JUTRA'
»»aasigasaaBggagp
Leto I. (VIII.), štev. 159
Maribor, petek, 11. novembra 1927
^haja razun nedelja in praznikov vaak dan ob 16. uri Račam pri poštnem šek. a*. v LjttW)«r*l U. M.4O0 meeešno, prejemoe v aprmri ati po poM 10 Din. 4oMm^am aa dom pa It Din K1 ^-IT-:,r}-1 rC!Mm?wiETMm',ri im!!1 liiMir5£3rTaMBT»35B!i3r55SE5B3£5rfi«lf5KranS53BBiBBPiKffiB^
Telefon; Uredn. 440
455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 18
Ogiaai po larat«
Ogfima epratame mdi ogiosm oddoMc .Jutra- v LiabHaat, Prešamom utica k. 4
Pogodba s Francijo podpisana
DOUMERGUE IN POINCARE SPREJELA DR. MARINKOVIČA.
Jugoslovani!	Jugoslovani!
Danes vsi v narodno gledališče na
akademijo sedme obletnice Rapalla
Dolžnost nas kliče!
PARIZ, 11. nov. Danes ob 5. popoldne bosta v palači francoskega zunanjega ministrstva dr. Marinkovič in Briand slovesno podpisala Jugoslo-vansko-francosko prijateljsko in arbitražno pogodbo. Po podpisu bo jugo-
slovanski zunanji minister dr. Marinkovič sprejet od ministrskega predsednika Poincareja in predsednika francoske republike Doumergua v elizejski palači.
Prvi sneg v Mariboru
V spremstvu plohe in toče.
Zima nam je letos nenavadno dolgo prizanašala. Ves oktober in prve dni v novembru smo imeli toliko solnca in gor-kote, da zdaleka nismo pričakovali tako nenadne izpremembe. Šele zadnji teden je bilo občutiti, da se v vzračju pripravlja nekaj neprijetnega. Poslednje rezerve gorkobe so se trdovratno upirale neizprosnemu hladu, kar je izzvalo močno gibanje zraka, ki se je v noči od srede na četrtek stopnjevalo do prave burje. Vetrovi so bili polni vlage in podili z juga temne oblake ter obetali deževno vreme. Malo je sicer deževalo, toda nenadoma je prevladal sever in sinoči ob 8. se je vlila ploha. Ozračje se je močno shladilo in nekaj minut je padala toča, kasneje pa je vso noč deževalo. Proti jutru se je temperatura ustalila in v zgod njih jutranjih urah je pričelo v gostih in debelih kosmičih snežiti, tako da je kljub mokri podlagi sneg kmalu pobelil vso o-kolico. Sneg je torej zapadel šele 11. novembra, dočim je lani prvič snežilo* že 26. oktobra.
Sneg je z debelo plastjo pokril tudi bližnje Pohorje, ki se je dostojno pripravilo, da pozdravi na vabljivih pobočjih smučarje in sankače, ki so že željno pričakovali snega in zime. Nebeški svod se je zaprl z vseh strani in obeta stalnih padavin, ki bodo dale v najkrajšem času dovolj podlage za športno udejstvo vanje m znivelirale nevarnejša mesta. — Značilno je, da sta sinoči v pobožnem pričakovanju snega imeli zimsko športni sekciji »Maribora« in SPD sestanke, ter uredili poslednje priprave za čim intenzivnejše pospeševanje zimskega spirta. 2e v isti noči pa je nadvse dobrotljivo nebo nagradilo njihov trud in s cunjasti-mi kosmiči blagoslovilo njihova skupna prizadevanja. —
Povodenj na Go*en?skem
LJUBLJANA, 11. novembra. Radi ve-ikih nalivov je Sava s pritoki prestopila bregove. Povodenj je porušila več mostov in brvi in napravila znatno škodo. Bohinj in vasi okrog Radovljice so bili včeraj pod vodo. Danes je pričela voda padati, tako da je odvrnjena večja nevar-
Samomor mladeniča v Zg. Sv. Kungoti
Sinoči v mraku se je v Zgornji Sv. Kungoti v gozdu tik cerkve obesil komaj 201etni Ivan Drozg, sin premožnejše kmetske hiše. Vzrok bega iz mladega življenja: ljubosumnost in jeza, ker mu je hotel ljubico nekdo prevzeti. Nesrečni mladenič je najbrž že opoldne sklenil, da z vrvjo konča svoje življenje. Ves popoldan je z bratom grabil listje, proti večeru je pa brata poslal naprej domov, češ, da pride kmalu za njim. Komaj je brat odšel, si je pa poiskal drevo ter se obesil. Ko so ga začeli pogrešati, so hitro odkrili vso tragedijo. Blizu nagrabljenega listja so našli žrtev strastne ljubezni. Ivan Drozg je bil letos prvič pri naboru.
•? Ml —otrt in „ .-zen, nihče pa '■’! ‘ to za_.ij._a, da i.:;a samomor v-V UUSuii.
Nekatere uorsvne spremembe v mariborski oblasti
V svojem poročilu o stanju obče uprave v mariborski oblasti, podanem na seji oblastne skupščine mariborske 5. tm., je veliki župan podčrtal nekatere podatke, ki doslej širši naši javnosti niso bile — vsaj podrobno ne! — znane. Tako n. pr. še marsikomu, ki časopisne vesti bolj površno čita, ni bilo znano, da so se občine Špitalič, Trojane in Motnik iz kamniškega okraja na Kranjskem, ki so bile na podlagi uredbe o razdelitvi države v oblasti prideljene svoj čas mariborski oblasti, na željo tamošnjega prebivalstva letos zopet izločile iz mariborske in priklopile ljubljanski oblasti, in sicer na podlagi sklepov ljubljanske in mariborske oblastne skupščine, ki jih je potrdil ministrski svet.
Občina Šmartno ob Paki, ki je na podlagi iste naredbe pripadla k sreza -Gornjigrad, ki pa je spadala še pod okr. zastop v Šoštanju, se je odcepila od tega okrajnega zastopa in priklopila okr. zastopu v Gornjemgradu.
Zanimivo pa je tudi, da ministrstvo ni odobrilo sklepa mariborske oblastne skup ščine, ki je na tozadevno prošnjo občin Slivnica in Dobje, naj se jih odcepi od sreza Šmarje in priklopi srezu Celje, stavila vladi zadevni predlog. Ministrstvo je izjavilo, da je po čl. 4 uredbe o razdelitvi države na oblasti možna samo izločitev občin iz ene oblasti in priklopitev k drugi, ne pa tudi iz enega sreza ▼ drugi srez v isti oblasti.
Načrt za nove ceste v oblasti.
V svojem poročilu o delovanju oblasf-nega odbora mariborskega je najavil pred sednik tudi nekaj novih načrtov za gradnjo cest v oblasti. V teku je študij cestne zveze Zibika—Pristava in Pristava—* Stranje v šmarskem okraju ter skrajšanje cestnega prehoda pri takozvanem Belatinovem mostu v Pristavi. Trasira se že cesta iz Stoprc pri Rogatcu v Čermo-žišče. Občine te doline nimajo namreč no benega izhoda proti glavni cesti in morajo voziti po potoku z zelo razritim in skalnatim dnom, kar pa je v zimi sploh nemogoče. Oblastni odbor bo prispeval za to cesto z izdelavo načrta in z denarno podporo 20.000 Din. Za napravo projektov za ceste Ljutomer—Štrigova in Ljutomer—Črenšovci je odstopila oblast okrajnemu odboru kredit v znesku 20.000 Din. V najkrajšem času se bo v svrho sestave novega proračuna vršil lokalni o-gled še mnogih drugih potrebnih cestnih zvez, kakor Sv. Ožbalt—Kapela na Ko* zjaku, Oplotnica—Slov. Bistrica, Polzela—Sv. Andraž—Velenje in še nekaj drugih. Za nekatere ceste so načrti že izgotovljeni. —
Ljudska univerza. Muzikalna prireditev«
V sredo dne 23. novembra nastopi K r o e m e r J e v trio iz Gradca. N e r a-1 i č e v koncert opernih arij se je končno-
veljavno določil za petek, 12. decembra. Obe prireditvi bosta v veliki kazinski dvorani in opozarjamo ic danes na oba
Sluoiflna zooet odgodena
POSTAVITEV SPOMENIKA UMORJENEMU GENERALU KOVAČEVIČU.
