PoStnlna plačana v gotovlni Izhaja vsak petok ob 17. Stane mesečno po pošti 5 Din, v Celju po raznašalcih dostavlje- na5'50Din,zainozemstvo 10Din Račun pri poštnem čekovnem zavodu 10.666. Cena 1.50 Din Redakcija in npraia: Celje, Strossmayerjeva ulica Št. 1 prilličj«, desno. Telefon interurban 5tev. 65. Rokopisi se ne vraCajo, Oglasi po tarifu. Štev. 50. Celjet petek 11. decembra 1936. Leto XVffl, Celje in dijaki-potniki Celje, 11. decembra. Kdorkoli potuje skozi Celje, mora dobiti vtis, da ima Celje najsilnejäi potniški promet. Deloma je to razla- gati s tem, da se vrši promet ves z enega kolodvora, deloma pa je tudi resnica v tern, da je Celje ne samo os- redje Slovenije, marveč tudi središče največjega podeželja v dravski bano- vini. Povsod drugod najdete poleg večjega mesta še več manjših tržišč, Celje pa je edino tržišče za vso Savin j~ sko dolino in vse ozemlje šmarskega in laškega okraja, torej od Savinjskih planin in južne strani Pohorja dol do Sotle in Save. Vse to ozemlje pa poši- lja tudi svoje dijake v celjske sole, zla- sti v gimnazijo, trgovsko in rudarsko šolo, pa tudi v meščansko šolo, kajti vsi srezi: Gornji grad, Smarje in La- ško nimajo nikakih nadaljevanj osnov- ne sole, edino v celjskem srezu sta se- daj še meščanski šoli v Vojniku in Zalcu. Tako so celjske sole od nekdaj zelo posečane, seveda je število učencev tu- di tukaj kakor povsod drugod v zad- njih letih še izredno narasio. Tako šteje realna gimnazija 24 razredov, če- prav ima le 18 učnih sob, tako da mo- ra imeti 6 razredov le popoldanski po- uk. Dijakov pa šteje 1026, in sicer 695 dečkov in 331 deklic, torej skoraj eno tretjino deklic. Trgovska sola ima 41 dečkov in 124 deklic, deška me- ščanska sola 294 dečkov in javna de- kliška meščanska sola 263 deklic, me- ščanska sola šol. sester ima 225 učenk. Mnogim učencem pa je iz material- nih razlogov mogoče obiskovati sole samo, ker se vozijo vsak dan v solo in domov. Do nedavna je učna uprava prepovedala učencem daljšo vožnjo v šolo, a izkazalo se je, da s tem večine ni prisilila, da bi stanovala v mestu šolanja, marveč jim je šolanje sploh onemogočila, kajti vsak stariš uvidi pač škodljivost vsakodnevne vožnje za otroka in mu najde v mestu stano- vanje, ako le zmore stroške. Res je, da se ravno zaradi vožnje zanemari iz- redno veliko število dijakov, kar je v veliki meri tudi vzrok slabim šolskim uspehom ob koncu leta; res pa je tudi, da je precejšnje število vendarle tudi takih, ki lepo napredujejo kljub vsako- dnevnemu naporu, ki pa bi sicer morali prenehati študirati. Gotovo je sedanje stališče učne uprave pravilnejše, ko je odprla sole za vse, tudi za tiste, ki ne zmorejo dragega stanovanja v mestu, in prepustila staršem, da oskrbe svoje otroke kakor jim je pač najbolje mo- goče. Tako se vozijo sedaj dijaki preko Velenja in Zidanega mosta ter do Ro- gatca vsak dan na vse strani, kamor pelje železnica. Vedno jih je mnogo na kolodvoru ter v vlakih, kjer delajo na- potje in nemir. Ako pa pogledamo njih število, se ne bomo čudili, da so tako znatni med številom potnikov: iz gimnazije jih je kar 344, torej kar tretjina zavoda; iz trgovske sole 65, več ko tretjina zavoda; iz deške me- ščanske sole 132, iz obeh dekliških me- ščanskih šol 171, skupno 712, kar je nad povprečnim številom potnikov pot- niškega vlaka. Dnevno prihaja torej 712 dijakov od doma v Celje; bogve kedaj že rao- rajo zjutraj vstati, da pridejo prav na. vlak, bogve kedaj bodo doma. Mamica doma jim bo že prihranila kosilce, ali kako bo z učenjem! Doma se komaj naspe, kedaj naj izdelajo naloge, kedaj naj študirajo? Res, ni jim zameriti, če v šoli ne uspevajo. Pa sola za to ne more. Sola presodi: ta je tvarino pre^ delal, oni je ni in izda izpričevalo, ni- kogar pa ne obsodi, da