88. Številko. i iniMM y torcft II uprtio BZ3. Leto LUI. lebaj« ruk du popoldne, iint«M aedelie U li do 9 petit vrst i l D, od 10—15 petit vrst i 1 O 50 p, večji inseratt petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici peti: vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; Žeoitae ponudbe beseda 75 p. Popast le pri naročilih od 11 objav naprej. «- Inseratal davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se orfloli znamka za odgovor. Prmvnutvo „Ilov. Naroda' ta »Karodaa tiskarna*1 Saaflava ollca it 8, pritlično, — Telefon tU 30«. Uredništvo „aiov. X arodt" Kaafiova eiloa st 8, L aadetrople Telefon stev. 34. aapaee sprejeme le podi»ta»ae im sad osi« o frsmkovsme. *er Rokopisov so no oralo. M W^ Posam9Sfi3 Številka: v Jugoslaviji vse dni po Oln t«— v inozemstvu navadna cl*il Din lf nadeli« Din 1*29 PoStnlna platana v gotovini. »Slovenski Narod* velja: v JtmositTiJi V Inozemstvo v Ljubljani po po';:! 12 mesecev...... Din 120-— Din 144*— Din 216 — 60 — > 72 — , 108- - *» . ...... 30 — 9 36*— . 54— . 10-- „ 12'- . 18'- Pri morebitnem poviSaniu se ima daljša naročnina doplačati. Novl naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno po nakaznici. Na samo pismena naročila brez poslatve denaria s? ne moremo ozirati. Pooštrenje notranje krize. Pogajanja, ki so se vršila med radikalno stranko In opozicijonalnim blokom prejšnji teden v Zagrebu, so potekala tako optimistično, da so se predstavljala kot resna politična akcija za razrešitev notranje državne krize. Sedaj pa, ko so se zaznale potankosti postavljenih zahtev in je dana možnost pretehtati njihovo politično in nacijonalno daleko-sežnost, je zazijala tako velika špranja, da se nam vidi naša notranja kriza zelo, zelo poostrena. V glavnem so pogajanja pokazala sledečo sliko: opozicijonalni blok je postavil gotove začasne zahteve, kakor izprememba sedanjega režima, ohranitev zagrebške in ljubljanske pokraiin-ske oblasti, banska Čast zagrebškega pokrajinskega namestnika. Šele po neki prehodni dobi, v kateri bi radikalna stranka sama vladala in dokazala, da hoče vstrajati na poti sporazumne politike, bi opozicionalni blok pristopil k definitivnim pogajanjem in navedel svoje programatične točke glede revizije ustave itd. Tudi glede Bosne m Dalmacije je Radić izrekel neke želje, toda v čem obstojajo, ni znano. To je v bistvu povedal opozicijonalni blok radikalnim zastopnikom. — Značilno je, kako je tekom pogajanj molčal tisk radikalne stranke fn samo registriral izjave in poročila. Znamenje je, da je radikalna stranka iskala samo informacije in da si je ohranila popolnoma proste roke glede sprejetja ali odklonitve Ra diče vin zahtev. Sedaj je o tem razpravljala in ni čudno, ako so poročila o stališču radikalnih voditeljev napram Radičevim zahtevam skrajno pesimistična. Ti so namreč upravičeno pričakovali, da bo opozicijonalni blok toli pameten, da bo predložil popoln načrt svojih političnih stremljenj. Mesto tega je radikalni stranki serviral sporazum, ki je zanjo deloma ponižujoč (v točki glede prehodne dobe, v kateri naj dokaže svojo trdno voljo za sporazum s Hrvati), deloma pa skriva v sebi nevarnost, da bi bila pri bodočih definitivnih pogajanjih izigrana od opozicijonalnega bloka z negotovimi ekstremnimi zahtevami. V politiki, kjer se zastopajo načela in trdna prepričanja, ni mesta za take dvoumnosti, kakor jih je postavil opozicijonalni blok. Kako bi mogla radikalna stranka zagovarjati tako politiko negotovega vezanja na negotova bodoča pogajanja pred narodom, pred lastnimi pristaši, pred narodno skupščino? V tem oziru odobravamo korak radikalnega poslanskega kluba, ki je sklenil prekiniti pogajanja z Radićem in pustiti, da se v narodnem parlamentu, v veliki notranjepolitični debati razčistijo strankarske razmere in narodne sile in da bodo nevarnosti ene ali druge koalicije izpametovale zastopnike opozicijonalnega bloka in zagovornike politike jake roke. Kadar gre za revizijo ustave, je politika skritih vizirjev napačna. Treba jo je a limine odkloniti. Opozicijonalni blok naj nastopi odprto, odkritosrčno, brez vsake mahinacije. Jasno naj pove, kaj zahteva, kaj mu ni v ustavi prav. Samo na taki podlagi so pogajanja mogoča in bo tudi javnost podpirala politiko narodnega sporazuma. Vse drugo se zdi kot trgovsko mešetarenje, v katero ne more privoliti stranka, ki nosi odgovornost pred narodom in državo. Končno je treba vedeti, da gre sedaj kvečjemu za revizijo ustave, ne pa za donošenje kake popolnoma nove ustavne oblike. Opozicijonalni blok bi se lahko zavedal, da sme računati na uspeh samo, ako upošteva realno moč tistih sil, ki so za ohranitev sedanje ustave, in ako temu primerno pristane v kompromis s sedanjo ustavo, ki pa mora biti izdelana v tem smislu, da se zahteve federalističnih in avtonomistič-nih teženj približajo Vidovdanski ustavi, ne pa narobe. Razplet krize prinesejo prihodnji dnevi, ko se v narodni skupščini vname debata o sedanjem položaju in ko bodo zastopniki jugoslovenskega naroda izrekli svoje mnenje m zavzeli stališča. Tedaj bodo številčni parlamentarni odnosi odredili edino pravilno pot iz sedanjega položaja. Mi smo parlamentarna država s točnimi ustavnimi zakoni. Kdor hoče kaj doseči, mora računati s parlamentarnimi silami ter z možnimi koalicijami. Spretnost opoziciionalne in vsake druge politike pa bi morala obstojati v tem, da se doseže koalicijo, v kateri sama sodeluje. Motijo se zastopniki opozicijonalnega bloka, ako mislijo, da je njihova demagogija jačja, kakor pa vlada, ki se bo opirala na ustavne zakone in pooblastilo narodne skupščine. Taka vlada bo imela za seboj veČino naroda, vse patri-jotične kroge, javno oblast. Odzvala se bo, če potreba, kruto in neusmiljeno, visokemu zaupanju, ker bo Črpala svoje poslanstvo od edino upravičenega foruma: od narodne skupščine. Opozicijonalni blok računa s svojimi masami, ki pa so v naši državi v manjšini. Ne upošteva realnih sil v parlamentu in državi. Če bi bilo kaj vestnosti v njem, bi ne stavil tako neopredeljenih zahtev, kakor jih je predložil pretekli teden radikalni stranki. Radicevska prireditev v Zagrebu. RADIČ NE GRE V BEOGRAD. — DVOMLJIVA POHVALA KLERIKALCEV. — RADICEVE LEKCIJE EVROPI. KI JE NEUMNA. SAMO RADIČ JE PAMETEN! — RADIČ POJE SLAVO NEMCEM, KATERIM PRISEGA ZVESTOBO DO ZADNJEGA DIHA! — GR02NJE BEOGRADU. — RADIČ PRETI RAZ- GNATI PARLAMENT. — Zagreb, 16. aprila. (Izv.) Že tekom sobote zjutraj so prispeli v Zagreb iz vseh krajev polnoštevilno novoizvoljeni poslanci HRSS. V petih ožjih odborih so dopoldne razmotrivali politično situacijo, na kar so v soboto ob 16. imeli plenarni sestanek. Plenum je popolnoma odobril dosedanjo politično taktiko vodstva HRSS. Včeraj, v nedeljo, pa so zagrebške ulice že ob zgodnjih urah oživele, od vseh krajev iz bližnje in daljne okolice so prihajale goste množice hrvatskih kmetov, na čelu konjeniki s hrvatskimi republikanskimi zastavami. Kljub dežju so se te množice valile na veliki pašnik Borovnaja. Ta pašnik, ki meri v premeru okoli 140 m, so kmetje popolnoma zasedli. Na pašniku je bilo mestoma ogromno blata. Na sredi pašnika je bila postavljena govorniška tribuna, okrašena in ovita z zelenjem. Na sredi tribune je vihrala velika hrvatska zastava z ogromnim napisom: »Republika miru in dela! Narod naj sebi sam vlada!«... Okoli pašnika so postavili krčmar-jl, kavamarji in prodajalci svoje Šatore. Koliko je bilo na skupščini selSa-kov, se ne more točno preceniti Bilo jih je na tisoče in tisoče. Ogromna masa. Kmetje so na skupščino prihajali v velikih sprevodih. Na skupščini je bilo okoli 200 zastav, več sto konjenikov m tri godbe. Veliko povorko, ki je prihajala z državnega kolodvora, je na Akademskem trgu z balkona palače vojnega bogatina Prpića pozdravil Radić sam. Nekoliko pred 11. uro je na skupščino prispel Stjepan Radić v spremstvu svoje soproge. Podpredsednik HRSS dr. Vladimir Maček je otvorfl zborovanje s kratkim pozdravnim govorom. Za njim je takoj povzel besedo Stjepan Radić, viharno pozdravljen od kmetske množice, ki stoji popolnoma pod Radićevo sugestijo. Radićev govor je bil v celoti drzen, zbadljiv in deloma tudi zelo razžalifv za radikalno stranko. Stjepan Radić je med drugim izvajal: Pašlć Je sedaj spoznal, da sedi v Zagrebu Stjepan Radić kot pravi zastopv nik hrvatskega naroda, spoznati pa bo moral tudi, da obstoja poteg hrvatskega naroda Se nekaj višjega. Pred osmimi dnevi je HRSS sporočila Beogradu, da naj zna, da se nad hrvatskim narodom ne bo dalo vladati s silo. Ljuba Jovanović, ta mozeg radikalne stranke, je našim odposlancem izjavil: Mi nismo krivi, osobito ne jaz. Mi smo vedeli, da obstoja Hrvatska, ki noče zapraviti svojega imena in svojih tradicij. K nam so dospeli vaš T r u m-b i ć, Drinković, (ironično) S t o -dlaka (prav Smodlaka), Tomi je-novic in drugi, ki so nam trdili, da nočejo biti Hrvatje nego Srbohr-vatje, JugoslovenL Mi smo to sprejeli, a sedaj ne moremo nazaj. On (Ljuba Jovanovifc) »e sicer pameten človek, toda »političen magarac«. Mi smo tolikokrat jasno povedali, kaj hočemo, napisali in podpisali smo in dali vedeti, kakšne so naše zahteve, na kakšen način je mogoč sporazum. Radikalom smo dali podpisati obvezo, da se v nobenem slučaju ne sme rabiti sila, marveč da Je treba delovat! za sporazum. Kakor hitro so radikali to podpisali, pa že so se začeti kesati. Dokument o ročkah sporazuma ie Pašidj vtaknil v žep, pokazal ga Je samo dvojici aH trojici. Beogradski samodržci se bodo morali prepričati, da smo Hrvatje kulturen narod. Z radikali smo se razgovarjali o Bosni. Cim se je ta stvar pričela razpravljati, so oni takoj bili vznemirjeni. Opozorili smo na 190.000 muslimanskih republikancev, katere vodi dr. Spaho, ki je obljubil m sklenil, da gre poprej v Zagreb nego v Beograd. Na muslimanski strani je, da se drže svojih oblfub. Za sedaj oni gredo v Beograd, ker smo se tako sporazumeli. Toda pri prvi priliki jim je naročeno, da morajo zapustiti hotele in skupščinske sedeže. Spaho in še eden sta samo napol, 16 njih pa so odkriti Hrvatje. Ce bodo muslimani vodili hrvatsko politiko, bo to zanje rešitev. Cim pa se v tem oziru spozabijo, bo to zanje njih propast. Res sijajno pa se je držal dr. Korošec Ko je opazil, da smo ml hrvatski republikanci v položaju« da pridemo ▼ njih zemljo, da moremo organizirati slovenski narod ne kot svo?e tlačene in sluge, marveč kot svoboden slovenski narod, tedaj se je sam oprijel tega posla. Zato kličem: »Živel Korošec! 