, stfažili, čambule (krdela) brez gospodarja prestrezati te okolico očistili roparjev. Mali vitez, ki je bil kot vojak vedno na nslugo Ijndovladi, je takoj odredil, naj služinčad eežene Črede iz logov, otovori veblode ta ee sama oboroži in pripravi. Vendar pa ee mu je trgalo srce ob misli, da «e bo mor,it ločiti od žene, ki jo je ljubil z ljubeznijo moža iin očeta tako, da skoraj dihati brez me hi mogel, a vzeti jo v divje in gluhe pušče Ušice te izpostavljati jo raznovrstnim nevarnostim — ni hotel. . Toda ona Je na vsak način hofela lh i njm. »Pomisli,« je govorila, »ali bo zame bo!j varno ostati tukaj kakor pa bivati tam pri tebi pod zaščito vojske? Jaz nočem druge strehe kakor tvoj šotor; saj sem se zato poročila s teboj, da bi nevšečnosti in težave ln nevarnosti e teboj delila. Tnkaj bi me nemir zgrizel, a tam ee brni) pri takem vojaku čutila bolj varno kakor kraljica v Vsršitvi Ce pa bo treba s teboj odrmiti ns bojišče, pa odrinem, tukaj ne znspim brez. tebe, Jedi tie pokosim, slednjič sploh ne vzdrži m, ampak tudi tako polfitim do Hreptjova; ta če zap<> veš da me ne bodo pustili k tebi, bom pri. vratih prenočevala m to tako dolgo prosila, tako dolg® jokala, da se me usmiliš...« Ko fe videl Volodijovski tako ljubezen, je »eno objel ta jI »»čel željno a poljubi pokrivati rožnati obraz, ona pa mu je vračala enako z enakim. »Jaz bi se ne branil,« je dejal slednjič, »ko bi šlo za navadno stražo iui pohode proti ordincem. Ljudi bo res dosti, ker pojde z menoj prapor generala podoljekega in prapor gospoda podkomorniea, razen tega pa še Motovidlo e semeni*) ia Linkhavzovi dragom. Bo okoli šeststo vojakov in s hlapci pri prtljagi do tisoč. Veudar se bojim tega, česar širokoustneži na sejjnu v Varšavi nočejo verjeti, kar pa mi na meji vsako uro pričakujemo, veliko vojno namreč s celo turško aii«. To je potrdil gospod Mišliševski in ponavlja vsak dan paša hočimeki in hetman to verjame, da ne bo pustil sultan Dorošenka') brez pomoči, ampak napove veliko vojno ljudovladi. Kaj, ua tedaj ua,-pravim s teboj, cvetka moja najmilej^a, moja nagrada. ki mi jo je dala božja roka?« »Kar se zgodi s teboj, to ee zgodi tudi i menoj. Nočem druge usode kakor le tako, ki zadene tebe...« 1 Tu je gospod Zagloba pretrgal molk, bc obr* nil k Baši ta rekel: *) nekdamie ukrajinsko vojaštvo — kozaki -f v državni (poljski) eluibi. 6) Kozaški hetman (poglavar), borilclj za svobodo Ukrajincev proti Poljakom, naslednik Hmiel: nickeaa. Ti samozvani voditelji kozakov so se Cesto vezali tudi s Tatarji in Turki. (Nadaljevanje.) wainiwwuiuii.il ■! mm - r. ¥ današnjem času bo VI. mednarodni kongres Kristusa Kralfa mogočna izpoved vseh narodov xa mir v kraljestvu Kristusovem!