BEOGRAD, 11. novembra. Današnja popoldanska seja skupščine je bila otvor-iena s prečitanjem kraljevega ukaza, s katerim je imenovan minister prosvete dr. Kumanudi za začasnega vodjo zunanjega ministrstva.
Notranji minister je predložil zbornici zakonski načrt glede izpremembe obsega in preimenovanja več občin v Bosni in Hercegovini, trgovinski minister trgovske pogodbe z Anglijo, Nemčijo in Belgijo za ratifikacijo. Za študij teh pogodb je bil sestavljen poseben odbor in je bila predlogu priznana nujnost.
Vloženih je bilo nato še več nujnih i predlogov, med drugimi: predlog posl. j Kosanoviča glede razširjenja srbskega za kona o poškodovanju šum na Hrvatsko In Slavonijo: predlog posl. Dragičevida
Krati se preseli za zimo v Zagreb
BEOGRAD, 11. nov. Kraljeva dvojica se preseli čez zimo za dva meseca v Zagreb. Zgodi se to najbrže že meseca decembra. Tudi letošnji dvorni ples bo v Zagrebu. Župan Heinzel odpotuje prihodnji teden v Beograd, da povabi kralja imenom mestne občine k bivanju v hrvatski prestolici. Na jutrišnji slovesni seji bo občinski svet imenoval več trgov in cest po članih kraljevske dinastije.
RedukcPa naših univerz
BEOGRAD, 11. novembra. Ministrstvo prosvete je izdelalo te dni novelo k vseučiliškemu zakonu, ki obsega obširno redukcijo fakultet. Med drugimi bosta ukinjeni medicinska in tehnična fakulteta v Ljubljani. Od slednje ostane le montanistični oddelek, ki se izpremeni pozneje v rudarsko akademijo. Projekt je že izročen vladi.
bitka med banditi in policijo.
CASABLANCA, 11. novembra. Predsi-nočnjem so vdrli roparji v neko zalogo dragocenosti v Tetuanu in odnesli za dva milijona frankov biserov. Posrečilo se je lopovom ukrasti tudi avtomobil, s katerim so odnesli pete v temno noč. — Španska policija pa je bila o roparskem napadu obveščena in je zasledovala bandite v dveh oklopnih avtomobilih. Blizu francoske cone je policija dohitela vlomilce in se je razvila med obema skupinama pravcata bitka, tekom katere so bili trije policisti ubiti In štirje ranjeni. Kljub temu pa se je morala končna cela Četa- roparjev vdati. Prepeljali so jih v tetuanske zapore.
LJUBLJANA, 11. novembra. Devize: Berlin 1355.5, Curlh	^—j p"*.7“,
London 276.75, Newyork 56.75, Praga
1.73.	'."V: ^r?. Pprlz 273.35
Beneš odstooi?
PRAGA, 11. nov. Kakor poročajo listi, namerava zunanji minister dr. Beneš odstopiti. Kot njegov naslednik se imenuje Milan Hodža.
Alehin-CeDablanca
26. in 27. partija med Aljehinom in Ca pablanco v boju za svetovno šahovsko prvenstvo sta končali remis. Zanimivo je, da je Capablanca po 27. partiji prosil, da bi se mu dal danes prost dan, ker je potreben odmora, a je šahovski klub prošnjo odklonil, češ da bi se na ta način samo zavlačevala odločitev.
STRAŠNO NEURJE NA ATLANTIKU.
PARIZ, 11. novembra. Predvčerajšnjem se je dvignila na morju ob celi francoski obali in Kanalu silovita burja, ki še neprestano traje. Nemški parniki javljajo brezžično, da se je nizozemskemu brodu »Zeus« z:omilo v viharju krmilo in poškodoval parni stroj, ter da se težko poškodovani parnik s poslednjimi napori bori z razburkanim elementom. —- V pristanišču Saint Michcl je prevrnil vihar neki angleški tovorni parnik, ki se je takoj potopil. Moštvo se je rešilo Nedaleč Bordeaux-a se je potopila ribiška ladja in pogreznila s seboj osem mornarjev na dno morja. — V luki Casablanca v Maroku je veter odtrgal od sidra dva ameriška paobroda, ki sta težko poškodvala druge ladje.
POLET GENERALA NOBILE NA SEVERNI TEČAJ.
RIM, 10. novembra. General Nobile je v nekem razgovoru z novinarji izjavil, da bo letalo za polet na Severni tečaj skoraj dogotovljeno. To pot bo smer poleta italijanskega raziskovalca Severnega tečaja preko Nemčije in Sovjetske Rusije
I '.a	i’:-n ,>-n;-.,
tiskati teren v oL'c:..u Inn kvadratnih mili.
glede izpremembe občinskega volilnega reda za Bačko, Banat in Baranjo, posebno glede volitev župana; Radič je stavil nujen predlog, v katerem zahteva razveljavljenje starega tobačnega monopolske-ga zakona za Bosno in Hercegovino.
Po prehodu na dnevni red je vzela skupščina poročilo odseka za postavitev spomenika generalu Kovačeviču in poročilo o noveliranju hrvatsko-slavonske-ga občinskega volilnega reda z glasovi večine na znanje. Sledila je izvolitev odborov za predlog o zračnem prometu in za določitev konferenc oblastnih samouprav.
Med ironičnimi vzkliki in opazkami o-pozicije je potem predsednik sporočil, da bo prihodnja seja sklicana pismenim potom.
Ps*lrJn9 'pf»Wri* t ftivftil
C—31 Din
-mm*
MtrfStoft V E 5 H R N ! K Jnim
v «rrigrrC m rt xt rm
Elektrarna Fala
PROMET.— OGROMEN DOBIČEK. — ŽELJE KONZUMEN-TOV. — PRITOŽBE OKOLICE.
, Lastnica elektrarne Fala je švicarska tiietaiška družba Elektrowerke A. G. v IBaselu, ki poseduje tudi Steiermarkische [Elektraitats-Gesellschaft v Gradcu. Za fleto 1926. je izdala družba letno poročilo, [ki kaže razvoj elektrarne na Fali. Zani-iraivi so podatki o letni kapaciteti:
L. 1923 sc je proizvajalo 102,735.000, ji. 1924 130,716.000, 1. 1925 139,247.000 in il. 1926 164,087.000 kilovatnih ur.
To povečanje oddaje toka je pripisati naraščanju konsuma predvsem v Mariboru, ki je že skoraj popolnoma elektrificiran.
Tudi dohodki iz oddaje toka so se znatno dvignili, kar dokazuje rentabilnost ;tega podjetja.
L. 1923 so znašali 12,722.000 Din, leta sl 924 18,571.000, 1. 1925 21,819.000 in leta 11926 24,510.000 Din. Od leta 1923 so se "torej dohodki podvojili! Bilanca izka-jzuje skupni čisti dobiček falske in graške 'elektrarne, katere obseg je pa mnogo -manjši (letna kapaciteta 1926 samo '47 'milijonov kilovatnih ur).
Čisti dobiček obeh elektraren: L. 1924 «1,533.345 švicarskih frankov (približno '16 milijonov Din), 1. 1925 1,850.125 (19), 'V. 1926 2,026.582 (21).
Kakor vidimo, se je tudi či«»i dobiček ;akcijske družbe znatno divgnil in bodo i izdatne dividende delničarje v polili mehi zadovoljile. Ni nam pa znano, koliko ■tega denarja ostane v naši državi. Bi-llanca kaže, da je elektrarna vsa nareči-fla oddala švicarski industriji, tločim bi 'marsikaj lahko dobavila v tuzemstvu.