2lvel slovenski narod!« (Med veliko maso so nastali oduševljeni vskliki: »Živeli Slovenci! Živela slovenska republika!«) O splošnem mednarodnem položaju v Evropi je Radić izvajal: Nikdar Evropa ni bila tako neumna, kakor sedaj. Nikdar ni bila tako glupa in bedasta kakor sedaj. Italijani so pametni, ker so okretni, toda niso modri. Francozi so naobraženi, pa niso modri, če bi bili modri, bi se ne tolkli v Ruhru. Modri in pametni so Nemci in Rusi! Kakršnokoli vlado imajo Rusi, oni so naši in mi Hrvatje srr.o njihovi. Nemški narod je najdejavnejši narod na svetu. Veliki nemški narod bo imel mali hrvatski narod od sedaj da!:e ob svoji strani do zadnjega diha. Nemški narod pa ne sme pozabiti nikdar na pravice malih narodov, ne sme nikdar postati samodržec Kakor hitro se spozabi, bo veliki nemški narod dohitela ista usoda kakor Viljema, ki je hotel popaziti malo Belg'jo. Kakor hitro bo ta velik! nemški narod sprejet v Društvo narodov, naj skuša prepričati Evropo, da je hrvatski narod kulturen narod, da je Zagreb evropska kulturna prestolica, kjer sta bila izvoljena dva republikanca. Govoreč o hrvatski zajednici, je Radić pripomnil: Hrvatska zajednica je — »lovor grana« na republikanskem steblu. Zajednica zna, da je za hrvatsko republiko 200.000 Hrvatov, zna. da so bile žene in deca batiniane, znati pa je treba tudi, da proti hrvatskemu narodu ne more nikdo nastopiti s silo, niti kraljeva vojska z bajoneti. V sedanjih prilikah sporazum n! lahek. Mi se ne moremo odreči republik! ter nam ah postati kraljevi panduri Ne moremo se odreči naši državi ter postati kaka pokrajina, kateri bi vladal na čelu kak »trotrjič« ali »tutlek«. Sporazum s srbskim narodom nI težak. Z njim se hočemo sporazumeti Toda v Beogradu se Je ugnezdlla etn-carsko - bankarska banda, okori 50 fa-milij, ki nam preti s silo. Mi smo jtm sporočili, če nam pošljete orjunce v naše selo, se iz sela ne vrne niti eden, Ce nam pošljete vojsko, imamo tudi zanjo medicino, toda m! nočemo povedati nje Imena. Beogradski samodržci so kakor frankovci. Prevarili so Evropo, kakor so prevarili srbski narod. Ustvarjena je drŽava, ne da bi nas bfla Evropa za to vprašala. Ml to državno ozemlje priznamo, ker Je to za nas koristno. Delati pa hočemo na to, da v Beograd na vodilna mesta pridejo ljudje, ki ne bodo padali na kolena pred cincarji in bankirji Mi smo pokazali, da se lahko razgovarjamo in pogajamo z ono srbsko stranko, ki ima večino, toda poudariti moramo, da vse, kar je hrvatsko, to je naše. Za enkrat ne gremo v Beograd! Mi smo hoteli sporazum in za tem takoj nove volitve. Ko pa so radikali čuli o volitvah, spreletela jih je mrzlica, kajti blagajne so prazne, a bajoneti nezanesljivi. Za nas so bile prve volitve mali manever, druge srednji manever, a tretje volitve bodo veliki manever. Ko pofdemo v tretjič v volitve, postavimo naše kandidature od Subotice do Prilepa in od Maribora do Kotora. Da- A. E. W. Mason: KLIC NA POMOČ. 'Roman. Cula je, kako so se vrata odprla in spet zaprla. Nato so se stopinje približale oboku. Zavesa se je odprla in obe ženski sta stali pred njo — debela Adela Rossignol s svojimi rdečimi lasmi, s surovim pogledom v modri obleki in služkinja s svojimi bledimi, odurnimi potezami. Služkinja je clržala Celijin beli plašč. Torej nista imeli namena, umoriti jo. Menili sta jo odvesti. In žarek upanja je posvetil v dekletovo srce. Če tudi so se bile njene iluzije zrušile, se je vendar oklepala življenja z vso strastjo svoje mlade duše. Obe ženski sta stali in jo gledali, nato pa se je Adela Rossicmol začela smejati. Vawquier se je približala dekletu in Celija je za trenotek upala, da jo bosta oprostili, toda odvezala je sarno vrv, ki jo je držala privezano k stebru in k visokemu stolu. »MademoiseHe ml bo že oprostita, da se smejem,« je uljudno dejala Adela Rossignol. »V resnici, za brhko mlado damo izgleda ma-demoiselle presmešno.« Dvignila je dekle in jo sunkoma porinila v salon. Videla je celo ljubko sobo, toda tam pod oknom je ležalo nekaj strašno mirno in tiho. Celija je držala glavo proč obrnjena Toda le- žalo je tam, in čeprav je ležalo, sta se obe ženski nepretrgoma smejali in zbijali Šale, Adela Rossignol mrzlično, Helena Vauauier pa s pravim veseljem, kar je bilo videti strašno. »Prosim gospodično, da ne posluša, kar govori Adela,« je vzkliknila Helena. In začela je posnemati na afektiran in ekstravaganten način govorico nrodajalke v trgovini. »Made-moiselle ni nikoli izgledala tako očarujoče. Ta stil je zadnja beseda fasone, chic, ki je na višku. Sicer pa mademoiseHe razume, da ta obleka ni za to, da bi igrali klavir. Niti ni za plesno dvorano. Človek takoj vidi, da bi bilo plesanje v njej težavno. Tudi m napravljena, da bi se v njej mnoso pogovarjali. To je kostum za mirno premišljevanje. Toda zagotavljam mademoiseHe. da se ta stil najboli priporoča iz krogov zločincev za srčkane mlade dame, ki so ljubljenke starih, bogati gospa.« Ves ženski gnev napram Celiji, ki se je skriva! skozi mesece pod krinko ponižnosti, je sedaj vzplamtel in visoko plapolal. Helena Je pomagala Adeli in vrgli sta Celijo na zofo z obrazom navzdol. Njen obraz je padel na blazino na enem konru fn niene no^n na Marino na drugem koncu. Komaj je dihala in v prsih jo je bolelo. Helena Vauquier jo je gledala en trenotek prav hudobno, nato pa je dejala divje: »Dn. leži mimo in premišljaj, mala neum-nica! Ali je bilo pametno, da si prišla sem in izpodrinila Heleno Vauquier? Ali ne bi bilo bolje, če bi bila ostala na Montmartreu in tam plesala? Ali so fine obleke, lepi klobuki in dobre večerje vredne te cene? Stavi si sama ta vprašanja, draga mala prijateljica!« Primaknila si je stol k Celiji in udobno sedla nanj. »Povedala vam bom. kaj storimo z vami, mademoiseHe Celija. Adela Rossignol in prijazni gentleman, gospod Wethermill, vas vzameta s seboj. Veselilo vas bo, da greste z njima, dragica, kaj ne? Saj ljubite gospoda We-thermilla, kaj ne? O, ne bodo vas dolgo vlačili s seboj, da bi se morda vsled tega utrudili. Nikar se ne bojte! Toda nazaj ne boste prišli, mademoiseHe Celija. Ne: preveč ste videli to noč. In vsakdo bo mislil, da je mademoiseHe Celija pomagala umoriti in oropati svojo do-brotnico. Jasno je, da bodo nekoga sumničili; in zalcaj ne bi tebe, punček?« Celija se ni zganila. Skušala si je predstavljati, da se ni zgodil zločin in da ni ležalo mrtvo truplo ob steni. Tedaj pa je čula, da so v sob! zgorai šiloma premaknili posteča z njenega navadnega mesta. Tudi obe ženski sta to slišali in se spogledali ; »Moral bi poerledati v safe,« je dejala Vau-jCiMier. »Idi in poglej, kaj dela.« * In Adela Rosignol je tekla iz obe. Ko je odšla, je Vauqorier stopila k vratom, jih počasi zaprla, poslušala in prišla nazaj. Sklonila se je. »MademoiseHe Celfja,« je dejala z milim, nežnim glasom, ki je dekle bolj preplašil nego surov ton, »samo ena malenkost se ne sklada z vašo zunanjostjo, mala stvarca slabega okusa, če hočete mademoiseHe oprostiti ubogi služkinji ta izraz. Nisem tegra omenila pred Adelo Rossignol: tako stroga je v svoji kritiki, kaj ne? Sedaj pa, ko sva sami, si bom dovolila vzeti te dijamantne uhane, ki gledajo izpod šala malo preočitno v tem položaju. Zbadali bi tatove v oči. Ali mi, mademoiseHe, dovolite, da jih snamem?« Prijela jo je za vrat in jo dvignila. Porinila je šal okoli Celijine p:Iave na stran. Celija se je začela divje in krčevito premetavati. Brcala Je in tolkla in začulo se je, kot bi se nekaj strgalo. Zaponka enega njenih čevljev se je ujela v fino svilo blazine in jo preparala. Helena Vauquier je pustila, da je padla. Segla je z roko v svoj žep in potegnila iz nje aluminijevo steklenico, isto steklenico, katero je Lemerre pozneje pobral v spalnici v Ženevi. Celija jo je gledala z grozo. Videla je, kako se steklenica sveti v luči. Kar streslo jo je. Čutila je, da pride nekaj strašnega. Helena je odvila zamašek in se zabavno nasmejala. Stran 2. »SLO V EN S K ! NAROD« d n e 17. aprila 1923. štev. SS nes je tod! politika modernejša Monarhija je star plug, republika moderen. Še enkrat sporočamo, da je še čas skleniti sporazum!« Na mase je Radičev govor vplival sugestivno. Po govoru je nastal pravi vihar vsklikov. Za Radićem so se zborovalcem predstavljali novoizvoljeni poslanci, posebno oni iz Dalmacije, Srema in Bosne. Hrvatske kmete je pozdravil tudi na Radićevem programu izvoljeni srem-ski Nemec Jakob Schoblacher, na-glašujoč, da se sremskl Nemci z iskrenim srcem bratimijo s hrvatskim narodom in da se pridružujejo hrvatskemu •kolu«, v katerem hočejo ostati in ▼strujati do zadnjega V imenu hrvatske »ajednice je pozdravil zbor bivši Župan dr. S r k u 1 j. Oovorila sta še poslanca S t u p a r i ć in Predavec, na kar je Stjepan Radić imel zaključno besedo. Radić je omenil, da so v punktaci-jah navedene točne točke, ki imajo biti predpogoj in podlaga za sporazum oziroma na podlagi katerih se imajo nadaljevati pogajanja. Teh točk ne more danes navesti, ker so nam to radikali zabranili Zahtevamo, da se uvede normalno Življenje, da se zajamčijo ustavne svoboščine in da se mora eliminirati silo. Posebej je bilo določeno, kaj se ima spremeniti na Hrvatskem, kaj t Sloveniji in kaj v Bosni. Radić je končno objavil sklep strankinega vodstva, oa se dr. Drinković, Kord"ć hi Minaro-▼Jđ, kl so bili izvoljeni s pomočjo Radl-čevih pristašev, proglasijo za politično nepoštene, ker so prišli na prevarljiv način do mandata. Sklenjeno je dalje, da HRSS ne bo nikdar politično sodelovala oziroma razgovarjala z ono politično skupino, ki bi sprejela te tri poslance pod svoje okrilje. Radić je dalje zboru naznanil, da se danes dopoldne sestane poseben odbor xa sporazum. Ta odbor ima izdelati vse. kar je potrebno. V Beograd po sklepu strankinega vodstva sedaj ne Sredo* razen v slučaju, Če bi beogradski samodržci povzročili važne politične stvari, če bi šlo za posojilo oziroma za nove politične zapletljaje, tedaj gredo v Beograd in razženo beogradsko ^ražino, a se takoj zopet vrnejo domov. Končno je Radić zelo ostro prijel zagrebške Žide ter jim zagrozil, da napravi kratek proces z njimi Zbor, trajajoč do 13„ se je nato mirno razšel. Dolge vrste so se valile proti mestu, pevajoč hrvatsko republikansko himno. Kmetje so se razhajali v prepričan;««, da je Radić proglasil samostojno hrvatsko republiko Čio v ečans tvarnim in dela. Na ulicah ni prišlo nikjer med krneti in meščanstvom do kakega incidenta, čuti pa je bilo tu pa tam več