^ Povest brezdomca V takih razmerah je umevno, da je v meni ugasnilo vse veselje do kakega obrt-•Dega udejstvovanja. Tudi oče je uvidel, da na tej poti ne bom daleč prišeL Vzel me j® ii mesta domov. Dobil sem službo pri večjem podjetju. Tu je bilo strogo prepovedano piti opojne pijače, zlasti še jeruš. A vkljub temu sem se ga včasih tudi med delom v »kontra-bant« nabral, da sem bil kar trd. Na pobudo svojih tovarišev sem se tudi tobaku vdinjal, češ da bom bolj fest fant, če bom še kadil »raven. Povem vam, da sem komaj Šestnajstleten poba je bil že odličen pivec in kadilec. Nikogar se nisem ustrašil Le malo odkritih in dobrohotečih tovarišev sera imel, ki so me hoteli obvarovati na pravi poti, večina mi je tiajaia pogum in me pregovarjala, naj se držim začrtanega pota, zraven se mi je pa Škodoželjno posmehovala in se hinavsko norčevala iz mojih nerodnosti. Tako se je molče .tn nevede jela v meni vkoreninjevati pivska in kadilska strast, ki me je vedno močneje oklepala v svoje kremplje. Je že stara resnica, da se pijanec spreobrne, ko so v jamo isvrafi. Edini in najboljši pripomoček za kroničnega pijanca, to je za takega pijanca, ki se ga nadela, kadarkoli pride do kozarca, je, da sploh ne okusi nikake pijače. Seveda dokler ima še voljo in moč, da se res hoče vzdržati Ko pa to oboje izgubi, potem gre pa kar samo navzdol... Iz malega raste velika Govorim iz skušnje: lastna skušnja — najboljša šola. Udeležil sem se tudi svetovne vojne. V Času te svetovne nK>riie je večina ljudi dušno In telesno propadla. Nasledke tega propada Se danes — po dvajsetih letih čutimo in jih bomo še čutili, morebiti po še dvajsetih ledih... Plevel ima globoke korenine. Če se borimo za mir in smo proti vojni, poglejmo samo na razvaline sedanjega človeštva in zadostovati nam mora. Vojna ni mati sreče in blagoslova, pač pa nesreče in prekletstva. Ves svet, ki ga nasprotnik iri-.jdobi, ni toliko vreden, kolikor znaša oda ;ysesplošne človeške pokvarjenosti. Pač! Tole sem pa spoznal, da imajo se-Šaj po vojni nekateri ljudje bogastvo in denar za boga. Vsega si lahko privoščijo, kar |šai srce poželi, do časti in slave se lahko fivignejov nekatere nepriliko se lahke ubra- >lreba čim prej, najkasneje pa do 20. julija poslati .prireditelju (V. M., Vikrče, poŠta Medvode). Ker Število tečajnikov omejeno, naj zanimanci ne odlašajo 3 prijavami. Za odgovor je priložiti Ril a m ko. Podrobnejša pojasnila prejme vsak zgla->ilec po vposlani prijavi. n Ribnica as Dolenjskem. Romarjem, ki v >el;kem števila urihajajo na božjo pot k sv. An! nad Ribnico, se naznanja, da zaradi kongresa Kristusa Kralja ne bo tam »Jegiianja« dne 30. julija, temveč nedeljo prej, to je v nedeljo, dne 23. julija ob 10. n Sv. Lucija ▼ Dražgošah. Poletni romarski gtod se običajno vrši v nedeljo po sv. Jakobu. Ker bo na to nedeljo pozornost vseh vernih Slo-jencev posvečena kongresu Kristusa Kralja v Ljubljani, vabimo vse častilce sv. Lucije, da pripete v-Dražgoše letos v nedeljo pred sv. Jakobom, 23. julija. f n »ijaka-niiješole® iz gimnazije in drugih Sol v Celju sprejmemo pod cele ageile imi pogoji stanovanje in vso oskrbo v konviktu sv. Cirila fn Metoda. Prijave sprejema kapucinski samostan B: Celju,...... ....... . INsdiljcvaai«.) ni jo. Le eni tudi oni ne bodo odšli, in tej se pravi smrt Ta je na vsem svetu še naj-pravičnejša, 0, ko