OSREDMjA PRl.«.uičin nov izredni državni prispevek deželni upravi v skupnem znesku 1.500 milijard lir, od katerih 220 v prihodnjem letu, ostale pa do leta 1885. Nadaljnjih 200 milijard je vlada nakazala za dolgoročne prispevke do leta 2.002. Skupaj 50 milijard je dodelila državnemu podjetju ANAS za ureditev državnih cest. in sicer 14 za izboljšanje odseka Tahija - Na-borjet, 20 za odsek Ponte del Giulio -Barcis in 16 milijard za razne priključke in povezave na avtocesti Videm - Trbiž. ■iinitiiiiiraiuiimiiiiiiiiiiiuiiMdiiiiiiiiiitiiiMiiiniiiiMituimniiiiiiiimiiiiiiiHiiiiiiiiiiiniiiiiiininiiiiiiiiB SENAT RAZPRAVLJA 0 ČLENIH FINANČNEGA ZAKONA Vlada omilila stališče glede dotacij občinam Spadolini sprejel tudi zahtevo KPI, da se o višini primanjkljaja glasuje na koncu RIM — Pod zaostrenim pritiskom ! ljubil, da vlada ne bo še bolj pri- opozicije, zlasti komunistične, v razpravi o finančnem zakonu, je bila vlada včeraj prisiljena omehčati svoja stališča glede dveh bistvenih vprašanj: priznala je krajevnim upravam, torej občinam in pokrajinam zvišani« dotacij do nredvi- vila davčnega vijaka) in ministra za proračun La Malfe, je senat nadaljeval v nekoliko bolj umirjenem vzdušju razpravo o posameznih členih finančnega zakona in o številnih predloženih amandmajih, ki se nadaljuje na nočni seji. Po da.naš- Za posodobljene in podvojitev ta-beljske železniške proge (Pontebba-na) od cente do meje nakazuje vladni osnutek skupaj 300 milijard lir (od katerih 30 v letu 1982. po 60 do leta 1985 in 90 milijard v letu 1986) upravi državnih železnic, ki bo smela tudi neposredno naročati dela. V istem zakonskem osnutku je vlada tudi sklenila izjemno umakniti prepoved iz člena 18 bis odloka št. 376 iz leta 1975 glede gradnje novih predorov in avtocest za predor pod Monte Croce Carnico. 80 milijard so dodelili za hidrogeoio-ško ureditev, 80 milijard za obnovo državnih in cerkvenih zgradb, prav toliko pa za restavriranje kulturnih dobrin. Novih 25 milijard lir, od katerih 5 v prihodnjem letu, so nakazali za videmsko univerzo. S temi sredstvi bo deželna uprava, skupaj z ANAS, prispevala tudi k izgradnji nove mejne postaje v Trbižu, ko bo dograjena avtocesta. Zakonski odlok urejuje tudi položaj nestalnega osebja, ki so ga občine in druge krajevne uprave najele za potrebe obnove po potresu in razširja možnosti delovanja krožnega sklada za gospodarske dejavnosti (FRIE), ki bo mogel uporabljati vračila že odobrenih posojil za nove gospodarske pobude na vsem deželnem ozemlju. Predsednik deželnega odbora C» melli je po seji izrazil zadovoljstv. nad sklepom viade in željo, da bi parlament odobril zakonski osnutek čimprej. Poudaril je pri tem, da nakazana sredstva omogočajo deželi Furlaniji - Julijski krajini nadaljevanje nujno potrebna obnova na potresnem področju in pa izvrševanje njene mednarodne vloge. Obvezal se je poročati že v najkrajšem roku o podrobnostih zakonskega osnutka deželnemu svetu. SFRJ si želi čimboljše odnose z vsemi sosedi Le tako so narodnosti lahko res most med državami DUNAJ — Član predsedstva ZKJ Stane Dolanc, ki mudi na Dunaju kot gost inštituta vladajoče socialistične stranke Avstrije ozi-cijo. Spadolini je torej predstavil svoj sklep kot zgolj «telinično» popuščanje opoziciji, vztrajal ie pa ha potrebi po strogem spoštovanju omejevanja državnih izdatkov in predvidenega primanjkljaja. "Po replikah Andreatte ter finančnega ministra Formice (ki je ob- VARŠAVA - Na stopnjuje napetost, finančne j vodstvo Solidarnosti Poljskem potem ko je sklenilo z ve- Poostrene carine v Jugoslaviji BEOGRAD — Nakupovalnemu potovanju v tujino je izstavljena huda ovira: sprememba 28, člena (2. točke) carinskega zakona ie namreč znižala skupno vrednost blaga, ni ga je doslej smel jugoslovanski