. Bilanca, ki jo je falska elektrarna dala (javnosti v presojo, vzbuja nam konžu-mentom čudne občutke. Družba (noiabe-ne inozemska!), ki ima take ogromne dobičke, bi' pač konzumentom lahko nudila razne ugodnosti, katerih žal do" sedaj ni videti. Nasprotno izvaja d-užba svoj brutalni § 6 s famoznim draginjskim pribitkom po kurzu švicarskega franka na zagrebški borzi. Tako je kitovattia
ura proračunana na 0.75 Din, draginjska doklada pa je znašak pretekli mesec 438% in še razni pribitki, 1% davek na poslovni promet itd. To je prispevek za dividende švicarskim akcijonarjem!
Iz okolice prihajajo poročila, da elektrarna projektira ob sedanjem daljnovodu Fala—Trbovlje še neki vzporedni vod in v to svrho količi ob posestniških parcelah nove položaje za drogove. Ljad stvo se temu upira, posestniki vlagajo razne proteste, katerim se pa ni čuditi, ko elektrarna plačuje za zemljo pri posameznih drogih letne najemnine 2.50 Din, ne glede na to, je li drog na travniku, pašniku ali v žitnem polju!! Slišijo se tudi pritožbe, da ima družba nastav-Ijence, ki nastopajo napram posestnikom odurno, kar povzroča še hujše odpor. Ljudstvo ni proti elektrifikaciji, saj je večina okoliških vasi že v posesti elektrike, vendar ljudje žele od družbe, da nastopa z večjo uvidevnostjo in upošteva tudi želje posestnikov, ki se pa dosledno briskirajo češ, saj nam pomaga oblast, ko delamo »obče koristne naprave«. Zgo dili so se že slučaji, da so delovodje krat-komalo. izdelali napeljavo — ne da bi se prizadeti posestniki sploh kaj vprašali. — .
Sploh so tudi dobavni pogoji elektrarne taki, da se je zgodil pravi čudež, ko jih je-oblast sankcijonirala in se je to že večkrat v javnosti izneslo. »Splošni pogoji«, , ki jih mora konzument podpisati, izvrstno ščitijo samovoljnost družbe, § 6 skrbi za visoke dividende delničarjev, v § .12 pa si elektrarna pridržuje vse pravice glede navedenih pogojev, ki jih lahko.,'spremeni, kakor se ji- zljubi.
.Merodajni, činitelji bi morali tako »eksploatacijo«‘ljudstva, ki je razvidna iz letne bilance, zatreti, če nočejo forsirati o-bogatenje inozemskih kapitalistov. Cenejši tok in taktno postopanje si želimo!	Konzument.
REPERTOAR:
Te tok, U. novembra ob 20. uri »Ra pa liski večer« Jugoslovanske matice. Sobota, dne 12. novembra ob ‘20. uri »Revizor« ab- C. — Kuponi.
Kodelja, dne 1,3. novembra popoldne ob t 15. uri »Sneguljčica« kuponi; ob 20. uri »Čardaška kneginja«. Kuponi.
Nedelja v mariborskem gledališču. V nedeljo dne 13. t. m. ob 15. uri se vprizori priljubljena otroška igra »Snegulčica«. — Ob 20. uri zvečer velezabavna ooereta »Čardaška kneginja«. Za obe predstavi veljajo kuponi.
»Eva« na mariborskem odru. Mari-
borsko gledališče študira Leharievo moj stersko opereto »Eva, deklica iz tovarne«, za katero se vrše že zadnje vaje* tako, da bo njena premijera drugi teden. Opereto odlikuje ne samo krasna deloma operna godba, temveč tudi jako lepo jn smiselno dejanje, ki je prepleteno z vrlo. veselimi prizori.
»Igra s smrtjo« na mariborskem odru. .To komedijo ruskega feljtonista Arkadija Averčenka vprizori mariborsko gledališče prihodnji teden v režiji g. Vlad. Skrbinška.
Avtobus-proga v Studence
se v prihodnjih dneh otvori in .to marsikdo že težko pričakuje. Lične napisne table, ki so že postavljene vzbujajo občo pozornost prebivalcev. Končna postaja bo pri gostilni Rechberger, kar bo tudi za Pekrčane in Limbušane ugodno. — Ljudje upajo, da tudi cene ne bodo previsoke, kar bi bilo posebno težko za železničarje, ki so zaposleni na glavnem kolodvoru in stanujejo v Studencih. 10 Din semtertja za te uslužbence bo skoraj preveč in bi bilo umestno, uvesti per-tnanentne znižane vozovnice. Prosimo!
Ne recite, da zopet beračimo, če Vas bodo v nedeljo ustavljali na ulicah naše nabiralke in naši nabiralci. Samo za en dinar. Vas prosimo. Prosimo Vas v imenu vseh duhovnikov, odgnanih izpred oltarja cerkve, sezidanih z žulji našega ljudstva, prosimo Vas v imenu vseh učiteljev, odpuščenih iz služb ali odpravljenih preko meje, prosimo Vas v imenu tisočev in tisočev naših otrok, ki šoli ne smejo, več govoriti in moliti v jeziku svojih mater in ki jim zblazneli fašizem zastruplja duše in telesa, prosimo Vas v imenu vseh, ki so vzdihovali in vzdihujejo po ječah zavoljo svojega narodnega prepričanja, mučeni in trpinčeni s peklen skimi sredstvi, ki si jih more izmisliti samo italijanska duša, prosimo Vas v imenu vseh ponižanih in razžaljenih v svojem slovanskem čustvovanju po zblaznelih fašistovskih tolpah, prosimo vas v imenu naše Bodočnosti, ki bo velika in slavna in bo mogla, zbrisati vse te krivice z našega naroda in jih maščevati sa-mo tedaj, če bo sleherni od nas občutil bolečine in trpljenje naših zasužnjenih ro jakov kakor svoje lastne bolečine in svoje lastno trpljenje. Saj bi zaslužili, da bi naši zanamci opljuvali naše grobove, če bi bila naša brezčutnost in brezbrižnost za usodo naših sorojakov pod laškim jarmom kriva, da bi Slovenstvo zginilo s površja zdaj še našega Primorja.
Martinovo — vinski praznik
Praznik svetega Martina — »patrona ljubega, mi vina« je znan širom slovenskih pokrajin. Ne praznuje se sicer cerkveno^ zato ga pa tem bolj slavijo — vinski bratci. Saj je pa tudi »Martinov večer« tradicijonalna proslava naših društev, ki goje družabne stike s prijatelji in znanci,
V Slovenskih gor. pravijo, da sv. Martin »vino krščuje« in znano je, da se ta dan mošt spremeni v vino. Da se to u-gotovi, je treba seveda na licu mesta napraviti preizkus in pravijo, da ta dan vino posebno tekne in »Martinovi večeri« imajo posebno privlačno silo.
Tudi gospodinja ima za ta dan posebne skrbi-: Martinova gos je obligatni prispevek vsem gurmanom, ki se zavedajo praznika sv. Martina. Kulinarično se sicer praznuje v nedeljo pred ali po 11. novembru; kar seveda Martinove slave ne zmanjša. V nekaterih slovenskih krajih je navada, da se s pomočjo prsne kosti Martinove goske ugiblje o tem, kakšna bo prihodnja zima. Če je namreč prsna kost gosi svetla in čista, bo zima ostra; nasprotno pa, če je kost temna. Glavno je pa'na ta dan seveda vino, posebno letos, ko se je sv. Mariin izkazal posebno radodarnega. Vinski bratci mu bodo iz srca hvaležni. —
Proračun mariborske občine,
. V smislu,§ 69 občinskega reda za mesto Maribor se,naznanja, da so proračuni o. dohodkih in stroških za leto 1928 in sicer mestnega zaklada, gradbenega sklada, rpe.stnih podjetij ter tujih v upravi .mestne ..občine .se nahajajočih zakladov .sestavljeni jji da. bodo razgrnjeni v mestnem knjigovodstvu 14 dni in sicer od 14. do. 28. novembra 1927 javno občanom na vpogled. —
Potniški promet.