bi pod drugimi okoliščinami ne dosegel boljših uspe- hov. To naj premislijo tisti starši, ki se žaloste zaradi šolskih neuspehov. Star- si in otroci so storili svoje, če so pa razmere močnejše, za to nihče ne mo- re. Vprašati pa je, kaj se zgodi z otro- ki, ko so v Celju; zlasti od maribor- ske strani pride vlak izredno zgodaj, že pred sedmo uro v Celje. Večinoma tavajo revčki po mestu s knjigami pod pazduho, kajti na kolodvoru jih ne pu- ste več v čakalnici; njih število je pre- veliko in tudi razboritost mladih let jim ne da, da bi bili takorekoč stalno na kolodvoru, ne da bi vzbujali zgle- dovanje potujočega občinstva. Kolo- dvorska uprava ne more ravnati dru- gače. Kam torej ? Po šolskih zahtevah mora imeti tudi vsak dijak - potnik v Celju svoje »pri- bežališče«. Večina jih ima vsaj formal- no, toda šele čez dan, ne pa na vse zgo- daj zjutraj, ko še ni nikjer posprav- ljeno, ko še povsod gospodinje komaj cakajo, da se domači odpravijo z do- ma. In ko je zunaj slabo vreme, se sti- skajo dijaki kjerkoli pač najdejo za- vetje. Zadnjič so jih baje naganjali ce- lo iz neke cerkvc, ker so tarn prepi- sovali svoje naloge . . . Cez opoldan jim da zavetišče večinoma sola, gimna- zijci dobe tudi kosilo v Kožuhovi Di- jaški kuhinji, a zjutraj, ko se šolski prostori šele pripravljajo, jim sole ne morejo odpreti vrat ter jih pustiti brez nadzorstva . . . Teh 712 dijakov pa ne smemo sma- trati samo za dijake - potnike, ali celo samo za nadležne potnike, v njih je treba videti tudi najživahnejšo vez med mestom in podeželjem, v njih je treba videti tudi najboljše odjemalce celjske trgovine. Sleherni dijak - potnik ima pač vsak dan kako naročilo, da prinese iz mesta kaj za svoje domače ali za so- sede ali kar za vso vas. Ne vem, če se mesto tega zaveda, trgovci na deželi to bridko občutijo. Zato bi pa bilo prav, če bi se mesto tem dijakom-pot- nikom primerno oddolžilo, če bi jim o- skrbelo za ves čas, ko morajo biti v mestu, zavetišče s primernim nadzor- stvom, da bi kar najbolj podpiralo Di- jaško kuhinjo in druge slične ustano- ve . . . Predvsem pa naj občinstvo sa- mo vidi v dijakih-potnikih res mlade potnike, ki ne prinašajo življenja sa- mo na kolodvor in v vlake, marveč tu- di v trgovino celjskega mesta. j Dr. P. St. Občinske volitve Na Miklavževo nedeljo 6. t. m. so ä bile volitve v 76 občinah v Sloveniji. | Objavljamo nekaj uradno objavljenih j rezultatov. j Celjski srez | Dramlje: Vol. upr. 419, volilo 365 j (83.1%), Franc Mastnak 189 glasov j (15 mandatov), Martin Korenak 176 1 (3). j Nova cerkev: Vol. upr. 533, volilo > 329 (61.7%), Ivan Lešnik 119 (2), | Ivan Gril 210 (16). Petrovče: Vol. upr. 822, volilo 549 (66.8%), Ivan Urbašek 173 (2), Stan- ko Jelovšek 376 (16). Polzela: Vol. upr. ,532, volilo 405 (76.1%), Pongrac Turnšek 405 (18). Sv. Jurij pri Celju-trg: Vol. upr. 187, volilo 140 (74.9%) Franc Zdolšek 1 140 (18). Sv. Jurij pri Celju-okolica: Vol. upr. 1104, volilo 705 (63.9%), Stanko Go- logranc 705 (24). Smartno v Rožni dolini: Vol. upr. 380, volilo 272 (71.6%), Karl Stožir 63 (1), Franc Jezernik 209 (17). Št. Pavel pri Preboldu: Vol. upr. 749, volilo 535 (71.4%), Anton Uršič 225 (16), Filip Skok 210 (2). Tabor: Vol. upr. 523, volilo 351 (67.1%), Maks Cukala 351 (18). Velika Pirešica: Vol. upr. 630, vo- lili 303 (48.1%), Martin Kokalj 303 (18). Vojnik-okolica: Vol. upr. 588, voli- lo 449 (76.3%), Filip Snabl 221 (3), Franc Ulipi 228 (15). Vransko: Vol. upr. 787, volilo 619 (78.7%), Ivan Laurie 240 (2), Franc Pečovnik 379 (16). Navajamo še nekaj rezultatov iz drugih srezov: Velika dolina v brežiš- kem srezu: opozieija (edina lista) 363 glasov (18 mandatov). Adlešiči v čr- nomeljskem srezu: opozieija 201 (16), JRZ 123 (2). Ljubno v gornjegraj- skem srezu: opozieija 250 (3), JRZ 273 (15). Sodražica v kočevskem srezu: JNS 319 (4), JRZ 392 (20). Konjice- trg: opozieija 177 (15), JRZ 166 (3). Trbovlje: opozieija 1866 (33), JRZ 784 (3), JRZ kompr. 