državljan prenesti neocarinjenega v Jugoslavijo, od prejšnjih 1500 din na sedai predpisanih borih 200 din. Ta rigorozni ukrep je stopil v veljavo '/■ današnjim dnem. Danes bo torej jugoslovanski državljan smel priiiesti neocarinjeno čez mejo kilo surove kave ali pol kile pražene oli Pa kakšno drugo malenkost. Na carini najavljajo, da bodo nove predpise strogo izvajali, zato je včeraj na šentiljskem mejnem prehodu popoldne, ko se. je neuradno izvedelo o tci novici — porasel promet in ie bilo na vstopu že ob 16. uri pet čakalnih kolon. Verjetno letos zadnjih nakupovalcev. Liko večino glasov, da bodo oklicali splošno stavko za nedoločen čas, če bo parlament podelil vladi .izredna pooblastila*. Proti temu sklepu so se izrekli samo predsednik Solidarnosti Walcsa in druga dva vidna predstavnika. Značilno je, da je Walesa hotel odigrati vlogo posrednika med skrajnim in zmernim krilom znotraj sindikata in je predlagal, da se Solidarnost odloči ža splošno stavko, samo v primeru, da bi se vlada teh »izrednih pooblastil* Doslužila. Sklep sindikalnega vodstva, ki ga bodo predložili vsedržavnemu odboru, ki se bo sestal 7. in 8. decembra v Gdansku, je še en dokaz nepopustljivosti, ki se uveljavlja v Solidarnosti. Zasedanje odbora bo toliko bolj pomembno, ker se bo istočasno sestal tudi poljski parlament, ki bi moral na tej seji sklepati o podelitvi izrednih pooblastil vladi generala Jaruzelske-ga. Ukrepi, ki bi jih parlament lahko sprejel gredo od prepovedi stavk, do ukinitve pravice združevanja in omejitve svobode gibanja. V poljskem1 glavnem mestu so včeraj vztrajno krožili glasovi o možnosti ponovnega srečanja na vrhu med Jaruzelskim, primasom Glempom in sindikalnim voditeljem Watero. Vest sicer niso nikjer u-] radno potrdili, značilno pa je, da je niso niti demantirali. Naj omenimo še pisanje organa PZDP «Trybune Ludu® o zadnjem sklepu sindikalnega vodstva' čašo pis pravi, da so sovražniki socia lizma končno vrgli krinko in ne skrivajo več svojih cilj za lažno ,-wolo o »gospodarskih zahtevah se delavcev*. Njihove pobude so naperjene proti vladi in proti vsem oblastem socialistične Poljske. OZN o Salvadorju NEW YORK — Družbena komisija generalne skupščine OZN je o-dobrila resolucijo, ki sta io med drugimi predložili Mehika in Fran- cija in ki poziva sprte strani v Salvadorju naj si prizadevajo za politično rešitev, ki bi omogočilo demokratično izvolitev vlade. vseh 27 slovenskih občinah in v vseh podjetjih in ustanovah, kjer so živeli in delali ljudje, ki so postali žrtve nesreče. Poudaril je skrb, ki je bila izkazana zlasti njihovim svojcem, predvsem otrokom in zagotovil, da bo družba v celoti prevzela skrb za vsfe tiste, ld jitn je zaradi nesreče ogrožen socialrii položaj. »Letalska nesreča na Korziki ni bolno odjeknila samo v Jugoslaviji, ki žaluje, temveč tudi med zamejskimi Slovenci, od koder smo prejeli sterilne izraze sožalje, sočustvovanja in solidarnosti*, je še dejal. Doktor Brecelj je izrekel tudi zahvalo francoskim oblastem za njihove izraze sočustvovanja in solidarnosti ter za celotno reševalno akcijo. Še posebej je omenil hvaležnost prebivalstvu mesta Ajaccio in vasice Petreto Blchisano. povezovanja slovanskega in romanskega sveta, zaradi česar je v njegovem repertoarju stalno prisotno vsaj po eno delo italijanskega avtorja. Senator Boggio je v odgovoru izjavil, da upoštevajo vsa ta stališča, ki so pravilna in s katerimi se strinjajo. Zaradi tega je v imenu komisije zagotovil, da bo Slovensko stalno gledališče prisotno v splošnem zakonu o gledališčih v Italiji in c!a bo imelo v okviru reforme »mesto, ki mu pripada*, kar pomeni, da bodo, upoštevali specifično vlogo manjšinskega gledališča in njegovo vlogo posrednika kulturnih dobrin na meji. Boggio