Političen list za slovenski narod.
Po posti prejeman velja: Za eelo leto predplačan lo gld., za pol leta S gld., za četrt leta
4 gld., za en meseo 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljil: Za eelo leto 12 gld., za pol leta C gld., za četrt leta S gld., za en meseo 1 gid. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezno številke veljajo < kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semoniške ulice št. "2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in volja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. čo se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., čo so .tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji so cona primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma so ne sprejemajo. Vrednifitvo jo v Someniških ulicah h. št. 3. Izhaja vsak dan, izvzomši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
JŠtev. 147.	V Ljubljani, v soboto 2. julija 1887.	Letnik XV.
"Vnloilo lin. naroč"bo.
»SLOVENEC",
edini katoliško-konservativni slovenski dnevnik
veljil za Ljubljano pri opravništvu ali v „K a t o I. B u k v a r ni" preje m a 11:
Za celo leto predplačan 12 gl. „ pol leta .... (! „ „ četrt leta .... 3 „ „ jeden mesec ... 1 „ Za pošiljanje na dom se računi 10 kr. več na mesec.
Po pošti prejeman za vse avstrijske dežele pa veljd:
Za celo leto predplačan 15 gl. — kr. „ pol leta .... S „ — „ „ četrt leta . . . 4 „ — „ „ jeden mesec ... 1 „ 40 .
Opravn ištvo »Slovenca".
Vabilo in pi*o£iiija.
Z vabilom na naročbo našega lista za prihodnje polletje strinjamo letos še drugo vabilo in prošnjo.
Znano je, da, kjer koli zavedni katoličanje prebivajo, trudijo se ter prizadevajo za povzdigo poštenega krščanskega tiskarstva, dobro vedoč, da je res to dandanes prevelika moč, po kteri dohaja največ dobrega, pa nasproti tudi največ hudega med svet. K dosegi tega namena snujejo se razna društva; zlasti tiskovna društva skoraj da so že ustanovljena po vseli glavnih mestih i 11 deželah.
. Pri nas nam je tega društva še manjkalo; tajiti pa in prezreti gotovo 110 more nikdo, k d o r p o z 11 a potrebe i 11 z I a d a 11 a š-njoga časa, da je tudi pri nas katoliško tiskovno društvo tako dobro potrebno, kakor povsod drugod. Zbralo se je toraj nekaj gospodov v osnovalni odbor, ki so pravila za tako društvo osnovali i 11 sestavili ter jih
predložili visoki vladi v potrjenje. Visoka c. kr. vlada je dne 17. junija tek. leta ros potrdila, „da je tiskovno katoliško društvo v Ljubljani pravno ustanovljeno", kar je osnovalnemu odboru slavni mestni magistrat po sporazumljenji z visoko deželno vlado 27. preteklega meseca naznanil in zročil.
Potrjena pravila razglasimo o svojem času; danes podamo le kratek posnetek, da vsak ve, zakaj cla gre ter umore, če ga je volja, društvu kot ud pristopiti:
„Ustanovi se v Ljubljani katoliško tiskovno društvo, kteremu so pokrovitelj mil. knezo-škof Ljubljanski." — ..Namen tiskovnega društva je izda-vanje in razširjevanje dobrih knjig in drugih tiskovin razne vsebine, v v e r n o - n a r o d 11 e m iu avstr i j s k o - p a t r i j o t i č n e 111 duhu vre-dovanih." — »Sredstva k dosegi namena bodo darovi dobrotnikov, vplačila ustanovnikov in letnina društvenih udov. Dobrotnik postane, kedor društvu daruje saj 100 gld.; ustanovnik, kdor h krati plača 20 gl.; udje pa od raj tujo jo na loto po 1 gld." — ,,Za stalno vodstvo bode izvolil prvi občni zbor 14 odbornikov, enega pa imenujejo mil. knezo-škof sami. Ta občni zbor se bode sklical takoj, cla se Ie oglasi primerno število udov k tiskovnemu društvu. Odborniki se volijo na tri leta, ki pa zamorejo potem zopet voljeni biti v občnem zboru."
Do prvega občnega zbora sprejemal b ode osnovalni o d b o r ude, kteri so bodo oglašali za pristop k tiskovnemu društvu. V osnovalnem odboru pa so preč. gospodje: dr. Janez K u 1 a v i c in Karol K1 u n, kanonika; .los. Jerič, vpok. župnik; dr. Fr. Lampe, profesor; Anton Keržič, katehet, in Matija Kol ar, stolni vikar.
Lopo prosimo, naj se dobro misleči urno oglašajo ter pristopajo k katoliškemu tiskovnemu društvu, da se čem preje skliče občni zbor
ter izvoli stalno vodstvo, ktero i>i z a m o g 1 o pričeti redno delovanje. Bog p o m o z i i 11 p o d p i r a t o I j i d 0-b r e g a !
IN) volitvah na Odrskem.
| j! Končan je strasten boj, in polegajo se valovi volilnega gibanja. Ministerski predsednik Tisza more mirno počivati in veseliti se zmage, ker njegova stranka si je priborila nad sto glasov večine. Ko bi vseh 40 hrvatskih poslancev pristopilo k opoziciji, kar pa jo popolnoma neverjetno, imel bi Tisza v državnem zboru še vedno nad 00 glasov gotove večine.
Jako zanimivo bi bilo našteti in presoditi vse razloge, ki so vladni stranki pripomogli do zmage, da bo Tisza zopet pet let samovoljno vladal v ogerskem kraljestvu. Stara navada je že, in ne moremo se več čuditi, da se pri vsakratnih volitvah vršč krvavi pretepi iu burni nemiri. Armada uradnikov iu žandarmerija , denar in pijača, vse to lju-bezujivo spojeno, vabi in sili volilce v tabor vladne stranke. Vsako sredstvo je dobro, da se uniči opozicija in pomnoži število vladnih poslancev. Celo j vladni listi prinašali so vesti o žalostnih in sra-" motnih izgredih pri volitvah. Naš namen gotovo ni, očitati pojedinim vladnim organom, mislimo pa, da ne v Uezbeghu, ne v l)una-Szerdahely-ji ne bi se vršili sramotni dogodki, ko bi bilo javne oblasti storile svojo dolžnost.
V jednem volilnem okraji je bil vladni kandidat v manjšini, vsled toga so porabili vsa sredstva in dali postreliti nekoliko poštenih ljudi, časniki vladne stranke trdijo, da so opozicijski volilci dražili žandarmerijo, iu ta jo v jezi streljala. Oe tudi jo to resnica, smo svet vendar vprašati, od kedaj jo dovoljeno žaudarmeriji streljati, da izrazi svojo raz-draženost? Življenje vsacega volilca, ki ne glasuje za vladnega kandidata, je ua ta način v oblasti državne straže.