bi vsak človek vsaj M-krat na dan izrekel besede: »Smrt, sodba, pekel,« marsikaj bi bilo na svetu boljše ia drugače. Ali kaj, ko so te tri besede vsemu svetu tako zoprne! Ko sem se vrnil iz svetovne morije, sem se spet oprijel poštenega dela. A ni šlo dolgo. Od časa do časa sem se spet opil, posebno sem s pijačo gasil domače prepire. Začel sem zanemarjati službo. Pognali so me na cest«. Moral sem prositi kruha. Oh, kako je ik> to težko, zares težko. Silili so me k delu. Ali za vsako delo nisem bil sposoben, zlasti zato ne, ker ga znal nisem. Tudi, če sem delo dobil, so me navadno kmalu odslovili, seveda, če nisem dela sam opustil, ker sem se ga naveličal. Nemiren duh... Tako sem 38 počasi navadil pohajkovanja iz kraja v kraj. Izprva je šlo težko, no, počasi sem se tudi tega posla privadil. Seveda sem bil ob njem večkrat lačen kot sit, pa navada jo železna srajca. Izpočetka mi je bilo najbolj pusto in dolgočasno na večer, ko je zazvonilo Ave Marijo. To bolečino še danes najbolj občutim. Zlasti, ker še mnogokrat ne vem, kam bom položil trudne kosti svojega žalostnega življenja. Tako mi potekajo dnevi, Iz dnevov se delajo tedni, tedni naraščajo v mesece, meseci pa v leta. Včasih bi me dobili v delu pri kakšnem kmetu. Pa le sa malo časa. Kmalu sem spet na cesti «ali pa kje v hladni senci temnega gozd a. Sredi temačnega in mračnega gozda sem 5e pekam najbolj miren, srečen in zadovoljen v svoji večni življenjski vlogi izgubljenega sina. Dobre kraje in vasi, pa tudi dobre ljudi zelo dobro poznam, še bolj pa slabe, Počasi plava moja barka skozi življenje in sam ljubi Bog v nebesih ve, kje in kdaj bo zavila v pristanišče. Pa j® bolj prav tako. Ce ne, bi vedno hodil žalosten mimo tistega kraja.,. Naj mi bo dovoljeno zapisati Je besedi Pravijo, da besede iničejo, zgie^ ' vlečejo. Vendar naj vaa moj zgled nikJ„ ne potegne ia Seboj. Zlasti mladini želim, bi ne zajadrala po mojih potih. Njej v gVa. rilo in v bodrilo ter v opomin aem najveS napisal tele besede. Potem pa še vam očetje in matera ena prijazno besedo. Znana vam je resnica: Vi mladosti pijanec, na starost — berač. Z de. janjem in z besedo vzbujajte otrokom veselje do dela. Nikar jim ne slikajte dela kot san« kelih grenkega trpljenja, pač pa kot vit zdravja in življenja. Učite jih spoštovati iu upoštevati vse stanove. Nikar ne mislite, da samo vaš stan ali poklic drži ves svet po. koncu. Ni dovolj, če otroku rečete samo: »Tole moraš storiti, tega pa ae smeš!« Pojasnite jim tudi, zakaj se morajo odločiti za to, k« je dobro in pravo, in Mikaj nasprotnega ae smejo storiti. Saj veste, kako otrok rad vpri-šuje: »Zakaj?