SGP »SLOVENIJA CESTE« SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE LJUBLJANA, TITOVA CESTA 38 Kramp, lopata, samokolnica Kramp, lopala, miicola, leae-IU luuiiakolnic* ln lulikn p«r-nl valiar, io so blle drtovne pripravc, ¦ katcrfmi m delavcl Sluvcnlja crnl začell nvoju d«-lovno |Mit pred 30. lell. 28. Ja-itu«j» 1947 Jp bllo i odlotlin republlškc vladi> l.R Slovcnlje UnUiiovlJrna »Gradbeno podje-IJe u c«ile IJtS«. I#to HtoO Je icndovlnsko tudi n Slovrnljn ft^ttc, nmj sn dfc-Ufci itt ufliučbrnci 21. ofctotira izvolill jnof prvi itHnvikl svrt. Iz popravljainice — tovarna Gradbrna nichanlr.ariia, kl ar Jp /brala x rasnlh »rtror, J«* uuLrchciViil^ vrtliin vri popruvlt. I* mujlm* mFfianlfnc dclavnice v Kumnlku. k) je ieta 1932 opiavljnla nujna popravll« de-laviHh priprav, so m kasncje razvill v Moslafi Mrhanlčnl obrati kot vrllk remnntnl obrat. U k Jt ustnrrJl nm prolvvod-itjo oprim« z* kamnoitttne oti-ruma irpiirarfje. Kcvrdu s* ra/voj Milmnlfiilh obralov ob trh nrtHnlh nspcMh Hl u-itnvlf. Pnili-difa In xa.sltiga r»ivojiw-r*xl«kov»lnce» dcl*. vse vcfjeg« [Kii>darka na uaposalr-IJaniu kadrov in znansivrnem prLstopu de razvojnlta nalog Je vrsU prnlzvodor. kl so po svo-Jlh UstnosHIi scrII prt nas * sam vrh drobitne tehnfke ka-mniln. Posrlmn poiornost niunpnfajo v Mehanlčnih ohratlh borhl a* čisto akolje. Proti onesnaieva-niu traka na razvlll cifclonMke aapravc xa odpraševaaje, od-jira-š*-valnR naprave a siihlml tkanliisktmi flllrl, odpr»ŠFTalne o»pravc ta mfaltne liai* Ild. Moderni gradbeni stroji Sadelovanje prl cndnjl avto-ccnl« Bratslva In enoliMMtl med I.juhljaun ui Z»prcbom lcU ISMi pn-d^tiivlja za podjrlje prcioninico, kar zftdcT» oprem-IJgiiuhI x moderniml gradbenimi stroji, Sodotml mehanizacljl so ¦w v podjcljn odprla vrata, po-Stala je slalrn Imperatlv t rai-vnju Sloventja ecst, Prehnd im Uko/vaui tnduslrijski načfn frndnje jc tudt povezan x ve-llklm razvoirm asfalLnJb duh In vhb bnlj ra'iširjeno njlhovo up4)raUu, čcmur so Slovenlja ceate po kfthovuslnf plati dale Lete 1B61 se > podjctju prl-kljufila Opekanu Meocei. Letališča Ltia 1063 so začcll RnuliU Ijubijansko promelao voEllSČe ter odsek medn»rodne ceste N»kl(»~LJul>elJ. NajpOmembnpjM p» Je t lctu 1963 amčftek pradnje lctališča LjabijBna na Brnlku. Izffradnje modL-rm-sa lctallSča m « lotili bre^ posehnlji Iikušvnj u to-vrstne er«dn>e. vendar so ]xpU uapeino pnložlll. Cd dve letl »o že fp-sdill lct>lLiiLe v SpHto, liolem v Zidru, Pnljtl. Prva avtocesta v Sloveniji Spomladl IcU 1970 «f jr a«. fr?la pnulnja prve resnič»e. mo-deroc avtucpste. Avtoceslo od Vrhnlke do Postojne je prak-tlčno gradlla skoraj vsa Juru-slovanska nlikoKTadnlška oprra-liva. Odsek, ki je oilpadel na RnipacIJo GAST, kjrr »o sode. lovall Gradis, Prlmorje AJdov-iilna. Klovcntja ceste in Trhno-ffraanja Maribor Je bil dn]g 10.S30 m — od Unc« do Po- atojne. Slo*eniJ» ceofe so de-Ittil na odsefcu, dolfpm 7180 m. V t*m leta Je vredno iu» movati fe ena ntafllna gnd-nja nizkogT*dnlki)v: ufaltlnuije S km dalgegs vodnegm kmnsb v Buškcm bUtu ta hidrocmtra-la Orlovac. NadilJevaJI so > grradnjo lofiiih hal — npr. to-varn» Stol, Javna skl»diSfia. Leu 1971 so njibovl atroji še vedno ratmcU po vročem »frlSkem pcsku. GrsdilJ so 33 km ilolto crsto od Trtpolijk do le-taltsča. Doma so sprtmlnjall Uce n»-Se(a ohmorskeca tuiisti^nega ccntra Portoroža: igraJili so štiripasovftko sktnl Portorož. Nova velika gradnja Ceprav m ddo ot avtocestl VrhnSka—Postojna laključib le> U 1973, no 1972. ic začell ¦ doslej iiaJvKjo ces(no cradajo (loiua: lo je SUjerska artooote Hoče—Levec, kjer so prevaell izKradjijo ji.S km moderne arto-crjle in vr^te objektnv. Pnrič pri nas so se na šta-jcrskl avlori'.stl