_ 2 — Dopisi. S polja. Vojska je rodila preobilo gorja ter ostavila poleg drugih zlih posledic zlasti pijančevanje in posuroveloat naših fantov, došlih od vojakov. Mnogi od njih se nikakor ne morejo otresti se v vojski navzete posu-rovelo8ti ter se ne morejo privaditi poštenemu in mirnemu življenju, zato pa ponoči po naših vaseh nikoli ni ljubega miru. Noč za nočjo se tu kriči, razgraja, izziva in tudi s strelbo vznemirja od dela izmučeno in počitka potrebno prebivalstvo. Korajžo si pa dobe ti ponočnjaki v nekaterih za nje vsak čas odprtih krčmah in vinotočih. Ker pijančevanju noče biti konca, bo treba, proti temu zlo kaj ukreniti. Poučljiva beseda tu ne zaleže nič, za njo so ti ljudje nedostopni; občine pa pri najboljši volji nimajo moči, da bi naredili mir in red, zato prosimo, naj višja oblast poseže vmes. Treba bo s strogo odredbo preprečiti ponočno popivanje ter omejiti število krčem, a novih nepotrebnih koncesij pa sploh ne dovoljevati. Naj bo v Jugoslaviji malo krčem, a iste poštene! Vino-toči, prodajalne opojnih pijač pod katerim koli imenom so pa na kmetih povsem nepotrebne in so največkrat kot zbirališča in zavetišča ponočnjakov, pretepačev in hujskačev še hujša zla kot najslabše krčme in zato proč z njimi. Prvi napad na naš list je prišel od mariborske „Straže". V številki od 11. aprila piše : . . . „v Ptuju je začel izhati „Ptujski list" enkrat na teden in ti listi se bodo gotovo potrudili, da na nelojalen način zatrejo naše liste". Ali smo dali mi povod k temu sumničenju? Po našem prepričanju mora vsak po svojih zmožnostih sodelovati za kulturno in gospodarsko povzdigo naroda. To hočemo tudi mi in si ne damo tega braniti' od nikogar, kakor tudi mi nikomur ne branimo poštenega dela za narod. Pomanjkanje učiteljstva se bridko občuti na kmetih, odkar smo prevzeli šolstvo mestih, kjer rabimo veliko slovenskih učiteljev in in učiiteljic. Kmetje se pritožujejo, ker so učitelji odšli, novi pa niso prišli na njihova mesta. Prizadete občine se naj obrnejo na okrajni šolski svet, da jim čimprej spravi nove učne moči. V Ljubljani je baje dovolj mladih učiteljic, ki pa nočejo iti na kmete, ne zna-biti iz ošabnosti, ampak ker zunaj ne morejo živeti. Dostikrat učitelj niti stanovanja ne dobi, še težje pa hrano. Poskrbite za stanovanje in hrano ter naznanite to pri razpisu službe, pa boste dobili učiteljstvo. V šolskem okolišu je več sto kmetov, če vsak da 1 kg zrnja ali moke, lU kg masti, košček mesa ali klobaso, tega ne bo niti čutil. To se da gostilničarju po zmerni ceni pod pogojem, da daje učiteljstvu hrano po primerni ceni. Tako bo pomagano vsem ! Iz Brega pri Ptuju. Na našem obrežju Drave, kjer je bilo prej lepo kopališče, se skladajo sedaj razni odpadki in smeti. Ali ni škoda lepega prostora! Opozarjamo občinski urad na Bregu in druge prizadete faktorje, da prepovejo nemudoma izkladanje smeti na obrežju in odkažejo zato drugi primernejši prostor. — R — VojaSki avtomobili. Veckrat opazamo, da ae rabijo vojaSki avtomobili v zasebne namene. Ne vemo, kje tifii krivda. Pred kratkim je nalagal pred Pogacnikovo gostilno na Bregu vojaSki avtomobil razne nem&kutarje, da jih popelje na izlet. Ali bi ne bilo boljSe da vozijo, vojaSki, avtomobili gramoz na unicene ceste in da izvazajo naSe nemSkutarje in hujskaCe tja v dezelo lacenbergerjev. Iz Ljutomera. Pretecni pondeljek obiskal je nas trg nas zasluzni general Majster v spremstvu dveh t'rancoskih oficirjev, kateri so ae natanCno informirali po