« Naj tudi ve, zakaj da in zi< kaj ne. Posebno vas prosim in vam na srce polagam: V vsaki hiši bi morali imeti narožea vsaj en nabožen časopisi Ni zadosti sam« delo, češ delo te bo redilo in te bo preživ. Ijajo, potrebna, krvavo potrebna je tudi vzgoja srčne plemenitosti. Žalostno in pusto je v hiši, kjer ni nobenega branja. Zelo vei lik pripomoček za peft v življenje sta dobrs knjiga in dober časopis. Žalostno spričevalo za hišo je, če se starši hvalijo, češ pri nai pa ničesar na beremo. Svoje otroke vzgajajte v strahu božjem. Zakaj če jih bo moral vzgajati šele žapdat i bajonetom in sodnik z zaporom, bo ta vzgo. ja bore malo zalegla ali pa nič. Ko bi vi danes vedeli, kako je meni težko, ker me vedno tuja vrata po petah bi-jejo! Srečavam tudi ljudi, ki se i mrkimi očmi in s temnimi pogledi ozirajo za meno), Povsod zaničevan, povsod zasramovan... Ko bi vi vedeii in razumeli, kako to boli boli..i kako to peče, peče... Oh, not Kar se Janezek nauči, tega Ja' ue® ne zapusti. KONEC Pelje pri Kongresu Kristusu Kralja Sove postni ne bomo peli noben®. Pač p« bo aovoat to, de. bomo sredi slovesno kardinalov« male trikrat imeli ljudska petje. Ia aicer bomo vsi navzočni, vse ljudstvo, peli sa darovanj®: »Kraljevo inam'nj« krii stoji«; po povadigov&nja (ko veliki pevski zbor, sestavljen it nekako trideset zborov, odpoje Benedictua): »Pridi molit, o Kristjan!« — Po obhajilu dr. Carina himno: »Mogočno se dvigni!«, ki jo danes x navdušenjem poje vsa Slovenija. V kongresni knjižici je pripravljenih Se nekaj pesmi, da jih lahko pojemo, kadar bo treba. Gotovo bomo peli tudi »Povsod Boga!« — To bodo z nami peli tudi drugi narodi — vsak pač v > jem jezika, tako da so bo na Stadionu na način obnovil prvi binkoštnl praznik, ko a narodi iz najrazličnejših krajev sveta apostole »li-Sali govoriti vsak v svojem jeziku. Pri petih I i t» a I j a h Jesnsavega 8 r e a bomo peli tele tri odpeve: 1. Saj lepšo roš'ce nima svet, ko Jezus je, Marijin cvet; 2. Ti nelNsSke kljažo imaš — naša ljubljena Gosp«, Jo-8re« (da z nami še Marija potrka aa Jezusovo Sroe, in ga nam nakloni...); 8. Lo s a Jenasora hodimo! (Vsi trije odpevi so v znani sbirkš .»Enajst odpever sa pete litanije«. Dobe se r Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani po 4 din. Sv. Režnje Telo počastimo s prelepo staro: Glasu« »pojmo. Za blagoslov zapojemo priljubljeno Hribarjevo: V. lakramentu vse sladkosti; pred blagoslovom Se »Hvala večnemn Bogu!« Za konec »Povsod Boga!« Seveda naše najlepše, najprisrfaejse Marijina »Lep* si, rola Marija« gotovo ne pozabimo; o Marija, naša Kraljica!« bo tudi mogočno grmela. In brez Hladnikove »Prosvež® Srce, alafo!« w tudi težko šlo. Ti dve nedelji pred kongresom povsod pon« Ijajte te pesmi; prav posebno ša »Povsod »«S» in »Mogočno se dvigni!«, ki bo naša prava kongresna himna. , ..-h Pa tudi doma I Na polju, pri delu, povsod, )i» ^Da~bo naše »kupno petje zares mogočen il* vospev Kristus« Kralju in bo nam in tujim »« rodom segalo do srca, nam in njim srca pr-salo kakor ob zadnjem kongresu, ko so o 1* našega zbora in o našem ljudskem petju navuu Seno piaal! italijanski, francoski ia drugi naw» Pevski s bori, ki ee pripravljajo za petJ« " mali, bodo začeli. » skupnimi vajsmi , V nedeljo, 1«. t. m. bo vaja skupin* St Vid, Ježica, Črnuče, Smartia pad Sn,*rD®„iL ro v St. Vid« nad L j a fe I j * B ®; 'n j"^ ob B popoldne. — Isto nedeljo. 