Namen redarstvenih oblasti je, da zabranijo nemire. Pri zadnjih volitvah na Ogerskem pa smo
LISTEK.
Andrej Turjaški, Karlovški general in glasovit junak. (1557—1594.)
(Spisal J. Steklasa.)
(Dalje.)
Audrej Turjaški, ki ima največ zaslug, da jo bil Sisek rešen, pripoveduje nain prav jasno v svojem poročilu, kako se je krščanska vojska zbrala in kako se jo juuaško obnašala pod Siskom. On nam pripoveduje, da je že zdavnej poprej slišal, da bosauski paša zbira vojsko, ali da ni mogel na noben način zvedeti, kain misli vdariti. Zdajci mu prijavi kapitan na Zelini, da je prišel Turčin pod Sisek. On je nekoliko časa dvojil o resničnosti te vesti, ker mu nista o tem nič javila uiti ban niti Eggenberg, ki bi imela to najbolje vedeti; še bolj pa zato, ker je nekoliko dni poprej slišal od nekega Seujskega Uskoka, ki je bil iz Turške pobegnil, da se bodo bosauski paša podal mimo Otočca v so-
sednje dežele. Zaradi tega toraj ni hotel precej oditi s svojo četo pred Sisek, nego jo pričakoval stalnih vesti od bana in Eggenberga. In ova dva sta mu zares sporočila 10. junija, da naj pride precej k njima proti Zagrebu, kajti Sisok je v nevarnosti. On je ua to zbral svoje čete, namreč 200 kranjskih in sto koroških konjikov, s kterimi je prišel zvečer do sv. Ivana. Drugi dan 18. junija je prispel k Savi, kjer se je bil vtaboril Eggenberg z banom.
Ko jo tjekaj prispel, pripoveduje nam na dalje, razjasnila sta mu, v kakšni nevarnosti jo Sisek. Turjaški jo zatoraj precej zahteval, da se vdari čim prej na Turke, češ, vojakom primanjkuje hrane. Bil je v taki denarni stiski, da je moral izposoditi si nekoliko stotin goldinarjev, da more dati vsakemu konjiku po dva goldinarja za najnujniše potrebe.
Turjaškega so na vso srečo poslušali, li). junija so so vzdignili proti Sisku. Pri Brezovici se je pokazalo h krati kakih :i00 turških konjikov. Proti njim je bilo poslanih precej okoli 400 konjikov in sicer 200 banovih husarjev in 100 kranjskih pod zapovedništvom kapetanov Nikolaja Todioloviča in Mihela Mihariniča, ter k tem 70—80 konjikov iz
čete grofa Montocuculija. Turki bili so potolčeni in razpršeni, a naši zarobe do 40 konj. 20 junija je počivala vojska na Zelini, kjer jo pričakovala Jurja Zrinjskega, ki je obljubil, da bode prišel. Ali mesto njega je prispelo pismo, v kterem se izpričuje, da je zaprečon priti. Zatoraj so jo vojska podala dalje, ter prišla 21. junija v Novigrad, kjer se jo vtaborila. (Temu poročilu, ki se nahaja v Dunajski dvorski knjižnici, je naslov: „Eigentliche Particularitiit, wie und was \vcgs die jiingste des Bassa in Bossea Niedorlag unter Sissek don 22. .luni dieses 1)3 Jahrs filrgangon." Posnetek priobčuje Zvviedineck-Siiden-horst str. 27).
Zdaj nam jo treba pogledati pojedine čete in njihovo zapovedniko ter opredeliti število celo krščanske vojske. I. Glavni zapovednik jo bil, kakor nam jo znano, Itupert Eggenberg. On je pripeljal četo 300 »nemških" vojakov. — 2. Man hrvatski Tomaž Bakač-Erdedi je vodil bansko vojsko s 1240 ljudmi, deloma pešce, deloma konjike. — 3. Andrej Turjaški, general Karlovški in glavni zapovednik hrvatske iu primorske krajine je imel, kakor smo slišali iz njegovega izvešča, 300 konjikov (arkebu-
opazili, da so to oblasti v nekterih krajih postopale samovoljuo iu brutalno, v drugih so mirno gledale od strani, kako se hi je jo nasprotni si volilci. To postopauje je pomnožilo zlo iu osramotilo ogersko deželo pred vuaujim svetom.
Kar pa moramo z veseljem zabilježiti, je svoboda časnikarstva o volitvah. Najbolji dokaz temu je pismo naučnega ministra Treforta ua svoje vo-lilce v Pušti. ,, Časnikarstvo", tako piše minister, rima svoje dobre in slabe strani; vendar je tako sredstvo konstitueijonalizma, da ni ustave, kjer časnikarstvo nima svobode, in kjer je ustava, mora biti svobodno časnikarstvo." Tako govori o časnikih mi-uister, ki mora v prvi vrsti soditi o vplivu svobodnega časnikarstva na vse slojeve naroda.
Zmaga vladne stranke je omamila njene pristaše in pomagače, o čemur pričajo neosuovani napadi na katoliško duhovščino. Očitajo ji, da se druži z antisemiti iu je večinoma kriva nemirov in prepirov pri volitvah. Liberalni časniki pa pozabijo navesti pravih dokazov. Celo kardinalu in ogerskemu primasu Siinoru očitajo, da je kriv antisemitskega gibanja. Zuano je, da slavni kardinal ni najbolji prijatelj miuisterskemu predsedniku Tiszi in njegovi vladi. Ko se je v minulem zasedanji v gospodski zbornici obravnavala postava o mešauem zakonu med židi in kristijani, bil je ogerski prirnas na čelu opozicije. S svojim vplivom je Simor pripomogel, da je Tisza propal s svojo postavo.
Ogerski liberalci očitajo kardinalu, da je nasprotnik napredku in prosveti ter ueprijatelj liberalnemu Tiszi. A tega ne moremo verjeti. Večina ogerske duhovščine gotovo želi, da narod napreduje v pravi krščanski omiki. In tega mnenja je gotovo tudi ogerski prirnas. Kar ga loči od Tisze, je gotovo njegovo prepričanje, tla vladna politika ne vodi naroda do prave sreče. Simora ne moti krasna palača državnega zbora, ker zidana na pesku ne more se upirati nevihtam časa. Kardinal Simor si je pridobil mnogo zaslug za cerkev in državo, ljubezen in spoštovanje v najširših krogih. Ako se pa v vseh vprašanjih ne strinja z vlado, zaradi tega mu ne morejo očitati skrivnih agitacij proti vladi, ker on svoje prepričanje izraža javno in odločuo.
