GLASILO DELAVCEV TGSAME ŠT, 5 • MAJ 1990 * LETO XXV * Maja od oktobra 1965 Zakaj član sindikata Te dni poteka akcija včlanjevanja v sindikat. Do prvomajskih praznikov se je v Tosami včlanilo v sindikat okoli 600 delavcev. V Tosami se včlanjujemo v panožni sindikat delavcev tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije. Predsednica domžalskega odbora te panoge je naša Danica Avbelj. V zvezo svobodnih sindikatov Slovenije se povezujemo preko občinskega sindikata, od katerega po dosedanjih izkušnjah lahko pričakujemo tudi največ pomoči. ZSSS je sicer ponudil vabljiv program, s katerim smo vas že seznanili, ki pa je žal že naletel na prve ovire pri sklepanju kolektivnih pogodb, saj mu Gospodarska zbornica očita, da je prevelikopotezen in tudi brez osnove, vsaj kar se osebnih dohodkov tiče. Zato malce še počakajmo na rezultate pogajanj, ki so še v teku in si raje oglejmo, kar nam ponuja občinski sindikat. Ne samo obljublja, ampak svojim članom ZAGOTAVLJA: - brezplačno pravno pomoč in varstvo - sindikalno pomoč po pravilniku - pomoč pri poravnavi stroškov zdraviliškega zdravljenja - organizirano počitnikovanje v sindikalnih objektih v Izoli, Moščeni-ški Dragi in Bohinjski Bistrici - organizirano nabavo ozimnice - rekreacijo - kulturne dejavnosti - izobraževanje - in vse pravice po kolektivni pogodbi. Vse te pomoči in ugodnosti bodo deležni samo tisti, ki bodo z izjavo pristopili v Zvezo svobodnih sindikatov in s tem plačevali članarino v višini 0,6 % od neto osebnega dohodka (taka članarina je bila že doslej). Kdor ne bo član sindikata, njegove pomoči ne bo deležen. Nova zakonodaja je do delavca veliko bolj kruta kot dosedanja in mu nudi tudi znatno manjše varstvo njegovih pravic. Včlanjevanje v sindikat je pokazalo, da se več kot polovica Tosamovcev zaveda, da bomo svoje pravice lahko varovali le organizirani. Silva Zibelnik, oddelek netkanega blaga: Včlanila sem se v sindikat, ker mislim, da mi lahko marsikaj nudi. Če drugega ne, vsaj ozimnico. Meni je doslej sindikat že priskočil na pomoč. Sem samohranilka, hčerka končuje srednjo šolo, zato sem se na sindikat že obrnila. Videla sem, da zna prisluhniti problemom delavca, zato sem pripravljena postati član novega sindikata, ki obeta še več kot dosedanji. Darko Leban, obrat družbene prehrane: Kljub temu, da mislim, da so obljube sindikata nekoliko nerealne, sem se včlanil v ZSSS. Od njega pričakujem pomoč, ko bom iskal svoje pravice kot delavec. Vendar upam, da se bo sindikat res preobrazil, spremenil, saj od sedanjega glede na izkušnje, nimam kaj pričakovati. Republiško vodstvo, ki se drži svojih stolčkov, je doslej bore malo naredilo. Težko verjamem, da bodo isti ljudje zdaj delali čisto drugače. Sicer pa mora preteči nekaj časa, da bomo videli, ali je vredno biti član tega sindikata. Neučinkovitost sama ga bo pokopala, ker bodo člani izstopali. Stane Klopčič, mizhrska delavnica: Ne verjamem, da človek svoj način dela in mišljenja čez noč spremeni ali stoprocentno izboljša. Smešno je, da nekdo kritizira prejšnji sindikat, ki mu je bil prej sam predsednik - s tem mislim sedanjega republiškega predsednika svobodnih sindikatov. Ljudje bi se morali zamenjati. Tem, ki so nas pripeljali tako daleč v krizo, ne moremo zaupati. Pa s tem ne mislim samo sindikalnega vodstva, ampak celotno oblast. Sam se še nisem včla- nil. Ker imam slabe izkušnje, bom rajši še malce počakal, kaj bo sindikat pokazal - učinkovitost se bo najprej pokazala že pri kolektivnih pogodbah. Zdaj je prilika, da se dokaže sposobnost, pripravljenost in zaščitniška vloga. Ani Kovačič, mikalnica: Včlanila sem se preprosto zato, ker bom kot članica sindikata imela več ugodnosti kot nečlani, pa čeprav bodo to le malenkosti, kot so nakup ozimnice, pomoč pri zdraviliškem zdravljenju, brezplačna pravna pomoč. Časi so taki, da človek nikoli ne ve, kdaj bo pomoč potreboval. Tokrat stavkamo opozorilno: stari vladi za sedmino, novi pa za popotnico, ki jo bo morala takoj razrešiti 15. maja 1990 je sindikat tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije Slovenije organiziral 1-urno splošno stavko, ki smo se ji pridružili tudi v TOSAMI. Zahteve za ureditev razmer v tekstilni in usnjarsko-predelo-valni industriji država ignorira že več kot leto dni. Propad obeh panog se pospešeno nadaljuje, kljub temu, da smo delavci, zaposleni v teh panogah prispevali dobršen del akumulacije slovenskega gospodarstva. Še danes, z zastarelo tehnologijo in podcenjenim delom prispevamo kot delovno intenzivni panogi nadpovprečno višino družbenih dajatev. Naši izdelki so dragi, žal pa od cene, ki jo dobimo za izdelke za naše osebne dohodke in lastni razvoj ne ostane kaj dosti potem, ko se »nahranijo« lačna državna usta. Zato se morajo za dejansko izboljšanje pogojev poslovanja dajatve znižati najmanj za 40 % in bremena za zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb enakomerno porazdeliti med delovno in kapitalno intenzivne panoge- Zahtevamo učinkovito šolstvo, zdravstvo, raziskovalno dejavnost in kulturo, vendar pa tudi terjamo racionalizacijo upravljanja teh dejavnosti ter tudi vse družbene in državne uprave. Zahtevamo tudi varstvo pred nelojalno konkurenco. Smo proti interventnemu uvozu tekstilnih in usnjarskih izdelkov, dokler država ne zniža davščin na surovine in repromaterial na raven