strelov« kajti spopadli so se na več mestih prenapeti elementi ki pa niso bili seljaki. Unu oifM i Nametan predsedstvom razprave o situaciji v iveri z razgovori in predlogi revizljonlstičnega bloka Ves dan pa Je vladala v beogradskih političnih krosih mrzlične napetost In neka nestrpnost, kaj bo rekel Zagreb, kakšne rezultate prinese veliki zbor Radieeve stranke. Prve ves« so prispele okoli 5. Novinarji so jih bliskovito raznesli v parlamentu in med politike. Kratka vest je prišla aa:prei o tem, kako )e Radić na včerajšnji skupščini ozmerjal prevdaruega in treznega radikalnega politika Ljubo Jo va novica. Radlčev izraz, da je Ljuba Jovanovic »politični maga-racc, je izzval v parlamentu pomembne komentarje- Vsi naglasak, da je ta izraz smatrati za največjo žal'Ivko, da Radić v svoji drznosti odklanja nadaljni razgovor e radikali in da je sedaj Radič, kakor nekdaj demokrate, cinično in rafinirano izigral radikale! Proti večeru pa so dobila poročila iz Zagreba konkretne šo obliko. Jasno je bilo seda}, da mora radikalna stranka drngam usmeriti svo?o taktiko in da mora vlada iskati drugje podpore. Radikalni klub včeraj ni storil nikakih definitivnih sklepov. Intenzivno se le bavil le o vprašanju, kako ustvariti parlamentarno dclazmožno večino. In v radikalnih vrstah se je sedaj pojavila močna struja, ki je do današnjega dne bila Še optimistično razpoložena za spora- zum z Radfčem, da se je zopet trese nasloniti na demokratsko stranko. Na popoldanski se.i se je nato radikalni parlamentarni klub konstituiral. Izvoljen je bil ožji odbor: za predsednika Marko GjeriČIe, za podpredsednika: Žarko Hiladinovie, Vlada An drč. Ljuba Banlč. za tajnike dr> DragoTub KeJIe" in Jakob S*jač!ć. Izvoljen le bil dale §ir$i odsek, obstoječ iz 40 Članov, kamor so bili odposlani zastopnik; posamnih volanih okro- 20V. Demokratski poslanci to ravnotako bili ves dan v klubovih prostorih ter rarmotri-val: položaj. Splošno se ie zelo živahno komentirala vest o Raci i če vem govora, Demo-krarje seda! popolnoma resno računajo, da začno radikali pogajanja Z n'imi v svrho ustvaritve močnega parlamentarnega bloka. Demokratje naglasaio, da }e Radič prav premeteno izigral radikale in da se Je vsled tega pozicija demokratskega klnba v parlamentu zelo zboljsala in o'ačila. Demokratje postaja*o sedal močan in važen faktor vsled abstinence Radiceve skupine. Videt* je, da so se rabflralom eksperimenti z Radićem popolnoma ponesreči!. Ko je prišla vest iz Zagreba o izidu Radićevega shoda, je Sve-tozar Pribičevič v krogu svojih prijateljev izjavil, da so seda' zahteve demokratov mnogo večje, kakor so bile. Gospodarstvo. Politične vesti. RAZOČARANJE V RADIKALNI STRANKI CLEDE RADIĆA. — DEMISIJA VLADE. — VPRAŠANJE USTVARITVE BLOKA ZA OHRANITEV VTDOVDANSKE USTAVE- — Beograd, 16. aprila (Izv.) Še vedno zapletena parlamentarna fn politična situacija je prešla tekom včera:šnjega dneva za korak v odločllneišo smer. Včerajšnji po-BtJčni dogodki so se razvijali z veliko naglico. Situacija se razo istrule, ker Je sedaj popolnoma jasno, da je Radič izigral radikale in se bodo pogajanja težko zopet nadaljevala. Danes je že popolnoma gotovo, da poda vlada tekom dopoldneva oficijelno [svojo demisijo In se najbrže današnja skupit*!!« odgodi za toliko Časa. dokler se ne re5l kabinetna kriza. Čeprav so bili vcerajšnf dogodki v parlamentu fn v vlad! zelo važni fn odločilni za nadaljni razvoj, vendar ie parlamentarna situacija še kolikor toliko, meglena. Odgo-dftev skupščine priporočajo tudi važna ha odločujoča dejstva, kajti treba |e, da se ostvari močan blok, ki bi bil popolnoma dorasel m zmožen za nadaljno parlamentarno delo. Za ustvaritev takega bloka so sedaj dtne precej dobre Šanse. Sedal Je gotovo, na v Beograd ne prispe Srfepan Rad'c s svojim? 70 poslanci, prispeta le dve krili re-vizHonistične^a Moka; Iz Slovenlie SLS in Is Bosne JMO. Značilno je sicer dejstvo, da Je dr. Snaho včeraj s svoimi muslimani ostal v Zemunu, se nastanil v hotelu Cen-tral, dočlm so muslimani bili popreje vedno domači v beogradskih hotelih. Dr. Spaho je veeraj s poslanci obiskal beogradsko narodno skupščino ter se le JMO etablirala v 'tvojih starih klubovih prostorih. Za predsednika JMO parlamentarnega kluba je bil izvoljen dr. Krasnica, za (podpredsednika Hadži Ksdić in za tajnika Mnstaia beg Kapetanovih V radikalnem klubu je vladalo tekom včerajšnjega dne živahno življenje. Za so-.boto napovedana plenarna seja ie bila zsolj .formalnega značaja, ker so radikalni mlni-;«tri v soboto in tudi včeraj vodili dolgotrajne debate in razmotrivanja o vseh mogočih solucijah in o korakih, ki imajo privesti težki notranjepolitični položaj iz zapletenosti in v normalni tir. Parlamentarni klub radikalne stranke je fmel včera' ob 10. plenarno sejo. Otvor jena |e bila kratka politična debata. Kratek In t ozfrom na položaj 2elo razerviran referat fc podal predsednik radikalne stranke Nikola Paš 6. Omenil je le, da so bila pogajanja za sporazum v Zagrebu v toku, ni pa to'asnf], na katerih temeljih in na katerih točkah se ima doseči sporazum. Takoj nato so radikalni ministri odšli v predsedstvo vlade, kjer so se nadaljevale pod Pajićevena en Se vedno grožnja z amputacijo. Izmed vseh srbskih listov zagovarja naj-dosledneje odcepitev Hrvatske in Slovenije beogradsko »Vreme«. V petkovi Številki se ta list bavi z ugovorom s hrvatske in slovenske strani, da beogradska vlada ne more take amputacije kratkim potom izvesti, ker je pri tem vezana na mednarodne dogovore. V članku »Odgovor Hrvatov in Slovencev« se »Vreme« obširno bavi s tem ugovorom in izvaja: »Hrvati in Slovenci se sklicujejo na neke tuje svoje prijatelje in trde" na temelju njihovih zagotovil, da je razloči te v nemoŽna stvar brez mednarodnega dogovora. Kako I slab in beden je ta argument! Evropa je pripustila, da se je povrnil Konstantin, da je Kemal paša raztrgal sevresko mirovno pogodbo, da se je D' Annunzio polastil Reke, da je general Želigovski zavzel Vilno, da so Litvanci ugrabili Francozom Klajnpedu (Memel). da so boISeviki uničili civilizacijo in državljanski red. ne bo pa trpela, da se mi odrečemo teritorijem, ki so nam odveč in nepotrebni! Saj se red in ravnovesje na Balkanu ne bosta porušila, ako se tu ustanovita še dve novi državi. Ti dve državi lahko Škodita samo nam. Ako pa mi pridemo do prepričanja, da ne bo ta škoda, ako se ti dve zemlji ločita od nas, večja, kakor ako ostaneta z nami v zajednici potem bo tudi Evropa sprejela na znanje našo odpoved. V teh usodnih rrenotkih potrebujemo državnike, a ne politikov. Politiki se orientirajo po tre-notnih situacijah, a nam so potrebni državniki ki znajo precenjevati pogoje življenja in obstanka in se po tem opre-deljavajo.« — »Vreme« je eden najres-neiših beogradskih listov, in če ta s tako konsekvenco in zagrizenostjo razpravlja o vprašanju amputacije, je to znak, da se v beogradskih političnih krogih, ki stoje morda zelo blizu celo vladi, v istini prav resno razmišljuje o tej skrajni eventualnosti. Nočemo raziskovati, v koliko so stvarni in tehtni argumenti, ki se v teh krogih navajajo za amputacijo, prepričani pa smo, da vsi ti argumenti ne odtehtajo škode, ki bi jo Srbija in srbski narod pretrpela na mednarodnem poprišču, ako bi se — recimo — iz hipne trme in malodušnosti odpovedala pridobitvam, ki sta jih izvojevala v svetovni vojni. = Madžarska bi rada vstopila v Malo antanto. Romunski list »Timpul« javlja, da je madžarska vlada po svoj iem poslaniku v Bukarešti, grofu Zichiju sondirala teren, da bi bila spres jeta v Malo antanto. Minister zunanjih del, D u ca, je dal povoljen odgovor in obljubil, da bo glede Madžarske inter* veniral v Pragi in Beogradu. Predpogoj za sprejem je, da Madžarska razoroži vse svoje šovinistične organizacije. Da se stvar sprejema pospeši, poseti mad* 7. a rs ki ministrski predsednik v kratkem Beograd in Prago. ar »Union interparlamentaire« fn narodne manjšine. 6. in 1. aprila se je sestala v Baslu komisija za etična in kolonijalna vprašanja, ki tvori pododbor interparlamentarne unije. Na tem sestanku je razpravljal o resolucijah glede varstva nacijonalnih manjšin, ki I se bodo predložile interparlamentarni uniji na njenem letošnjem kongresu v Kopenhagnu meseca avgusta. Sestanka so se udeležili zastopniki Švedske. Švice, Danske, Nemčije, Poljske, Češkoslovaške, Ogrske, Bolgarije in Italije. Italija je bila zastopana po našem VVilfanu, ki je zagovarjal slovenske manjšine v Junijski Benečiji Velik dojm je napravil govor zastopnika češkoslovaške republike dr. Uhrlifa, ki je z natančnimi statističnimi podatki dokazoval, da se slovanskim narodnim manjšinam najslabše godi na Ogrskem in da je zaradi tega Ogrska najmanj upravičena pritoževati se na mednarodnih kongresih glede madžarskih manjšin, ker je znano, da vživajo iste tako na Češkoslovaškem kakor tudi v Jugoslaviji po-1 polne državljanske pravice, Govor. č*» Škega zastopnika je napravi! najugodnejši vtis. Zastopnik Ogrske grof Ap-ponv je ves zmeden moral priznati, da ne utegne odgovarjati na izvajanja Češkega predgovomika. ker ima točnega vpogleda v istinitost statističnih podatkov. K besedi se ie oglasil tudi dr. Josip Wilfan, ki je izpopolnjeval izvajanja češkega zastopnika in ki je na koncu svojega govora izjavil .da če molči o slovanskih manjšinah v Italiji naj se to ne smatra kakor da ttaliianska vlada proti njim postopa pravično in zadovoljivo. Čudimo se naši beogradski vladi, da ni smatrala za potrebno odposlali svojega zastopnika na zborovanje v Basel. Zdi se. kakor da zanjo ne obstojajo manjšlnjski problemi, ki bi jih bilo treba zagovarjati na mednarodnem forumu. Znano pa nam je, kako vroča je želja naših rojakov v Italiji in Avstriji, da jih naši zastopniki zagovarjajo na mednarodnih kongresih z enako spretnostjo in gorečnostjo, kakor dela češkoslovaška republika za svoje manjšine v Avstriji in Ogrski = Volilna borba v Bolgarski V celi Bolgarski vlada mrzlična volilna agitacija. Disidenti Stambolijskega stranke pod vodstvom bivšega ministra Turiakova so sklenili z opozicijo, t zv. »črnim blokom« kompromis. Pred razpustom starega parlamenta je Stambo-lijskij izdelal nov volilni red. ki favorizira velike stranke in upa na ta način uspešno nastopiti proti črnemu bloku. Pri nedavnih občinskih volitvah je dobil Stambolijski 450.000 glasov proti 250.000 glasov komunistov, 250.000 glasov bloka, 45.000 nacijonalistov in 40.000 socijalistov. Na ta način baš Stambolijskega