Najnovejša nota rimske stolice na Dunajsko nuncijaturo o premeščevauji ogerskih škofov, izdana je gotovo v sporazumljenji z ogerskira pnmasom. Rimska stolica ima gotovo svojo dolžnost, da čuva iu varuje pravice katoliške cerkve. Jeden Peštanski list, kterega vodi mož, ki je v ožji dotiki s Simorom, obtožuje Tisziuo vlado, da je premestila škofe le iz političnih vzrokov. „Pesti Naplo", glasilo grofa Appony-ja, piše. da rimska stolica nima uičesa proti pojedinim osebam; protivi se le temu, ker Tisza zahteva, da bi škofje slepo podpirali vladuo politiko.
Liberalna ogerska stranka pozua sicer žalostni položaj države. Lastnost madjarskega naroda pa je, da skrbi le za danes iu ne misli na prihodnost. Sedaj živeči rod — tako modrujejo — ima dovolj; kar mu manjka, si izposodimo; na prihodnje rodove ne mislijo. Prepozno bodo spozuali prepad, v kterega tirajo svojo deželo. Mami jih omika in uapredek, kar staue mnogo denarja; in vendar je madjarska sedanja omika sramotna korupcija naroda. Grade železnice brez ozira na promet in dohodke; grade nasipe ob vodah, in vendar jim voda poplavlja žitna polja. V svoji prestolnici podirajo stare hiše in zi-
dajo nove palače na račun cele države. To je omika, sijajni napredek na Ogerskem, ki stane ogromne svote.
Dolgovi se množe in priti mora do denarnega poloma. Turčija jo nam svarilen vzgled, kam zaide država, ko propade v gospodarskem oziru. Madjarski narod stoji pred krizo; opustošena bo dežela kakor o turških časih. V deželo pa bodo pridrle drugačne divje čete, kakor turški janičari.
Politični pregled.
V Ljubljani, 2. julija.
jSTotrauje ddižeSe.
Prestolonaslednik oesarjevič Rudolf prišel je v sredo zjutraj s cesaričinjo Štefanijo v Krakov, staroslavno poljsko mesto. Na vseh postajah pozdravljalo je navdušeuo prebivalstvo cesarjeviča in njegovo prejasno soprogo. Oesarjevič je vsprejel vse de-putacijo in odgovarjal na srčne pozdrave v poljskem in ruskem jeziku. Iz vzhodne Galicijo je prišlo 88 zastopnikov ruskega naroda; vrgli so se solznih oči pred kolena cesarjeviču iu poljubovali njegove noge izražujoč svojo vdanost. Vsi gališki listi poveličujejo ognjevitimi besedami prvi prihod prestolonaslednika v Galicijo. Vsi nagovori in pozdravi spričujejo, da sta poljski iu ruski narod v Galiciji zvesto vdana cesarju in njegovi slavni vladarski hiši.
Moravski Cehi so prosili, da se v B r u u ustanovi četrta češka ljudska šola. Deželni šolski svet je odbil prošnjo, ker po šolski postavi ni dokazana potreba nove šole.
Iz Pešte se poroča, da so po krivici ali zmoti trgovinskega ministra grofa Szechenyia proglasili v Kaposvaru kot izvoljenega poslanca. Prišteli so namreč 30 opozicijskih glasov ministru. Ta zadeva se je sporočila ministru uotraujih zadev, da ukaže preiskavo. — Ministerski predsednik Tisza bo v začetku septembra razvil svoj program pred volilci v Velikem Varadinu ter pojasnil svojo politiko.
Vas a aije države.
Deputacije srbskega naroda mnogoštevilno prihajajo v Belgrad iu izražajo veselje, da je odstopilo prejšnje ministerstvo. Vlada je naznanila po deželi, naj deputacije več ne nadlegujejo ministrov, ki imajo muogo posla. Deputacijam Ristic ni obljubil, da bo zuižal državne davke. Srbija mora plačevati dosedanje davke, da poplača dolgove. Pač pa bo vlada skrbela, da se davki pravičneje razdele. Ako Srbija ne plača dolgov, zarubila jo bo Evropa, in Srbija utegne zgubiti svojo samostalnost. V Srbijo bi prišli, kakor v Egipt, evropejski komisarji in bi pograbili dohodke srbske države. Da ne pride do tega, mora srbski narod radovoljno prenašati breme davkov. Deputacije so odgovarjale, da narod rad plačuje davke in je vesel, ker je odstopilo prejšnje ministerstvo. Uradniki pod prejšnjo vlado so od prebivalcev tir. j ali več, kakor so znašali davki. Državni budget znaša štirideset milijonov, in ravno za toliko so uradniki še ogoljufali ljudi. Narod se ni smel pritoževati, ker se je bal kazni. Ristic je dal sodiščem povelje, da vsprejmo vse tožbe proti uradnikom. Garašaninova vlada ni skoraj nikoli dovolila preiskave. Nepošteni uradniki bodo kaznovani in odpuščeni iz službe. Ristic je tudi proti nekemu dopisniku Dunajskega lista obžaloval, da ga napadajo avstrijski in nemški listi. Da je prišel zopet ua krmilo, vzrok so le notranje srbske razmere, kterih ni moglo vrediti prejšnje ministerstvo.
Jutri se suide v Trnovem veliko bolgarsko sobranje. Svet ugiblje, kako se bo razvila zamotana zadeva. Stambulov je sicer trdil v Plovdivu,
da bo kriza kmalo končana. Vprašanje pa je, bodo li vse države potrdile novega kneza, kterega misli sebrauje izvoliti. — Minister vnanjib zadev, Na-čevič, je hotel odstopiti, pa mu regentstvo ni dovolilo. — Pri vsem tem je le to čudno, da bolgarska vlada ni naznanila evropejskim državam, kaj bode obravnavalo sebranje. In če sebrauje ne voli kneza, temveč le regentom podaljša vladarsko oblast, že ta korak je nevaren.
Ruska, vlada bo v kratkem preklicala prepoved izvožnje konj. — V jeseni bodo velike vojaške vaje na Poljskem. Vaje bo vodil general Gurko. — Iz Peterburga se poroča, da bo ruska vlada zgradila sibirsko železnico do Tihega morja. Car je neki že potrdil velikanski načrt. Ako se to uresniči, kar je verjetno, prišlo se bo lahko iz Peterburga v Vladivostok ob Tihem morji v 15 dneh.
Nemški, cesar pride 6. julija v Ems, kjer ostane 14 dui; potem odpotuje v Gostin, kjer se suide z avstrijskim cesarjem. — V državnem zboru bo središče stavilo predlog, da se strogo izvršuje postava o nedeljskem počitku. Mnogi tovarnarji silijo delavce proti postavi, da morajo delati tudi ob nedeljah, drugače jih odpuščajo iz službe. Ker se delavci boje zgubiti svoje službe, delajo tudi ob nedeljah.