Ker se bo v kratkem vršila običajna letna konferenca, za določitev novega vo znega reda, poziva Trgovski gremij vse trgovce in druge interesente, da se pismeno ali'uistmeno pri gremiju izjavijo glede, potrebnih izprememb, voznega reda, vpeljave kakih novih vlakov na naših progah, kakor tudi odprave morebitnih nedostatkov v poštnem prometu. — Predlogi morajo biti podprti z dokazi o faktični potrebi , zahtevanih izprememb, da jih bodo delegatje Trgovske zbornice in Zveze trgovskih gremijev lahko z uspehom zagovarjali. —
Odvetniško zborovanje.
-Sinoči se je dvorani kazenskega senata na okrožnem sodišču vršilo po preobratu prvo stanovsko zborovanje mariborskih odvetnikov. Zborovanje je vodil g. dr. Pipuš, zapisnikar je bil pa g. tli'. Reismaii. Razpravljalo se je o zaščiti odvetniških stanovskih interesov, ker se v Mariboru neprestano pojavljajo razne zakotne pisarne, ki Škodujejo justic.i, odvetnikom in končno še strankam, ko razni zastopniki mnogo poverjenih zadev ne znajo izvesti. Tudi neka dunajska tvrdka ima svojega zastopnika za izterjevanje in celo za tožbe. Odvetniki so si izvolili ožji odbor, ki se bo bavjl s takimi kvarnimi in nedopustnimi slučaji ter predložil spomenice na pristojna mesta. Odvetniška zborovanja se bodo v bodoče redno vršila. —
Velika patriiotična prireditev v Mariboru,
V petek, dne 1(8. t. m. priredi Odbor n postavitev spomenika blagopokojnemu kralju Petru I. Velikemu Osloboditelju v Mariboru velik slavnostni koncert, pri katerem bo sodelovala Glasbena. Matica s svojim orkestrom in vojaška godba. Na tem koncertu bo po daljšem presledka nastopila naša domača priznana umemk ca na violini, gospa Fani Brandlova. i dvema točkama, in znani mariborski klavirski virtuoz gospod Herman Frisch z eno solotočko na klavirju s spremljevalnem orkestra. Citatelje že sedaj opozarjamo na to velepatrijotično prireditev.
Akademija mladine v parku.
Jutri, v soboto ob 17.30 uri priredi mariborska mladina pod okriljem Jugoslov. Matice v parku pred spominsko ploščo majske deklaracije v spomin na. sedmo obletnico Rapalla lepo akademijo. Med govori in deklamacijami bo gorel nad žaro močan plamen, ki naj vžge v mladih srcih ogenj domovinske ljubezni; za trpeče brate onstran pa silo. ki bo enkrat liki vihar zavzela vše postojanke rodne grude jugoslovanskega naroda. Vrši se ob vsakem vremenu. —
Dinarski dan in Sokol.
Sokol v Mariboru poziva člane in članice. ki se prostovoljno javijo za nabiralno akcijo »Dinarski dan« Jugoslovanske Matice, da se zberejo v nedeljo dne 13. t. m. ob L8. uri v Slovenski ulici pred pisarno Jugoslovanske Matice. — Zdravo! Odbor. •
Jugoslovenska Matica.
Stavbeno gibanje v Studencih
je prav živahno. Ob železnici je proti gozdu v teku enega leta nastala cela naselbina enodružinskih hišic. Tudi občina je gostilno »Triglav« adaptirala za pošto iti orožništvo, kar bo v izdatni meri zmanjšalo stanovanjsko krizo. Ta akcija občhm je pač hvalevredna! Novi prostori se že prihodnji mesec zasedejo. —
KINO A P O L O Do nedelje — Film velike krasote!
MORSKI TIC3ER - RIVMI OCIANA
Rokovnjaško in elegantno, napeto in veselo,^tajfun na morj«
Vlaho Bukovac na Dunaju.
V znanem dunajskem »Dorofheumu«, kjer zbirajo umetnine z vsega sveta in so nedavno kupili razne dragocenosti in starinske umetnine z ruskih carskih dvor cev, o čemer smo v »Večerniku« že poročali, je bila preteklo sredo prodana za 25.000 Din slika hrvatskega slikarja Vlaha Bukovca »Mladi par na povratku z žetve«. —
Nedeljska nabiralna akcija
Jugoslovenske Matice v Mariboru se preloži samo v slučaju prav slabega vremena na dntgo nedeljo. Vsa pozvana društva naj sigurno pošljejo določene člane (članice) točno ob /* 8. dopoldne pred pisarno Jugoslovenske Matice, Slovenska ulica. Pričakujemo, da bodo predvsem naši Primorci pri nabiralni akciji v lepem številu sodelovali. V nedeljo mora ves nacijonalen Maribor delati na tem, da bo uspeli nabiralne akcije čim večji.
Pevski večer-
Pevsko društvo Marburger Manner-gesangverein« 'priredi v soboto dne 12, tm. ob s. zvečer v veliki dvorani pivovarne Union pevski večer $ izbranim programom pod vodstvom svojega prvega kapelnika gosp, Hermana Frischa. — Naiuliudneje si usoja vabiti vse mariborske kroge k tej prireditvi. —
Plesni večer v Celju,
Gospodična Erna Kovačeva priredi, jutri v Mestnem gledališču v Celju večer ritmičnih in gimnastičnih plesov. —•
Prodaja kina v Studencih.
Kakor slišimo, dobi kino »Diana* ▼ Studencih, last dr. Lajnšica, novega lastnika v osebi veleposestnika in industri-jalca g. R. Hercoga iz Peker pri Limbušu. Tako dobima v mariborskem območju četrti kino,' ki projektira velikopotezni razmah, predvsem za desni dravski breg našega mesta in okolice. —
Martinov večer
priredi studenški »Sokol« v soboto v svojem domu. Kdor se hoče prijetno m neprisiljeno zabavati ter preživeti večer v znamenju patronance sv. Martina, se gotovo udeleži te že udomačene zabave, ki ,se prične ob 20. uri,,—
Napad z železnimi vilami.
Tesar Franc 'Šuperl iz Zimice pri Mariji Snežni je pred nekaj dnevi malo vinjen zašel že v mraku v sosedovo deteljo. Sosedov sin ga je opazil ter navalil nanj z — železnimi vilami. Parkrat ga je udaril ter mu zadel take notranje poškod be, da je moral tesar Šauperl sedaj v bolnico. Povod napada najbrž ne bo mala škoda pri detelji, ampak staro sovraštvo. —
V napadu srčnega krča
se je sinoči ob poldevetih v hudem dezjh zrušil na tla pred Veliko kavarno 241etni trgovski pomočnik Franc Čerinšek iz Krčevine. Rešilna postaja ga je odpeljala v bolnišnico. _
Jadranaši!
V pondeljek zvečer seja pri Kosič
Pevsko društvo »Luna«
priredi v soboto 12. nov. ob 8. zvečer v restavraciji »Pri treh ribnikih« Martinovo plesno zabavo brez vstopnine. Prvovrstna godba, petje in dobra postrežba! K številni udeležbi vabi odbr. —	1607
HOTEL HALBWIDL.
Jutri, v soboto družinski koncert. V ne* deljo jutranji in večerni koncert
Igra Pečnikova godba. 1624
V UT a f 16 b r ti, ff«e IT. Jer. T92fc
IfarTBtffglct V E C E R W f K foftž
Sfrtftf 3L\
Kle je šah najbolj udomafen
OD 13. STOLETJA DO DANES JE ŠAH V RUSIJI VELEVAŽEN. — CAR, KI UMRE OB ŠAHU. — POTEMKIN KOT ŠAHIST.
Ni dežele in naroda, ki bi se toliko zanimal za šahovsko igro, kot Rusi.