naših zunanjih konkurentov. Vse te zahteve postavljamo že vrsto let, vendar je stanje vse slabše. Obremenitve se večajo, plače delavcev pa komaj pokrivajo eksistenčni minimum. V PRIMERU, DA BODO NAŠE ZAHTEVE NALETELE NA GLUHA UŠESA, BOMO POBUDNIKI ŠIRŠE STAVKE! Kakšen sindikat si želimo v podjetju? Ob obljubljanj prenovi se delavci pogosto sprašujemo, kakšen bo poslej sindikat. Lahko verjamemo besedam o zaščitniški vlogi? Kakšen sindikat si želimo? Zbrala sem nekaj vaših misli, pomislekov in predlogov: - Sindikat, kakršen je, ne more biti učinkovit. Bojim se, da se ne bo prav nič spremenilo, celo nasprotno: sindikat lahko še izgubi na pomembnosti. Osnovno moč si mora sindikat priboriti kot opozicija v podjetju. Kompromisov s poslovodno strukturo ne sme biti. Svoje zahteve bo sindikat lahko uveljavil le, če bo imel sposobne ljudi, ki ne bodo nasedali demagoškemu prepričevanju v škodo delavcu. - Zgleda ni treba iskati na zahodu, le nekaj desetletij nazaj se moramo ozreti na Kocjančičevo tovarno. Takratni sindikat še pomislil ni, da bi Kocjančiča vprašal, ali lahko stavka. Jasno je bilo, da sindikat zastopa interese delavcev in ga je prav malo brigalo, kakšne posledice bo zaradi tega utrpel Kocjančič. V lastni- kovem interesu je bilo, da donosno posluje, da izdelke proda, da je čimbolj produktiven. Delavec, ki je delal, pa je za svoje delo hotel pošteno plačilo. - Zgodovinsko gledano je funkcija sindikata nesporna. Je zaščitnik delavcev in njegovih pravic. Ne smemo pa si tega razlagati tako, da nastopi šele, ko je delavčeva pravica neposredno kršena. Za take primere imamo delavski svet in sodišča - kjer delavca sindikat seveda zastopa. Pač pa mora sindikat bdeti nad vsem, od česar je odvisen položaj delavca in delovati preventivno. - Današnja zakonodaja daje poslovodnim delavcem široka pooblastila. Na prvi pogled se celo zdi, da jg delavčeva usoda odvisna zgolj od volje poslovodnega or- gana - direktorja in vodilnih delavcev, medtem ko pa so ti »nedotakljivi«. Dejstvo je, da se danes pri vsej samoupravi dejansko ne ve, kako podjetje posluje. Primerov, ko delavci za slabo poslovanje izvedo šele tik pred stečajem ni malo, čeprav potem glavno breme teži njihova ramena. Če bo sindikat nastopil šele v tem trenutku, je vse zamudil. Njegova prisotnost mora biti v podjetju občutna ves čas. Ne sme se bati spraševati, zahtevati odgovore, terjati odgovornost. Pri tem seveda lahko pride do konfliktov, zlasti s poslovodno strukturo. Vendar se sindikat tega ne sme bati. Ne nazadnje mu varstvo pred šikaniranjem nudi zakon in kolektivna pogodba. - Če naj bo sindikat p o g a j a I e c, se bo moral konfrontirati z delodajalcem. Čeprav je izraz delodajalec nejasen - zame direktor ni noben delodajalec, ker ni lastnik, ampak če zakon poslovodni organ označuje za delodajalca, ga pač imenujemo tako. Torej konfrontacije morajo biti, pogajanja so obvezna. »Delodajalec«, ki pošteno posluje, se tega ne bo ustrašil. - Navada je železna srajca. Sindikat mnogo obljublja, ali bo obljube lahko izpolnil, je vprašanje. Zato bo tudi ta sindikat (svobodni sindikati Slovenije) moral imeti konkurenco, kar se s Tomšičevim neodvisnim sindikatom pravzaprav že pojavlja. r()t'ednoHlna rPriiel j* spomladanski ias hkrati z njim so tu oolitor, ki postaidjajo pred nas dokaj težke odložitve. &tirje izbrani kandidati polni raznih sv idej, obljub vprašanje je, za koqa glasovati, da bi rešili se težav, izgub. OŠe glede na tv, kilo bo izbrani kandidat, ne bo mu prav lahko preživeti svoj mandat. DCajti težav se brez števila je nabralo njih rešitev pa kar ni in ni saj vsi štirje so premalv, da bi jim zdaj kos bili. Slabo eeni delo se in znanje medčloveški odnosi so na tleh, žalostno je gospodarsko stanje, res razlogov ni za smeh. Šla j nam torej je storiti? čakati, kar bo pa bo? cAU delo znanje vzpodbuditi, da prihodnost lepša bo: 'Volilee VOLITVE ’90 Pa so za nami! Končno se bomo lahko oddahnili od predvolilnih kolobocij, prenehali premišljevati, za koga naj se odločimo, se znebili plakatov, s katerih so na vsakem koraku v nas strmeli in nas vabili številni kandidati. Toliko je že bilo zapisanega o volitvah, da vas, dragi bralci, s tem ne bomo več obremenjevali, ker novega se ne da povedati več. Predstavljamo vam samo rezultate z volitev za republiški in občinski zbor združenega dela ter volitev organov upravljanja. TOSAMO bo v zboru združenega dela skupščine občine Domžale predstavljala Danica Merlin. Njej smo vo-lilci namenili 355 glasov. Ostali kandidati pa so se uvrstili takole: Franc Rožič 202 glasa, Janez Leskovec 109 glasov, Darko Svetlin 103 glasovi in Janez Kralj 37 glasov. Največ glasov za zbor združenega dela skupščine Republike Slovenije je v Tosami dobil Edvard Peternel in sicer 498, kar pa ni bilo dovolj, da bi bil kot kandidat občin Domžale, Kamnik in Litija izbran. Od kandidatov je namreč delegat za republiško skupščino Jože Berlec, ki je v Tosami dobil 127 glasov in se tako uvrstil na 2. mesto. Ivica Gognjavec je dobila 62 glasov, Igor Ponebšek 58 in Horst Hafner 29 glasov. Izbrali smo tudi nov delavski svet in disciplinsko komisijo. Delavski svet sestavlja 9 članov iz proizvodnega sektorja in 6 članov iz neproizvodnih sektorjev. Sestava novega delavskega sveta je naslednja: Vinko Svetlin Milan Drčar .....IH. . Andrej Videmšek Franc