Iz Parizu se poroča, da so odstopili vsi odborniki rodoljubne zveze. — Rochefortovo glasilo „Intransigeant" piše, da general Boulauger nerad prevzame poveljništvo vojuega kora v Clermont-Ferrandu, ker je to zanj kazen. Omenjeni list tudi pristavi, da je Boulanger zvedel svojo prestavo po listih. Vojni minister ga ni vprašal, hoče li iti na novo službo. — Novi vojni minister Ferron hoče izvršiti vse načrte svojega sprednika, generala Bou-larigera. V budgetni komisiji je priznal, da bo na določenem kraji zbral jeden kor armade. Kje je isti določeni kraj, tega ni povedal. Stroški bodo znesli okoli osem milijonov. — Zbornica je izvolila posebno komisijo, ki je izdelala načrt postave, da morajo vsi tujci v Franciji plačevati davek. Minister vuaujih zadev pa je nasprotoval načrtu, ker se ne strinja s trgovinskimi pogodbami. Nato je komisija stavila te-le predloge: 1. Vsak tujec se more po svojem prihodu oglasiti pri županu in mu naznaniti, kaj in odkod je. Zato mora plačati svoto, ki se plačuje za uradna sporočila. 2. Vsak tujec v Franciji mora plačati vojaško takso, kakor jo plačujejo vojaške službe oproščeni Francozi.
,,Morning Post" je očitala katoliškim pleme-nitašem, ker se niso vdeležili cerkveue slovesnosti o priliki petdesetletnice vladanja angleške kraljice. Kardinal Manning je poslal vredništvu odgovor, v kterem pojasni, da se katoliki no morejo vdeleževati cerkvenih obredov druge vere. Le taki katoliki smejo to storiti, ki so v državni službi. Dotični plemenitaši, ki so izostali, uiso v nobeni službi. Akoravno pa se niso vdeležili cerkvene slovesnosti, vendar so zvesti podložniki angleške kraljice.
Angleški listi so poročali, da je Parnell, voditelj irskih poslancev, obolel in bo stopil iz javnega življenja. Eden njegovih prijateljev pa je objavil pismo, v kterem trdi, da Parnell ne bo še odložil svojega mandata. Irski poslanci niso govorili, niti mislili, da na njegovo mesto izvolijo drugega voditelja. Vsa irska stranka želi, da Parnell kmalo zopet stopi zdrav v javno življenje.
Včeraj je naznanil brzojav, da je Turčija zahtevala od Anglije, naj se potrditev pogodbe glede Egipta zopet odloži. Kakor vidimo, se sultan ne more odločiti. Pa tudi ni čudno, ker Francija in Rusija ugovarjate pogodbi. Turčija mora skrbeti za' svoje koristi v Egiptu, pa tudi ohraniti prijateljske razmere z Anglijo. Na drugi strani se ne more spreti s Francijo in Rusijo. Angleži bodo skoraj gotovo pozabili na pismeno pogodbo in ravnali previdno. Posebno nasprotje ruske vlade jih je popa-rilo. Ruska armada bo prej ali slej stala v Heratu. Angleži sprevidijo, da morajo ohraniti prijazne razmere z Rusijo, ki bo v kratkem prodrla do angleške
sirjev), oblečenih v tigrove kože in z oklepi. — 4. Adam Raubar, Kravješki in Krumperški kranjski glavar konjikov z 200 konjiki (arkebusiri). — 5. Krištof Obručau, Starograški koroški glavar konjikov z nekaj čez 100 možmi. — 6. Melhior Rodern, Friedlaudski polkovnik, s 500 sležkimi strelci na konji, ki so bili izvrstni vojaki ter mnogo pripomogli k slavni zmagi pod Siskom. — 7. Štefan Grasvvein, general Koprivniški in zapovednik v slovenski krajini, je vodil 400 mož, deloma pešcev, deloma konjikov. — 8. Peter Bakač-Erdedi, stotnik Uskočki, je pripeljal 500 Uskokov in huzarjev. — 9. Štefan Tali baron Statenberžki z 80 husarji. — 10. Martin Piečnik, Starodvorski stotnik, z nad 100 vojaki. — 11. Jurij in Žiga Paradajzarja Novograška (pri Kamniku), sta zapovedovala Karlovškim, kranjskim in koroškim musketirom, kterih je blilo 160. — 12. Ferdinand Weidner, sin nekega krščenega Žida, je vodil 100 nemških pešcev.
Po tem takem je štela naša vojska blizo 4000 mož, toraj za polovico manj, nego jih je navel Istvanfy. In s to četo so se upali kristijani napasti celo turško vojsko s 30.000 vojaki. Kolika smelost
iu hrabrost posebno našega Andreja Turjaškega, ki je ta boj odločil na korist krščansko!
Med vsemi junaki je razun Andreja Turjaškega najbolj slovel Adam Raubar, saj ga je tudi narodna pesem kot junaka pripoznala. Rodovina Raubarjev je bila slovenskemu narodu posebno draga, pa ni čuda, da jo je narodna pesem ravno pri tej priliki tako odlikovala. Vsemu slovenskemu narodu je bil ravno v teh časih še v dobrem spominu Andrej Eberhart Raubar zarad svoje velike telesne jakosti iu dolge brade. Pa potem tudi ni čuduo, da narodna pesem tudi njegovega naslednika kot junaka pozna.
Slovenci pa tudi njemu vse zaupajo ter mu:
,.Beli list so napisali, Ga na Krumperk mu poslali. Tam probiva jaki Raubar, Nepremagan konjkov glavar.
Adam Raubar živi na svojem posestvu Krum-perku blizo Kamnika, ko dobi glas in pismo od Siškega poglavarja, da naj se podil na boj s svojimi vernimi vojaki proti turškemu paši. Po mirodni pesmi je:
Raubar zjutraj rano vstajal, Ozirajo se okoli So po gradu jo sprehajal.	Zdaj zagleda t ravnem polji
Line hodil si odpirat,	Mladga poba urno teoi,
Dol na zlato polje gledat. Beli list v roci nesti. Raubar si ob dlani poči, Hitro mu nasproti skoči, Bele liste brž pregleda, Paši se na glas posmeja.
Ko je Raubar iz prejetih pisem razvidel, da ga proti paši pozivljejo na boj, ki se ima odločiti pri Sisku, ter spoznal, da je pašino podvzetje presinelo in smešno
Stopi gori v svoje lino Do gospoje Katarine: „Dve nedelji bodi zdrava, Da jo s pašem zaigrava."