V Rusiji je bila ta igra znana že v 13. stoletju. Prvi učitelji šaha so bili Tatari. Znano je, da je bil veliki tatarski kan in vojskovodja Timur nepremagljiv šahist. Ko so se Rusi od Tatarov navzeli velikega zanimanja za to igro, je pa pravoslavna cerkev označila šah za smrten greh, ki izhaja od divjih nevernikov vzhoda. Kljub cerkveni prepovedi se je pa šah v srednjem veku silno razširil po Rusiji, kar je bila posledica vednih ruskih trgovskih stikov z vzhodnimi narodi. .
Knjiga o šahu, ki je leta 1616 izšla v Nemčiji, pravi, da Rusi marljivo in dom«
Iv
ce Katarine. Ko je Potemkin zvedel, da velja v Tuli neki trgovec za nepremagljivega šahista, ga je dal takoj pripeljati v Petrograd ter ga je nastavil za dvornega šahista. Tega trgovca je vodil seboj tudi na bojne pohode. Kadar ponoči ni mogel spati, su mu morali služabniki pripeljati vse boljše petrograjske šahiste, da je z njimi igral vso noč. Kadar je Potemkin igral, ga ni smel nihče motiti. Tudi ministri so morali čakati z najvažnejšimi zadevami cele ure na konec partije. Dvorski pesnik Deržavin je zapisal o tern šahistu: »Z eno roko igra šah, z drugo se pa igra z naro-
Mariborski Sokol"
(K njegovi 20-letnici),
silno duhovito igrajo šah in da bi v tej igri z lahkoto prekosili šahiste vseh drugih narodov. Angleški šahist in potopisec Jerome Guersey pa zatrjuje v svoji knjigi, da je bil celo ruski car Ivah Grozni velik ljubitelj šaha. Tik pred smrtjo je zapovedal svojemu ljubljencu Birkinu. naj mu prinese k postelji šah. Umirajoči car je začel postavljati figure in ko ,1e 'zgrabil za kralja, je umrl. Pri najhujših orgijah v krogu svojih dvorjanov-opričnikov je strašni car vedno igral šah s svojini ljubljencem Maljuto Skuratovoin, ki je znan kot najstrašnejši krvnik tedanje Rusije. Velik šahist je bil tudi Boris Godunov.
V dobi carja. Alekseja, sredi 17. stoletja, je bil šah po Rusiji že tako razširjen, da so se s to igro bavili tudi po meščanskih hišah. Tedaj je cerkev zopet Šahu napovedala boj. Metropolit Danijel je označil šah za tako veliko grešno zlo, kakor je pijančevanje." Radi šaha je prišlo do sporov med dvorom in cerkvijo. Car Peter Veliki je cerkvi kratkomalo prepovedal vsako nasprotovanje šahovski igri. katero je tudi sam ljubil. Na dvoru tega carja so ob vseh pojedinah, sprejemih in tudi po važnih posvetovanjih igrali šah. Duhovščina se je kpnčno tudi sama oprijela te igre. Hollsteinski zgodovinar Bergholz omenja nekega metropolita, ki je bil tako strasten šahist, da je prenovedal zvoniti, če je bil ravno opoldne zamaknjen v šahovsko igro. Med vnete šahiste je treba prištevati tudi Potemkina, ljubljenca in zaupnika cari-
Najmodemelii Dlsatelj o Turčiji
4vtor dandanes najbolj razširjenih romanov, francoski pisatelj Maurice Dekobra. je posetil sedaj Prago in Dunaj. Posebnost tega plodovitega pisatelja je v tem, da je njegova osebnost pravo zrcalo njegovih romanov in njegovih junakov. Romani so v Pravem pomenu besede kozmopolitski, dejanja prehajajo iz dežele v deželo, iz enega svetovnega dela v drugega; tako je pa tudi pisatelj sam,— vedno na potu. Križem sveta zbira snovi, obdeluje jih pa v samoti kake male francoske vasi. »Električna luč, centralna kurjava to je udobno, ubija pa lepoto.žvljenja.« Tako pravi pisatelj sam.
Dekobra je pisateljsko ime. pravo je pa popolnoma pozabljeno. Pisatelj je v Indiji gledal krotilkn kač so se h strašno strupene kobre ovijale okrog rok, si je dal ime »De-kobra«.
Svoje impresije opisuje pisatelj kratko, a silno plastično. Nedavno je Prepotoval Turčijo in sedaj .ie podal 0 Carigradu in o Turčiji v kratkih besedah približno sledečo sliko:
Pera in Stambul sta uhana Carigrada, — eden v muslimanskem, drugi v modernem slogu. Turčija je do leta 1927. tako napredovala, da bomo leta 1950. gotovo videli v Peri nebotičnike, predor pod Bosporom in lifte v minaretih mošej.
Mustafa Kemal je velik mož. Z eno potezo peresa je več storil, kakor 10 sultanov s tisoči udarci sabelj.
V Turčiji je sedaj vrsta zelo nesrečnih ljudi: evnuhov. Nasprotno so pa zelo^ srečni — klobučarji. Fes je mrtev. Živel cilinder!
Angora, 600 kilometrov daleč v
Koncem 18. stoletja so bili že po vseh večjih ruskih mestih šahovski klubi. V te klube so zahajali zlasti vojaki. Tudi uporniki proti carskemu nasilju, tako Zvani dekabristi, so imeli v svojih vrstah odlične šahiste. Po potlačeni vstaji 14. decembra 1825 so v Petropavlovski trdnjavi zaprti dekabristi^ prosili, naj se jim dovoli vsaj šah, če se jim že ne pusti čjtanje knjig. Ker je bila tudi ta prošnja z vso okrutnostjo odbita, so si jetniki iz kruha delali šahovske figure in oni. ki so bili v samotnih celicah, so s trkanjem na steno svoje sosede obveščali o šahovskih potezah. Dekabri-sta Lunjin in Anjenkov sta tako v ječi malo pred smrtjo na vešalih dovršila šahovsko tekmo.
V prvi polovici 19. stoletja je. bil najznamenitejši'ruski šahist neki Petrov. Neke noči ga pa obišče sam vrag in hoče igrati z njim partijo. Pogoj je . bil, da Petrov za tri leta opusti igranje, če bi to partijo izgubil. Petrov je izgubil in tri leta se z naporom vseh sil ni dotaknil šaha. Pozne-je se je pa izkazalo, da se je v vraga našemil njegov tekmec, moskovski šahist Kologribov, ki ,ie v treh letih pasivnosti Petrova postal šahovski prvak Rusije.
Tudi današnja sovjetsko-republi-kanska Rusija goji na vso moč kraljevsko igro. V velikih mestih se večkrat na leto uprizarjajo Šahovski turnirji in vsi tujci se čudijo ruskim ša-histom iz vseh slojev. Šahovski pouk je uveden tudi v ruskih ljudskih šojah.
Mali Aziji, je nedotakljiva in nepremagljiva. Lahko se razume, zakaj je Mustafa Kemal odtegnil svoje glavno mesto sladkim, a nevarnim vplivom Bospora. Ta Angora v puščavi na golem hribu bo premagala njegove bodoče sovražnike.
Pierrr Loti ie pisal nekdaj o »Za-čarankah«. Te pa nosijo danes bubi-frizure, krila komaj do kolen in zahajajo v bare. Mogoče pa bodo v par letih zopet haremi. Dvoje reči je namreč, s katerimi .ženske ne znajo ravnati: s svobodo in s Strelnim orožjem.
Otroci so io navdušili ?a umetnost.
Neka priprosta ženica iz Senlisa je postala na nenavaden način ugledna in znana. Nekega dne so se otroci zabavali s prerisovanjem slik. Risanje in skromna zabava otrok .ii je tako ugajala, da si je nabavila oljnate barve in platno ter pričela slikati sadje in .cvetje. Z marljivo va.io je v slikanju napredovala in dosegla lepe uspehe. Končno se je popolnoma posvetila slikarski umetnosti iti je' gospodinjstvo opustila, ker ji številna naročila prinašajo mnogo dobička.