16 (0). Rudnik pri Ljubljani: opozieija 163 (15), JRZ 153 (3). Velika Loka v novomeškem srezu: opozieija 234 (3), JRZ 238 (15). Rogoznica v ptujskem srezu: opozieija 181 (3), JRZ 185 (15). Koroška Bela v radovljiškem srezu: opozieija I 113 (1), opozieija II 427 (16), JRZ 398 (7). Slovenjgradec: opozieija 151 (3), JRZ 172 (15). Rogatec: opozieija 388 (20), JRZ 333 (4). Umetnostna razstava v Celju V nedeljo 13. t. m. ob 11. dopoldne bo v dvorani Mestne hranilnice v Celju otvoritev razstave del akad. sli- karja prof. Alberta Sirka in akad. ki- parja Ivana Napotnika. Otvoritveno besedo bo govoril prof. Stane Melihar. Razstava bo trajala do 28. t. m. in bo odprta vsak dan od 9. do 18. Albert Sirk se je rodil pri Sv. Križu pri Trstu. Solal se je v Trstu na obrt- ni šoli in na slikarski akademiji v Be- netkah pri mojstru Titu. Akademijo je dokončal z odliko in na končni razsta- vi na akademiji je dobil prvo nagrado. Bil je profesor risanja na italijanski gimnaziji v Trstu. Kmalu po prevratu pa je bil odslovljen, ker ni hotel vsto- piti v fašistični sindikat, in je poučeval na slovenski zasebni soli pri Sv. Jako- bu. Ko je bila tudi ta sola ukinjena, je moral zapustiti Trst in je nato ži- vel nekaj časa v Ljubljani, dokler ni dobil mesta na meščanski šoli pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, kjer po- ueuje svoj predmet kot kontraktualni nastavljenec. Razstavljal je v Ljubljani že več- krat ter v Trstu, Gorici, na Reki in v Opatiji. Dalje je razstavljal tudi v Ma- riboru, Celju, a letos spomladi v Skoplju, kjer je imel zelo lep uspeh. Njegove stvari so močne, zdrave in sveže. Sirk goji pokrajino in portret. Posebno rad rise morje in ga prišteva- mo med naše najboljše mariniste. Nje- govi akvareli se odlikujejo po svoje- vrstni tehniki in mehkobi barv. Kot ilustrator je sodeloval pri trža- škem Novem rodu, Našem glasu, Jut- ru, a sedaj pri Našem rodu in Razorih. Zadnja leta ga posebno zanjimajo motivi iz južne Srbije. Velika večina slik celjske razstave nam prikazuje motive z Ohridskega jezera. Ivan Napotnik se je rodil 12. de- cembra 1888. v Zavodnjem pri Sošta- nju. Studiral je kiparstvo na obrtni šoli v Ljubljani (Fr. Repič), risanje pri prof. Misu na ljubljanski realki in kiparstvo na akademiji na Dunaju (prof. Bitterlich, Müllner in Hellmer). Na Dunaju je živel 7 let ter je izdelal več dekorativnih kipov za novi trakt ces. dvora in za kraljevski dvor v Bu- karešti. Potem je bil nekaj časa pri kiparju Horvaju v Budimpešti. Leta 1915 je ödsel v vojno in je bil ranjen. Po vojni živi v Zavodnjem. Dela v kamnu, posebno rad pa v lesu. Upo- rabljal je za svoja dela tudi slonovo kost, plemenite kamne in svinec. Sli- ka v akvarelu in pastelu. Razstavljal je v Künstlerhausu na Dunaju, v Mona- kovem, v Gradcu, v Beogradu, Saraje- vu, Zagrebu, Hodoninu, večkrat v Ma- riboru in v Ljubljani. Po njegovih os- nutkih je v Ljubljani več nagrobnih. spomenikov. Za palačo Narodne skup- ščine v Beogradu je izdelal v kamnu Vrtnarja, Pastirja in Industrijo. Znani so njegovi reliefni portreti iz svinca, brona in lesa. Znana dela so: Egipčan- ka, Saloma, Zena s pavom, Prebujenje, Bs&z huda za lefe - JU&z *evamwtt za Zuoie fiedfo! Vsoko nasilno odpravljanje nesnage pri pranju škoduje perilu. Perite zato s Schichtovim Radlonom, ki varuje perilo in Vam prihrani naporno delo* Radion je popoln proizvod za nego periia. Uporaba je zelo preprosta: 1. Raitopite Radion v mrzli vodi. 2. Ko raztopina zavre, kuhajte najmanj 15 minut. 