Cerar Božidar Cerar Franci Miš Irena Urbanija Janez Kovič Stane Morela Franci Kosirnik Majda Dolgan Danica Merlin Marjan Vidergar Marjan Štrukelj Marjana Repec Disciplinska komisija je sestavljena iz predsednika in dveh članov ter prav toliko namestnikov. Izmed 18 kandidatov so bili izbrani: Jože Prenar Poldka Kveder Peter Kočar, ml. Janez Pavli t. o. Franc Jamšek Zdenka Kokalj Konstitutivna seja delavskega sveta je bila 23. aprila. Za predsednika je bil imenovan Milan Drčar. Delavski svet je na tej seji imenoval tudi nove izvršilne organe, ki jih je po novem Statutu, kot že veste, manj kot doslej. Komisija za delovna razmerja in družbeni standard L Matevž Florjančič 2. Dragica Kurnik 3. Marija Presekar 4. Breda Cerar 5. Janez Limoni 6. Oton Križman 7. Francka Ravnikar 8. Marinka Repnik 9. Matjaž Čevka 10. Albin Dečman 11. Silva Zabret Komisija za vzpodbujanje in usmerjanje ustvarjalnosti pri delu L Marija Koman 2. Vanda Domitrovič 3. Jernej Strmšek 4. Vojko Gorenc 5. Marjan Orehek Gospodarski odbor L Marjan Merkužič 2. Vida Vodlan 3. Igor Antonijevič 4. Marjan Svetlin 5. Matevž Ulčar 6. Minka Prelovšek 7. Miran Zupančič 8. Marinka Lukman 9. Bojan Zule 10. Slavko Klopčič 11. Gregor Laznik VOLILI SMO KULTURNO 12. aprila smo Tosamovci volili. Volišče v stari sanitetni konfekciji je bilo pripravljeno tako, daje bila tajnost glasovanja zajamčena, odprte volilne liste pa so nudile bogat izbor. Volitve smo uspešno izpeljali, pa ne samo zaradi volilnih kabin in odprtih list, ampak predvsem zaradi VAS, DRAGI SODELAVCI. Tosamovci smo se tokrat izkazali kot kulturni ljudje, zavedajoč se svoje volilne pravice in odgovornosti, ki iz le-te izhaja. Visok procent udeležbe in gladek potek volitev pričajo o tem. Volitev na takem nivoju si še želimo. Volilni odbori in volilna komisija Tudi v občinski skupščini spremembe Za nami so prve neposredne volitve. Z njimi smo zaključili obdobje delegatskega sistema, oziroma delegacij, preko katerih smo odločali v občinski skupščini. Delegacija, ki nas je zastopala v Zboru združenega dela, je štela sedem članov in je zasedala tri delegatska mesta, ki pa so jih na posameznih sejah lahko zasedali različni delegati izmed izvoljene delegacije. Z volitvami pa se je organizacija Zbora združenega dela in s tem tudi organizacija Občinske skupščine, spremenila. Naše interese v zboru združenega dela bomo uveljavljali preko stalnega delegata, katerega smo izvolili na volitvah 12. aprila. Torej bo sedanje delo delegata veliko bolj odgovorno, saj bo slonelo na enem delegatu. Kljub temu, da smo delegatski sistem velikokrat kritizirali, pa vendarle mislim, da nam je prinesel določene izkušnje, ki nam bodo koristile pri delu v prihajajočem obdobju. Tako, da bodo začetne težave hitreje premagane. Kot vodja, oziroma sklicatelj sej delegacije zbora združenega dela se zahvaljujem »starim« članom delegacije za vsa prizadevanja in trud, kakor tudi vsem ostalim, ki so kakorkoli prispevali, da je naša delegacija uspešno delovala. Na koncu naj se zahvalim vsem vo-lilcem, ki so mi ob izvolitvi v Zbor združenega dela izkazali zaupanje. Čeprav se zavedam odgovornosti, katero sem sprejela, si bom prizadevala, da bom dano zaupanje opravičila. Danica Merlin P.S.: Sestavek je bil napisan tri dni m m- • w a l#^lP° volitvah, torej pred zasedanjem Moj komentar po volitvah skupščine Opozarjam vas, da je to zgolj razmišljanje. Kako sem pravzaprav volil, ve samo zavesa na volišču. Nihče, niti sam nimam pravice, da svojo TAJNO voljo razglašam za JAVNO. ZAKAJ NISEM VOLIL - PUČNIKA, ki je bil kandidat DEMOSA, ki pa zaradi svoje osebne izkušnje (zapora) sovraži komuniste in to kar povprek. Kolikor sem poslušal ves predvolilni »žgane« se je izkazalo, da je med kandidatoma vendarle bistven razloček. To je Pučnikova mržnja do boljševizma oziroma komunizma. Nenamerno (ali namerno!) se je ujel v lastno past neoboljševizma. Sodeloval bo z drugimi strankami samo pod pogojem, da sprejemajo DEMOSOV program. Ta ista trditev, seveda malo obrnjeno, je bila v veljavi še ne dolgo tega: »Sodelujemo z vsemi, toda samo na socialistični in samoupravni osnovi?« Drugič se mu je zareklo (!), ko je objavil program DEMOSA za nacionalni program. Ni to podobno trditvam avantgardnosti in si skupščinsko večino jemlje za boljševistično metodo svobode? Torej zanj ne morem glasovati in s tem samo zamenjati en boljševizem za drugega. Tudi zato ne, ker sem se sam znotraj stranke SDP boril pravzaprav proti popolnoma enakemu neo-boljševizmu, samo drugačne barve. V bistvu sta oba enaka - popolno izključevanje drugače mislečih in že vnaprejšnje odrekanje vse legitimnosti kot političnega subjekta. Ne morem tudi imeti za domoljuba človeka, ki ni niti v svoji družini sposoben zagotoviti Slovenstva, kako bo šele to dosegel pri slovenski družini. Spremenil bo politični sistem - potem, ko je v bistvu že spremenjen in so mu »politični« nasprotniki zravnali pot, po kateri lahko mirno in varno pelje svojo zamisel. Sam k izravnavanju »kucelj-nov« ni čisto nič prispeval. IN ZAKAJ NE DEMOSA? Razloga sta pravzaprav dva. Prvi je ta, da bi v veliki večini volil bivše komuniste (ne člane SDP). Ti očitno v tedanji organizaciji niso mogli ustvariti svojih sanj po oblasti. Niso pa imeli »jajc«, da bi se za visoke »ideale demokracije« trudili ravno v tej organizaciji. Če