večina ni preveč velika in vlada poduzema vse. da si osigurira večino. Po novem volilnem zakonu je povišano število poslancev od 21S na 240. Vlada upa, da dobi 140—160 poslancev. Konstatirano je. da je med bivšimi ministri Stambolijskega, ki so odšli sedaj med disidente in organizacijo makedonstvu-jočih, vladala tesna vez in da so ti ministri vedeli za vse te tajne akcije teh organizacij v južni Srbiji as Seton VVatson o madžarski »mi-rolfnbnosti«. Med Seton VVatsonom in madžarskim poslanikom v Londonu se je vnela v »Timesu« živa polemika. Madžari znova trobijo v svet, da so najmiroljubnejši narod in da jim je nemogoče plačati vojnih dolgov. G. VVatson pa trdi da pod roko pripravljajo vojno proti Mali antanti. V tem oziru objavlja značilno poročilo, ki ga je medza-vezniška komisija v Budimpešti odposlala Ligi narodov v ženevi, kjer opozarja Ligo, da posveti novemu madžarskemu vojnemu zakonu največjo pozornost. Takozv. madžarski prostovoljci so v resnici karlisti, Madžari pripravljajo tajno mobilizacijo, pri čemur igrajo veliko vlogo neredni oddelki. Tudi delajo Madžari medzavezniški kontrolni komisiji pri vsakem koraku težkoče. Razoroženje je kaj slabo izvedeno. Končno pravi poročilo, da ima medza-vezniška komisija na Madžarskem še veliko posla. as Makedonski iredentisti. V Carigradu je začel izhajati turško-bolgarski dnevnik »Bodočnosti. Glasom programa, ki ga prinaša v prvi številki bo deloval za zbližan je med Turčijo in Bolgarijo in za nezavisnost Makedonije. =s Vatikan se trudi za rešitev ruhr-skega problema, Pariški listi poročajo iz Rima, da je Vatikan znova naroČil svojim zastopnikom po raznih državah, da naj posvetijo vso svojo skrb rešitvi rhnrskega problema, čeprav nič ne kaže, da bi kaj dosegu. = Nov kredit 220 milijonov za brezposelne v češkoslovaški republiki Iz n'a zanesljivo udeležijo. — Načelnik. Prage poročajo, da je ministrski svet odobril zakonski načrt, po katerem se dovoljuje kredit 220 milijonov Kč preko zneska, obseženega v državnem proračunu za 1923, _ ' -*m*r TRG Z USNJEM IN S SUROVIMI KO* ZAML Ljubljana, 14. aprila 1023. Promet z usnjem je potekel v zadnjem tednu živahneje nego v prejšnjih In sicer vsled ureditve naše valnte. ki se nahaja že dle časa v enaki viš:ni V trgovini se ie vzbudilo zopet zaupanje do novih nabav, posebno še, ker so pičie zaloge pošle in se morajo končno nadomestiti Tovarnarji zahtevajo v zadnjem času za nekatere vrste usnja vi Sle cene. Čemur se odjemalci še trenutno upirajo. Po današnji svetovni tržni situaciji iz-previdimo. da se cene v Nemški Avstriji, j Ceškl kakor tudi v Franciji in Nemčiji v j zadnjem času dvigajo. V Jugoslaviji stoje* i danes cene usnja pod svetovno tržno parl-| teto. Omenimo še da Je ena naših največjih !tovarn, ki se snecielno peča z izdelovanjem fikanca (Blankleder), napravila večje sklepe z inozemstvom, posebno s Čehoslova-i ško fn Romunijo. DanaŠnie cene kož so sledeče: goveje lahke .... a Din 16.25 per ks goveje težke ....-*> 1S.50 > » telečje .*.*..> » 20.— » » Nastopne cene usnja veljajo za prodajo na debelo in proti takoŠnjemu plačilu: vaš-podplati v polovicah a Din 72.50 — 75.— per kg podplan 3-krat vi o?eni a Din S7.50 — 90.— per kg knlprnl ...» * 105.—■ —115.— » * notranjki $ . * * 50.-- 55.— » > afeml » - . » * 4e.— — * » vratovi 52.50 — 55.— > » boksteletine Črne . . . . a Din 72.50 — 30.— per kvacfr. bokstdedne banrane a Din £*.--* — 40.— per kvadr. —g Tedenski »efetn v ZtMrrehu. Soborni tedenski seiem v Zasrebu je bil zelo slabo obiskan. Stavka mesanev ;e nehala in so mesarji kapitulirali pred oblastmi. Na sceni je bilo prignan?h nekaj parov volov in bng. Cene 8.75—tOSo, teleta 15—16- Svinj ni bilo. Seno 175—225. drva cepanice voz S7.50 —125 —g Zagrebački zbor. vetes*5a*ns%i ured javlja, da je Mm^strstvo Saobraćaja svo'im rie*en:em br- 10312 od 2- aprila Tt. %. odobrilo povla«*tiTom za putovan'e u po*a cijene za pos'etioce Zagrebačkog Zbora pored putničkih f mješovitih vozova ?oŠ I *a dnevne brze vorove bro! 4 i 5. —S Rok 2a predvojne obveznice. Dele* jracija ministrstva financ v IJ ubi Jani objavila: (llede na tiTkaj5nji razglas z dne JI. marca 1023 se objavlja, da je rok za odvzemanje obveznic predvojnih negaziranih posojil bivše avstro-ogrske monarhije* ki je bil z razpisom ministrstva financ, generalne direkcije državnih dolgov v Beogradu x dne 9. marca 1025 D broj 4417. določen do 13. aprila 1923 po brzojavki generalne direkcije dfzavlrin dol rov z dne 12. aprila 1923 D broj 725!, podaljšan do t. mala 1923. — Gremij trgovcev. V četrtek Hnc 12. t. m. zvečer se je vrli! v veliki dvoran* Mestnega doma redni letni občni zbor gre* mi.ia trr»ovcev v Llubliani. Navzočih je bilo n«d 300 članov. Načelnik gremija, g. Fran Stupica je otvoril zbor, pozdravil v*e na*-vzoče ter predstavil zboru zastopnika ministrstva trgovine in industrije, zastopnike trgovske In obrtniške rbomice ter aastop* nuea rveze trgovskih gremijev in zadrug za Slovenijo. V svojem pozdravnem govoru se je snominjal v problem letu umrlih članov in članic ter pozval navzoče, da se v znek sožalja dvignejo raz ©edeže. Dalje m je t iskrenih besedah spominjal blagopokojne* ga g. dr. Ivana Tavčarja ter pozval ne* vzoče. da zakličejo v spomin njegovim ma# nom »Slava mnr. Ostro je grajal brezbriž* nost gremijalnih Članov za svojo organizam ci jo ter jih pozival, da se intenzivneje lotijo dela za splošni trgovski blagor. Priporočal je, da se zanimajo člani tudi za literaturo, trm etnos t to razna drugu kulturna dela. Mlajše trgovce je pozival, da prečno ustav navijati trgovska podjetja na Primorskem, da se na ta način nas narodni živel j v teh krajih okrepi. Prinoročal jc -tudi člartom. da pristopijo k »Jadranski straži«, ld hna pa* triotičen namen v tem smislu, da se bodo vsi prispevki porabili izključno le za našo vojno in trgovsko mornarico. Nato se j« odobril zapisnik zadnjega občnega zbora. Tajnik je poročal o delovanju gremija v letu 1922. K besrdi se je oglasil tajnik Zveze trgovskih cjremiiev in zadrug, g. Ivan M o* horić, ki je izražal svoje veselje, da je občni zbor tako številno obiskan. Navzo* čim je priporočai naj se tesno oklenejo svoje organizacije, ker jih čaka še težko c!tlo v vseh trgovskih panogah. V stari Avstriji se trgovina ni briga'a za zakonom dajo in tr*di ne za druge zadeve. Sedaj so pa nastopili drugi časi in treba bo resnega in usmerjenega dela, da ae bodo naloge, katere Čaka io trgovino, izvršile tudi v prid trgovstva. Treba bo urediti Jadransko tari* fo, kakor so to že storili Cehoslovaki in Avstrijci, dalje storiti nrimerne korake, da se ne bodo smel prodajati tujcem nepre* mičnine in zemljišča. Glavno pozornost je treba obrniti organizacijam ns to, da dobi« rno v centrau" mnogo močnejšo zaslombo, ( Konstatirati se mora. da so se razmere kolikor toiiko zboljšalc; omenjati je osobito prometni davek, ker ni treba onim trgov* cern, ki nimajo dnevnega prometa 1000 Din voditi knjig. Zboljsal sc ie tudi promet, osobito med Slovenijo in Madžarsko. Go» spod Ivan Jela čin mi je pozdravil naj vzoče v imenu Zveze trgovskih gremijev in zadrug za Slovenijo ter pozival Člane k vztrajnosti. Omenjal je, da so trgovcem izpulili iz rok Trgovsko bolniško in podpor* no društvo, ki je nad 88 let uspešno delo« valo v korist svojega članstva. Pozival je navzoče, da prispevajo kolikor največ m o* goče za akademski dom. Računski zaklju* 6ek izkazuje dohodkov K 686.427.42. etro* škov pa 679.630.81; gotovine je bilo v bla« gajni koncem leta K 6796.61. Cisto premo* ženje je znašalo K 386.948.49. Proračun za leto 1923. izkazuje: potrebščina 147.145.— dinarjev, pokritje 31.000 dinarjev, priman j* kljaj 116.145,— dinarjev. Slovenskemu trgovskemu društvu »Merkur« se jc dovolila podpora 2000 dinarjev, ker vodi delavno —g Predvojne rente Je oddala Mestna hranilnica ljubljanska za svoj račua K 23.310.300.—, z i račun svoi ih komitentov K 154.000.—* za Zvezo jugoslov. hranilnic K 24,705.800.—. Skupaj K 4S 170.100. - —g IIL Ljubljanskemu vzorčnemu vcle-sejam. ki sc bo vršil od l. — 1*3. septembra 1923, je ministrstvo trgovine ffi mdtdttlfc v rjeogradu priznalo z naredbo Sicv. 571 z dne 17. marca ti značaj čisto -jospod^r'Ve razstave. Z odlokom ministrstva trgovca in Industrije, Uprave za za>č;:o Mđttstri'ske svojine od dne 30. marca ti. Pr. Si. 328 pa se priznava predmetom izložen;-n na :■-.šn?©--* veleseimu prvenstveno pratej v srarsni S 160 zakona o zaSČiti industrije svojBN in §§ 94 in 99 izvršilne naredbe o za&Čfri industrijske svojine. ■M REPERTOAR NARODNEGA GLEDA LISCA V LJUBLJANI. OPERA PonedeJiek. 16. apn'la: Zaprto. Torek, 17. aprila: Carostrclec Red F* Sreda, IS. aprila: Janko in Metka Red D Četrtek, 19. aprila: SeviJjski brivec Red A Petek. 2*. aprila: Jenufa Red F Sobota. 31. aprila: Rigoletto Red R Nedelja. 22. aprila: Janko in Metka Trv DRAMA Ponedeljek, 16. aprila: rteda Cabler Gosto-vane ge Marije Vere, članice Narodnega gledališča v Beogradu. Red C Torek, 17. aprila: Koncert opernega bari-tonista Aleksandra Balabana. Irv. Sreda. iS. aprila: Crc?njcv vrt Red E Četrtek, 19. aprila ob treh popoldne? Za pravdo in srce- Di>šks pTedstava po znižanih cenah. Jzve«* Petek. 20. aprila: Hasanaginica. Gostovanje g- Mihajla Markoviča u Zagrizi Red D Sobota. 21. aprila: Hasanasinice. Gostovanje g. Mihaila Markoviča iz Za&Tebn Nedelja. 22. aprila: ob treh popoldne: Kraljestvo dobrote in liube.Tnt. Mladinski predstava. Prireditev gojencev »MradtJH skeffa doma*, Izven • ne — Operni libreti- »Zapečarenči-. Pravkar ie izšel 11. zvezek zbirke opernih fn operetnih tekstov in sicer: »Zapečatenei«, komična opera v enem delanju, spisala Ri-hard Batka in Pordes-Milo. poslovenil Aloi-zlj Peterlin-Batog, ttgJasbn Leo Blech. 51 strani. Cena 3 Din, — Libreti se dobivajo pri založnici v Zvezni tiskarni v Ljubljani {Wolfova nllca 1). Rarprodaialcera običajen popust. V razprodaji so rudi v rukajšnfn knjigarnah, kakor tudi pri bl3gaml v operi m pri opernih "bfljeteriih. — »Ženski Svet«. Četrta ^ te vi tka tega lepega mesečnika, ki ga izdaja vrlo tržaško ženstvo, prinaša sledečo vsebino: Dr. Ivan Prijatelj: Obrazi in di»3e. II. — Bofcna Nemcova (s portretom pisateljice). — Utva: Aforizmi. — I. A Kuprin (prevela P. Hoče-varjeva). — Olesja (nadaljevanje)- — Dr. Iv. Lah: Gabriian in Šembilja. — M. Trdinova: Terneljne smernice nase javne vzgoje- — Poldl Leskovčeva: Zakaj je toliko družin nezadovoljnih? — Tržaške okoličan-ke v narooail noS. (Slika.) Vida Cnbrilovl-Čeva: O radu fensk-Ti drultva na posvećivanju žene. — In. Zalarjeva: G. primari?