je tudi pokazal popolno razumevanje težav, do katerih prihaja, ker gledališče razpolaga z manjšim zaledjem v primerjavi z ostalimi gledališči. Gleoe zaostalih dolgov, trenutno najbolj perečega vprašanja, pa je povedal, da je to samo delno v pristojnosti komisije, vendar se je obvezal, da bo komisija še danes sio-pila v stik z ministrom in njegovim podtajnikom ter da bo posredovala pri senatni komisiji za finančna vprašanja za ustrezno kritje posebnega zakona senatorke Gerbec. V tej zvezi so tako predsednik kot drugi člani komisije poudarili izredno mednarodno vlogo in pomen Slovenskega stalnega gledališča, zaradi česar bodo o stvari obvestili tudi ministrstvo za zunanje zadeve in predsedstvo vlade. Na sedežu 7. komisije senata in v ločenih razgovorili so poleg sen. Boggia sodelovali še nenatorji Ca-netti, Maravatle, Ulianich in Ma-scagni. Predstavnikom SSG je priredil kosilo svetnik za kulturna vprašanja pri jugoslovanskem veleposlaništvu v Rimu Bubičič, ki jim je tudi zagotovil podporo matične domovine. V delegaciji Slovenskega stalnega gledališča so bili: predsednik Bogo Samsa, podpredsednika Dušan Hre ščak in Saša Rudolf, tajnik Ačm Mermolja in ravnatelj Miroslav Košuta. V opuščeni cerkvi v Petretu Bicchisanu potekajo dela za identifikacijo žrtev (Telefoto AP) Komisija je tudi odobrila resolucijo, v kateri izraža zaskrbljenost zaradi kršenja človekovih pravic v Salvadorju in Čilu. Zanimivo je, da so proti tej resoluciji glasovale ZDA, čeprav so mnogi njihovi zavezniki resolucijo podprli. Na žalnem zboru so imenovali odbor za žalno pogrebno slovesnost, ki ga vodi predsednik predsedstva Slovenije Viktor Avbelj, v njem pa so najvišji predstavniki slovenskega družbenega in političnega življenja, predsetavnik zveze konference SZ DL, član zveznega izvršnega sveta in francoski veleposlanik v Jugoslaviji ter predsedniki 27 občin iz katerih so žrtve. Povsod po Sloveniji so včeraj črne zastave ali državne zastave na pol droga izpričevale žalost ob tragični smrti 180 Slovencev. V vseh občinah so bile žalne slovesnosti, v vseh kolektivih iz katerih so izhajali ponesrečeni, so se delavci za trenutek zbrali in se spomnili svojih sodelavcev. JURE PENGOV NA KORZIKI ŽALOVANJE ZA ŽRTVAMI NESREČE Berlinguerjev poseg na centralnem komiteju Tudi v Petretu Bicchisanu včeraj zastave na pol droga Nadaljuje se identifikacija žrtev • Izvedenci še preučujejo okoliščine nesreče AJACCIO — Včeraj je bil v vasici Petreto Bicchisano pod goro San Pietro dan žalovanja in so se poklonili spominu 180 Jugoslovanov, ki so umrli v nesreči minuli torek. Vsi krajevni uradi in prodajalne so bile zaprte, v vaški cerkvi pa je bila maša za pokojne. Med tem časom pa v drugi cerkvi, v kateri že dolgo let ni več obredov, nada- Neofašistični brlog v poslopju ministrstva RIM — Neofašistično skladišče orožja v poslopju ministrstva za zdravstvo! Presenetljivo vest so iz rimskih uradov Digosa sporočili šele včeraj, čeprav so «črni» brlog odkrili že prejšnji petek. Policisti so namreč vdrli v poslopje generalne direkcije storitev za javno higieno, kjer je bil kot čuvaj zaposlen u-službenec ministrstva za zdravstvo, Tl-letni Biagio Alesse. Obširno skladišče orožja (puške, mitraljeze, pištole, ročne bombe, zažigalne vrvice in mitnici jo) so našli v kleteh in na terasi stavbe. Preiskovalci menijo, da so brlog postavili navadni rimski zločinci, pripadniki tolpe ubitega Franca Giu seppuccija, ki so neposredno povezani s skrajnodesničarsko teroristično skupino NAR. Zločinska organizacija naj bi neofašistom priskrbe la orožje v zameno za denar in druge ugodnosti. Na sliki (telefoto AP): zaplenjeno orožje. ljujejo s prepoznavanjem žrtev tragedije. Korziška sredstva javnega obveščanja poročajo, da ie želja jugoslovanskih