se sedaj razglašajo za protikomuniste (v bistvu proti SDP) so šli h komunistom z nečisto vestjo ali kot se po slovensko reče »pokrite ri-hte«. Tudi zgodovina uči, da so bili prebežniki vedno najhujši in najbolj okrutni izvrševalci zamisli »novega gospodarja«. Najbolj je svež domžalski primer. Drugi razlog pa je »horuk« sistem. Ta sistem je imela t^jdi boljševistična Partija. Vse na hitro in po potrebi tudi na silo. Ta sila rojeva nujno tudi nezadovoljneže (tudi taki so v DEMOSU). Nezadovoljneži zaradi svoje (navadne) dolgo pritajene frustracije k čimprejšnji osvojitvi cilja naredijo največ napak - tudi usodnih. IN ZAKAJ KUČANA? Ker sva soimenjaka, celo ena od njegovih hčera je Špela, kot moja. Kučan je moral preriniti ogromno »kucljev«, da je napravil cesto demokraciji. Najprej v lastni organizaciji -zadnji tak kucelj je bil VIA FACTI - saj se še spominjate. Vsi ti notranji boji so potekali z veliko mero tolerance in kar je najbolj bistveno na podlagi argumentov, katerim ni bilo mogoče oporekati. Hkrati je imel (srečo) dovolj somišljenikov, da je njegova vizija lahko zmagala v razmerah »demokratičnega centralizma«. Ne da se zmesti niti sili (JLA in »Slovenija laže!«) in se s svojo idejo ukvarja, kot da se ni nič zgodilo. Glasoval sem zanj tudi zato, ker je ob sprejemu ustavnih dopolnil Slovenije šel na bojno polje v Beograd (Demosov Požarnik bi se rajši skril v ilegalo) in se zavzel za svoj narod in da je, takrat še, partija samo del Slovenskega naroda in nikakor ne nad njim in da je Ustava stvar Slovenije in njene skupščine in nikogar drugega, še najmanj pa Beograda in tistega, kar pod tem imenom razumemo. IN ZAKAJ SDP? Ker se je notranje očistila (tudi tistih, ki so pribežali v DEMOS) in dejansko postala samo še stranka, ki druži ljudi podobnih (nikakor pa ne enakih) gledanj. Ker je »razpadla« Jugoslavijo in pokazala na njeno krhkost in s tem omogočila tudi drugim narodom pot k demokraciji - celo na Kosovu. Z odhodom s Kongresa je razpadla Jugoslavija, ki je nastajala v vojnih časih in je bil njen nastanek pravzaprav zgodovinska nujnost in ki je, bodimo iskreni, vrnila Sloveniji tretjino današnjega ozemlja. Takratni komunisti so se sprli s Stalinom (žal pa ne popolnoma z njegovim tipom boljševizma) in še dobro da so se, smo bili vsaj nekaj časa »Amerika« komunističnih držav (tudi zdaj smo - samo temeljito je treba pogledati in še kaj priznati - glej Romunijo). Toda začeli so se pojavljati novi Stalini (Miloševič) in s takimi ni hoditi v španovijo. Za take odločitve je moral dozoreti čas in okoliščine (zunanje 6 in notranje politične). Jabolko je treba obrati jeseni ko je zrelo, ne prej, ker lahko povzroči želodčne motnje. Samostojno Slovenijo so omogočili ZKS, ZSMS in SZDL. Samostojna JE ŽE in ne ŠELE BO, pod DEMOSOM. Zato tudi akterji »slovenske pomladi« ne bodo mirno gledali kaj se dogaja s cvetenjem pomladi in se tako za usodo čisto nič ne bojim. Toda čez štiri leta bo SDP-jevo predvolilno geslo »DEMOS - nič niste naredili«. Bomo videli, če bo DEMOS tiho. DVOMIM. Milan Poslovanje podjetja v novih pogojih gospodaijenja Stabilizacijski program zvezne vlade je prinesel veliko novosti v poslovanju slehernega podjetja. Tudi naše podjetje ni pri tem nikakršna izjema, saj je deležno v glavnem neugodnih posledic. Osnovni problem, ki se je razširil na vsa področja, je pomanjkanje denarja. Omejitvena politika vlade je skupaj z bančnim sistemom drastično kaznovala vsa tista proizvodna in trgovska podjetja, ki so premalo skrbela za ustvarjanje lastnih obratnih sredstev. Predvsem se to pozna v trgovini, ki je dolga desetletja poslovala in se tudi razvijala na kreditih. Le teh pa sedaj ni ne v gospodarstvu in tudi ne v poslovnih bankah. Enak problem, to je pomanjkanje denarja, se stopnjuje tudi pri prebivalstvu. Padanje življenjske ravni, naraščanje števila brezposelnih, vedno več mladih iskalcev prvih zaposlitev, močno vplivajo na potrošnjo. H gornjima ugotovitvama moramo prišteti tudi precejšen izpad srbskega tržišča zaradi znanega bojkota, kar za TOSAMO pomeni cca 10 % zmanjšana prodaja. Nekoliko je na znižan obseg prodaje vplival tudi uvoz nekaterih izdelkov našega asortimana; pa tudi privatni uvoz ne smemo zanemarjati. To se dogaja kljub temu, da so naše cene v glavnem še vedno konkurenčne cenam tujih proizvajalcev. To so glavni vzroki, da letošnjih planskih rezultatov v prvih 4 mesecih ne dosegamo. Osnovni regulator dogajanj je vsekakor kvalitetna prodaja. Kvalitetna poudarjam zato, ker menim, da je izdelek kvalitetno prodan šele takrat, ko je v normalnem roku tudi plačan. Glede na znane in tudi omenjene težave z denarjem, v zadnjem obdobju ni problem izdelke tudi prodati, vendar z neznanim, včasih tudi rizičnim rokom plačila. Zato tudi odklanjamo kupce, ki niso sposobni plačevati zapadlih obveznosti v razumnih rokih. Navedene težave so prisotne predvsem pri izdelkih široke potrošnje, medtem, ko je pri sanitetnih izdelkih stanje nekoliko boljše. Običajno, upamo, da bo tako tudi letos, se prične pospešena prodaja v mesecu maju, ko se turistična področja pričnejo pripravljati za prihajajočo turistično sezono. Sicer pa problem zalog nekaterih izdelkov rešujemo tako, da proizvodnjo takih izdelkov začasno zmanjšujemo, delavce pa prestavljamo na proizvodnjo izdelkov, ki so iskani in jih ni na