« dr. Leopoldu JeŠetu v Ljubljani. — Irvestja. Po ženskem sveto. — Materinstvo. — Gospodinjstvo. — Kuhinja. — Iz nase skrinje. — Ročno delo. — Razgovori. »2enski Svet* izhaja prve dni vsakega meseca In stane na leto 4S D. pol leta 24 D. četrt leta 12 Din. NaroČila sprejema ga. Milka Pnmkova, LJubljana, Grubarjcvo nabrežje 141T. — Razstava v Jakopičevem pavtUonn. Kakor smo Izvedeli priredita kipar Dolina* in naš gorisTci rojak Bucik koncem tega meseca v Jakopičevem paviljonu razstavo svojih novih del. Samo če bodo dotlej poprav*. 11 eni zanemari eni razstavni prostori Jakopičevega paviljona. Glasbeni vesinik — Koncert Aleksandra Balabana, priljubljenega baritonista naše opere, bo do-finitivno v torek, dne 17- trn. ob osmih zve- Ičer v dramskem gledališču. Na sporedu je poleg znamenitih baritonskih opernih arrj velezanlmiv in za naše koncertno občinstvo i popolnoma nov izbor modernih ruskih pes-I mt za bariton ?n klavir. Na klavirju spremlja prof. Aleksander Ruč. — Komorni večer v Tržiču. V torek dne 17. aprila ob pol 8. zvečer priredi meščanska šola v Tržiču v šolski telo- I vadnici komorni večer treh mladih ! nmetnikov in sicer g. Ant. Sublja, 2. I Ivo Gaberščika in g. Stane Meliharja, j Na programu so; Lajovic, Skerjanc, j Musorgskij in drugi. I— Pevsko društvo Slavec, v Ljubljani prične s 1. majem 1923 ropet z rednim poukom v pevski teoriji v svojih društvenih prostorih v Narodnem domu. Dostop imajo mladeniči od 17. leta nadalje in mladenke od 15. leta, ki imajo veselje do petja in glasbe. Vpisovanje se vtšj: za mladeniče vsak torek in četrtek od 7. do 8. zvečer; za mladenke vsako sredo od 7- do 8. zvečer v društvenih prostorih. Narodni dom, L nadstropje, levo, >Slavcc«. Pouk v pevski teoriji je brezplačen. — Hrvatski Glazbeni zavod u Zagrebu u nastojanu, da primiče domaću pro-lukrfju, razpisao Je koncem sod. 1921. .-.atieč*! o iznosu od 10.000 K. za kompozlclta, kola ima formu simfonijske slike. Rok toča natječaja istekao je koncem coi. 1922. Jnrv ie iz blagonaklonosti preuzeo profesorski zbor državnog konservatorija u Pragu. Za natječaj stigla je samo Jedna kompozicl'a: Overtura za veliki orkester ~>od lozinkom >Nada«. Djelo je Jnry pomno proučila i pronašla sposobnim za usp'ešnu izvedbu 1 vrijednim, da se nagradi. Nagrada je doznačena autoru te kompozicije r Cirilu g. Juna- štev. 88 ►SLOVENSKI NAROD« dne 17. aprila 1923. Stran 3 OB PETLETNICI NASE SRČNE ZVEZE S ČEHOSLOVAKL V soboto zvečer ie priredila » Ceno slovaško-ju gosi o venska liga« v veliki dvorani kazine x* proslavo petletnice, ko so položili v Pragi temelj politični zvezi med Ceho-stovaki In Jugoslovani, slavnostno akademijo- Prireditve se Je udeležilo številno narodno občinstvo, ki ve ceniti veliki pomen Češko-Jngoslo venske vzajemnosti, zastopniki vlade, šefi posamnih uradov ta odposlanci raznih kulturnih ustanov. Slavnostni govor je Imel predsednik »ČeŠkoslovaške-krgoslovanske lige« g. dr. Karel Traier. V krasno zasnovanem, idejno globokem govoru, ki Je segal do srca, le Izvajal med drugim: Pred petimi leti osorej so črni m temni oblaki zastirali pol. obzorje. V prahu le bfla strta slovanska Rusija in po sramotnem miru v Brestu-Litovske m so čete germanske soldateske preplavile ukrajinske stepe- Na zapadu so stale nemške armade pred Avl-gnonom In ogrožale hkratu Parts jn Calais. In doli na Balkanu Je herojska srbska vojska, odpočlta od mučenlJke hoje na alban-sko Golgoto, v dražbi naših junaških do brovoljcev srdito, a Še brezuspeha naska-kovala železni rid, Id | Je zahira! pot v domovino. Nam doma pa je duša trepetala v silnem strahu, kai nam prinese bodočnost Zasvetlikalo se je za trenotek obzorje In na «:em se je pojasnila temna zarja našega odrešenja — Krfski pakt. In prav takrat v tej najtežji un našega trpljenja H zadonel fz bratovske zlate Prage tolažilnl In krepil-ni klic: Kvišku srca I Češkoslovaški narod, zjeklenel v nezlomljivi veri in volji na zmago fn svobodo. Je sklical v veličasten aero-poig svo'e najboljše može. da posvedočijo pred vsem sovražnim svetom s slovesno prisego to narodno voljo. In nas stoletne sotrptne je povabil kot soprisežnike na zadnje pobratimstvo, na skupnost v Življemu fn smrti. »Kad će suza nek I oko«, pravi srbski pregovor fn šli smo v Prago v visokem navdušenju, da skoro napoči i naš dan. Tako }e železna sila nesreče in pa zavest, da nam Je sojena skupna svoboda ali pa skupna smrt, ostvarila ob 12- nrl koalicijo srca fn duš ter skovala geslo »Zvestoba za zvestobo-* In bila Je bogato obdarjena naša vera: Za vettktm petkom prišla je velika nedelja, za 13- aprilom — 28. in 29. oktober, oa !. december 1018 — veliki dan naše osvoboditvt. Bell or6 od vzhoda, znan in pričakovan, ie razprostrl svoja Široka krila nad našo domovino. Jugoslavija in Češkoslovaška *ta takrat vstopil? v kolo svobodnih drŽav. *n potem smo šli vsaksebi, da gradimo vsak svojo hišo. Pet let je poteklo od takrat, pet kratkih, a poučnih let. A kakor žrvl?en:e po-samnika. tako je tudi Živlienie narodov podvrženo železnim zakonom narave. Za idealnim mladeniškim navdušenjem le prišla trda fn trezna realnost. In kakor Je vsikdar v Žfvlieniu, je padlo med tem mnogo ihizft n prišlo je marsikako razočaranje. Zlasti tam Slovencem m Hrvatom ni bfla mila po-y*oJna usoda. »Na levf strani krai srca leži zToboka ranica« Pol milijona naših bratov Je vedno z dih uje pod tujčevim jarmom. Toda tudi tem napoči veliki dan odrešenja. To ie naša srčna zadeva, o kateri veljajo besede velikega francoskega patriota Panla Derorieda, da se le o ntef na malo govori, a tem več — rntsll. — Tudi sicer m polofal naše države takšen, kakor bi se ga želelL Vaša kraljevina je še vedno obdana od sovražil irov. Toda za malodušnost ni nobene*-va povoda. Tudi to pot nam kliče bratska čefcoslovaška »Kvišku srca«! — Govornik je končal svoj govor z vzklikom: -»Ave. ti naša domovina, v Imenu onih, kf so umrli a ta da ti živiš. Salve, zvesta njena zaveznica, Cehoslovaška! Zvestoba za zvestobo v sred In nesreči.* Govor le izzva! med občinstvom vihar-rto odobravan;e in navdušenje. Nato |e nastopOa članica naše opere *d5- Ljubica Sflligoieva z dovršeno lepo arijo Roze fr Smetanove opere »Tajemsrvi« Sa Skeriančevo ljubko »Počitek pod goro«. Pevka je žela navdušen aplavz. V imenu lige je Izročil dr. Brilej šopek cvetk. Operni pevec g. Juin Betetto je umetniško dovršeno* kakor samo on zna. zapel arijo je-čaria fz opere Dallbor fn čajkovskega prekrasno pesem »Kdor sam mre koprneč«. Občinstvo mu |e navdušeno ploskalo in nI mirovalo prele, da ni dodal Še prekrasne Heme-Schumannove balade »Dva grenardlr-?a«, k! ob koncu izzveni v mogočne akorde marzeljeze. Tej pesmi te sledil viharen aplavz. Končno |e recitiral g. prof. dr. Bn-rfen še veličastno odo »Slovanska hvmna« velikega Češkega pesnika Svatopluka Cec- Lepo uspelo akademfo le zakl ločila animirana prosta zabava s plesom. Pri buffetu so bile pridno na delu narodne gospe m gospodične v češkoslovaških tn slovenskih narodnih nošnlah. Dnevne vesti. V Li ubijani, dne 16. aprila 1923. 2 Nemci do zadnjega diha! Tako tako. Od predstav Je Poizvedbe. — Zgubila se jo temno rajava osrHafa denarnica na nor! od Mestnega trga. Prešernova nllca, po Dunajski cesti do gestflae * rbančka. Ker fid Je drag spomin, prosim da jo najditelj odda proti primerni nagradi apravnfštvn »Slov* Naroda«, — Izgubila Je dijakinja zlato verižico z obeskom od Knezove ulice do opernega gledališča. Pošten najditelj se naproša, naj So odda na upravo »Slov. Naroda«. — Izgubila se fe 13. trn- na križišču Tr~ šaške m Rimske ceste okrog 8 ure riutraj nt'ava denarnica z monogramom B. T. in z Din 200 vsebine. Pošten najditelj rta) Jo odda proti nagradi na upravo »Slov. Naroda-« — Najdeno. Pred! stojnico maslarice »Pblonce« (gospe Apolor.lje Dlr.uc) na Po-gacarjevem trgu se le našel srebrn venec, svetinja M* B. In ženska ura. Kdor Je to iz-gnbn naj se oglasi tam. Zbirajte znamke ras! za ie vskliknil na včerajšnji svoji skupščini predsednik hrvatske seljačke stranke Stjepan Radić ter pel slavo nemškemu narodu, proslavljajoč ga kot bodočega rešitelja in zaveznika — Hrvatov. Radić je bil pred desetletji znan kot eden naj-navdušenejših slovanofilov, kot oznanje-valec vseslovanske ideje. Kot tak se je napotil v Rusijo in izdal obsežno knjigo, v kateri propoveduje osamosvojitev Slovanov od tujcev, predvsem od Nemcev. Še leta 1918. je Radić romal v zlato Prago ter tam na Vaclavskem trgu rohnel in grmel proti Nemcem in njihovim zaveznikom Avstrijcem, poudarjajoč, da zasine svoboda Slavanom samo, ako bo strto nemško gospodstvo, zasnovano na tiranstvu in barbarstvu. Pet let po tem njegovem nastopu pa ie Radić včeraj na javni skupščini svoje stranke pljunil na vso svojo preteklost, na desetletno svoje delo. pel hozijano Nemcem tn Jim v imenu hrvatskega naroda prisegel zvestobo do zadnjega diha. Tako globoko je padel Stjepan Radič, mož. ki danes proslavlja to, kar je proklinial še včeraj. In ta mož naj bo političen voditelj svojega naroda?! Kdaj se odpro oči Hrvatom, da se ne bodo dali več voditi od takšnega političnega In Idejnega vr-toglavca. ki iz enega esktrema pada v drugega? Nadejamo se. da nastopi tudi na Hrvatskem v kratkem, ako še ne med razsodnimi masami, pa vsaj med hrvatskim narodnim razumništvom proces političnega iztreznjenja. — Iz gradbene službe. Pr? gradbeni direkciji v Ljubljani sta imenovana za višja gradbena svetnika v VI. člnovnem razredu inženerja Jaromir Hanuš in Julij H i U b er t. — Cepljenje koz. V očigled nevarnosti, da se razširijo koze, ki na mnogih krajih na Hrvatskem in v Bosni epidemično nastopajo, tudi preko cele Slovenije — dosedaj se je po'avilo 12 slučajev v Gribljah pri Črnomlju (med temi 2 smrtna), 1 v Kočevju. ! v Gor. Lokovcl pr! Metliki, 2 v Mariboru — le zdravstveni odsek odredil, da se vrši po vsi Sloveniji ponovno cepljenje zoper koze vseh oseb, ki tekom zadnjih pet let niso bile cepljene. Ob isti priliki se vrši tudi letošnie glavno cepljen'e otrok in sploh vseh oseb, ki še niso bile cepljene. Opozarjamo prebivalstvo, da se v interesu lastnega zdravja udeleži ceprenja, ki se bo vršilo po vseh okrajih in mestih. — Na naslov železniške uprave Pišejo nam: V sobotih zvečer — tudi drugekrat ni veliko bolje — je vožnja z goren;skim vlakom za mirno občinstvo prava muka. Pijani delavci se natepo po raznih vagonih in uganjajo razne