tukajSnjih na-rodnostnih razmerah. Pri tej priliki se je oglasilo pri generalu Majstru tudi veoje od-poslansto iz Premkmurja, ki je predlozilo prosnjo, in izrazilo zeljo prekmursk^ga pre-bivalstva, da pripade k Jugoslaviji in da jih reSimo kmalu madzarskih razbojnikov, kateri ho&ejo s pozigom in umorom pokoncati vse. Ljudstvo je ubogo in kdor le more, bezi crez mejo. Francoska komisija v Ptuju. V spremstvu generala Majstra je posetila francoska korai-aija prCteceni pondeljek na povratku iz Ljutomera naSe mesto in se je informirala na-tancno o narodnostnih razmerah v mestu in okolici. Oglasila se je na glavarstvu, kjer jo je sprejel vodja glavarstva g. dr. Pirkmaier. Kakor so zatrjevali ti gospodje, je na-Sa severna meja popolnoma sigurrja in za nas ugodna, ker je tudi pravicna Ocividno po krivdi nasih oblastih ni bilo ob-vesceno Ptujsko prebivalstvo o prihodu komi-sije. Ce bi se bilo to zgodilo, bi bil sprejem velifcasten kakor v St. Lenartu in Ljutomeru, kjer so se razobeSale zastave, sprejeoiale deputacije in vrSili prisrcni pozdravi. Ptujsko prebivalstvo pozdravlja vsled tega naknadno v tej obliki francosko koniisijo in svojega ljubljenca g. generala Majstra. Svoje prija-telje Francoze prosimo, da s svojiin mogoc-nim vplivom cim preje dolocijo za nas pra-vicno severno mejo. Ormoi. Na shodu JDS je bilo tudi nekaj pristasev SLS, ki so bili na zadnjein kleri-kalnem shodu v Onnozu, na katereai so nji-hovi govorniki tako strastno hujskali in na tako ne&uven nacin napadali pristaSe JDS, da so ti prisiljeni, iskati si pred sodnijo zadoScenja. Prieakovali so ti mozje seveda, da bomo mi tudi s koli tolkli okoli sebe in gnojnico livali po njihovih pristaSih, kakor so to sliSali na zbodu pristaSev SLS. A bili so iznadeni. Odkrito sta priznala 2 taka moza, da sta tekom govora prof. Voglarja popolnoma spremenila svoje naziranje o JDS, ki so jima ga vcepili lastni hujskaci, zlasti ko sta videla, da se na naSih shodih ravno nasprotao govori, kakor to „Slovenec" in „Straza" piSeta. Shodi JDS na Stajerskem. Pred vsakim naSim javnim shodom hodijo agitatorji SLS od hiSe do hise, ter skusajo z vsem mogoc-nim odvrniti ljudi od obiska nasih shodov. Navzlie temu pa pride na vsak shod JDS nekaj njihovih, zlasti kmetskih pristasev, ki posluSajo z velikitu zanimanjem naSe govor-nike Po enem teh shodov je izjavil star moz v privatnern pogovoru tako-le : „Zdaj ze ra-zumein, zakaj nam branijo hoditi na vase shode poslusat vasih govornikov. Bojijo se, ¦da bi tukaj videli in slisali, da vse to ni res, kar govorijo o nasih shodih. Tukaj ni sliSati nobenega napada, pac pa se clove k luhko o vseh stvareh mnogo pametnega nauci Zdaj ae le vem, kakSna je pri nas vlada, kakSen je parlament in kaj ima opraviti. Pri nas se to ne zve." SrediSfie. Ljudski shod JDS, ki se je vrsil pod predsedstvom g Zadraveca 15. aprila v tukajSnji Soli, je pukazal po svojem mnogo-brojnetn obisku veliko zanimanje ljudstva za politicna vpraSanja sploh in za trezno poli-tiko JDS posebej. NaS poslanec prof. Voglar je naslikal zuuanji in notranji politicni po-lozaj ter naglaSal, da mora v moderni demo-kratski drzavi, kakor je naSe kraljestvo, ljud- stvo sodelovati pri reSitvi vseh vaznih poli-ticnih in gospodarskih vpraSanj s tern, da se po strankah krepko organizira in se udele-zuje zborovanj ter stavi vpraSanja in daje nasvete in izraza svoje zelje in zahteve svo-jim poslancem. Svaril pa je pristaSe JDS pred tern, da bi posnemali hujskace kleri-kalne