3. Splakujte perilo najprej v topli potem pa v mrzli vodi. Perilo bo ostalo dolgo časa kot novo in_bo vedno snej; nobelo. Schichtov RADION POP O L N A N E G A P E R I t A Stran 2. »NOVA DOBA« Stev. 50. Satira, Križanje, Job, Zoreča žena, Slepa pevka itd. Dobida pravi v Mladiki 1. 1932., da sodi Napotnik po svojih samobitnih ki- parskih delih med prve naše plastične umetnike. Isti piše v Mladiki 1. 1927. sledeče: Izmed velikega števila njego- vih kiparskih del spadajo kipci, ki predstavljajo prizore iz otroškega živ- Ijenja, med najboljše. V teh delih se najjasneje zrcali vsa umetnikova pri- srčna hudomušnost in njegov prirodni nepokvarjeni odnošaj do otroške psihe. Ti Napotnikovi debeluščki združujejo v sebi najboljše elemente starih baroč- nih kiparjev in domače ljudske umet- nosti, kažejo pa veliko umetnikovo po- znavanje človeškega telesa in spošto- vanje zbujajoče tehnično obvladanje materialov. V obdelavanju lesa je Napotnik dosegel tako izredno popol- nost, da ji med našimi kiparji komaj najdemo slično. Učiteljstvo je zborovalo Sresko učiteljsko društvo Celje je zborovalo 5. t. m. v mestni narodni soli v Celju ob udeležbi nad 150 članstva Obravnavali so vrsto prosvetnih in stanovskih vprašanj. Na primerih so ugotovili potrebo uredbe učiteljske stalnosti v službi in na mestu ter po- zdravili ojačanje stikov z organizacijo srednješolskih profesorjev. Omenjena so bila pereča vprašanja odobravanja bo- lezenskih dopustov, bivanja učiteljstva v okolišu službenega mesta, izplačevanja prejemkov, ki v primeru nerednosti zlasti učiteljstvo na deželi hudo prizadeva, položaja učiteljskih pripravmkov ter veljavnosti izpitov iz Julijske Benečije došlih učiteljev, odseka »Učiteljski po- kret« in Slovenske Šolske Matice. 0- snovan je bil odsek za obravnavanje stanovsko gospodarskih vprašanj. Spre- jeti so bili sklepi glede potrebe gradnje učiteljskih stanovanj po določilu zakona o narodnih šolah, pošiljanja in pripo- ročanja revij, ki zanje ni dovoljeno proračunsko kritje, vsiljevanja filmov in knjig z raznimi priporočili v času Politični pregled p Narodna skupščina se je sestala danes k rednemu zasedanju. Za to za- sedanje vlada veliko zanimanje. p Kralj Edvard je odstopil. Pred dobrim tednom je nastala v Angliji u- stavna kriza, ker je kralj Edvard VIII. [ izjavil, da se namerava poročiti z go. :. Simpsonovo. Ustavna kriza je bila v j četrtek rešena z odstopom kralja. Par- j lament je danes odobril zakone, ki u- j rejajo spremembo na prestolu. Jutri j bo dosedanji prestolonaslednik, kraljev i brat vojvoda Yorski, proklamiran za , vladarja britskega imperija. Doseda- j nji kralj Edvard bo nosil odslej naslov ( vojvode Cornwalskega in bo v prihod- j njih dneh odpotoval z go. Simpsonovo na daljše potovanje okrog sveta. Domače vesti d Nj. Vis. knez namestnik Pavle se je vrnil sinoei iz Londona in Berlina v Beograd. d Desetletnica smrti Nikole Pašica. Včeraj je preteklo deset let, odkar je v Beogradu umrl veliki jugoslovenski dr- žavnik in politik Nikola Pašič. d 18-lctnica Cankarjeve smrti. Danes je preteklo 18 let, odkar je umrl v Ljubljani ob rojstvu naše svobodne države veliki predstavnik in graditelj slovenske kulture, pisatelj Ivan Can- kar. On bo živel v naši zgodovini naj- manj tako dolgo, kakor razni drugi pesniki, pisatelji itd., ki jih moramo često proslavljati in ki nam niso tako blizu kakor Cankar in ostali omalova- ževani naši duševni velikani. d Emil Adamič |. V nedeljo zjutraj je umrl v Ljubljani v starosti 59 let profesor glasbe g. Emil Adamič, eden izmed najplodovitejših in najbolj pri- ljubljenih slovenskih in jugosloven- skih skladateljev. Naš narod bo ohra- nil velikemu pokojniku nadvse časten spomin. d Božične počitnice na solan. Po od- loku ministrstva prosvete se bodo le- tošnje božične počitnice na vseh srednjih, meščanskih