oblasti, da bi ure-poznali vse jx>nesrečene in njinove posmrtne ostanke vrnili svojcem. Glede na tradicije na Korziki in glede na mentaliteto ter prijateljstvo tamkajšnjih ljudi, ie ta želja naletela na izredno odobravanje. Zato vsi, ki sodelujejo v iskanju žalostnih ostankov, kažejo več kot zgolj dolžnost. Medtem se nadaljuje raziskovanje vzrokov hude letalske nesreče. Francosko ministrstvo za promet je vnovič poudarilo, da je letalo ured katastrofo iz neznanih vzrokov letelo proti letališču nižje, kot to zahtevajo pravila za varni pristanek. Od zanesljivih virov se je zvedelo, da je ena od dveh črnih skrinjic strmoglavljenega letala od včeraj v tehničnem laboratoriju francoskega vojnega letalstva v centru Bra-tign.v v bližini Pariza. Pri njenem dešifriranju bodo sodelovali tudi jugoslovanski letalski strokovnjaki. Drugo črno skrinjico, ki .je beležila pogovor pilota Ive Kunoviča z letališkim stolpom v A jacciu pa so poslali predstavnikom tovarne Mc Donnell Douglas. Izvedelo se je, da bodo presneti trak iz te črne skrinjice čez deset dni poslali v Pariz. kjer bo na razpolago francoskim in jugoslovanskim izvedencem. Uradna komisija torej končnega sjDoročila o vzrokih nesreče jugoslovanskega letala ne bo mogla sporočiti v sredo, 9. decembra, kot je bilo predvideno temveč nekoliko pozneje. RIM — Včeraj so objavili besedilo zaključnega posega, ki ga je i-mel tajnik ICPI na zadnjem zasedanju centralnega komite la. Beriin-guer je dejal, da se v Italiji in v svetu soočajo zadnje čase s popolnoma novimi problemi, od katerih nekateri doslej sploh niso obstajali, kot je na primer sam obstoj človeštva, pa tudi doslej nepojmljivo izboljšanje življenjskih pogojev ljudi. Postavlja se vprašanje odnosov levičarskih sil, delavskega gibanja in še zlasti komunistov z nekaterimi novimi kategorijami, ki jih doslej ni bilo. Gre na primer za odvisne delavce, ki imajo v današnjem gospodarskem procesu enako vlogo kot jo ie imel doslej delavski razred. Pokuri nezadržnega naraščanja življenjskega standarda, ki naj bi se razširil na vse človeštvo, je v globoki krizi. Zgodovinsko politični proces, ki se je razvil v zadnjih 40 letih je postavil v dvom tudi različne oblike socializma, ki so bile do sedaj u-stvarjene. Vse to postaja v ospredje vprašanje racionalnega in demokratičnega vodenja italijanskih in mednarodnih procesov, kar je bistvenega pomena za človeštvo; za njegovo življenje in bodočnost. Popolnoma abstraktna je diskusija o tem, ali bodo protagonisti tega procesa komunisti ali socialisti ali kakšna druga napredna stranka Komunisti so mnenja, da je treba doseči čim širšo enotnost in to je bistvo tistega, kar so nekateri imenovali evrokemunizem. Za Berlin-guerja ostaja slej ko prej veljavna perspektiva, ki jo imenuje tretja pot in ki naj premosti dosedanje izkušnje evropskih socialnih demokracij ter komunističnih partij v državah, kjer so uresničili socializem. General Dalla Chiesa novi podpoveljnik karabinjerjev TURIN — Predsednik dežele Pie-monte Enrietti je včeraj sprejel generala Carla Alberta Dalla Cliie-sa, ki po dolgih letih predaja poveljstvo karabinjerske divizije Pa-strengo. Dalla Chieso je namreč vlada imenovala za generalnega podpoveljnika karabinjerjev. Piemontski general je v zadnjih letih dosegel vrsto pomembnih uspehov na področju odkrivanja teroristične dejavnosti. TRŽAŠKI DNEVNIK S POKRAJINSKE KONFERENCE TRŽAŠKIH KOMUNISTOV Predlogi KPI za premostitev krize ki pretresa pokrajinsko stvarnost Predlog o oblikovanju uprav mestne enotnosti - KPI ne bo sodelovala s tistimi, ki jim je nacionalizem glavni cilj - Drevi konec razprave s posegom člana osrednjega vodstva stranke Enza Trivellija Miklavž je tudi letos na obisku... Z začetkom razprave o tajniškem poročilu