1«. t. za skupino: Vodice, Komendo, Kamni«, " . -Mengeš, G robije, Donrfale, Ib»» »kupna v«l» Mengša ob pol sedmih «v«Jer. (Nadaljevanje na prihodnji strani «P Važne zahteve jugoslovanskih kmetijskih zbornic Na zborovanju Kmetijskih zbornic v Belgradu je bila »prejeta obsežna resolucija, iz katere posnemamo: Zbornice zahtevajo revi-občinskih trošarin in prosijo, da se pred dovoljenje"1 novih trošarin MUtliši njih mnenje. Nadalje zahtevajo stvoritev rezerve v volni z odkupom od proizvajalcev, kar naj uredi posebna uredba. Ugotovi naj se že sedaj cena olja in z? žetev 1940, tako da se cene zvižajo. Pržava naj posreduje «a boljše cene pšenice, Jivine in sadja. Na državnih železnicah naj ee da papusi 75% za prevoz živil v pasivne kraje. Pohiti naj se z graditvijo silosov v državi. Zbornice predlagajo izdelavo gospodarskega načrta za dvig vsega narodnega gospodarstva, ki naj na prvem mestu upoiteva potrebe našega kmetijstva. Zato je potrebna tudi gospodarska organizacija' kmeta, kateri naj pomaga država. Zbornice žele čim tesnejše sodelovanje e dragimi kmetijskimi organizacijami. Država naj sodeluje pri proizvodnji tovarniških predmetov, katere kmet potrebuj?. Kmetijske zbornice same bodo uvedle korak« za zadružno proizvodnjo modre galice. Po- • novno jc treba proučiti vprašanji kmetijskaga g kredita, zlasti pa njegove bodočnosti. j NOVi GROBOVI n Naj smisli, kdor slepote ljubi svet»... V Hrastniku je umrl ravnatelj v1 p. Fric Bur-ger. — V Hudljužni na Goriškem |e preminul 84 fetni trgovec Simon KeJmperle. — V "Zaloga' pri Cerkfjati ha Gdt&njBfceffi je odšel' po večno plačilo župnik v p. Jernej Kovif . — Na Viču so pokopali uradnika bariske uprave Ivana Mlinariča. — V Gornjem gradu je izdihnil svojo dužo davčni upravitelj v p. Frarijo Kranjc. — V Celju so djali v grob Josipino ? pot devetih avažer skupna vaja sa abora ™«ije Loke ia SmarJima pri Kranju. Te dni zbori vse dobro ponovite, da pojde *■]« gladkeje in hitreje od rok! Ce kateri zbor "f0"* za kako skladbo dovolj aot, saj »poroči Klavnemu pevovOdjul Vsi pevovodje in pevci lekreoo popravljeni! «« veselo svidenje! Del resolucije je posvečen vprašanju na-»elitve in izrabe v Bosni in Hercegovini, nadalje vprašanju našega sladkornega gospodarstva. Tu smatrajo, da je treba že sedaj urediti vprašanje cen sladkorne repe. Zahtevajo preiskavo, kako je prišlo do sedanjega stanja v sladkornem gospodarstvu. Resolucije se nato bavijo z vprašanji proizvodnje industrijskih rastlin Ln svilarstva v vardarski banovini. Ker dim borskih rudnikov škoduje kmetijstvu, zahtevajo zbornice odreditev posebne neodvisne komisije, ki naj bi v juliju ocenila škodo. Monopolska uprava naj preskrbi zadostno preskrbo soli kmetijskemu prebivalstvu. V tarifnem odboru ima. vsaka kmetijska zbornica »vojega odposlanca. Uredba o kmetijskih zbornicah naj se izpremeni tako, da bodo morali uradi vedno pred uveljavljenjem uredb in odlokov vprašati za mnenje kmetijske zbornice. Dopolnijo naj te uredbe o osnovanju okrajnih kmetijskih odborov, tako da je vsak zbornični svetnik član okrajnega kmetijskega odbora v uvojem okraju. Končno je bilo na sestanku sklenjeno, da se osnuje Zveza kmetijskih zbornic s sedežem v Belgradu, Ustanovna skitp-Ičina Zveze kmetijskih zbornic bo 16. avgusta !939. RADIO LJUBLJANA IB^II I ........."L I ..... I ■■.