in osnovnih šo- lah, v kolikor spadajo v kompetenco prosvetnega ministrstva, začele v sre- do 23. t. m. in končale v nedeljo 10. januarja. d Opozorilo ! V nekaterih beograj- skih in zagrebških listih so izSle pred kratkim vesti o »Centralni banki« v Beogradu. V nekaterih teh vesti se sku- ša spraviti v zvezo s »Centralno ban- ko« tudi zavarovalno družbo »Jugo- slavijo«. »Jugoslavia« je vse te vesti tako] demantirala in to v istih listih, v katerih so izgle. t. i. v »Politiki«, »Pravdi«, »Večeru«, »Starnpi« in »Ju- ? tarnjem listu«. V tern demantiju je i »Jugoslavija« izrecno opozorila javnost, j da nima nikake zveze s celo stvarjo, j 0 kateri so pisali označeni listi, in da | se je tedaj cela zadeva sploh nič ne j tiče. Kljub temu javnemM in izrecnemu demantiju je »Jugoslavija« obveSčena, da se še nadalje proti njej širijo ne- resnične in netočne vesti. - VeČ kot prozoren je namen, da se hoče s tem namerno škodovati poslovnemu ugledu »JugosIavJje«. Zato je dru- žba »Jugoslavia« prfsiljena opozoriti javnost, da bo proti vsakemu raz- širjevalcu taklh all tličnih vesti ta- koj vložila sodno kazensko ovadbo, tako da bo preizkusll tudi posledice zakonite odgovornost! za svoje deja- nje— »JUGOSLAVIJA* splošna za- varovalna družba. d Zimska pomoč se zdaj povsod organizira ter se prebivalstvo pozivom karitativnih organizacij razveseljivo od- ziva. Le malokateri stoji ob strani. Za svojo dolžnost smatramo, da opozorimo predstavnike občin, humanitarnih or- ganizacij i. t. d., da se pri podelitvi podpor v denarju in blagu oziraio pred- vsem na jetične bolnike. — Protituber- kulozna zveza v Ljubljani. d Zakaj tako nerazumevanje? Pro- tituberkulozna zveza v Ljubljani nam sporoča, da vračajo njeno zelo dobro glasilo »Delo proti tuberkulozi«, ki izhaja 4 — 6 krat na leto in za katero ¦ znaša celoletna naročnina samo 10 Din, j celo osebe, ki bi že po svojem poklicu in udejstvovanju morale kazati več zani- manja za protituberkulozni pokret. Ne- ! malo pa se bo s, četudi skromno, naroč- i nino podprl namen Zveze. Zato eaj vsak j dosedanji naročnik ostane glasilu zvest ! in naj ga ne vrača, nasprotno naj pri- dobiva §e nadaljnje naročnike. d Spomenlca Rdečega križa. Dru- štvo Rdečega križa je dalo tiskati »Spo- 1 menico društva Rdečega križa«, v ka- j teri je popisano življenje in delo društva ! v naši državi od njegove ustanovitve do danes. Knjiga je okusno natisnjena in obsega 30 tiskanih pol s 7 slikami izven besedila na finem papirju ter 159 slikami med besedilom. Cena knji- gi je 18 Din. Knjiga se naroča pri | Glavnem odboru društva Rdečega križa v Beogradu, Simina ulica 19, ali pri Dravskem banovinskem odboru društva Rdečega križa v Ljubljani, Gosposvet- | ska cesta 2/II. Hkrati naj naročniki nakažejo navedeni znesek 18 Din ter 3.50 Din za poštnino. Knjig se lahko poSilja tudi po povzetju ter se bodo v tem primeru prišteli k znesku 18 Din i stroški za pošiljanje po povzetju. ! d Nase gledaliSke odre in njihove | voditelje opozarjamo na novo drama- tizacijo Jurčičevih »Rokovnjačev«, ki so izšli v priredbi Ferda Delaka pri založbi »Naš oder« v Ljubljani, Gajeva ul. 8. Odri, ki si nabavijo 15 izvodov ! »Rokovnjačev«, so oproščeni vseh av- torskih dajatev za uprizoritev tega dela. ! V novi Delakovi dramatizaciji so Jur- ! čičevi »Rokovnjači« popolnoma novo, sodobnemu odm odgovarjajoče močno dramatsko delo, ki bo pri občinstvu gotovo našlo popolno razumevanje in j močan odmev. uDunajska vremenska napoved za soboto 12. t. m.: Pretežno oblačno, jugovzhodni vetrovi. Celje in okolica c Petletnica tragedije v Medlogu. V sredo je preteklo pet, odkar se je zgodila na železniškem prelazu v Med- logu v celjski občini strahovita kata- strofa, ko je savinjski vlak v megli I zavozil v mestni