Gospa njegova se sicer vsled tega sporočila s početka preplaši, ali kasneje se ohrabri; saj mu je celo sabljo pripasovala, kakor se glasi v ntlrodni pesmi:
Res da gospej Katarini Je plaliota v taki sili, Za gospoda se je bala, K' mu je sabljo pripas'vala.
meje v Aziji. — »Reuterjevo izvestje" poroča, da sta ruski in francoski zastopnik naravnost sultanu izročila ugovore svojih vlad proti pogodbi. Glavne misli francoske note so: Francoska vlada odločno ugovarja pogodbi, ki škoduje Franciji in evropejskim državam ob Sredozemskem morji ter uničuje sultanovo veljavo v Egiptu. Francoska vlada bo vse storila, da zabrani potrditev pogodbe. Ako sultan potrdi pogodbo, odreče mu Francija vso svojo pomoč, in bo z vsemi sredstvi branila svoje koristi. — Rusija je hotela s svojo noto sultana le ostrašiti, da ne potrdi pogodbo; vojske proti Turčiji gotovo ne bo pričela zaradi Egipta. Kako se bo ta zadeva razvila, ui še znano.
V italijanski zbornici pričela se je v četrtek zopet obravnava o kreditu za afriško armado. Man-cini, bivši minister vnanjih zadev, je povdarjal, da lahko zagovarja svoje prejšnje delovanjo kot minister. Italijanska vlada se je sporazumela s srednje-evropej-skimi državami, in tako so se preprečile mnoge nesreče. Razmere do angleške vlade je zboljšal in pričel naselbinsko politiko. Ko so Angleži razpustili egiptsko armado, morala je Italija zasesti Masavo, ker bi sicer to storila ktera druga država. Mancini dalje trdi, da mora Italija kaznovati Abisince, in zbornica mora vladi v tem oziru pustiti prosto roko. — Minister Crispi je zatrjeval poslancem, da bo vladna mednarodna politika previdna iu zmerna. Italija se je z Anglijo popolnoma sporazumela glede vprašanja o Sredozemskem morji. V Egiptu ima Italija z Anglijo skupne koristi, zato mora vlada podpirati angleško politiko v Carigradu. Tudi bolgarsko vprašanje se bo mirno rešilo. Konečno je zbornica dovolila dvajset milijonov za afriško armado.
Izvirni dopisi.
Iz Smleclnka, 1. julija. Slovenci smo mal, nbožen, a žilav narod. Da niso imeli naši pradedje zadnje te lastnosti, zdavnej bi se že potopil narod slovenski v uenasitljivih valovih sovražnega nam Nemštva in Lahonstva. Branili so se naši prednamci krutemu nasilstvu ter postavljali branike ob mejah naših. Isto tako branimo se tudi mi in borimo za svoj obstanek. Jeden najtrdnejših in najkrepkejših branikov ob obrobji našem pa je, če tudi skoraj najmlajših, od slovenskih rodoljubov lani ustanovljena družba sv. Cirila in Metoda. Ta bode s pomočjo svojih podružnic gradila močne jezove čem-dalje bolj prodirajočim povodnjim, ki se vale dati za dnevom z dežel sovražuih nam sosedov; tamkaj postavila bo svoj prapor, kličoč našim potujčevalcem: „Do sem in ne daljo! Ta bode — dovelj podpirana — ohranila našim rojakom po sosednjih deželah sv. vero in narodnost slovensko, isti svetinji vtrdila bo pa tudi nam, bivajočim v središči Slovenije. Previdni dela jez v suši — po toči je zastonj zvoniti! S tem blagim namenom stopila je družba lani med svet in prijazen odmev je našel uje klic po deželah slovenskih. Lepo število, 64 se je ustanovilo podružnic, ki — kakor deblo — podpirajo glavno družbo Ciril-Metodovo.
Precej zanemarjena v tem obziru pa je do sedaj gorenjska stran. Od Ljubljane do Kraj na. od Ljubljane do Kamnika in od Kranja do Kamnika ni bilo do sedaj ne jedne podružnice. Da odpravimo to nepriliko, začeli smo po našem okraji nabirati udov in v kratkem oglasilo se jih je toliko, da smo zamogli v sv. Petra in Pavla dan že sklicati ustanovni shod. V kljubu grdemu vremenu zbralo se je omenjeni dan v grajščini Smleški precejšnje število mož iz Smlednika, Trboj, Vodic in Medvod. Zborovanje otvoril je pooblaščenec družbe sv. Cirila iu Metoda in v kratkem nagovoru razjasnil pričujočim družbiu in podružnični namen. Po prebranih pravilih pričelo se je vpisovanje družbenikov. Ustanov-nikov oglasilo se je 5, letnikov 45, podpornikov nad 20. Mnogi vsled slabega vremena izostali, naznanili so pismeno svoj vstop. Podružnici dalo se je ime: „Smlednik in okolica", s sedežem v Smledniku. Na to smo volili začasno družbeno načelništvo. Izvoljeni so: za predsednika: g. Henrik baron La-zarini, njegov namestnik: g. Josip Keršič; za zapisnikarja: g. Primož Oblak, za blagajnika: g. Anton Pavlin.
Na ustanovnem shodu sklenilo se je tudi, da se zažge v slavo blagovestuikoma slovanskima 4. julija, na predvečer sv. Cirila in Metoda na Starem gradu kres; dan pozneje v god sv. Cirila in Metoda pa bodo imeli društveniki podružnice »Smlednik in okolica" skupno sv. mašo.
Sklepajoč to svoje poročilo, izrekam še željo, uaj nas posnemajo tudi po drugod rojaki slovenski. Na tem polji je pri nas še muogo neizorano ledine.
Ljudstvo naše je dobro, vneto za družbin namen: delovati za Boga in za našo domovino. Le nekoliko požrtovalnosti in trud bo obilno poplačan. Družba sv. Cirila in Metoda postani skupna naša domorodna liga! Naposled mora zmagati pravična stvar, v boji za pravico podpiral nas-bo Bog. Toraj, kteri ste postavljeni narodu na svetilnik, ne držite križem rok delujte in vnemajte narod, saj »moško dejanje krep-čuje moža!"
Najnovejši podružnici Smledniški pa kličem: »rasti, cveti in obrodi sad!"	—ič.