■■[■■II ...... .« I.,U.1» Četrtek, 13. julija: 20. Slovenščina za Slovence — 20.15 Koncert. — ICetek. 14. julija: ».SO Zanimivosti ©izseljencih — 20.30 Večer jugoslovanske glasbe. — Sobota; 15. julija: 18 Za delopust t- 19.30 Beseda h jkongrosii Kristusa Kraija — 20 O znuanji politiki. — Nedelja, 16. julija: 9.45 Vrski govor — 10 Prenos cerkvene glasbe iz stolnice — 17 Kmet. ura: Kmetova samopomoč — njegova rešitev — 17 30 Zbor Narodne čitalnice iz Šiške. — Ponedeljek, 17. julija: 19.30 Zanimivosti — 20 Pesmice o vandranju — 20.10 Gospodarska socijain? slika Slov. krajine — 20.30 Pevski koncert gdč. Valerije Heybalove. — Torek, ia julija :19.30 Deset minut zabave — 20 Smetana: Prodana nevesta — 20.30 lz opernega, zaklada. — Sreda, 19. julija: 18.30 Mladinska ura: Vremenska hišica — 20.10 Freske v blejski župni cerkvi — 20.30 Pevski zbor Prosv društva Kranj soficHrov radion P^e&h Zrj« ir RADIOM B£UNa| '"' ZA DOBRO VOLJO ,. Krjale je bil znan berač v okolišu. Nekoč je srečal na ceeti nekega skopuha ter ga jel z vso igovornostjo 'prositi za dar. Ker je skepuh z loko v žep, ie imel Krjale ie ved poguma; •••O, gospod, naj vas sreča rse dni življenja zasleduje in — — « skopuh je potegnil iz žepa robec, da «i očedi nos ter šel dalje — — _ »in naj vw nikoli ne doseže.« Sprejem miadeoiiev v inženirsko in artilerijsko podčastniško eolo v starosti od 18—21 let. Vsa tozadevna pojasnila dobite ustno ali pismeno pri Koncesionirana pisarna Franc Per, kapetan v p;, Ljubljana, Maistrova ulica 14. Za pismeni odgovor priložite koTek za 6 din. LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI sadrugn s neomejenim jamstvom t UbMIssi. illlillfefi cesta i v lastni palači obrestuje hranilne vlog® Nove in stare ki so v celoti vsak čas izpiačljive obrestuje po prpti odpovedi po 57. ^nrtMnUUBc dne 12. julija 193& Stev, 28, * Mali oglasnik i t m« 5 Naročniki »Domoljuba« plačajo M""0 Vsaka drobna vrstica ali „,. prostor vel*, « f» .'^"ridelk. ali Ufejo poslov oziroma polov.co, ako kupuieio kmet.,sk« potrebščin« ah proda,aiosvo^ P ^ M plažtt|S aapret obrtniki pomočnikov ali vaiencev ia narob«. .................,.. Pssnemafnik kompleten. večji, prodam. Naslov v upravi »Domoljuba« St. 11.158. Usnje domačega Izdelka nudi najugodneje obrtnikom ln kmetovalcem Lavrlč. usnjarna, fit Vid prt Stični, Vsaki osebi • družini nudimo stalen nasiuJek doma. • PUlte: A nos, Maribor. Soške obleke perilo tn vsa oblačila po priznano nizkih oenah »I nabavite pri Preakerju, Sv. Petra S«, Ljubljana. Posestvi prodam. Jože KlopčIS, Zabukovje St. 36, Sevnica ob Savi. " Fant močan, nekadilec, vajen konj ln kmetskega dela, dobi službo * dobro plačo. Anton Novak. Stepanja vas 25, LJubljana. Dve kravi prav dobri mlekarlet, prodam, ZaloSka cesta