avtobus in ga zdro- bil. Katastrofa je zahtevala 13 člove- ških življenj, 15 oseb pa je bilo po večini težko ranjenih. Smrtne žrtve so bile: 40-letni tajnik Kmetske posojil- aice v Celju Ivan Krajnc, 70-letni za- sebnik Ivan Krajnc iz Žalca in njegova 65-letna žena Ana, 68-letni posestnik in krojač Ivan Krefl iz Braslovč, 46- letna posestnica Frančiška Pristov- škova rz Drešinje vasi, 60 letni upo- kojeni rudar Filip Posedel iz Zabu- kovce in njegova žena Brigita, 40-letni vinogradnik Anton Svet iz BreŽic, 50- letna mizarjeva žena Ana Strahovni- kova iz Žalca, 30-letni posestnikov sin in lesni trgovec Anton Dobnik iz Če- ' pelj pri Vranskem, 36-Ietna gostilni- j čarka in rudarjeva žena Marija Zupan- čeva iz Megojnic pri Grižah, 33-letna tovarniška delavka Otilija Doblškova [ iz Št. Pavla pri Preboldu ter 52-letni > trgovec in posestnik Andrej Šepec iz I Donje pu§če pri Zagrebu. Katastrofa i je prebivalstvu še vedno živo v spo- j i minu. Kljub tej grozni nesreči in šte- | vilnim drugim nesrečam na omenje- nem kraju pa železniška uprava še do danes ni smatrala za potrebno, da bi na žxalezniškem prelazu v Medlogu na- mestila že davno potrebne zapornice. c Ljubljanska drama je uprizorila 4. t. m. popoldne v celjskem gleda- lišču Golievo mladinsko igro »Uboga Ančka«, zvečer pa Wernerjevo tragi- komedijo »Na ledeni plošči«, ki na zelo učinkovit način in z izvrstno ka- rakterizacijo obravnava prelom med starejšo idealistično in mlado, materia- listično generacijo. Igra je nudila velik užitek, ki ga je izvrstna režija g. Ci- rila Debevca še močno stopnjevala. Umetniško izklesana karakterne like so podali ge. Boltarjeva in Vida Ju- vanova ter gg. Kralj, Jan, Skrbinšek, Sancin in Potokar, pa tudi ostali so se v manjSih vlogah krepko uvelja- vili. Ljubljanski gostje so bili deležni dolgotrajnih, iskrenih aplavzov. c Sneg. V nedeljo zjutraj je začelo v vsej celjski kotlini močno snežiti. Snežilo je ves dan in delno tudi še v ponedeljek. Sneg se je ustalil, a je do danes že močno skopnel. Mokri in težki sneg je v nedeljo zvečer pokva- ril električno napeljavo, tako da je o- j stalo mesto do ponedeljka zjutraj brez J luči. c Na celjski pošti so bili ob pri- liki praznika zedinjenja odlikovani za zvesto službovanje: poduradnik g. Fr. Vrabič z zlato kolajno, brzojavni moj- ster g. Ivan Svenšek in poduradnik g. Blaž Cepuš pa s srebrno kolajno. Če- stitnmo ! c Zlata nedelja v Celju. Združenje trgovcev za mesto Celje sporoča svo- jemu članstvu, da bodo trgovine v ob- j močju celjske mestn» občine v nedeljo | ! 20. t. m. odprte ves dopoldan in sicer j 1 od 7.30 do 12.30. O božičnih praznikih, to je 25., 26. in 27. t. m., pa bodo tr- govine ves dan zaprte. c Kapetanski izpit dolge plovbe sta napravila pri naši trgovski mornarici kot prva dva Slovenca gg. Franjo Turnšek z Rečice ob Savinji in Branko Velkavrh iz Laškega. Cestitamo! c Osebna vest. Gosp. Zdravko Ko- vač, učitelj na okoliški deški narodni šoli v Celju, je napravil pred državno komisijo v Beogradu strokovni izpit za nastavnika šol za defektno deco. c Iz finančne službe. Premeščena sta podpoverjenika f inančne kontrole: Franc Tominc iz Ljubljane v Celje, Anton Klemenc pa iz Celja v Novo mesto. c Akademiki Starešinske organizaci- je »Sloge« prirede 9. januarja 1937 svoj drugi pies v vseh prostorih Na- rodnega doma v Celju. Opozarjamo vse prijatelje naših nacionalnih akademi- kov na to njihovo prireditev, ki je že lansko leto nad vse pričakovanje uspe- la. Tudi letos sodeluje prva zasedba a- kademskega Ronny jazza iz Ljubljane. c Biologija žene je naslov zanimive- ga predavanja Ljudskega vseučilišča za ponedeljek 14. t. m. Predavanje bo ob 20. v risalnici meščanske sole. Pre- daval bo univ. prof. dr. Boris Zarnik, šef morfološkega