surovosti. Nesramno kvan-tajo, preklinjajo in razgrajaio, sopotniki pa moramo to mirno poslušati. Će protestiramo je navadno še slabje, posebno, če so navzoče tudi dame. Zadnto soboto smo morali prenašati surovosti mladega pijanca. Sprevodnikov* opomini so bili bob v steno, stražnika pa na noben! postaji. Kako pride mirno občinstvo, ki plača polno vožnjo, do tega, da je izročeno na milost In nemilost pijanim pobalinom, fcj se vozijo le za Četrtino vožn'e. Železniška uprava naj določi zadnji vagon 2a delavce, ki naj bo z napisom označen, kot nekdaj za vojake. Kdor se protivi sprevodnfkovim naredbam. naj se mu odvzame brez partfona znižana vožnia. — Spomenik osvobojenla In ujedinjenja v Novem Sadu. Za zgradbo spomenika os-vobolenja in ujedinjenja ki se postavi v Novem £adi^ je bilo dosedaj nabranih okoli 130.000 dinarjev. — Mhriborske vesti. Obupne aprovlza-cijske razmere v Mariboru* Čim dal'ebolj se čuti, da je bila aprovizacija Maribora v politično in gospodarsko najbolj zmedeni dobj po prevratu vendarle bolje ure'ena, kakor Je sedaj. Danes se ne more nihče izgovarjati na kakšne izredne težkoče in ovire, izvzemšl seveda na splošno draginjo. Kar se tiče draginje, je to splošna bolezen. Vsaka mestna občina ima v svojem območju sredstev dovolj, da vpliva na omeMtev splošne draginje. To je nedavno pokazal tudi Maribor, ko so tja prihajali konsumenti iz vseh krajev fn celo Ljubiiančani naku-pavat meso, katero jim je vkljub vožnji prišlo ceneje, nego Je bilo takrat v Ljubljani. Takrat ie Maribor tudi preko državne meje slovel kot najcenejše mesto — ta to — ponavljamo vkljub splošni draginji. Od naše ter od raznih drugih strani Je bito stavljenih več lahko izvedljivih nasvetov- Žal, da se niti eden n- upošteval. Zato ni čuda. ako mariborski trg v tem naiboli kritičnem času kaže tako obupno sliko. Z mesarji n. pr. bojuje ravno sedaj Zagreb veliko borbo. Mestna aprovfzacfia skuša paralizirati stavko mesarjev. V Mariboru na tako možnost najbrže nihče ne misli. Glede mleka se je v zadnjih dneh vendar nekaj pametnega storilo, toda Že potem, ko je Maribor cele mesece moral uživati vodeno m z raznimi surogati zmešano mleko. Tržno nadzorstvo razprodaja tako mleko na trga po primernih cenah, kar je imelo takoj vspeh, da so cene mleku tudi na splošno padle. Zakaj se ni ta praksa Izvedla že preje n- pr- na veliki teden, ko so krščanske mlekarice vodeno mleko podražile do 36 K? Nikjer nimalo mesta toliko prostora za negovanje zelenjave, kakor ga Ima Maribor. Vendar so revni konsumenti primorani ravno v Mariboru nakupovati od privatnih producentov najdražjo zelenjavo. Sedanji g. župan, ki sicer rad podpira javne urade* si postavi lahko trajen spomin, ako se vsa| sedaj na tem polju poskusi popravni, kar so drugi zagrešili. — Finančno vprašanje našita gledalskih odrov. Pišejo nam: Splošno vlada med občinstvom, tudi med inteligentniki, nazfra-nje, kako veliko neso naši gledališki odri Ljudje vidijo samo cene vstopnine ter so- treba plačati 10*^ državni davek, 20% občinski davek, 100 K posebne občinske pristojbine, treba Je plačati policijsko nadzorovanje, kolke na naznanilo policiji in njeno dovoljenje, prepise iger, Igre same, tantijeme, plakate, plakatiranje časopisne notice, razsvetljavo, kurjavo, Izposojevalnino vlasulj in raznih kostumov in še nebroj drugih stvari, ki so potrebne k vsaki predstavi. AH Je potem čudno, da gledališki oder večkrat korča predstavo z deficitom? Potem naj bo pa še slab obisk! Posledica tega Je. da morajo uprave naših odrov vselej temeljito premisliti, predno dado kako igro, ker končno idealizem vendar ne more ltl tako daleč, da bi se delali dolgov* samo zato, da se ustreže občinstvu! Ntrno potrebno je torej, da se našim gledališkfm odrom v mestu in po deželi preskrbe primerne Mib-vencije ter da se jim davki in pris'.ojhltie če ne popolnoma vsi odpišejo pa vsaj znižajo na minimum. Vendar Je nesmfsel. da mora kulturni Institucija od svoiih izobrazbi ljudstva določenih predstav plačevati toliko davkov, da zaradi njih ne more delovati! — Celjske vesti. — Cinkarna vCe-IJn. Kakor se nam poroča, bo celjska cinkarna, ki ie edina v svoji stroki v celi Jugoslaviji, v prihodn'em času pričela s popolnoma novim obratom- Ministerstvo Je cinkarno oddalo v najem Slavenski banki v Zagrebu fn srbski trgovski banki v skopim. Država ostane nadalje udeležena na obratu s 33*5% doČim 67% iprevzeli obe Imenovan? banki. Mmister za trgovino in obrt ie potrdil pravila nove družbe, katere obratni začetni kapital znaša 3.000.000 dinarjev. — Povoden J. Radi deževja zadnjih dni, so vode okrog Celja močno narasle. Voglafna je ponekod prestopila obrežje in preplavila travnike in polja. — Z m e-som je ceI:sko mesto zadnji čas slsbeie založeno. Prlmanlkuje posebno mesa boli-Šfh vrst Posledice brezglavega izvoza živine. — »V kraljestvu palčkov«. V soboto popoldne Je gostoval n3r?Ščnl So-kolskega društva v Trbovljah v veliki dvorani celjskega Narodnega doma z igro »V kraljestvu palčkov«, čisti dobiček je bn namenjen zgradbi Sokolskega doma v Trbovljah. Kljub plemenitemu namenu je bila predstava slabo obiskana. Želeti bi bilo, da bi Cellam v bodoče za enake prireditve imel! nekoliko več zanimanja. — Umrl Je v Trubarjevi ulici v Celju zasebnik Ivan Grruka svoj čas posestnik m mesar v C e-Iju v 70.letu starosti. — Mestno žleda-1 i š Č e v C e 1J u. V soboto zvečer ste se vprizorili v našem mestnem gledališču eno-dejankl »Don Pietro Caruso« in Eden izmed poštenih«, pod režijo gosp. Kralja iz Ljubljane. Kakor vedno v letošnji sezoni. Je bilo tudi to pot gledališče razprodano in igri ste se izborno igrali. Kakor čujemo, se za prihodnje dni pripravl'a gostovanje članov ljubVanskega narodnega gledališča z dramo »Hasanaginice*. — Cerkev sv. Jožefa nad Cel je m so te dni pričeli renovirati od zunaj. Cerkev je bila sezidana leta 1680 kot zaobllubna cerkev proti takrat v Celfu razsaiaJoČ! kugi. Renovirana je bfla v tem Času dvakrat, zadnič leta — 40letnico obstoja praznuje tekom letošnjega leta celjska »Zadružna Zveza«. Kakor čujemo se povodom te 40 letnice vrši v Celju zadružni kongres- — Najlepše in na'raznovrstnejse knjige slovenske, srbohrvatske, češke. ruske, nemške, itallianske, francoske fn angleške izposoja vsak delavnik od pol 6. do pol 8. zvecer Šentjakobska javna DuMra kniiž-nica, Vožarski pot, začetkom Karlovske ceste, električno iposia?atišče. Na razpolago popolni imeniki Vn:fg. — Iz KršTfejsa- Minila Je VeTfkT^TtoC. čas plsanfc in potic, veselja in radosti. Realnost in vsakdanjost življenja se zopet pričenja in pričenja se delo. S prebuiajočo se naravo otrese se tudi človek zimskega mrtvila tn stopa z novimi močmi na delo. — Ravno nasprotno pa je v podružnici naših pridnih krških Kolašic Komaj Je posilalo zlato soln-ca topleje in zbudilo nabavo k novemu življenju, prenehalo je »Kolo* s svojim delom. Seveda pa se ne sme misliti, da se je vse društveno delovanje ustavilo. Prilagoditi se je treba času fn pa krajevnim razmeram. Prenehali so le nedeljski sestanki. Ker so sestanke posečale ponaVeč okoliška dekleta, ki Imaio sedaj spomladi največ opravila na poliu In vabijo solnčni dnevi tudi naše meščanke venkai v prirodo, morali so se sestanki prekiniti do pozte ^esenl. Na teh sestankih vršila so se izredno zanimiva tn podučna predavanja od strani g. učiteljev in učiteljic meščanske in osnovne šole, kakor g. ravnatelja Vut-covča, g. Tone Gasparija, gdč. Nežike Kosec, gdč. Pavle Zie-rerjeve In gospe Marice Vutkovičeve. ki so svoj pičlo odmerjeni prosti čas. posvetni še Kolu. Na sestankih vršil se je pa tudi poduk ženskih ročnih del in prikrojevanje oblek, zakar gre zasluga predvsem gdč. Ivanki m Lojzki Sovretovi, ki sta vsako nedeljsko popoldne žrtvovali ^Kolu« in pod-učevali naša dekleta. Lepe uspehe je že dosegla podružnica Kola v Krškem tekom svojega dveletnega obstoja, teleti bi pa bilo, da bj v prihodnji jeseni Še z večjim zanimanjem in v obilnejšem številu posečale Kolašlce, — posebno naše gospodične meščanke, kf v dolgih, pustih zimskih nedeljskih popoldnevih ne vedo samega dolgočasja kaj začeti — sestanke »Kola«, na katerih se teoretično In praktično izobražujejo. Le tako se bo mogla mlada podružnica *e lepše razvijati is doseči svoj plemeniti namen, ki si ga je stavim na čelo e svojega Programa: skrbeti za naše osirotele malčke- — Radi osepnic rta Hrvatskem. Vsi krošnjarji tn delavci (zidarji tn drj fcakor tudi prekupci, ki so došll v zadnjih tednih te Hrvatske, Hercegovine, Bosne, Dalmacije in Iz drugih južnih krajev v LJubljano se poživljajo, da ee takof javijo na mestnemu fizikatu v uradnih urah. da tam dokažejo, da so bili v zadnjem času že cepljeni mm vo cepi. To povelje velja, dokler se ne zatro osepnice stploh, tudi za vse pozneje došle tujce iz omenjenih krajevi — Čevlje kupujte od domaČih tovaren tvrdke Peter Kozina & Ko. z znamko »Peko«, ker so isti priznano na.boljši in na> ceneši. Glavna zaloga na debelo In drobno LJubljana, Breg 20, ter Aleksandrova cesta št. L Sokolsfvo. — Sokol Ljubljana priredi, pričenšl s Četrtkom tega tedna, ciklus predavanj o programu, zgodovini in organizaciji Sokol-stva ter predavanja o naši drŽavi In zgodovini našega trojedinega naroda. Predavanja se bodo vršila cb četrtkih na galerij', telovadnice v Narodnem domu. pričenšl vsakokrat točno ob pol 21. uri. Prvo predavanje ima v Četrtek dne 19. apriia 1923 ob pol 21. uri brat E. Gangl in sicer o »sokolski Ideji«. Bratje, sestre in naraščaj, udeležite se polnoštevilno sokolskega prosvetnega dela! Zdravo 1 — Predsednik prosvetnega odseka. — Tombola Sokola n. Interesente za to tombolo opozarjamo, da Imamo »-izjavljenih nekoliko krasnih dobitkov ieloma v trgovini Drago Gorup, Prešernova trt, deloma pri Milko Krapešu, Jurčičev trg. Njše tablice so opremifene na sprednii *rranl z rudečim žigom »Zgradba LjubPaji? 'It, nakar naj kupovalci pazlio, da ne bo neprijetnih zamenjav posebno, ker vr*i v kratkem razdobju več drugih tombol. Turistika in sport. PRVENSTVENA TEKMA MED AVSTRIJO IN ITALIJO. — VELIKANSKA UDELEŽBA OBČINSTVA — REZULTAT 0 : 0. — Dunaj, 15. aprila. (Izv.) Včeraj Je bila prvenstvena tekma med reprezentancama Avstrije in Italije. Nogometni tekmi je prisostvovala ogromna množica občinstva. Bilo le nad 80-000 oseb. Že takoj popoldne so mestna železnica, tramvaj in državna železnica prevažale velike mase gledalcev. Naval na tribune Je bil velikanski. Policija je komaj vzdržala red in mir. Blagajna je prejela za vstopnino 400 milijonov kron. Za transport ljudi je bilo vporabljenih 1070 vagonov mestne železnice. 