Pod gornjim naslovom je bilo ustanovljeno Sok. društvo v Mariboru formalno na občnem zboru dne 24. marca 1907. Toda delo in priprava sta trajala že dalje; pripravljalni odbor se je sestal k posvetovanju in sklepanju že 6. julija 1906, ko je br. dr. Dimnik sklical v mariborski Narodni dom 19 telovadcev,, iz katerih je nato izšel Sokol. Ali težki so bili časi. Lastne telovadnice ni bilo, Sokol je tudi ne bi dobil pod pravim imenom od Avstrije. Zato so se ustanovitelji zatekli k zvijači; od 1. 1900. naprej je namreč obstajalo v Mariboru neutraino slovensko športno društvo »MariborIn ko je v decembru 1906. na obč. r.barj tega društva njegov odbor prešel v skoro izključno sokolske roke, so Sokoli pod krinko športnikov dobili vstop v gimnazijsko telovadnico, ki se je porabljala že od članov pripravljalnega odbora, kakor tudi pozneje po ustanovnem občnem zboru Sokola v zimi vedno, po leto pa le ža o-rodno telovadbo, dočim se je mnogo so-kolovanja vršilo na dvorišču Narodnega doma.
Predaleč bi vedlo očrtavati skrbno pripravo na ustanovitev Sok. društva, ki so jo vršili poleg dr. Dimnika kot predsednika pripravljalnega odbora podpredsednik E. Ilich, tajnik Pajnhart, in blagajnik F. Majer. Isti bratje (izvzemši br. Pajnharta) so stopili nato tudi v sokolski odbor, ki mu .ie kot prvi starostoval pok. dr. Rosina; njegov namestnik je bil pok. dr. VI. Semec. Načelništvo je prevzel br. Ilich, tajništvo br. dr. Marko Stanjko (Ljutomer), blagajno pa br. Majer. In isto zasedbo najdemo skozi dolgo vrsto let. Izmenjali so se posamezni funkcijonarji! a dela izmed njih ni odložil nobeden. Pridruževali pa so se jim še vedno novi: tajništvo ie vodil več let br. Pajnhart, za njim pa br. Hvalenc, ki je bil obenem tudi podnačelnik. Skrb za blagajno pa je ostala pred vojno skoro vedno br. Majerju; dvakrat je bil le zamenjan, ko je imel roke polne dela drugod.
Takoj po ustanovnem občnem zboru se je formiral tudi vaditeljski zbor: poleg br. Ilicha kot načelnika so bili v njem bratje Bureš, Majer, dr. Pivko, dr. Leop. Poljanec in Tomažič. In tako začne delo poganjati in se , razvijati vsestransko: Misli se na trdno finančno fundacijo, kupi se celo stavbišče za Sok. dom ter se napravi zanj aproksimativen proračun; seveda se zbirajo zanj prispevki in dr. Rosina da lep vzgled z vsoto 100 goldinarjev. Položijo se temelji sokolski strokovni knjižnici z naročenjem slovenskih, hrvatskih in Čeških listov in del. Začne se gojiti telovadba članic (načelnica s. Julka dr. Potočnikova, ki jo podpirajo pri c$lu Mara dr. Poljančeva. Mara Ko-privnikova in Jožica Gregorinova), br. Ilich pritegne v telovadnico obrtniške vajence — krog .30 jih je imel že v decembru 1907. Telovadbi dijakov se posveča velika pažnja; začne se idejno poglabljanje sok. pokreta s predavanji in drugimi prosvetnimi podjetji. Pristopi se k Slov. sok. zvezi, oziroma k Celjski sok. župi, pozneje pa k Mariborski Sok. župi, za katere ustanovitev je izšla inicijatjva baš iz vrst Sok. društva mariborskega. Kratkomalo: dasi je bilo število Članstva v primeri s sedanjim malo, se je delalo vendar marljivo, vsestransko, smotreno.
Zato so se pokazali tudi kmalu po usta novitvi uspehi. Prvi javni nastop je bil že v mariborskem Nar. domu 9. junija i. 1907, torej komaj dobra 2 meseca po u-stanovnem občnem zboru. In istega leta še je odnesla kombinirana vrsta Brežice Maribor s V. vsesokolskega zieta v Pragi II. dariio!
Pa je prišlo leto 1908.. ’cfo burno za
V petek, dne 11, nov. ob 20. uri akademija v Narodn. gledališču.
V soboto, dne 12. nov. ob V. 18. uri zažiganje žare pri spo-
minski plošči majske deklaracije v parku.
V nedeljo, dne 13. nov. dopoldne nabiralna akcija.
južne kraje, tudi za nas. De1a v Sok. 'društvu ta burna doba sicer ne ovira, a ii nekaj je opaziti v sejnem zapisniku: pri zapisniku seje po napadu na Cirilmeto-darje v Ptuju, na Nar. dom v Mariboru, po tragični smrti Adamičevi in Lundrovi je iz knjige iztrgan list. Kdo ve, ali se še br. dr. Marko Stanjko spominja, kaj je neki bilo na onem listu zapisano, da se je pozneje iz previdnosti list odstranil?! Dobro si storil, brate, previdneje nego brat, ki je zapisal imena vseh mariborskih telovadcev v Rušah; toda tudi ta je storil prav, saj je rešil pozabljenju častna imena onih, ki se niso strašili sodelovati ob razvitju prapora na Vidovdan !. 1914.
Še več lepih momentov bi se dalo navesti iz predvojne zgodovine našega Sok. društva, toda naj zadostujejo ti.
Po vojni pa se je takoj zopet šlo na delo. Prav na Novega leta dan 1919. se je vršila prva povojna odborova seja, po kateri je sledil 9. redni občni zbor dne
11.	januarja 1919. Navzočih je bilo tedaj na njem sicer le 19 prejšnjih mariborskih Sokolov, priglasilo pa se jih je koj 10 novo došlih. In iz tega prilično skromnega novega početka se je mariborsko Sok. društvo razmahnilo do tiste moči, ki jo ima sedaj. Brez dvoma gre mnogo zar sluge na tem njim, ki so mu stali oz. mu stoje na čelu. Starost zaznamuje po vojni naša kronika troje: dr ja VI. Semeca, dr. Fr. Toplaka in dr. L. Boštjančiča. Načelniki so bili bratje Ilich. J. Novak, B. Naglič, in J. Marčan, ki imajo dobrega naslednika v br. J. Deklevi; s. Nabergo-jeva mu stoji ob strani kot načelnica od časa, ko je društvo po vojni dobilo načelnico.
Jutri slavi naše društvo svoj mali jubilej, sicer v skromni obliki, toda pravilno: z delom, z akademijo, ki bo brez dvoma na višku. Kdor čuti sokolsko, kdor je jubilantu naklonjen, se udeleži te proslave in želi društvu: vivas, crescas. flo-reas!	M.	K.
Šport
ISSK Maribor : SK Svoboda.
V nedeljo ob pol 15. bo »Maribor*, od-' igral zaključno prvenstveno tekmo v jesenski sezoni proti SK Svobodi. Svoboda je najodpornejše moštvo in' bo dala Ma» riboru obilo posla. Verjetno je, da se bo Maribor moral zadovoljiti s pičlo g'*aldi-erenco, kar bi mu v pomladanskem prvenstvu lahko močno Škodovalo. Doslej ima poleg vseh dosegljivih točk tudi najboljši score, vendar si ga v slučaju oma-ovaževanja borbenega nasprotnika lahko znatno poslabša, kar bi bilo samo v prilog najnevarnejšega’nasprotnika Ra-pida, ki le malenkostno zaostaja in ima v prihodnje absolvirati samo še tekmo proti šibkemu Merkurju. Pričakuje se, da bosta nasprotnika zadostila nalogi in nudila dobro in zanimivo igro.
Težka atletika.
Športniki, ki bi želeli v rokoborbi m boksanju aktivno sodelovati, se opozarjajo, da se vrši v nedeljo 13. t. ra. ob 11. dopoldne v gostilni Horvat v Frankopa-novi ulici sestanek težkih atletov radi do govora o ustanovitvi težkoatletškega kluba.