in biološkega insti- tuta zagrebške univerze. c Uradni dan Zbornice za TOI za Ce- lje in okolico bo v torek 15. t. m. od S. do 12. v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje v Razlagovi ulici. c 2. akadcmski pies — 2. januarja — Union — Akademski Ronny jazz — 11 godbenikov. c Josip Videmšek j. V sredo ob pol 10. dopoldne je umrl v Vodnikovi ulici 11 po kratkem trpljenju višji sodni ofi- cial v p. g. Josip Videmšek v 80. le- tu starosti. Umrl je točno mesec dni za svojo soprogo Marijo. Danes po- poldne so ga položili na okoliškem po- kopališču k zadnjemu počitku. Pokoj- ni je bil oče v svetovni vojni na itali- janski fronti padlega nacionalnega ce- ljskega dijaka in organizatorja Arka in pred leti v Mariboru umrlega tr- govca Josipa. Njegova hčerka ga. Ma- rija je soproga majorja češkoslovaške vojske g. Pfibila v Pragi. Pokojni je bil splošno spoštovan, značajen in od- ločno naroden mož, ki tudi v najtežjih časih nemškega pritiska ni popuščal in je v tem duhu vzgojil tudi svoje o- troke. Bodi mu ohranjen časten spo- min, svojcem naše iskreno sožalje! c Viktor Zany f. V nedeljo ob 13. je umrl v Gregorčičevi ulici 2 v starosti ! 55 let prckajcvalni mojster in posest- nik g. Viktor Zany. Pokojni je bil v Celju in dalee okrog splošno znan in priljubljen, kar je pokazala tudi veli- ka udeležba pri pogrebu v torek po- poldne. Pokojnemu bodi ohranjen blag spomin, njegovi ge. soprogi naše is- kreno sožalje! c Poverjeništvo Vodnikove družbe pri upravi »Nove Dobe« v Celju ima za leto 1936. še nekaj izvodov knjig na razpolago. Zato nujno poziva vse one lanske člane, ki za leto 1936. svoje članarine še niso obnovili, da se čim- prej prijavijo. 4 lepe knjige samo za 50 Din V naši založbi so izšle knjige: J. 0. Curwood: Podarjeni obraz Pierre Benoit: Königsmark Conan Doyle: Boj V megli in Biaž Jurko: Moje dogodivščine Te kniige so stale doslej skupaj brez poštnine Dfn 66*—. Da pa omogočimo vsakomur cenen nakup teh knjig, smo znižali ceno pri nakupu vseh štirih knjig na Din 50 — s poštnino vred. Poslužite se te ugodne prilike in si naba- vite pri naši upravi omenjene štiri knjige, ki so res lepo in poceni darilo za Božič! UPRAVn „NOVE DOBE" Kino METROPOL Celje „,„:,¦., 12. 13. 14. 15. decembra Jan Kiepura v dekorativni kreaciji princa Turandota! Pod srečno zvezdo (Im Sonnenschein) Muzika: Puccini, Duday. V glavnih vlogah: JÄN KIEPUHÄ, Luli von Hohenberg Friedl Czepa, Anton Pointner in drugi to. 17. deoembra InRognito Veseli film naših dni, poln zdravegahumorja! V gl. vl.: Gustav Fröhlich, Hansi Knoteck Matinejen V petek 11. in v soboto 12. dec. ob 16., v nedeljo 13. dec. ob 1015 in 14. Bell pekel Plz Palu Vsi Drostori nin 3-fiO in 4-50 Obeske za božično drevo, bonbonjere likerje, konjak in druga lepa da- rila si ugodno nabavite pri tvrdki Ivan Raunikar-Celje gospodarske bede, izdajanja knjig Mia- dinske Matice kakor dos'ej, glede štetja v Soli po uradnih predpisih ali po določ- bah slovenskega pravopisa, glede nagrad poslovodjem šolskih odborov in kuriva Solskim upraviteljem. Učitelj g. Milko Gerlanc je nadaljeval in konča! svoje nadvse aktualno pre- davanje oekskurziji Pedagoške centrale v ČSR. Orisal je veliko skrb javnosti zavišino češkoslovaške sole ter pravni in materijalni položaj učitelja. Prikazal je tehnično plat šolske organizacije, stremljenja reformirane sole, vtise s hospitacij, smotrenost šolskih knjig in učil ter socialne skrbi za mladino. Pri- redil je v večjem stilu zelo zanimivo razstavo knjig in učil za češkoslovaške osnovne in meščanske sole, za kar gre zahvala prijaznosti g. konzula ČSR v Ljubljani za posredovanje pri državni zalogi knjig v Pragi. Lepo uspela raz- stava je žela mnogo priznanja. Po dobrih treh urah je predsednik društva g. Franjo