zalogo. Vsekakor bomo morali tak način dela, pa čeprav za prizadete delavce ni simpatično, osvojiti, in proizvajati tiste izdelke, ki so v določenem trenutku prodani in iskani. Če na kratko rezimiramo sedanje stanje na prodajnem področju, potem lahko rečemo, da je prodaja kljub težavam še vedno na nivoju, ki zagotavlja delo vsem cJelavcem našega po- djetja. Da bi ta nivo obdržali, so v postopku poleg akcij, ki so tudi sicer redna praksa, tudi nove oblike prodaje, to je preko sindikalnih organizacij in preko lastne prodajalne, ki jo bomo organizirali v kompleksu novega parkirnega prostora. S takim načinom prodaje bomo delno onemogočili trgovska podjetja, ki nenormalno, tudi preko 100 %, dvigujejo cene našim izdelkom in jim na tak način zmanjšujejo konkurenčnost. Na neposredno vprašanje urednika našega glasila »bomo imeli delo, ali tudi nam grozijo tehnološki viški?« je ogovor lahko le naslednji: O tehnoloških viških v tem trenutku ne razmišljamo, ker imamo vsi delo in tudi operativni plani to zagotavljajo. Bomo pa pri nadaljnih zapo- š£:i« slitvah veliko bolj previdni - tudi pri nadomeščanju tistih delavcev, ki se upokojijo. Pri tem je treba poudariti, da so v zadnjem obdobju upokojitve tudi na račun benificirane delovne dobe za tkalke in predice, številne. Pri zaposlovanju režijskih delavcev pa se bodo zadeve bistveno zaostrile. Sektor za organizacijo in nagrajevanje ima s strani strokovnega kolegija nalogo, da do konca meseca junija pripravi program zmanjšanja števila zaposlenih v režiji. Dejstvo namreč je, da smo predvsem za prodajo na tujih trgih predragi in varčevati bo treba povsod, tudi pri neproduktivnih delavcih. Novi, bistveno spremenjeni in zaostreni pogoji gospodarjenja narekujejo tudi oblikovanje strategije poslovanja za prihodnje obdobje. V letu 1990 se izteka sedanje srednjeročno plansko obdobje 1986-1990. V letu 1986 smo izdelali in na samoupravnih organih sprejeli dolgoročni plan razvoja do leta 2000. Verjetno bo ta dolgoročni plan še vedno osnova za izdelavo srednjeročnega plana za naslednje petletno obdobje. Ta plan moramo izdelati do konca leta 1990, in v njem bomo definirali osnovne in konkretne strateške usmeritve nadaljnega razvoja našega podjetja. Iz dosedanje vsebine članka izhaja, da smo tudi mi v vrtincu sedanjih dogajanj. Poslovna politika preteklih let, usmerjena predvsem v negovanje dobrih poslovnih odnosov s poslovnimi partnerji, skrb za primeren nivo lastnih obratnih sredstev, razvoj in osvajanje deficitarnih izdelkov, zmernost pri zadolževanju za investicijske naložbe pa tudi sedanji proizvodni program, nam je postavila razmeroma trde temelje poslovanja. Ne bo nam lahko, vendar moramo biti prepričani in se seveda tudi temu primerno ponašati, predvsem v odnosu do izpolnjevanja naših delovnih nalog, da bomo sedanje krizno obdobje razmeroma uspešno prebrodili. V drugi polovici meseca maja bomo obravnavali poslovne rezultate prvega četrtletja letošnjega leta. To bo tudi primeren trenutek, da bomo ugotavljali kakšne so naše perspektive in kaj moramo izpolniti v našem delu, da bodo učinki boljši. Direktor Edvard Peternel i I Kako je z likvidnostjo v Tosami Zlasti zadnje mesece veliko slišimo o vse večjih likvidnostnih težavah vse večjega števila gospodarskih subjektov v Jugoslaviji. Do te krize je prišlo iz zelo preprostega razloga: osnovni vzvod Markovičevega protiinflacijskega programa je ustavitev večanja denarne mase v obtoku, v to ustavitev pa gospodarstvo ni verjelo in je programu navkljub ob koncu decembra 1989 in v začetku januarja 1990 za 60 do 70 % povečalo cene svojih proizvodov. Ker denarna masa temu povečanju ni sledila, je logična posledica tega hudo pomanjkanje denarja po vsej državi. To krizo so najprej začutila tista podjetja, ki imajo v svoji strukturi virov sredstev nizek odstotek lastnih trajnih virov oz. so v veliki meri odvisni od kreditov bank. Ker so bile banke z ukrepom ZIS ostro omejene s postavitvijo limita plasmajev, so mnoga podjetja nenadoma izgubila glavni vir financiranja - to so bančni krediti. Med podjetja z najslabšo strukturo virov sredstev pa gotovo sodijo skoraj vse trgovske organizacije. To pa so hkrati naši glavni kupci. In tu se začnejo naši problemi. Dejstvo, da imamo v naši strukturi virov sredstev kar 72 % lastnih trajnih sredstev / kar je visoko nad poprečjem! / nam Z EZ7, je pomagalo le v toliko, da nas omejitev plasmaja bank ni neposredno ogrozila; zato pa nas je ogrozila posredno preko trgovskih podjetij, ki so nam prenehala plačevati, ker nimajo sredstev. Tako smo sedaj v situaciji, da so naše terjatve do kupcev do štirikrat tolikšne kot naši dolgovi do dobaviteljev, bank in drugih ustanov, pri vsem tem pa si vsakodnevno s težavo zagotavljamo potrebno likvidnost. Sedaj sodimo že med redka podjetja, katerih žiro račun ni bil blokiran niti en sam dan in trudimo se, da bi tako tudi ostalo. Če bodo v maju res spet delno sproščeni bančni plasmaji, potem si lahko obetamo, da bomo uspeli hitreje izterjevati dolgove trgovine, kar bo izboljšalo našo likvidnost. V vsakem primeru pa velja, da moramo še naprej skrbno selekcionirati kupce, saj nas prodaja podjetjem, ki so v blokadi ali jim blokada grozi, lahko pripelje do izgube pomembnega dela premoženja, katerega nam nihče ne bo vrnil. Za zaključek ugotovimo tole: vsako, še tako krizno