Iz Gradca, 1. julija. (Nezgode Kubeck-ove.) Vendar eukrat, da ga imamo v svoji sredi tega željno pričakovanega »K ti b e c k a" — murski paruik, o kterem je nastal že dovtip, da je to največji parnik na celem svetu, »\veil er ganz Graz aufsitzen liess". No, velik ravno ni, za Muro bo pa tii pa tam, zlasti ob času hude suše, morda vendar-le prevelik. Je Vara to propelarček še nekaj manjši, kakor jih vidite v Tržaški luki, o kterih bi kak nevednež mislil, da so to mladi parniki. Od železničnega mostu pa do gostilne „Kouigstiger", kjer mu bo glavna postaja, rabil je po Muri gori 26 minut, kar pravijo, da ui veliko in da je dobro vozil. Da se je »Kiibeck" z Duuaja po vodi v Gradec na pot podal, kar so pravi toliko, kakor iz Gradca preko Trsta v Ljubljano peljati se, je vzrok stavbar g. Kroi, ki se je hotel prepričati, ali bi bila vsa Mura ugodna za paroplavbo ali ne. Mož se je prepričal, da sedaj še ni, vsaj oudi ue, kjer ni vravnana. Dela se res pridno leto za letom pri vravnavi Mure in prav dotičua komisija rekla je Kroi-u, da bo lahko vozil skozi in skozi, če njegov parnik ue gre globokeje v vodo, kakor 60 centimetrov in pa če ne bo prav posebno malo vode zarad velike suše, kedar se bo vozil. Kroi-u je bilo to všeč, ker društvo namerava, kedar bo Mura vrejena, svoje vožnje raztegniti do Dunava, toraj po Muri in Dravi. Za ta promet se posebno zanima več štajarskih mlinarjev, kterim so tarifi od moke in žita na južni železnici preveliki zde in se jim mislijo na ta način odtegniti. Drava je povsem prav sposobna za parobrodni promet in tudi Mura, kolikor jo je na ogerski zemlji. Tii pa na Štajarskem, kjer jo ravno vrejajo, so morali pa dostikrat delavci parnik z vrmi dalje vleči, tu pa tam je bilo tudi treba strugo v Muri zanj iztrebiti, kjer je bilo posebno veliko peska in kamenja nasutega. Pred vsem drugim bo treba omisliti si ladijo za treb-ljenje struge, še poprej pa skale v murski strugi razstreliti, kakoršuih se no manjka. Kadar se bo to zgodilo, potem se pa že vtegne oživiti kak »šta-jarski Lloyd", ki bo iz Banata pšenico v deželo vozil, doli pa železo in sol.
Iz Celovca, 1. julija. (Slavnost zlato-m a š n i k a E i n s p i e 1 e r j a.) Dne 21. avg. t. 1. bode naš marljivi, zaslužni in občespoštovani prvo-boritelj in starosta koroških Slovencev, prečast. g. prof. Andrej Eiuspieler, v svojem rojstnem kraji, v Svečah v Rožni dolini, daroval zlato mašo. — V ta namen sestavil se je v Celovci slavnostni odbor, kteremu je nalog, takoj vse potrebno ukreniti, da se priredi slavljenčevim ogromnim zaslugam dostojna in primerna slavnost.
Domače novice.
(Subdijakonat) prejelo bo jutri ob ll2S. uri v stolnici 15 gg. bogoslovcev in čast. brat Odorik K r e i n e r iz reda sv. Frančiška, bogoslovec II. letnika v Kamniku.
(Štefan Storman), vikarij v Kobaridu, je te dni umrl.
(Posnemanja vredno.) Kakor poroča »L. Ztg.\ nabral je mestni odbornik g. Oroslav D o 1 e n e c pri svojih znancih 213 gold. 30 kr. za nesrečne Dolenjce, kterim je toča uničila poljske pridelke.
(Razstava) ženskih ročnih del v Rudollinumu se prične v sredo 6. t. m.
(Ljubljansko uradniško konsiunno društvo.) Na sv. Petra dan ob dveh popoludne se je zbralo v Schreinerjevi pivarni kakih 80 uradnikov raznih vrst na povabilo osnovalnoga odbora, čegar udje so: Gg. c. kr. stavbeni svetovalec Potočnik, prof. Proft in Vester, računski uradnik A. Svetek, železnični uradnik Svetek, pristav tobačne tovarne Str nad, poštni uradnik Tomažič, glavni davkar Lenarčič in zasebni uradnik Kalmus. Zbrane
je pozdravil pravi začetnik snujočega se društva g. Strnad, omenil njegovo potrebo in naprosil g. Potočnika, da prevzame vodstvo obravnav. On se zahvali za skazauo zaupanje, kaže na razmere, ki uradništvo silijo konsumno društvo si osnovati. V zaupanji na lastno moč in združenimi močmi se bo dal doseči društva namen. Potem čita g. A. Svetek po njem izdelana pravila. Po živahui debati so bila pravila z malimi spremembami vspre-jeta. Debate so se vdeleževali razun predsednika in g. S v e t k a gg.: D z i m s k y , notar G o g a 1 a, K o kal j, Pečnik, Topol ansky i. dr. Društvo bo imelo naslov: »Prvo Ljubljansko uradniško konsumno društvo, registrovana zadruga z omejenim poroštvom." Ud more biti vsakdo, ki ima kako državno, deželno, občinsko ali zasebno službo razun onih, ki so nastavljeni pri tekmujočih podvzetjih. Vpisnina znaša 2 gld. Jeden delež 40 gld., ki se pa lahko tudi v mesečnih obrokih vplača. Po 6. uri je bilo končauo zborovanje in se je izrekla zahvala predsedniku iu osnovalnemu odboru ; v svojem govoru je omenil predsednik posehuo vstrajnega in pridnega delovanja gg. Str nad a in Svetka, ki imata največe zasluge za društvo. S klici: ,,Živelo konsumno društvo!" so jeli razhajati se deležniki. G. notar Gogala je vsprejemal prve člane. Osnovalni odbor je vsprejel nalogo izposlovati postavno dovoljenje.
(»Kranjska deželna ustava in deželni zastop".) S tem naslovom je ravnokar na svitlo prišla knjiga, ktera v obeh jezikih obseza vse zakone in druge določbe, ki se tičejo deželne ustave in deželnega zastopa. Ta zbirka, glede na sedaj veljavne določbe v sistematičnem redu skrbno sestavljena po deželnem tajniku Josipu Pfeifer-ju, bode gotovo lepa pomoč v silni potrebi. Zvezek, obsezajoč 11 tiskanih pol na lepem belem papirji v osmerki in lično v polplatnu vezan, se dobi v tiskarni Klein in K o v a č - e v i po 1 gld., po pošti pa po 1 gld. 10 kr.
(Na Novomeški gimnaziji) se je vdeležilo pismeue mature 8 učencev. Pred ustnim izpitom sta dva odstopila. Štirje so napravili izpite, jeden izmed teh z odliko, dva sta pala na dva meseca.
(Razpisana) je učiteljska služba na jednoraz-rednici v Dragi; plače 450 gold., doklade 30 gold. in prosto stanovanje. — Na jednorazrednici ua Me-hovem je razpisana učiteljska služba, plače 400 gld. in prosto stanovanje: prošnje okrajnemu šolskemu svetu v Novem mestu.
(Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Celji) ima v nedeljo 3. julija popoludne ob 3. uri v prostorih Celjske čitalnice izvanredni občni zbor. Na dnevnem redu je volitev zastopnikov za veliko skupščino in slučajni predlogi. K temu zboru vljudno vabi	odbor.
(Učiteljsko društvo) imelo bo dne 7. julija v Žrečah na Štajarskem svoj letni shod s sledečim dnevnim redom: 1. Prebral se bo zapisnik lanskega leta. 2. Predlogi: a) O šolskem strahovanji, pohvali in kazui. b) Kako bi se dalo šolsko obiskovanje v Konjiškem okraji zboljšati? c) Načrt spisovanju krajevne iu domovinske zgodovine, d) Prosti nasveti.
(Vas Nova cerkev) pri Celji se pogumno in čvrsto dviguje pomlajena iz pogorišča, in bo, ker vsa z opeko pokrita, lepša, kakor je bila pred požarom.
(Planinsko kočo) postavili so si hribolazci na Grintovcu iu so jo 1. julija letos odprli. Odprta ostane do 1. septembra. Dobi se ondi vino, čaj, kava, mleko, klobase in hruh.
(Morilka Malus) in njen sokrivdnik pomiloščeua sta na dvajsetletno ječo.
(Divje zveri.) Ris, ki okoli Gornjega Grada škodo dela, je še vedno zdrav in vesel in ga ni lovca, ki bi si ga upal vzeti na muho. Da mu ue bo dolgočasno, prišel mu je v sošeščino — v vol-čarske planine volk, kakor pravijo, iz Kranjskega, ki je tudi že veliko strahu provzročil okoli Gornjega Grada. Oe tudi kaj škode, ni znano.
(Koroški deželni odbor) vložil bo prošnjo pri c. kr. poljedelskem ministerstvu, da se za Koroško razveljavi postava z dne 6. aprila 1887, po kteri so lovske karte davku podvržene, kteri znaša ali 1 gld., ali 50 kr., ali pa tudi le samo 15 kr. Koroškim lovcem se namreč ta davek popolnoma odveč zdi, in bi se ga radi odkrižali. Davek se marsikomu odveč zdi, a — ne gre brez njega.
(Nemški viteški red.) Namestnik deželnega comthurja, grof Pavel Beroldingen, veliki ka-pitular nemškega reda in veliki comthur Ljubljanski, vpeljal je 2. junija v župnijski cerkvi sv. Elizabeta
na Dunaji grofa Alberta Mensdorff-Pouilly-ja v novicijat omenjenega reda. Cerkev je bila okin-čana iu je prejel kandidat, kakor pravila predpisujejo, med sv. maso sv. obhajilo. Kandidat je se mlad ter nastavljen kot attache pri c. kr. poslaništvu v Parizu. V rodu je z angleško kraljico Viktorijo. Naš rojak č. g. Franc Jančar mu je „uovicen-mojster".
(Iz Zagreba.) Carsko rusko vseučilišče v Peter-burgu imenovalo je blag. gosp. Iv. K u k u 1 j e v i č a Sakcinskega povodom petdesetletnice njegovega književnega delovanja svojim častnim članom. — Iz zapora so izpustili vseučiliščuika F i I i p o v i č a iu H e r z o g a , ki sta bila zaprta zaradi demonstracij o volitvah.
(Glavni dobitek) kommuualnih srečk dobi serija 2790, št. 61.
Telegrami.
Julin, 2. julija. Oesarjevič se je odpeljal z Lancuta na grad Julin grofa Potockega, kjer je bil slavolok. Nemogoče je popisati navdušenje na tisoče broječega prebivalstva z dežele, ki je povsod najsrčneje pozdravljalo cesarjeviča. Po obedu šel jo oesarjevič z grofom Romanom Potockim na lov. Ko se vrnejo z lova, bil jo grad čarovno raz-svitljen. Seilo so je mnogo naroda, red bil je vzgleden. Popoludne odpotuje oesarjevič v Przemysl, Krasiczvn in pride ob 10. uri zvečer v Levov.
Rim, 2. julija. Senat je končal tajno posvetovanje o preosnovi senata; vsprojel jo dnevni red, da izvrši idejo preosnove. Izvolil je komisijo, da izdela primerne načrte.
Dunaj, 1. julija. Srbski kralj Milan ostane na Dunaji do ponedeljka ali torka.
Carigrad, 1. julija. Turška vlada je poklicala svoje zastopnike pri velesilah v Carigrad. da se posvetujejo o političnem položaji. Predmet posvetovanja bo angleško-turška pogodba glede Egipta iu bolgarsko vprašanje.
TremeiiNko sporočilo.
| | Čas Stanje	! Jas --------Veter Vreme I
......... zrakoraora toplomera	® '
opazovanja v mm p/cel.U«	s H
?. u. zjut. 738 18 +16-3	si. vzh. dez o.nn
1.8. <>• POP- 737-5(5 +174	„ „ 8
9. u. zvee. 737 52 +16 S	., del. jasno aoi
ua poi i zjutraj no o popoiuane ju ue/.evaiu, poiom se je zjasnilo. Srednja temperatura 16'8° C., za 2'2" pod normalom.
fooriKSu
(Telegrarično poročilo.1
2. julija.
Papirna renta 5% po JOD gi. (s 16% davka) Sreberna 5% . 100." (s 16% davka) 4> avstr ilat.a renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta Akcije avstr.-ogerske banke Kreditna akcije
London .......
Srebro .......
Francoski napoleond......
Ces. cekini......
Nemške marke
81	gl. 45
82	.	90 112	,	85
96	.	75
887	.	-
282	„	-
126	„	65
10	"„	03'
5	„	95
62 ..	20
Poslano.
Vsom Lovro Toman-ovim častilcem naznanjam, da se v moji zalogi nahaja precejšnje število znane L. To man-o ve knjige:
„Glasi Domorodni",
kterih sem nekaj prav lepo vezal in bogato okinčal v .spomin Mlavuoesti v Kamnlgorioi ter so dobivajo pri meni po TO lev. po pošti lO lev. več. Upam, da si bo vsak vdeležonec vsaj po jeden iztis omislil.	(2)
F miljo Dežinaii.
knjigovez.
Sv. Petra cesta št. 6 v Ljubljani.
niddčeva esenca j
\ lekarjaPiccoliJ2L j
vf^i- v. v. Ljubljani
To zdravilo napravljeno je po navodu, kojega je priobčil c. k. vladni sovetnik in deželno-zdravstveni poročevalec za Kranjsko, g. dr. Emil vitez StBekl. Izvrstnost esence potrjujejo zelo učeni zdravniki in tisočero ljudi, ki so jo rabili; ozdravija želodčeve in telesne bolezni, posebno pa zaprtje, vranično in jetrne obolelosti, kakor tudi hemoroide ali zlato žilo. želodečno in pre-hajalno mrzlico in je najboljše sredstvo zoper gliste pri otrocih.