200 policajev Je zdrževalo mir in red. Okoli 200.000 lludl pa je moralo oditi z igrišča »Hohe VVarte«. ker nI bilo več prostora in je policija nadaljnl dotok zabranila. Med Igro se je ena tribuna porušila. Bilo je več poškodb, trije gledalci so si zlomili roke. Rezultat tekme |e bfl 0 : 0. Italijanski trio branilcev Je bil Izboren. Avstrijska napadalna vrsta je v gotovih momentih odrekla. Najboljši je bil od Avstrijcev Kurz, od Ital'janov Caligaris. INOZEMSKE NOGOMETNE TEKME. — Bratislava. 15. aprila. Dunajski Ama-teuri: DK Bratislava 2 : 2 (1 : 0). — Olomnc, 15. aprila. Admira 1 O! orno-uc 2 : 3 O t 0). — Praga, 15. aprila. Sparta ; L Nttrn-berg 1:0. — Brno. 15. aprila. VVacker .' Maca vi 1 : 3 (1 t 2). — Jadran • Lask : Komb. Tlirlja 1 s 3. Hermes - Slovan : Komb. Primorje 1 : 1. Včerajšnje ljubljanske tekme v prid jugo-slov. olimpijskega fonda niso zapustile najboljšega vtisa. Krivda: slab aranžma, vsled tega malo občinstva, in pa športno neopravičljiva zanlkamost obeh vodilnih ljubljanskih klubov, kojih kombinirana moštva so nastopila v vidni razposajenosti, omalovažujoč tekmi kot taki in nasprotnike. Odtod nepovoljni izidi, ki niso v nobenem razmerju z njihovo pravo močjo In z znanjem drugorazrednih klubov. Se najboljši materijal se nahaja v Lasku In pri Jadranu, ki igra ambicij oni rano ter že uporablja tehniko in kombinacijo- Hermes Je letos v slabi formi, nekam boljši se nam vidi Slovan. Edina pozitivna točka včerajšnjega dne Je še odkritje g. Husa kot J zbornega sodnika. Njegove tehnične razsodbe, posebno glede olf-side so bile izredno bistre. Popolna nepristranost Pokrral Je, da vsebuje sodniške kvalitete najboljše vrste in da bo treba z nJim računati. Pozdravljamo ga In želimo, da da sodniška sekcija g. Husu priliko, da vodi tudi težje tekme. Spričo njegove inteligenčne stopnje mu ne bo težko odpraviti male napake, ki so se včeraj zapazile, ki pa zdaleka niso odtehtale ostalega vzornega sojenja. Namreč, da se semtertja ozira na medklice publike in da prenagljeno postopa z izključitvijo. To dvoje bo moral revidirati. Opravilo igralca, ki da vse iz sebe in ki igra z napetostjo vseh duševnih in telesnih sil, je treba obzirno upoštevati. Baš sodniški opomini, posebno če niso dobrohotni, udarijo kakor nož v igralčevo dušo in mu uničijo njegovo disciplinarno ravnovesje. — Vlenua v Zagrebu. Vienna ; Concor-Cjja 3:2. — Vienna : HaSk 2 : 1. — Slovensko planinsko društvo v LJubljani naznanja svojim članom, da so dospeli dolgo pričakovani planinski znaki. Dobivajo se v osrednji pisarni SPD v LJubljani za ceno 25 D en komad. mmmmammmmmmmamammatammm Društvene vestL VI. sestanek znanstvenega odseka Slovenskega zdravniškega društva se vrši v sredo dne 16. t. m. ob 17. v predavalnici bolnice za ženske bolezni. Predava ga. dr. š i -mečova: Tvphus in paratvphus. — Društvo najemnikov za Slovenijo opozarja, da se vrši prihodnja odborov« seja v sredo dne 18. t m. ob 20. v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20 ure informacije. Sv. Petra cesta št 12, pritlično, desna — Hasanagln'aa v »Soči«. »Vžitka poln večer ie bil!« Tako je upravičeno vskliknil vsakdo od mnogobrojnih vdeležencev sobotnega predavanja v društvu »Soča«, ko se Z ozirom ca mojem ^Poslano« na naslov pokrajinske uprave v »Slov. Narodu« in »Slovencu« z dne 10. in 1L t m. dobivam od različnih strani vsak dan pisma in vprašanja glede znanega žida Joseia Hofmanna. Vsem prizadetim javljam tem potom, da mi v pismu naznanijo, kako In na kakšen način Jih Je oškodoval Josef Hofniann. kakor tudi, če je le mogoče datum in priče, ko je Hofmann žalil njihov narodni čut. Gospodu odvetniku dr. Vallentschagu v Ljubljani, ld Je prodal Hofmaanu posestvo in premogokop na Kani žari ci in mu d oz daj še ni plačal, sporočam, naj se le požuri, ker bo drugače prepozno. Občutno škodo, ki jo je ta mož povzročil tudi društvu »Sokol« v Črnomlju, prevzame nase družba »Belokra-Una«. Č T n o m e 11, dne 12. aprila 1923. Mr. Ph. Splro Vrankovič, lekarnar. postavljal od svojih znancev in prijateljev. ■Ob 1 ifrejUial frj, ftrotejo/ Bažki o flra^ltiifrv ^ ^ ta uredništvo ne odgovarja. m" narodni baladi, katere domovina .ie Her-ceh-Bosna. Pred kakimi dvesto leti :e dalmatinski gorski pastir prepeval — spremljajoč s primitivnimi »gusU« — svojim ovcam to jugoslovenske duše, ljubezni in — trme polno balado. Takrat Je prišel iz Italije v Dalmacijo opat Fortis In se zadlvil v to krasno jugoslovensko pesem in n]eno melodijo. Prestavil jo Je na Italijanski jezik ter jo s tem izročil vsemu, takrat omikanemu svetu. Predavatelj Je mojstersko prikazal ta lepi, od preprostega naroda vstvarcni jn-goslovenskl umotvor, ki se ravno tc dni prikazu e na odru našega dramskega gledališča. Vžitek je imel oni, ki drame še ni slišal, posebno pa še tisti, kj jo je na odru sli In videl. Z vsebino dramo je govornik pn-merjal veliko jugoslovensko bratsko ljubav, ki Jo spremlja neka trma, da ne pusti govoriti Jeziku tako, kot mu srce veli- — *MT se ljubimo, da zelo ljubimo. In kar jeziK proti tej ljubezni govori, ni res. ker sr^ jugoslovensko je prepojeno velike Ijubezn1 do vseh svojih bratov. Delati je treba vsem na to, da se ta »trma« odstrani ali Vsaj omili, pa bo tudi naš jezik govoril to, kar mislita In čutita duša in srce. S tem bi se prihranilo marsikatero solzo In grenko čut-stvo, ki jo le prepogosto povzroča ta nedo-statek«- Hvaležni poslušalci so priredili gospodu prolesorju dolgotrajen in buren aplavz. Gospod podpredsednik Cvek je Se v svoji zahvali omenil, da je g. profesor Bačič prvi. ki je v »Soči« predaval v milem srbohrvatskem jeziku in upa. da bodo v bodoči sezoni n:emu sledili še drugI. Strinia-joč se s končnim apelom predgovornika je Izrazil prepričanje, da kar je ljubezen, solze in neizmerno trplienfe vstvarilo fn združilo, ne bo razrušilo ne Inozemsko infr!gantstvo niti posairml »amputatorji«, ki prav gotovo nikdar tako hudo ne mislijo In čutijo, ko* govorijo In pfšeio. Ujedin:ena Jugoslavija Je zadeva vsega jutjoslovenskega naroda, ne pa zadeva — par oseb. Končno Je gospa Rogozova — gledališka Igralka v naši drami — prav ljubko recitirala ce!o pesem Hasanaginice, za kar Je žela burno pohvalo. Bfl Je to užltkapoln večer, na katerem smo spoznavali veliko jugoslovensko dušo in nje ljubav in obenem našo trmo, kf je tej ljubavi povzročila £e marsikater srenak trenotek. NAJNOVFišA POROČILA. DEiMISIJA VLADE. — Beograd, 16. aprila. (Izv.) Vlada je snočl pozno sklenila odstopitL Kraf je demisijo sprejet NARODNA SKUPŠČINA. — Beograd. 16. aprila, (Izv.) Ple nama seja narodne skupščine je bila ob 11.30 otvor jena pod predsedstvom starostnega predsednika Oraovaca, Sledila je po končanih formalnostih volitev začasnega predsednika in 4 tajnikov. V tajnem glasovanju so dobili: radikal dr. Peleš 128, demokrat dr. Pečic 47, dr. Hr as nI ca revlztfonlstlčnl blok 40, zemljoradnik! 10, praznih 3 glasovi Izvoljen je bil dr. Peleš. Po končani volitv* tajnikov Je predsednik dr. Peleš preci tal pismo vlade, ki naznanja svoj odstop ter takoj sejo zaključil a pripombo, da skliče sejo po sestavi nove vlade. Za radikalnega kandidata so glaso vali radikali, džemijer is Nemci BONAR LAW NE ODSTOPI — London. 15. aprila (Izv.) Renter uradno demantira vesti o odstopu Bon r Lawa. Borzna poročila. — Zagreb. 16. aprila (Izv.) Zaključe* tečaji ob 13. Devize: Pariz 6.575. 6.60, Cnrih 17.90, 18—, London 456—. 460.—, Berlin 46.75, 47.—, Dunaj 13.80. 13.90, Praga 293— 294—, Trst 4.89, 491, Newyork 97^ 98.25 (ček, 99 kabel), Budimpešta 2.20, 2.30, Varšava 23.—. 24—. Vabite: dolar 96-25, 97—, itat Ura 4£3, — C url h, 16. aprila. (Izv.)' Današnja predborza. Devize: Zagreb 5.60. Amsterdam 215.15, Berlin 2.61. London 25.58, Pariz? 36.67. Milan 27.37, Praga 16.45. Budimpešta 1.2, Varšava 1.30, Dunaj Sofija 4.20. „Kino Tivoli". — Od danes 16. aprila do 18. aorfla se predvaja II. del »Devojka iz Picadilla« % Lio M aro v kinu Tivoli. Glavni urednik: KASTO PUSTOSLEMSE& Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR. Poslano.! Stran 4. > »SLOVEI/SKI NAR O Dm đnc 17. aprila 1923 Stev 88. Šivilja išče službe I Perfektna šivilja KJE NA DEŽELI. — Na* za fine obleke SE TAKOJ slov pove uprava »Slovenskega Naroda«. 3884 »lovite francoske vrste »zgodnji d* Argenteuil«, komad po 1 Din. nudi tvrdka JEGLIČ. Selo. po« sta Žirovnica, Gorenjsko. 3931 Meblovano mesečno sobo s posebnim vhodom ali ne, po možnosti v centrumu mesta, ISCE ŽELEZNIŠKI URAD« KIK. — Ponudbe se prosi pod »1. maj/3900« na upravo lista V AUTOGARAŽAH A. Thaler, Ljubljana-Glince se sprejmeta dva automehanika, (samostojna monterja). 3801 Mesečno sobo, če mogoče s posebnim vho* dom, IŠC77 GOSPODIČNA. Pisača do 1500 kron. — Po* rjudbe na upravo lista pod »Meb>vani soba/3915«. Na prodaj! večja skladiščna vrata, ve* lika hišna vrata, štirioglato kamenje za tlakovanje, pe* ron-kamenje itd. — Dunaj* ska cesti št. 6 (pri hišniku). 3976 Prodajo lesa INOZEMSTVO vsake vrste in množine (rezan, tesan, drva, oglje) PRE* JVZAME PROTI PROVI* ZIJI LESNI STROKOV. NJAK. — Ponudbe na upravo »Slov. Nar.« pod »Eksport lesa/3798«. SPREJME. — Zelenka Ro* dič, modni atelje, Miklošičeva cesta 10/1. 3957 Seno, garantirano sladko, prima, vsako množino po K 8 franko vsako postajo in prima JEDILNI KROMPIR po K 6 za kg. franko vagon, DOBAVLJA PRAZNIK & NOVAK, Celje. 3974 Gospodična žeti mesta v konfekcijski trgovini v Ljubljani; je izurjena šivilja, zmožna tudi kot prodajalka ali blagajni* čarka, — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Pridna in poštena/3872«. Gospodična z večletno prakso, zmožna eno* in dvostavnega knjigo* vodstva ter vseh pisarniških del, ISCE PRIMERNEGA MESTA na deželi. — Po* nudbe pod »Vestna/3952« r.a upravo »Slov. Naroda«. Išče se DOBRA ODGOJITELJICA ftarejSa oseba % znanjem nem« škega jezika k otrokoma od 9 let in 2 in pol leta, ki je zmožna popolnoma svojega posla. Nastop 1. maja. Reflektantinje naj se obrnejo z označbo svojih zahtev pismeno na: Vilim Pick, Zagreb, Duga ni. 6. 3972 Soba. I5CE SE ena ali dve prazni sobi aa pisarno s separatnim, direktnim vhodom v pritličju, eventualno v I. nadstropju v bližini pošte nrotl dobri nagradi. — Ponudbe pod »Soba za pisarno na Anončni zavod Drago Be sel lak in drug, Ljubljana. Sodna ulica 5. 3762 Na hrano se sprejme GOSPOD. -uprav lista. Naslov pove 3978 Proda se eno leto star pes-bemanftnec. Poizve se v kopališču »Ko* lezija«. 