Liublco vrgel skozi okno
Iz Pariza poročajo o odkritju nenavadnega zločina, ki so ga oblasti registrirale kot samomor. Pred letom dni je padla Marcelle Mador z okna svojega stanovanja v Versaillesu na hodnik in se ubila. 261etni Viktor Angel. s katerim je živela, je izjavil na policiji, da je Marcella izvršila samomor. Angelovi tovariši, ki so bili za časa drame v njegovem stanovanju, so njegovo izjavo potrdili. Pred dnevi pa se je na pariškem redarstvu javil neki mladenič, ki je izpovedal, da je Angel vrgel svojo ljubico skozi okno. Policija, ki je ponovno uvedla preiskavo, je ugotovila, da je gospodična Madore hotela zbežati pred brutalnim ljubimcem, on pa jo je v jezi zgrabil in vrgel na ulico. Policija je atočkua aretirala.
eon
MfaTI 4.
Marlffofsk! VECESNIK
V Mariboru, 'dne 11. XI. r027*
tfOŽKO KOVIC.
Po dunajskih gledališčih
Dvorna opera! To tin© zveni polno in zveni daleč preko meJa Evrope. Po svoii zunanjosti impozantna, impozantna v svoji notranjosti, razkošna iv repertoarju, odlična, svetovna v njega izvedbi. Tu ie kritika majhna in ubožna. Pretečeni teden je zopet očarala slavna 'Jeritza, ki ie zdaj na poti v Ameriko. Naiuovojši dogodek, ki ga glasbeni krogi z zanimanjem pričakujejo bo premi-jera Korngoldove najnovejše opere »čudo Heliane«— Mimogrede povedano je tudd dvorna opera »teater«. N. pr.: Priljubljeni komorni pevec Piccaver je hotel dati slovo temu zavodu. Nesoglasje glede gažo. 0 gaža, povsod in vedno igaža! Pa je zašumelo z časopisih, odvetnik sem, odvetnik tja in »klakerji« na noge! Izid: Piccaver ostane in neka) časa bo zopet mir za težkim opernim zidovjem. — Gostovanje dunaiske one-re, ki se ima vršiti še to sezono v Parizu, je baje definitivno rešeno. Toda, kaj bo s »klakerji«. Pojdejo tudi v Pariz? Sai brez ni#h dunajska opera ne bo du-paJska. 0, tiči so dunajski klakerji, z rO-jiml ne gre norcev briti in gorje mu, kdor se tej visoki »intendaoci« zameri. N«, tudi Dvoma opera ni brez tradicije!
Če bi sodili umetniško kvaliteto gledališč po »Ringu«, bi na tem lepem obroču ne delalo sramote »Ljudsko gledališče« (»Volksth.«), kjer gostuje že mesec dni mična, temperamentna umetnica A. Konstantin in očaruje s svojo »Zazo« in »Magdo« hvaležno občinstvo. »Ljudsko gledališče« je . bilo v septembru v znamenju dogodkov. Prvič: Krstna predstava G. Kai-serjeve komedije »Papirnati mlin«. Kaiser, nekoč drzni, visokoleteči orel, se je kaj hitro prelevil v vrabca, ki ne pozna drznih višin in se hrani le z enodnevnimi mušicami. Pesnik Kaiser je postal zgolj literat »Papirnati mlin« zgolj papirnata rutina. — Drugič: Za Sudermannovo sedemdesetletnico so vprizorili njegovo »Domačijo«.
’ Tudi Sudermanna je čas prehitel. Pro jblemi, ki so pred tridesetimi leti raz-Iburjali javnost, so danes anachronisti-ičen album. Sudermann je nosil nekoč f brado, dal si jo je odrezati in slavne, ; znamenite, tipične sudermannske brade ni več! — Tretjič: Če so se dozdaj napovedani dogodki izkazali le kot , 'dogodbice, bo nedvomno dogodek Bassermannovo’gostovanje, ki prične koncem tedna. Kdor je videl to odlično igralsko osebnost le enkrat, se ne ' čudi, če so vstopnice za več predstav že razprodane. In četrtič: Direktor dr. Beer, ki je tudi glava Raimundo-vega gledališča, kjer vprizarja sedaj Exlov ensemble (znan izza predvojnih gostovanj v mariborskem gledališču) ljudske igre, pripravlja na tihem brez pompa ciklus Shakespearejevih dram, zavedajoč se dobro, da več ne potrebuje bengalične reklame. — »Ljudsko gledališče« bi lahko stalo na Ringu.
Ker smo že pri »Ljudskem gledališču«, stopimo še hitro na Wahring v »Ljudsko opero«, kjer bodo šli kmalu dvestokrat preko odra študenti iz Haj delberga, »kjer so izgubili svoje srce«. »Ljudska opera« v večnih denarnih krizah si je vsaj za to sezono s »Hajdelbergom« opomogla. Vobče pa ima ta zavod repertoar, da upravičeno nosi odlični naziv opere.
Skrita v »Josefstadtu« rezidira Reinhardtova družba z štiričlansko velenaderjeno umetniško družino Thimigov na čelu. Rezidira z Langer-jevo »Periferijo«, ki je že čez šestde-setkrat do zadnjega kotička napolnila intimni avditorij. S prvim novembrom so se Reinhardtovi prvaki ukrcali v Hamburgu za gostovanje preko oceana. Preko oceana! (Zamera sem, zamera tja: Pri naših razmerah in naših gostovanjih je ocean Sava ali Drava.)
»Renesančni oder« pod vodstvom Jarna se je ukvarjal tri tedne s puhlo in umazano zadevo »Smemo ubijati«, z golo Fišerjevo kopijo znane porotne obravnave Nely Grosavescu, ki je ustrelila svojega soproga tenorista Traiana. Nely Grosavescu je spravila reč pred sodnijo in končno je šla ta klaverna tragedija v arhiv, nedvomno za večne čase. — Prihodnje dni bo skočila korpulentna, priljubljena. popularna Hansi Niese v široke hlače in bo zaigrala »Melhiorja« v Nestrojevi burki »Danes bomo tiči«. To bo tiča!
Dunajska opereta, priznana dunajska specijaliteta, ki ima svoj glavni sedež v Mariškovem »Theatru a. d. Wien«, kjer je nedavno slavil skladatelj Edmund Evsler s svojo najnovejšo opereto »Zlata mojsterca« petindvajsetletnico umetniškega delovanja. je začela močno, nebrzdano koketirati z nališpano revijo in občutek imaš, da jo je slednja povsem očarala. Prva posledica tega spogleda-vanja so takozvane revi-operete.
V »Straussovem gledališču« kraljuje »Lady iz Lida«, kraljuje že nekaj mesecev večer za večerom. Odkar gostuje v tem gledališču del Rein-hardtovega ensembla z angleško komedijo »Trikratna ženitev«, prihaja lady šele po polnoči na Lido. In je užitek preživeti v pozni jeseni in v pozni uri nekaj trenutkov na solnčni rivijeri, kjer te vabijo prelestne nimfe v Evinih kostumih v paradiž pregrešnih naslad.
Unikum vseh teh modernih in modnih produktov pa je splošno pozornost vzbujajoča, grandijozna, velemestna Mariška-revija »Vse iz ljubezni«, v »Mestnem gledališču«. Benatzkiie-va od glave do nog modema muzika drvi, drvi in poganja v tek z bliskovito naglico sliko za sliko. Petdeset slik zdrsi mimo, zdrsi brez odmora v enem dahu. z amerikansko tehniko in hitrostjo. Tu je nakopičen ves eksotični svet, ki si ga more zamisliti le najbujnejša fantazija. Božanstveno razkošna oprema, dunajski graciozni
girli, londonski girli, ruske balalajke, pariški soloplesalki itd. dajejo tej reviji internacijonalni značaj. Mariška-revija je res delo — iz ljubezni! Na zadnje naj omenim, da so se »revijsko« orientirali tudi vsi znameniti va-rijeteji in velemestni nočni lokali, zlasti:	»Capua«,	»Simplicissimus«,
»Moulin rouge« in »Femina«.