St. 80b, LJubljana — Moste. Gepeij naprodaj. Cuzak, Sa-dlnja vas. p. Dobrunje pri LJubljani. Kravo a prvim teletom, prodam. Stranska vas 4, p. Dobrova. Krava b tretjim teličkom, naprodaj. Kožarje St. S. Stanovanjsko hišo g sadnim vrtom na deželi, eno uro od Tržiča, prodam takoj. Informacijo v trgovini In-dlhar, Tržič. Figi Sganjckuho, sopet na zalogi. - Pogačnik Fran, LJubljana, Tyr-fieva (Dunajska) c. »S Posestvo prodam skupaj aH samo hlSo % vrtom, njivo ln gozdom. Poizvedbe pr!: Alojz Orel, gostilna. p. Zagradec na Dolenjskem. Dekleta pozorl SS Šivalnih strojev konkur*nega nakup«, več otroških vozičkov, koles ln vsakoVrstnth drugih predmetov prav poceni naprodaj pri »PROMET«, nasproti krl-ževniske cerkve. — Tudi ob nedeljah dopoldne na ogled. 1889 kg lepe sive lide semenske, prodam. Cena po dogovoru. Mihu Pestotnik, Kostanj, p. Šmartno v Tuhinja. Hlapca mlajšega, ki Ima veselje do sadjarstva ln vinarstva, sprejmem. — Janko Perle, Svlbno, p. Kadeče pri Zidanem mostu. Pastirja sprejmem takoj. Janes Petcrca, Dev. Marija v Polju 3, pri Ljubljani. Hlapca kmečkega fanta, takoj sprejmem. — Naslov v upravi »Domoljuba« pod St. 10.887. Pastirja nad 11 let starega, takoj sprejmem. Cerna, Kožarje 25. p. Dobrova pri LJubljani. Deklic« 14 do 18 let staro za k otrokom ln druga dela, potrebujem takoj. — Zglasito ee prt: Sona Viktor, Novo mesto. Hlape* sa vsa kmetska dela, takoj sprejmem. Vodnikova 4!„ 60, Ljubljana 7. Vajenca in pomočnika dobrega, sprejmem.. —-Grilc, Novo mesto. Hlapca poštenega, sprejmem. PlaCa 260 do 300 din. Lavrica ftt. 1, Vajenca takoj sprejmem. Frano Toman, krojač. Lesc« St. 15. Kolesa najboljša kupite najceneje pri tvrdkl Plevel v Preski p. Medvode. Dva šivalna stroja čevljarski levoročnl ln ženski pogrezljlv, ako-raj r.ova, naprodaj. — Cena 2300 din. Klades-na ulica it. X. Hlapci za poljska dela. sprejmem. Ivan Ooljar, Linhartova ulica 30. Hlapu ■sa vaa. kmečka dela —• sprejmem. Frano Hočevar, Zg. HruSlca prt Ljubljani. radi pomanjkanja prostora. Popit. Log pri BrszovlcL Izvrsten Iskal blizu cerkve, primeren za trgovino aH kako obrt, oddarn v rmjem. Lokal se nahaja v Društvenem domu. Naslov v upravi »Domoljuba« pod St 10.»80. Vajenca za pečarsko obrt, takoj sprejmem. KuSar, J«-žica pri LJubljani. Fmtfel Kadar mislite kupiti novo obleko, klobuk, srajce, nogavice, kravate — premislite dobro kam boste šli . . . Ne bo Vam žal, ako si ogledate zalogo gornjih predmetov; prav posebno Vas bodo pa zanimali novodobni tt&S^Ml in nadomestni delil A. trgovina z mešanim blagom TREBN)E na Dolenjskem Mirko je prišel k teti na obisk. Ko je sedel za mizo, jc nož obrisal v namizni prt. »Mirko, Mirko,« ga je teta pokarala, »ali doto« tudi taka delaš?« • »O nc, doma nimamo takšnih umazanih no-Sev,« je odvrnil Mirko. Črni gaber kupim za takoj sli im posek pozimi. Plačilo takoj. tuili pred posekom. Ponudbe jo potrebno poslati takoj ua upravo »Domoljuba« pod številko 10392 Dobro -domačo pijačo bret dodatka pravega sadjevca naredite z iz drogerije tvs« Kane, Ljubljana, Nebotičnik Zavoj Din 20'—, pošlaina posebej. . Janei tn Lojze sta ee oprla, nato pa stepla. Janez je ležal na Lojzu ter ga obdelava) e pestjo. »Ali prekličeš?