Izdelovatelj pošilja jo v zabojčkih po 12 steklenic za 1 gld. :{(> kr. po poštnem povzetji. Poštnino trpe p. t. naročniki.
V steklenicah po 10 kr. samo v Piccoli-jevi lekarni „pri angelju" na Dunajski cesti v Ljubljani. — V steklenicah po 15 kr. v Iti zzioli-jovi lekarni v Novem mostu in v mnogih lekarnah na Štajarskem, Koroškem, v Primorji, Tirolih, Trstu, Istriji in Dalmaciji.	(1)
Stenografi
(2)
za slovenske in nemške razprave v prihodnjem deželnem zboru Kranjskem se vsprejmo z dobrimi pogoji. Za to oglasiti seje pri tajništvu deželnega odbora do konca avgusta 1887.
Kdor-koli postavlja ali zida kakošno poslopje in potrebuje železja, obrne naj se na
Franc-a Terček-a,
trgovca z žclczjem na Valvasorjevem trgu št. 5, v hiši c. k. okrajnega glavarstva.
Tu se dobe po nizkih cenah v obilnem izboru:
Vezi za zidovje, opore (traverz8) in stare železniške šine za oboke, Portland in Roman cement, srtokador in alabaster gips, štorje za štokadoranje. asfalt za tlak, sklejni papir (Dachpappe), štedilna ognjišča (šparherdi) in posamezni deli za zidanje istih; okovi za okna in vrata in druge pri stavbah potrebne stvari.
Za obilna naročila se vljudno priporoča (14)	gori podpisani.
A, Putriliov liotcl „j>ri ,jnxiu>in kolodvoru".
Slavnemu p. t. občinstvu
uljudno naznanjam, da točim v svojom hotelu, v i»<>w( iliii
(ravno nasproti ju/:iioiii u kolodvoru)
izvrstno, naravno, nepokvarjeno raznotero vino, liter po 32—60 krajcarjev. ^ I! Tudi imam v zalogi vino v Imteljaii.
v	'
Cez ulico dajem vino liter 4 krajcarje ceneje. Kdor kupi najmanj 10 litrov vina vkupaj, dobi vino liter po 25 krajcarjev.
Anton Putrih,
lastnik hotela in gostilne „pri južnem kolodvoru".
1 • j
'M
Lekarna Trnkoczy,
zraven rotovža v Ljubljani
»u velikem mestnem trgu,
priporoča tukaj popisana najboljša in sveža zdravila. Ni ga dneva, da bi ne prejeli pismenih zahval o naših izborno skušenih domačih zdravilih. Lekarne Trnk6czyjovih firm so: Na Dunaji dvo in ena kemična tovarna v Gradci (na Štajarskem) ona pa v Ljubljani. P. n. občinstvo se prosi, ako mu je na tem ležeče, da spodaj navedena zdravila s prvo pošto dobi, da naslov tako-le napravi: Lekarna Trnkoczy poleg rotovža v Ljubljani.
Marijaceljske kaplice za želodec,
kterim se ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeh pri vseli boleznih v želodcu in so neprekosljivo sredstvo zoper :mtinknnje slasti pri jedi, slab želodce, unlk, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobol, krč v želodcu, bitje srca, zalia-sanjc, gliste, bolezni na vranici, ua jetrlli in zoper zlato žilo. 1 Steklenica velja 20 kr., 1 tucat 2 gl., 5 tucatov samo 8 gl.
Svarilo T Opozarjamo, da se tiste istluite Marijaceljske kapljice dobivajo samo v lekarni Trnkdczj-ja
zraven rotovža na velikem Mestnem trgu v Ljubljani.
[MIMOIER
^TRGPFEN;>
NUR ECHT BGI
APOTHEKER TRNKQCZY LAIBACM t STiiCKzo.
Cvet zoper trganje (Gicht),
j« odločno najboljše zdravilo zoper pro-tin ter revmatizem, trganje po itdili. bolečine v križi tor živcih, oteklini), otrpncle ude in kite itd., malo časa če so rabi, pa mino popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj so samo „cvetu zoper trganje po dr. Maliiu* z zraven stoječim znamenjem. I stekl. 50 kr., tucat 4 11. 50 kr.
če ni na steklenici zraven stoječega znamenja, ni pravi cvet in ga precej nazaj vrniti.

ijeeega znamenja, ni pravi cvet in ga precej nazaj vrniti.
PliMi zelini siroo Kranjski,
odrasle in otroke, jo najboljši zoper kašelj, liri- ' vost. vratobol, jetiko, prsne in pljučne bolečine; 1 stekl.
t----- ... ,.jrop za ;,(• ]ir. j,, pravi.
za
pavu,., ,....... ... rv_
50 kr., 1 tucat 5 11. Samo ta siri
Kričistilne krogljice,
ne smole bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se vže tisočkrat sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu. otrpnjenili udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah a 21 kr.; jeden zavoj s (i škatljami 1 gld. 5 kr. Razpošiljava se s pošto najmanj jeden zavoj.
Zdravila za živino.
^tiisisa živino.
štupa pomaga najbolje pri vseh bo-prašičev.
Konje varuje ta štupa trganju po č rovih, bezgavk, vseh iin-
Ta prav dobra leznili krav, konj
le/.ljivih kužnih bo-le/.nij, knšijii,|»luč-nili in vrntnili bo-Ba^ra^S. leznij tor odpravlja —' vse gliste, tudi vzdr->A,j0 Uonje debele, okrogle in Iskrene. Krave dobo mnogo dobrega mleka.
Zamotek z labilnim navodom vred velja le 50 kr., 5 zamotkov z labilnim navodom samo 2 gld.
Cvet za konje.
Najboljše mazilo za konje, pomaga pri pretegu žil, otc-knnji kolen, kopitnih bolezni, otrp-uenji v boku,v križi itd. otekanji nog, mehurjih nn nogah« izvlnjenjl, tišfiinji o(l sedla in oprave, pri suSlci itd. s kratka pri vseh vimnjlh bo-
........... labilnim navodom vred
stane le I gl., 5 stekl. z rabil, navodom vred snmo 4 gl. Vsa ta naštota zdravila se samo prava dobijo
v lekarni Trnl<6c2y-ja v Ljubljani
zraven rotovž"
in so vsak dan s pošto razpošiljajo. (16)
Steklenica
„pri jiligm kolodvoru"