Da, Dunaj je postal tudi v tem pogledu velemesten in ni se čuditi in ni le slučaj, da silijo dunajske sentimentalno navihane operetne melodije iz gledališč v neprestano žejna grla ljudskih pevcev v prikupna, bidermajerska predmestja Grinzing, Dobling, Hietzing, Potzleinsdorf, Neuwaldegg in seveda v ljudski prater k »Eisvo-glu«. Tu je še stari, meščanski Dunaj, vesel, šegav, zaljubljen, brezskrben, lahkomiseln — pa magari bo jutri maček tak, da se Bog usmili... O, preljubi Avguštin!
Konoc
Maksim Gorki:
Otroška leta
41 Poslovenil dr. I. D.
Jezila se je, da si ne dam nič dopovedati in da sem kljubovalen; to je bilo grenko slišati, kajti zelo vestno sem se trudil, da si zapomnim te pro-klete stihe, in v mislih sem jih bral brez pomote; ko pa sem jih bral na glas, sem jih čisto gotovo preobrnil. Zasovražil sem te kitice, ki jih nisem mogel vjeti, in sem jih iz hudobije nalašč začel premetavati in nelepo nabirati vrsto enako zvenečih besed; zelo mi je ugajalo, če so začarani stihi izgubili vsak smisel.
Toda ta zabava ni prešla kar tako: ko me je nekoč po nalogi, ki se mi je posrečila, mati vprašala, če sem se naučil tudi stihov, sem ji, ne da bi se zavedal, zamrmral celo vrsto nabranih besed, ki so se vjemale.
Zavedel sem se prepozno: mati se je uprla z rokama v mizo, se dvignila in vprašala:
»Kaj je to?«
»Ne vem«, sem odgovoril osuplo.
»Ne, ali je tako?«
»To je — tako.«
»Kaj — tako?«
»Smešno.«
»Pojdi v kot!«
»Zakaj?«
Tiho, pa grozno je ponovila:
»V kot!«
»V kakšen?«
Ne da bi mi odgovorila, me je gledala v obraz tako, da sem bil nazadnje ves zmešan, ne vedoč — česa ji je treba. V kotu pred svetimi podobami je stala okrogla mizica, na njej vaza z dehtečimi suhimi travami in cvetlicami, v drugem srednjem kotu je stala skrinja, pokrita s preprogo, zadnji kot je bil zastavljen s posteljo, četrtega — ni bilo, podboj vrat je stal čisto pri steni.
»Ne vem, česa ti je treba«, sem rekel, ko sem obupal nad tem, da bi jo razumel.
Sedla je, pomolčala, si otrla čelo in obraz, nato pa vprašala:
»Ali te je dedek kdaj postavil v kot?«
»Kdaj?«
»Sploh, kadarkoli!« je kriknila ter dvakrat udarila z roko po mizi.
»Ne. Ne spominjam se.«
»Ali veš, da je to kazen — stati v kotu?«
»Ne. Zakaj — kazen?«
Vzdihnila je.
»F-fu! Pojdi semkaj!«
Šel sem k njej ter vprašal:
»Zakaj pa kričiš nad menoj?«
»Toda zakaj nalašč preobračaš stihe?«
Kolikor sem vedel, sem ji pojasnil, da znam stihe, če zaprem oči, kakor so natiskani, če pa mi jih je treba brati, se mi podtaknejo druge besede.
»Ali se ne pretvarjaš?«
Odgovoril sem, da ne, toda isti hip sem pomislil: mogoče pa, da se pretvarjam? In nenadoma, ne da bi se spešil, sem prebral stihe popolnoma pravilno; to me je osupnilo in me uničilo.
Čutil sem, kako se mi je obraz nenadoma napihnil, ušesa zalila s krvjo in postala težka in kako mi je v glavi neprijetno šumelo; stal sem pred materjo in gorel od sramu, skozi solze sem videl, kako žalostno ji je potemnel obraz, zagorele ustnice, dvignile obrvi.
»Kako pa je to?« je vprašala s tujim glasom. »Pojdi!«
Zahtevala je, naj bi se učil vse več stihov, moj spomin pa je vedno slabše sprejemal te ravne vrstice in vedno bolj je rastla, vsa hujša je postajala nepremagljiva želja, da preenačim, iz-kazim stihe, da jim poiščem drugih besed; to se mi je z lahkoto posrečilo, nepotrebne besede so se javljale v celih rojih in hitro zmešale to, kar je bilo pravilno, knjižno. Često se je zgodilo, da mi je cela vrstica postala nevidna, in, resnici na ljubo, tudi trudil se nisem, razumeti jo, ni hotela dozoreti v spominu.
Mati je o mojem počenjanju pripovedovala dedu, ta pa je zlovešče dejal:
»Nagaja! Spomin ima: molitve zna koreniteje nego jaz. Laže, spomin >ma — kamenit, če le kaj vkleše5 vanj, je že trdno! Pretepi ga!«
Tudi babica je šla zoper mene:
»Pravljice — si zapomni, pesmi — — si zapomni, toda ali pesmi niso stihi?«
Vse to je bilo res, Čutil sem, da sem kriv, vendar pa, ko sem se začel učiti stihov, so se sami od sebe oglašale, lezle na dan druge besede kakor ščurki in se tudi vrstile v kitice.
(Dalje prihodnjič.)
JUaNogM, MtMHjevpoere. «o*ebte Im •ocljal«« nam«*« •Mineta: raeka beeed a 30 p, D4a fr—
Mali oglasi
Ženita, dopisovanja bi oglasi trgovskega ali reklamnega enačaja: vsaka beeed« SO p, najmanj« mosek Din 10 —
Ušel ]e kanarček.
Oddati ga je proti nagradi v Razlagovi «L It.	1617
Razstava leta 1924.
Razstavijalci, odlikovani na razstavi 1. 1924. se naprošajo, da pridejo po priznane kolajne. — Franjo Kenda, bivši tajnik gornje razstave, Maribor, Mlinska ul. 9. (tvrdka J. Šancar).
Izučen trgovec vstopi kot vodite!] v kako trgovino. Dopisi pod »Trgovina 38« na upravo »Večernika«. 1614
Oddajalcem stanovanj
praznih sob, lokalov, gostiln nudi veliko izbiro interesentov »Marstan«, K otoška c. 10, I. Prijave brezplačno.	1598
lil 101
ki se mudi dne 12. XI. 1927. v Mariboru, zapoje ob 8. uri zvečer	1601
v rrstavraciif Vinski hram
AVARNA JADRAN
jutri v soboto ter vsako mdaljno sredo, soboto in nedeljo
ONCERT
Prvovrstno
in rezanje *bubi frizure8 v higijenični brivnici VJekoslav Gjurin
Maribor, Jurčičeva ulica 9
Zadnii teden tul
Ako hočete izvedeti svojo bodočnost, obrnite se na znemem, tega i.rafologa Egipčana, kateri Vam pove Vašo prlhodnjost tn značaj iz črt na roki in iz pisave. Sprejema vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih od 9,—13. in od 14,—20 ure. Ben-Ali. hotel .Kosovo", soba 6, Maribor.
šivilje I
čevljarji I
Ako Vam Vaš stroj nagaja potrudite, se v Tattenbachovo ulico 14 in z zadovoljstvom bodete spet pričeli z delom. Ne pozabite pa vzeti s seboi prvovrstnega amerikanskega olja za mazanje Vaših strojev. 1654
Novo!	Novo!
ill[|lillllllllllll!!l!l!llllilll(llll>lll>"IIIIIIIII!IHIIIiliillllllilllllillllllllllHlinn
Ksaver Meško:
Kam plovemo
Povest.
Cena za broš. izvod Din 36*—, celo platno vezan Din 46‘—.
MiamiiSnliiiiis
v Ljubljani, Prešernova ul. 54. Nasproti gL pošte.
illllllll!!lllll!!!lilllllll!IIlllll!!ill!lllUlinillHl!!lllllllllllliniailllillllllUlllin Novo!	Novo!
fgdaja Konzorcij »Jutra« y Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik - Fran Brozovi Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
5 U utv L c l t ■ * v Mariboru.