3958 Za manufakturno trgovino v večjem trgu SE IS ČE mlajši POMOČNIK, dober mannf akturist. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda pod »Trg. so t rudnik /3977«. Od stanovanjske krize si lahko pomaga in olajša svoje skrbi radi stanovanja, kdor si kupi hišo s takoj prostim stanovanjem Hiša (vila) je oddaljena 20 minut od glavne pošte. Tudi semena z majhno parcelo na periferiji ni takim* čena. Več ustmeno. — Naslov pove uprava »Slovenskega Naroda«. 3968 Odda se takoj soba, kuhinja* predsoba, kamra in druge pritikline, event. dve prazni sobi, oboje od* dalj eno 20 minut od glavne poŠte, dotičnemu, ki plača najemnino za eno leto na* prej. — Ponudbe pod »Solnčno stanovao je/3967« na upravo »Slovenskega Naroda«. Letovičarji pozor! PRODA SE nedograjena hiša, pripravna za vilo v tržaški okolici, oddaljena četrt ure od morskega kopališč^. Od hiše pet minut hoda proti postaji pa k vili pripadajoča njiva. Cena po dogovoru! — Pojasnila daje šofer GABROVEC, Verd pri Vrhniki. 3955 Naša ljuba mamica« sestra, gospa Karali Mil ni. Ki peMStitloa hi gostllnlčarka fe danes po dolgotrajni in močni bolezni preminula. Pogreb se vrši v torek, 17. aprila ob 4. popoldan na tukajšnje pokopališče. Maša zadušnica se bo darovala v sredo ob 7. zjutraj v župni cerkvi na Vidmu. Videm, 15. aprile 1923. Karto, Angela Podled, Friderik tn Lovrenc, otroka. brata. Brez posebnega obvestila. Čehoslovaška veleindustrija lite za vodstvo svojega podjetja v Jugoslaviji trgov, ravnatelja Nudimo: ob uspešni izgradnji podjetja prav dobro plačo in stalno službo. Zahte-tevamo: nepogojno trgovsko spretnost, izkušnjo v intenzivnem obdelovanju odjemalcev za železno polublago in v trgovini s kovinami, dobre zveze z zadevnimi odjemalci in oblastvi, telesno sposobnost za večkratno potovanje. Samo jugoslovanski državljani, ne čez 45 let stari, z dobrim znanjem nemščine in češčine naj pišejo pod Dla^retten garantne 7621 na Ana. Ezp. Rudolf Mosse, Prag II. Vaclavske nam. Palais Korana. Dvema gospodoma ODDAM SOBO s hrano, eventualno samo z zajtrkom. Naslov pove uprava lista. 3877 Smrekovo skorjo, prima, vsako množino, KUPI PRAZNIK & NOVAK. Celje. 3975 KUPI SE dobro ohranjen pianino in žensko koSo. Ponudbe pod »P. F. 27/3808« na upravo »Slov. Naroda«. Plačilni natakar z večletnimi spričevali IŠČE SLU2BO. — Ponudbe pod »Zanesljiv/3950« na upravo »Slov. Naroda«. Hiša v Celovcu SE TRO^A ali ZAMENJA ZA DRUGO V SLOVE* NHL — Naslov pove upra« va »Slov. Naroda«. 3965 Prodam trgovsko opravo (eno špecerijsko stelaio z 48 malimi in 24 velikimi ladelci. dve manufakturni stetaži po 3 in pol metra dolei, vse 2.40 m visoko, dva pudetna no 2 m in dva po 3 m dotf>a) VSE V DO* BREM STANJU. — Jos. DIVJAK. Ribnica. 3946 Mor Semka L fnejoslo venska barvartia, krznarstvo ta strojarstvo LJubljana, Krlževnlška ulfca 7. Barva lisičje ko2e, katere izdeluje v najmodernejše garniture. Prevzema tudi vsa popravna v moderniziranje. Premog, cement m strežno opeka stalno v zalogi pri H. Petrič, LJUBLJANA, Dunajska cesta 33. Telefon 366. Skladišče: .BALKAN«. TKOMl, porfumerlstl, dFt$erlsfl! Veliko zalogo brivnega m* I a, kolonjske vode, pudrov, Odola. zobnlb past, mila Spolck, glicerin, Eau de Cologne glicerin, lipov cvet, Batfi soap itd. priporoča za odjem na debelo po ugodnih cenah Tiarfomeiifa URAN, LJUBLJANA. Mestni trg 11. Vabilo na V. redni obi zhor DOMjilBice za Lefti potek, Drago Id Travo reg. zad. z n. z. ki se vrši v nedeljo, 22. aprila 1923 ob 3« no poldan v nro-storin poao Jilnlce v Travnik« Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobrenje računskega zaključka za leto 1922. 4. Razdelitev čistega dobička. 5. Sprememba pravil. 6. Volitev načelstva. 7. Volitev nadzorstva. 8. Slučajnosti. Pripomba: Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen ob napove danem času, se vrši čez pol ure drug občni zt»or na istem mestu in z istim dnevnim redom, ki bo veljavno sklepal ne glede na Število deležev. Načolstvo. r 11=11 NAZNANILO ftOUOUACKA SANKA i. t u ZAGREBU v Podružnica v UUBUANI fe te dal pridela z rednim poslovanjem na BanaJsM eeatl it 31. Delniška glavnica: Din 10,000.000-—. Brzojavni naslov s DOBBOBAJfKA,—LJUBU AHA- Telefon ŠL 120. I f J Solnčno sobo IŠČE GOSPA. — Pc Ibe pod »Solnčno/3961« na upra« vo »Slov. Naroda«. KUPI SE dobro ohranjen šivalni stroj. Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 3953 Trgovski sotrudnik SE SPREJME TAKOJ kot po* slovodja podružnice trgovine t mešanim hlagom pri Josipu Langeršku. Marenberg. 3966 PRODA SE več vagonov bukovega oglja in drv. — Pojasnila daje: Davorin FRANČIČ, Ljubljana, Go* sposka ulica 4. 3948 Do 200.000 K posodim PROTI DOEREMU JAM* STVU. — Ponudbe pod »Do« b-- jamstvo/3962« na upravo »Slov. Naroda«. Prodam NOVO SVILENO OBLE* KO za srednjo postavo. — Streliška ulica 4/1 (od 2 do 3. ure). 3947 Š i v i! i a se priporoča za šivan fe vseh vrst kostumov in oblek; tu* di za otroke. Marija VEROVSEK. L'juh* Ijana, Emonska c. 10. 3949 Za elektrotehnika ali MEHANIKA SE ŽELI IZ* UČITI močan in zdrav 15* teni MLADENTC. — Ponudbe ie poslati na: Vekoslav Postr* žin & Co., Videm * Dobrepolie. 3970 PRODA SE skoro nov lovski brek (nredvoino delo) in istotaka DVOVPRE2NA POLPO« KRITA KOČIJA v Mengšu pri Milanu JENČIČU. 3969 Iščem dela, po možnosti za ves dan; vešča sem pospravljanja sob, kuha« nja. pranja in likanja. Najraje bi dobila kakšno pisarno za po* spravljanie. — Poizve ae: Kra* kovska ulica 25. 3987 S^rejmetR se taksj PRODAJALKA* BLAGAJ* NIČARKA in PRODAJAL* KA MEŠANE STROKE za na deželo. — Ponudbe pod »Prodajalka in blagajničar* ka/3945« na upravo lista. Kupim polnojarmenik IN PRIMERNO U OKO MOBILO (novo ali rab* Ijeno) v dobrem stanju. -Ponudbe z opisom na upra* vo »Slov. Nar.« pod »Parna žaga/3944«. Slavnemu občinstvu naznanjam, DA SEM na novo OTVORIL kleparsko delavnico za stavbna, galanterijska in au; tomobilna dela in se si. občini stvu toplo priporočam. Gustav PUC, Sp. Šiška, Vodnikova cesta štev. 9. :: CENE ZELO ZMERNE. :: BI NA KODELJEVEM. tik za prisilno delavnico, z 900 m3 vrta ob dveh glavnih cestah, pripravna za gostilno ali trgo^ vino, SE PRODA Kupec dobi tudi stanovanje. — Pojasnila pri Anončni družbi Aloma Companv, Ljubljana, Kongresni trg. št. 3. 3941 Vasoif acica za decu. TRAŽI SE VASPITAČICA ZA DVOJE ŽENSKE DE* CE od 9 i 10 godina, sa znanjem njemačkog jezika. — Pismene ponude slati na adresu: M. Mitrović, Boo* grad, Dositejeva ul. br. 30. 3959 Ženitna ponudba. Mladenič, 30 let star, s gotovino do 500.000 kron, izveš« ban v mesarski stroki in toza* devni trgovini, se Seli priženiti k pošteni vdovi brez otrok ali pa dekleta a posestvom, katera ima zgoraj navedeno stroko ali kako drugo trgovino že vpe* ljano. Prosi se samo za resne ponudbe, za katere tajnost se jamči, pod šifro »Resnost/3943« na opravo »Slov. Naroda«. Kupim gramofon BREZ NASTAVKA, star in dobro ohranjen. Ponudbe pod »M. 1923/39S5« na upravo lista. Restaracija „Zvezda" rabi več POMTVALK. Nastop takoj. Proda se hiša (pritlična) z lepim sadnim vrtom v Šiški. — Naslov pove uprava lista. 3Q01 39S3 Amerikanka (diplom.), DAJE POUK IZ ANGLEŠČINE. — Ponud« be pod »Angleščina'3960« na upravo »Slov. Naroda«. Motorno kolo, SKORO NOVO, 4 HP, dva cilindra s prestavami SE PO UGODNI CENI PRODA. — Glinška ulica 5. 3981 Prazno sobo za st-in -anje IŠČE proti dobremu plačilu BOLJŠI GOSPOD. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Nemcblovana soba/3979«. NAPRODAJ NOVA enodružinska hiša z vrtom, električno razsvet* l javo * Vod m aru. s takoj s šnjo vselitvijo. — Poizve se Zuparrtvo Moste. 3876 S?no in slamo, zdravo, prešano v balah, nudi proti takojšnji dobavi po najnižjih dnevnih cenah tvrdka PUKL & VERCE. ŠOŠTANJ. 3851 Trgovci, domačini in Primorci! PRODA SE dobro idoča velika TRGOVINA na prometnem In* dustrijskem kraju s krasnim banovanjem za 400.000 Din — TAKOJ. — Ponudbe pod »Srečna bodočnost/3493« na upravo »Slov Naroda*. PRODA SE 50 metrov suhih bukovih drv po K 650 za m', ako vzame celo množino. — Naslov po* ve uprava »SI. Nar.«. 387S Ifepremo&Hlve dežne plašče za dame tn gospode priporoča tvrdka LJubljana Mestni trg 10 HLStaiHti Klav rsKa delavnica Rili in- Hii£er£eva ulfca Popravi am in uglašujem klavirje in harmonije strukovno in ceno. Pisalni stroji, i.t.d. m&iisitfsa MaiDira Cpo Tavllalnica) LJUBLJANA, Selenbuigova 6-L L. Baraga. Orožniški stražrnešfer upokojen. 45 let star, oženjen, s 4 otroci, zmožen slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, obvlada tudi srbohrva* Ški in italijanski iezCc. IŠČE PRIMER ME SLUŽBE. — Gre tudi kot oskrbnik na kako večje posestvo. — Naslov po« ve uprava >.Slov. Nar.«. 3758 IŠČE MLAD SAMOSTOJEN OBRTNIK, najraje v bližini šole na Ledini, event. v sredini mesta, za takoj aH pa s 1 mi* jem. — Pomidbe na unravo lista pod »Samostojen obrtnik na Ledini 3524«. Trst'ezastrope izdeluje in prodajo na debelo in drobno po najnižjih cenah. Pri večjih mn^-rah znaten popust ANTON STE!»cR, Ljubljana. Jeranova ulica 13, Trnovo. oblekce, predpasnike, perilo, majce in druga oprema najceneje pri .1 VJ Zalop ftloinro in ninninov ^ najboljših tovaren BOsentiorfer, Czapka, Ehrbar, H61x1, 3chwelqhoffer, Original Stlngl Kd. Tudi na obroke. Tudi na obroke Jerica !H. roj. Dolect, Ljubljana, Hilšarjeva ul ca številka 5 Knjigovodska pisarna Buraau Contable prične s 1. julijem poslovati na Jurčičevem trgu Št. 2 II. Kari Marne. zkušen dobro in zanesljivo iščem za svojo novo urejeno in povečano manufakturno trgovino na drobno. Prednost imajo ponudniki z dolgoletnimi spričevali in prima referencami. Frane Ksav. Souvan, Ljnbljana, ustanovljeno 1835. ■ Pozor I Pozor! Za novo dograjeno tovarno za železno industrijo s kompletnimi najmodernejšimi stroji, ležečo na prometnem kraja tik železnice se Potrebni kapital Din 1,000.000*—. Stanovanje na ■ razpolago. Ponudbe pod Sever, na anoneno t? družbo Aloma Companv, Ljubljana, Kongresni trg 5. S 8 ei i i Potrebujemo 1 elekiro inginiera Jake stroje za izradu oferata i manjih projekata, kao i za tehničku korespodeneiju; 1 elektro ingmiera slabe stroje za Izradu oferata. vodjenje tehničke torespedendje ! akvizldju telefonskih postrojenja. Potrebno znanje nemačkog i srpskog jezika, kako govora tako i pisanja. Optirne oferte sa Currlculum vitae i ostalim ustavima slati pod Uektrotechuis:hes Gressunter-nehamoa Belgrad, na oglasni zavod Axent1ev!6 & Hs^tim, Beograd, Skeplfanafea 13. ■ ■ m m b B B s B B