situacijo je možno premagati, če so le vse naše akcije razumne in vsklajene. Na tak način bomo v Tosami lahko kos tudi sedanji resnično težavni gospodarski krizi. Marjan Mlakar 20 letnica okteta TO SAMA je za nami V petek, 20. aprila 1990 smo svečano praznovali 20 letnico svojega dela. O pevcih in našem delu je bilo že kar veliko napisanega v zadnjih dveh številkah tovarniškega glasila pa celo v Občinskem poročevalcu ob podelitvi najvišjega priznanja - srebrnega znaka ZSS. Zato o delu ne bomo več pisali, ampak bi se danes radi zahvalili vsem sodelavkam in sodelavcem, upokojencem naše delovne organizacije in vsem ostalim, ki ste se v lepem številu udeležili našega praznovanja. Bili ste čudovita publika, kar so priznali tudi vsi ostali nastopajoči, saj ste vse pevce spremljali enako pozor- ČESTITKE Ob svojem prazniku je bil Oktet deležen številnih prisrčnih čestitk in lepih daril. Še dolga leta petja slovenskih pesmi so jim zaželeli predstavniki pokroviteljev koncerta - občinskega sindikata in zveze kulturnih organizacij Domžale, potem pa še župan v imenu skupščine občine ter pevski kolegi iz okteta bratov Pirnat, stobovskega okteta, zagorskega okteta in rudarskega okteta iz Velenja. Čestitko jim je poslal tudi Ciril Krpač s »Korošci«. no, na koncu pa izkazali z aplavzom vsem zasluženo priznanje. Hvala vam v imenu vseh nastopajočih, še posebno pa pevcem našega in vašega okteta. Še posebno bi se pa radi zahvalili tistim članom naše delovne organizacije, ki so s vojim trudom in delom pripomogli, daje naše slavje tako lepo in v zadovoljstvo vseh, uspelo. Vse priznanje in zahvalo smo dolžni pripravljalnemu odboru: Vlasti Primožič, Mariji Pre^ekar, Francu Anžinu, Dušanu Borštnarju, Marjanu Hafner- ju, Feliksu Vodlanu in predsednici sindikata Danici Avbelj za njihovo nesebično pomoč pri organizaciji in izvedbi svečanosti. Menimo, da so bili tudi člani pripravljalnega odbora veseli, ko so videli zadovoljne obraze poslušalcev, ki so zapuščali dvorano in pevcev-gostov, ki so sodelovali na proslavi. Zahvalo pa smo dolžni tudi tovarišu direktorju, ki je v svojem pozdravnem govoru - pred pogostitvijo sodelujočih - resnično navdušil vse pevce, saj je poudaril pomen kulturnega življenja v delovni orgnizaciji in s tem pokazal, da mu ni vseno, kako živimo delavci v naši delovni organizaciji. Ob koncu hvala vsem še enkrat, saj smo tako vendarle spoznali, da cenite naš trud in naše delo. Avgust Potočnik Dosedanji člani okteta »TOSAMA« Pavle Klepec Matevž Florjančič Miha Jerin Avgust Klopčič Vinko Hribar Janez Zalokar Miha Andrejka Peter Okorn Tine Stare Jože Kozjek Tone Stare Edo Žendar Bogdan Juteršek Tone Andrejka Franc Belcijan Stane Klopčič Avgust Potočnik Silvo Prenar Franc Rožič Mavricij Kveder Franci Sevšek Janez Omahna 1969 - 1976 1969 - 1970 1969 - 1970 1970 - 1975 1971 - 1972 1972 - 1974 1975 - 1976 1976 - 1978 1976 - 1981 1978 - 1980 1978 - 1984 1981 - 1981 od 1969 naprej od 1969 naprej od 1969 naprej od 1969 naprej od 1969 naprej od 1972 naprej od 1983 naprej od 1981 naprej od 1989 naprej od 1989 naprej Nov stroj v sanitetni konfekciji V sanitetni konfekciji že dalj časa izdelujemo operacijske komprese 75 x 10 in 40 x 8 cm, ki pa jih moramo nato dokončno zložiti »peš«. Na ta način je potekala izdelava na stroju STENMANS, ki je zložil komprese v uporabno velikost in nato v korito. V Tosami smo že dalj časa razmišljali o odpravi odvečnega ročnega dela in končno uspeli pri domačem proizvajalcu kupiti primeren stroj. Osebni podatki stroja: - Namensko je izdelan za operacijske komprese različnih dimenzij. Na njem se lahko izdelujejo tudi OP komprese z rentgensko nitko, ki se zaradi izvedbe stroja ne poškoduje med valjčki. - Stroj dela malo hrupa in je enostavne izvedbe - podobne francoskim proizvodom ATNAS s tem, da so na njem vgrajene razne izboljšave n. pr. valj za uravnavanje napetosti gaze. UPOKOJITVE IVANKA RIHTER Ivanka je ena izmed tistih tkalk, ki ji benificirana delovna doba ni prav nič pripomogla, da bi njeno delo trajalo manj kot 35 let. Žal so spoznanja zakonodajalca prišla prepozno, a vseeno je bila do odhoda v pokoj ve- - Na stroju se v eni minuti izdela 24 kosov kompres že dokončno zloženih, ki so v koritu preštete in ločene med seboj po želji in nastavitvi števca. - Pogon stroja je izveden tako, da ima dve hitrosti. S prvo se vrši napeljava in se prestavi v drugo šele, ko je izdelek kvaliteten (gaza pravilno napeta, navlažena in stroj pravilno nastavljen). Na ta način je od- padek gaze manjši, še manjši pa bi bil, če bi imeli stroj, ki ga ne bi bilo treba prestavljati. - S strojem upravlja ena delavka. Stroj je za naše podjetje nova pridobitev, ki pa, upam, letos ni zadnja. Po gospodarskem načrtu predvidevamo še nakup novega parnega sterilizatorja, izdelavo (v lastni režiji) še dveh strojev za komprese (5x6 cm), če bo možno pa še nakup dveh strojev za izdelavo tamponov iz gaze in stroja za izdelavo kompres 10 x 10 cm. Pavla Kamin sela, ker ji zdravje še vedno tako služi, saj skoraj ni poznala bolniških izostankov. S 15 leti je prišla v naš kolektiv iz mnogoštevilne družine, saj si v naši tovarni služi kruh oz. si je služilo več bratov in sestra. Natkala je na tisoče metrov ovojev, delala ponoči, ob sobotah, tako in takrat, kot je bilo v astih časih zahte- vano, vendar nikoli ni želela zapustiti