stranke in pisali po listih take neres-nice, kakor delata to v najnovejSem 6asu Slovenec in Straza. Hlljskafcl na delu. V Cirkovce in na ptujsko polje vobfie prihajajo brezvestni elementi iz Pragerskega, Mariboru in drugod ljudstva podpihovat in mu vcepljat svojih boljSeviSkih idej. Posledica tega hujskanja so poboji na dnevnem redu. Vsled tega je zaprlo okrajno glavarstvo vec gostiln in izdalostroge odredbe, nakar opozarjamo vsakega, ki bi imel kaj opraviti v Cirkovcah. Ob jednem opozarjamo naSo obcinstvo, da ne verjame tern hujskacem, ampak vsakemu pokaze vrata, ker uspehi tega hujskanja so poboji in uboji, kako-r nam kazejo zalostni dogodki v Cirkovcah. Namen teh hujskacev je prozoren. So to vecinoma nem6urji, placani agentje iz NemSke Avstrije in naSih Nemcev, ki se ne morejo sprijazniti z redom naSe drzave, ampak bi radi spravili med ljudstvo nered, da bi pS. je pozval govornik zlasti kmctsko ljudstvo, naj se organizira m skuSa dobiti po-tom krajevnih odborov JDS. vpliv na parla-mentiirni klub. Dr. GoriSek je jako nazorno in pou6no naslikal stanje naSe sedanje valute in potrebe, da ae obvaruje nadalnje priplav-ljenje naSe zemlje po nemSkih krovah. BivSi poslanec RoSkar ni naSel milosti pred SLS, ker ga je kot poslanca crtala. To je seveda stvar njegove stranke. Cudno pa je, da so na nedeljskem shodu skuSali pri-staSi SLS zvaliti krivdo na tern na naSo stranko. Poslanec Voglar jih je clsto pravil-no zavrnil, C:eS da so se obrnili na popolnoma napacen naslov. Tuzadevno naj zahtova-jo od vodstva lastne stranke pojasnila, z*kaj je vodilo za nos svojega kmetskega puslanca. Sv. Lenart v Slov. Gor. Kakor na vseh sestankih in shodih JDS, kjer govuri prof. Voglar, je naglaSal tudi tukaj potrebo organizacije vsakega posameznika v tej ali drugi politicni stranki. Tisti casi, ko so morali je-mati naSi ljudje ozire na Nemce in se niso upali vtikati v politiko, so sedaj minoli. Mi si urejujemo lastno drzavo in vsak pozamez-nik je dolzan sodelovati pri tej ureditvi. Druge poti za to pa, kakor da se organizi-rajo ljudje po strankah ni, jasno in odlocno pa jenaglaSal, da se mora pri konsolidiliranju strank o uScati vsak medsebojni napad, kakor se je to dogajalofpred vo_jno. Popolno svobodo mora uzivati vsakdo pri term ali se odlofii za naSo ali drug.) stranko. Cudno se nam zdi, da tolmacijo slovencevi dopisniki take lojalne izjave kot napoved vojne. Iz takih dopisov se vidi jasno tista velika nervoznost, ki se je polotila voditeljev SLS danes, ko se je priklopila veeina parlamenta naSi JDS. Ormol JDS. je piiif dila zadnji pondeljek tukaj javen shod, ki je bil izvauredno dobro obiskan. Obcinstva je na.vzlic delavniku prislo toliko, da ni bilo dovolj prostora v zboro-valnem lokalu in da so morali ljudje stati zunaj. NaS poslanec pro'. Voglar je poklical v spomin vsa nefiuvena gruzodejstva, ki so jih zakrivili Nemci in Madzari med vojno nad Jugoslovani ter v zivih barvah naslikal straSne posledice, pod katerimi bodo trpeli ti zlocinci najmanj 100 let. Posebno je zanimal tudi drugi del govora, ko je razvijal govornik svoje misli o agrarni reformi, o valutnem vpraSanju in o vojnem posojilu. Na koncuje pozival navzoce, naj se organizirajo v stranki, da dobijo v njej vecji vpliv, ker bo ravno JDS morala reSiti vsa ta tezavna vpraSanja, ker ima s svojimi 140 poslanci absolutno ve-cino v parlamentu. Svaril pa je navzoce pred vsakim hujskanjem in osebnimi napadi ki niso dostojni za resno poiiti6no stranko. Dopisi.