« — »Ne,« pravi Lojze odločno Janez go jo bunkal dalje. Cez nekaj časa: »Ali zdaj prekličeS?« — »Ne,« ee je glasil trdovraten odgovor. — Janez: »Potem pa menjajva. da bom jaz spodaj, a ti zgoraj, jaz sem namreč že od dežja premočen na hrbtu.« I '■■■- 'T Pod p ■ sani Intihar Franc, posest, iz Štruk-ljeve vasi, St. 9, preklicujem besede, ki sem jih vsled napačne informacije govoril o pokojnem Jožetu Zadnik, sod. služilelju v Vel. Laščah St. 17, kot neresnične, ter se zahvaljujem niegovi zeni Frančiški Zadnik, da je odstopila od tožbe, Strukljeva vas, dne 18 junija 1939 Intihar Frane. Kje pojedo največ sira? Največ aira pojedo gotovo prebivalci one države kjer izdelajo največ sira. Ta država Is bvica. lam pojedo toliko sira, da odpade ua reškega prebivalca 15 kg sira letno Nov retfiSai prsfek »BEDIN« M prašiču. — Vsak kmetovalec »i lahko hitro io * malimi stroški iredi svoje prašiče. Zadostuje ie 1 zavitek za 1 [ po pošti 12 din, 8 za v. pošti 80 din. JGlmt ttuje ie 1 zavitek z« 1 praSžč* ter slane i „., .o g la„. p« postj 24 djn ".Sdk Mnogo eabvalnih pisem. " Z našo umetno esenco Mostin ti lahko vsakdo z malimi stroški pripravi izborno, obstojno ln zdravo domačo pijačo. Cena 1 stekl. »a 150 litrov din 20"-, po poŠti din 85'—, 2 steklenic! po pošti «v 8 steklenice po poŠti din 75'—. Pazite pravi R^jJ In Mojtin s« dobi samo s gornjo sliko. ™ Prodaja iraprijs S«k. MefeSJaaa, Ztdonkj^ Ko »o j« Cavnar po teik! bolezni nokoiikj savedel, eo mu dajali hrane le po eno tž^ Nevoljen zaradi tako majhne količine, <« je. » »koailu« obrnil do strežnice: »Zdaj bi pa rM mak) bral, prinesite mi eno pisemsko znamk« I* starega pokopališča 8». Kij. Stota {ter nova spomenik«) « aliki ceni dobite dokler t«jt »«!og* pri kamnoseku Rvttovca mmi§ pskepaliMe St. Kril, Ljiilju* Mehme (na pUicijO: »Moj Mianee tol |e » grozil, dt 5« M o« bito moj« žene v «cfeL ti me preniik«iSS5 Jpi4' H* še \t> moj* žena iz sobe.« " Mleriilnice čistilniki, s!«® reznice, Deering kosilDice, mlini in stiskalnic« a sadje, vsi drugI-kmetijski stroji in orodje, vas » rantlrano, v veilki izberi po nizkih cenah v železnia FR. STMPKCA, Ljubljsna. Otspomlik«^ Berflinc j* pozno zvetief prilet«! n» polic«!«' »Gospodje, jjofipodjti, okradett setr. bil ia K« za 46 predmetov.« Komisar; »Le po£asi, v«e mora zsp«"* Koliko izmed teh 46 predmetov ps •« «P°» ujate?« Berginc: »Vseh, bilo je namreč 45 domit a škatlja.« GONILNI JERMINS, ŽAGI ter vse NUNSKI M7«ESi{!Nfi I dobite pri j BRCAR & CO, LpSMiana Kolodvorska 35. »Domoljub: stane 88 din ia eelo leto. sa inozemstvo 60 <11» _ i. I i! ^amacije P. »prav . OgUsi s. op_ , jc T »Jretfttiii. i»lt Eoiltsk. - Z« Ingosls^asN iUkarao: Jol« KramMi«, Renkovei. Komaj 5 in pol lela je 1>'I° Veroniki, pa jo je io nebeški vrtnar P« svoj nebeški vrt. r« »Domoljuba«, naročnino, Jn,"°''Ji( in oprave: 40 04. 8»4ajatclj: dr,