tkalskih avtomatov. Veselila se je sodobnejših strojev, ki so zahtevali manj naporov, vendar pa vseeno bistro oko in hitre roke za kvalitetni izdelek! Spominov na preživeta leta v Tosami ima polno, vseh vrst, a kolektiv zapušča s ponosom na ustvarjeni napredek in željo, da bi bilo tudi tistim, ki ostajamo, dano delati in si prislužiti pokoj. Ivanki se toplo zahvaljujemo za njeno delo in ji želimo srečno in zdravo uživanje upokojenih dni v krogu svojih najdražjih in veliko veselje z vnukoma. JANEZ BABNIK V mesecu aprilu se je poslovil od nas in odšel v pokoj vodja komercialnega sektorja JANEZ BABNIK. V dolgem 37-letnem obdobju je opravljal različna, najodgovornejša dela v podjetju, najdalj pa je vodil in krojil komercialno področje. Bil je prizadeven in sposoben sodelavec, med poslovnimi partnerji pa spoštovan in cenjen. Njegovo delo je življenjsko povezano s Tosamo, saj je bil več kot polovico njenega obstoja njen sodelavec in soustvarjalec napredka. Bilo je nemalo problemov, s katerimi se je bilo potrebno spopasti in smo jih s skupno močjo, znanjem, sposobnostjo in delom tudi rešili. Zavedamo se, da je bilo njegovo delo povezano z velikim odrekanjem tudi v zasebnem življenju. Zato mu toliko bolj želimo, da bi upokojena leta užival v miru, sreči in zdravju, v krogu svojih najdražjih. Zahvaljujemo se mu za opravljeno delo in vse kar je storil za razvoj in ugled naše Tosame. Želimo tudi, da ostanemo še naprej iskreni prijatelji! MARIJA UŠTAR 30-letno delo v pripravljalnici je te dni zaključila tudi MARIJA UŠTAR. Imela bo sicer 35 let delovne dobe zaradi benificiranih let, vendar kljub temu pravi, da se je namenila delati do takrat, ko bo napolnila 30 let dela. Tej odločitvi so predvsem botrovale bolečine, ki jih povzroča obrabljena hrbtenica. Marija se je na delo vozila dolga leta s kolesom. Negastrn ni ob cesti, ni na ravnini, pot jo je vodila po gozdnih stezah, poljih in travnikih. Naj je bil dež, snega do pasu, mraz, nič je ni smelo ustaviti, stroji so jo vsak dan čakali. Danes je drugače, časi so se spremenili na bolje in tako je tudi prav, pravi Marija, naj se ve, zakaj smo delali! Doma ima majhno kmetijo, ki jo bo docela zaposlila in tudi boljšala, seveda s pridnim delom, kot ga je navajena, standard njene družine. Ima še eno hčer, ki obiskuje srednjo medicinsko šolo in bo po vsej verjetnosti s šolanjem nadaljevala. Ostala otroka sta že pri kruhu, starejši sin pa celo nadaljuje njeno delovno tradicijo v Tosami. Povedali smo nekaj besed o naši marljivi, pošteni in skromni delavki, zdaj pa ji zaželimo zdravo in dolgo uživanje upokojenih let, z veliko zahvalo za vse, kar je prispevala s svojim nesebičnim delom v razvoj in rast naše TOSAME! Poročilo o gibanju osebnih dohodkov v mesecu marcu Poročilo o gibanju osebnih dohodkov v delovni organizaciji TOSAMA, vsebuje podatke po oddelkih, sektorjih in za celotno DO. Podatki vsebujejo osebne dohodke za polni delovni čas in osebne dohodke pripravnikov. Povprečni, najnižji in naj višji osebni dohodek povzemamo po metodologiji obrazca RAD-1. Najnižji osebni dohodek je bil dosežen v oddelku sanitetne konfekcije, na delih in nalogah ocenjenih s 3. kategorijo z dosegom delovnih rezultatov 111 % in s faktorjem delovne dobe 14 %. Albina Kosmač PORODILO 0 GIBANJU OD V DO TOSAMA ZA MESEC MahEC Štsv. poročila 5/90 RAZREDI P fi 0 I Z V 0 D N I 3 E K T 0 R VOD. VOD. do' V 00 din PR tšt BE vo PI0H TO MI SK 0K PMS PS TRS SKS ERS SON KS DO TOSAMA -E 5 5 33 - 36 19 14 51 21 1 Bo 56 - 39 3 i 1 6 2o 54 51 14 15 145 59 - 42 4 4 6 2 5 8 25 18 1 4 1 1 16 95 42 - 45 4 8 1 1 5 2 2 2 8 5 7 18 65 45 - 48 1 14 4 4 2 1 4 2 2 2 1 8 5o 43 - 51 2 4 4 1 1 1 1 2 1 1 9 27 51 - ‘ž4 5 2 1 2 1 1 lo 4 1 27 54 - 67 1 2 5 2 2 4 1 1 9 6 2 55 57 - fin 3 1 1 9 5 4 1 4 23 Eo - 63 1 3 1 2 1 1 2 1 7 1 1 21 63 - 66 1 1 1 3 2 6 5 2 8 28 66 - 69 1 1 1 1 1^ 5 1 1 1 11 69 - 1 2 1 1 1 5 1 4 16 7? - 75 1 1 1 1 1 4 5 12 75 - 78 1 2 78 - 81 1 1 1 1 1 3 31 - 84 1 1 2 1 1 84 - 87 1 1 1 1 1 2 87 - 9o 1 1 1 5 2 8 9o - 9 5 1 1 7 9 95 — 2 5 1 1 1 4 1 l < SKUPAJ 22 4^ 14 4 ^ 46 99 7o 54 51 8 66 29 1 27 9 95 2 7o6 POVPREČNI OD 377,30 NAJNIŽJI OD 3.178,9o NAJVIŠJI OD Boj se prijaznih policajev in politikov (Ljudska modrost) Na cvetno nedeljo 1941 je začela razpadati Jugoslavija, leta 1990 tudi - samo na bolj prijazen način. Spet smo imeli nekaj video-noči. Rezultati teh noči so po pravilu -napredek demokracije. »Smo res smešna družba. Včasih so silili, da snamem križ, sedaj hočejo, naj snamem Tita. Križa nisem, pa tudi Tita ne bom!« je dejal očanec, ki je videl obe vojni. Ni res, da vsi plešejo kakor drugi žvižgajo. Tosamovski oktet POJE kakor Gustelj žvižga. Salabolt! Zmeraj me kregajo. Prej so mi v partiji trobili naj bom Jugoslovan, zdaj pa, da zaradi partije nisem Slovenec. Nič ne pomaga. Sam sem se imel vedno za Slovenca. - Gorbačov je objavil Litvi blokado. Blokada? To sem nekje že slišal! - Prej so radirali eno zgodovino, zdaj bi radirali drugo. V vsakem primeru se radira LASTNA zgodovina! - Še dobro, da je Kučan rojen 1941 leta. Kaj bi bilo, če bi bil 51 letnik. (Pučnik je dobil 41,41 % glasov). - Eden od kandidatov kerlcev se je baje razburil. Je vprašanje lastnine hiša - ali otroci? - Baje ne bomo več delali soilidar-nostnih sobot. Razen če ne bo za »ofer«. - Naša evrovizijska popevka je »Haj-de da ludujemo!