Ro3 zaključil po spo- redu bogato zborovanje. Stev. 50. »NOVA DOBA« Stran 3. c Brez vzroka je usmrtil posestnika. Okrožno sodišče je danes obsodilo 34- letnega posestnikovega sina Franca Ureka s Slogonskega pri Kapelah na 4 leta in 2 meseca robije ter izgubo ča- stnih pravic za dobo 5 let, ker je 14. oktobra zvečer po kožuhanju pri po- sestniku Ivanu Ureku na Slogonskem pred hišo brez vzroka s kolom napa- del svojega sorodnika, posestnika Fr. Vebleta in mu zdrobil lobanjo, tako da je Veble drugi dan v brežiški bolnici podlegel poškodbam. c Smrtna nesreča raznašalke »Jut- ra«. Ko je 53-letna Elizabeta Zmahar- jeva, raznašalka »Jutra« in »Sloven- skega Naroda« v Celju, v petek 4. t. m. popoldne raznosila »Slovenski Na- rod« in se vrnila okrog 17. domov za kresijo 14, se je na vrhu stopnic pred svojim stanovanjem spotaknila. Padla je po stopnicah in zadela z glavo s ta- ko silo na tla, da ji je počila lobanja. Nesrečnica (je na mestu izdihnila. Po- kojna je polnih deset let vestno oprav- ljala službo raznašalke »Jutra« in »Slo- venskega Naroda« v Celju. V nedeljo ob 16. so jo na okoliškem pokopališču položili k zadnjemu počitku. c 2etev smrti. V celjski bolnici so umrli: 4. t. m. 40-letni brezposelni rudar Ivan Golouh s Trnovega pri La- škem, v soboto 50-letni trgovski za- stopnik Miloš Kostajnšek iz Laškega, v nedeljo 64-letni krojač Ivan Srot iz St. Jurija ob juž. žel., v ponedeljek 62- letni posestnik Ivan Pečnik iz Cirkovc, danes pa 63-Regina« se odda 1. januarja dvosobno stanovanje zakoncema brez otrok. Vprašati pri hišniku- Za Božič in Novo leto dopisnice božične in novoletne, krep papir, barvan in svilen papir, jaslice, sveče, nadalje okraske za božično drevo, reklamne koledarje v veiiki izbiri po izredno nizkih cenah priporoča knjigarna in trgovina s papirjem Franc leskovšek - Celje ————»Glavni trg 16 Franjo Dolžan - Celje Za kresijo 4 Telefon 245 kleparstvo, vodovodne instalacije. StrClOVOdüG naPrdVO Prevzema v$a v zgora] nauedene stroke spadajoča dela In popravila — Ccne zmerne — Postrežba točna in jolidna Božicek ne bo v zadregi ako si ogleda bogato izbiro bOŽiČfiiti daril, kakor: pisalnih in namiznih garnitu^9 albumov za slike9 sBikovniCy slovenskih in nemških knjig, naliwnih pereß znamk: Pelikan, Matador, Soennecken in to v veletrgovini papiria: Ka«*l Goricaa» vdv.f Celje Kraflja Peti»a cesta štev. 7—9 Zahvala Ker mi ni mogoče zahvaliti se vsakemu posebej za šte- vilne dokaze sočustvovanja ob smrti mojega ljubijenega so- proga, gospoda Viktorja Zanyja ki sem jih prejela od vseh strani, prosirn vse, ki so mi stali ob tej težki uri ob strani, da sprejmejo mojo globoko ob- čuteno zahvalo. Mnogi venci in izrazi sožalja kakor tudi velika udeležba pri pogrebu mi nudijo tolažbo v moji težki boli. Globoko žalujoča soproga PUPILARNO VAREN ZAVOD HRflNILNICA DRflVSKE BANOVINE CillE prei Južnoštajerska hranilnica Sprejema hranüne vio g?. na knjižice in tekoč! racuswlzvrsuje vse v de~ narno stroko spadajo- öe posle najkulantneje Za vloge iamc Dravska banovina z vsem svojim premoženjem in vso davöno močjo Božična darila kot slikovnice, knjigc za mladlno, leposlovne v finih vezavah, pisemski papir najfinejši v skladu in Skatlah, nalivna peresa la z garancijo in druga primerna darila dobite v veiiki izbiri v knjigarni in papirnici 9DOMOVINA% Celje, Kralja Petra c. 45 Celisha posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM silavnica in rezerve nad Din 16,500000'— Rupuje In pro- dajai devize In valute Izdaja iverenje za izvoz blaga Sprejema hranilae vloge na knjižice in tekoči racun ter nudi za nje popolno vat nost in ugodno obrestovanje Podružnici: Maribor, Šoštanj Urejuje Rado Pečnlk. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan Cetina. — Oba v Celju.