« za naše razmere čisto pravi naslov. - Z združitvijo Nemčij se končuje H. svetovna vojna. Torej je trajala ce- ZAHVALE________________________ Ob smrti moje drage mame se iskreno zahvaljujem sodelavkam iz sanitetne konfekcije za pomoč, enaka hvala tudi sindikalni organizaciji. Ani Ručigaj Ob smrti moje drage mame Kristine Šimenc - Tinči se toplo zahvaljujem vsem, ki ste mi stali ob strani. Prav lepa hvala za darovano cvetje, oktetu Tosama za sočutno zapete pesmi in najlepša hvala Mimi Vrenjakovi za poslovilne besede. Hčerka Kristina Ručman Sindikalni organizaciji TOSAMA se prav lepo zahvaljujem za obisk in denarno pomoč med mojo boleznijo. Tinca Peterka Vesela se spominjam odhoda v zasluženi pokoj. Ob tem se želim zahvaliti vsem darovalcem za prekrasna darila, ki mi bodo v trajen spomin in vodstvu Tosame za lepe želje in knjigo. Vsem, ki so ostali na delu pa želim še veliko uspehov. Zahvala velja tudi kolegicam, za skupno pot proti domu in darilo. Ivanka Rihter Prejeli smo lZh družine — HCaloze Ob hitrem tempu zmljeu ju se spomnite naših ljudi, eetz njih šel o ih ar je trpljenja ob »ujmi« preteklih dni. ^Ponudite roke jim suoje, darujte jim kalček srea, poiščite stoar ali dosje, ki odoeč pri o as je doma. ^Dejanje humans boste storili otrokom, družinam Le-teh, hoaležnost si sre pridobili, ki danes so čisto pri tleh. Prejme: Osnovna šola 62287 Žetale 4 Ravnateljica: Marija Krušič 062/769-108 Kadrovske vesti Rojstni dan v mesecu maju praznujejo: PROIZVODNI SEKTOR Vodstvo proizvodnega sektoija Pripravljalnica Modlic Hinko, Rokavec Zofija Tkalnica širokih tkanin Bizilj Marija, Jovič Vesna, Kovač Jakob, Kos Franc, Rovanšek Milka, Suša Vida Tkalnica ovojev Brenčič Marija, Burja Dragica, Pavli Janez, Smrekar Vida, Strehar Pavla Komercialni sektor Anžlin Danijel, Urankar Srečko, Košir Milan, Pevec Franc, Radkovič Vinko, Ocepek Vinko, Štempihar Majda, Šarc Irena, Cvetkoviski Boris, Aleš Marija, Gaberšek Ciril, Močnik Rajko, Miculinič Dušan, Lakič Radi-voj, Muhič Joži SEKTOR ZA ORGANIZACIJO IN NAGRAJEVANJE Ekonomsko računovodski sektor Kamin Miranda, Rihter Breda, Vre-njak Milena Tehnično razvojni sektor Petek Franc, Habat Božena, Vodlan Vida, Vrenjak Elica, Poznič Marjan, Kovač Marjan PROIZVODNJA IZDELKOV OSEBNE HIGIENE Cerar Vida, Grčar Viljem, Kerč Helena, Kern Dragica, Majdič Olga, Pe-stotnik Janko, Urbanija Viktor SANITETNA KONFEKCIJA Barišič Ivanka, Bizilj Janez, Bizjak Marija, Grošelj Angelca, Jerak Ivanka, Juraj Zlatka, Kovač Ivanka, Lončar Majda, Marolt Marko, Poznič Francka, Starbek Branka, Šelja Ljubica, Štefe Vanda Mikalnica Gostinčar Cvetka, Moneta Francka, Pervinšek Marija, Prce Ani, Prelov-šek Ivanka, Prašnikar Anton, Rems Ivanka, Stupica Joži, Urbas Marija, Urankar Nada, Volčini Metka, Šuštar Andreja ODDELEK MEDICINSKIH SREDSTEV Bizilj Vida, Jarc Marija, Zarnik Metka PRIŠLI V PODJETJE ODŠLI IZ PODJETJA Rode Marija - upokojena Košir Ani - upokojena Uštar Marija - upokojena Gabrič Marija - upokojena POROČILA SE JE Dolinšek Zdenka, poročena Lenček RODILI SO SE Oražem Mirjam - sin Peterlin Ireni - hči Šlibar Lidiji in Hermanu - sin Cerar Mariji - hči Mali oglas Prodam dobro ohranjen BMX. Int. 220 Vlaknovinski odelek Jasenc Jože, Krulc Feliks Belilnica Gorjup Janko, Kokalj Filip, Pavli Janez, Pervinšek Avgust Otroška konfekcija Andrejka Marija, Gotar Sonja, Hribar Ivica, Jančar Ivanka, Klemenc Franc, Močnik Sonja, Novak Hermina, Pirnat Marjetka, Pichler, Marija, Vidmar Marjetka VODSTVO PODJETJA Spošno kadrovski sektor Cerar Breda, Grčar Stanko, Kocjančič Franc, Marolt F^nc, Milanovič Katarina, Vidmar Jože -------------------------- l redniški odbor Tosame: Vladka Berlec, Majda ‘Štempihar. Zdenka Kokalj, Irena Šarc, Jana Vidergar, Jože Podpeskar, dipl. ing., Danica Avbelj, Franc Gornik, dipl. ing., Iztok Mulec, Nada Korošec - blagajnik, Marjana Lubinič, dipl. iur. - glavni urednik. Glasilo TOSAMA izdajajo delava delovne organizadje TOSAMA, Vir, Šaranovkeva 35. Izhaja enkrat mesečno v 1500 izvodih. Lisk: »VIDEM«, 0E Papirkonfekrija Krško. jllllllll l ... 'N Z v r L J Tudi letos smo se že po tradiciji na majskem pikniku imeli lepo NAGRADNA KRIŽANKA Tokrat je samo devetim reševalcem uspelo križanko pravilno rešiti. Izžrebali pa smo: 1. nagrada: Sonja Gregorin - SKS 2. nagrada: Milan Ceglar - TRS 3. nagrada: Minka Štrukelj - KS Čestitamo! 1 AAHTEk tOEOVJI V irnui DOilK CESTA ±>tcot\ Rt ICO LAMA TVtlNel LETACO sc s/. e^RCfk* Kasne MLEČNI IIDCL« b FNAti Črki I SAmo- btADMII SAM re&ju ^PAN|. JA Rimska 25. MAJ ' < 1 t 1 ■ otcTOi/ •BRAT ■PRIPO- VEDNA PfbEM 3>ivj A RACA VR-bTA UOŽE Ct. VPOR maceS JOiE tovakm v CELJU D(čL TCl5^A A\CO Ivrpto VflNIIt ftou. ICl c niesA-^ ICA Sf?cV- UZ^OCA GORA M* •pp.lMOQ* KRAJA ih.XX*Al AftfttOE EMA' liObT PRIPO- i OLIMP JE PftlPO- HOCCC 'bO(3 LJUMJHI HOE«b»tl SESAltt 6t.M?fcTG ruRtlJC kraj TRI OPATIJI 0»O UOK-roiit Jod 1 'PC ho ^fccc KALCIJ »OJ O KRINKA MCA®. w.ajjk,a ■boR ►jAJ - liuo J>eio vio- hiica 1 SObtAS* iPCŽBTMA JAT3^- mica fcOm1 irDccftt KiPARiA kAtlJ mttM mA bcAVi UJEJ ttr&sf JAJUU ISRAUCA VTiGUC ACRTOM' Vkoeja 1 i>U*AW€C iC.IGUl* *A Q«»CUk)hž UHCTMIVC TftlOITftCž T (tOT 1C 2>es 1 NOVOST STIVIMt bf STAVILA KADAR OAKACl- co to, tRVA ABEtflf N06A TRI f A?>l 1 "■ ■ ■■ N USA TOHC l/ ktfclK kAtAl- bJi lAiMdt W, b 1 1 d PR F - stot. vmiK BOLf- čiue SAHO- OlASNIK * b