se je včeraj nadaljevala pokrajinska konferenca KPI, ki sodi v okvir priprav na strankin deželni kongres, ki bo od 17. do 20. t.m. v Tratu. Razprava se bo nadaljevala danes, z začetkom ob 9. uri, ob 19. uri pa jo bo z govorom sklenil član osrednjega vodstva stranke Enzo Trivelli. Besedo imajo tako delegati — vseh je 231 — ki se v svojih posegih dotikajo posameznih točk tajnikovega poročila ter delovanja in vloge stranke nasploh v tem težkem trenutku, ki pretresa krajevno stvarnost. Govor je tako tudi o političnih predlogih KPI za premostitev sedanjega stanja, podrobneje o predlogu mestne enotnosti, ki ga je tajnik Ton el iznesel v svojem poročilu. V zvezi s tem je bivši občin ski svetovalec Spetič med drugim dejal, da se KPI zavzema za e-notnost z vsemi, ne bo pa pristala na nobeno obliko sodelovanja s ti- V decembru spremenjeni urnik trgovin Urniki trgovin bodo v tem mesecu znatno spremenjeni zaradi božičnih počitnic, pa tudi zaradi Miklavža. Kot poroča občina, bodo na Miklavžev dan, jutri, 6. t.m., vse trgovine z igračami, ploščami, papirnice, prodajalne kozmetike in cvetličarne lahko odprte. Poleg tega bodo od 7. do 31. decembra vse trgovine lahko odprte tudi na dan, ko bi morale imeti počitek. V torek, 8. decembra, na dan brezmadežnega spočetja, bodo vse trgovine zaprte razen pekarn, cvetličarn in slaščičarn. V nedeljo, 20. decembra, bodo vse trgovine v pričakovanju božiča lahko odprte, v četrtek, 24. t.m. pa se bodo držale predprazničnega urnika. Na dan božiča bodo seveda vse trgovine zaprte razen cvetličarn in slaščičarn, v soboto. 26. decembra, pa bodo odprte samo mlekarne, pekarne in cvetličarne ter slaščičarne. V nedeljo. 27. decembra, bodo odprte trgovine 7 jestvinami, ribarnice in mesnice, prodajalne sadja in zelenjave, drogerije in cvetličarne. stimi, ki jim je nacionalizem glavni cilj. V razpravi tako prihajajo na dan problemi Trsta, katerim je sicer tajnik Tonel v svojem uvodnem posegu posvetil dabro tretjino obširnega poročila. Izhajajoč iz hude gospodarske krize, je Tonel poudaril, da taka politična sila, kot je KPI, ne more le zahtevati konec krize, prihodnost Trsta ni moč graditi s propagando, ampak s konkretnimi in realističnimi izbirami ter z delom in napori za njihovo uveljavi tev. KPI zato predlaga, da je treba delovati v dveh smereh; po eni strani se je treba zavzeti za novo perspektivo efektivnega preporoda, po drugi pa zahtevati nujne posege s katerimi zaustaviti sedanje druž benogospodarsko nazadovanje. Ko munisti si Trst zamišljajo kot me sto z modernim proizvodnim apara tom, v katerem naj bi se uveljavila kultura miru in sodelovanja med različnimi narodi in državami, ki bi mu zagotovila veliko vlogo v razvoju mednarodnega sodelovanja med severom in jugom, med vzhodom in zahodom ter med Evropo m svetom. Kolikor pa bi prodrle drugačne izbire — pravi KPI — bi se odprlo obdobje, iz katerega bi se bilo težko vrniti. Glede uporabe teritorija je podčrtal, da na tem področju ni več mogoče nadaljevati brez osnov nih ciljev; ureditev, kraškega teritorija na področjih, kjer pridejo v poštev dela velike važnosti je treba načrtovati globalno s stalnim sooča njem z zainteresiranim prebivalstvom, da bi se tako nova dela vključila v družbeno, gospodarsko in naravno okolje. V tem gospodarskem okviru — je dejal tajnik KPI — je realistično sprožiti ponovno natančno določitev industrijskega sodelovanja, ki ga predvidevajo osimski sporazumi. Treba je premostiti absurdno samo izločenje iz evolucije odnosov med EGS in Jugoslavijo — je dejal -ki so ga Trstu vsilile interesne sfere liberal - nacionalne buržoazije, ki so lahko strumentalizirale napako italijanske vlade glede lokacije cone na Krasu, brez predhodnega sodelovanja zainteresiranega prebivalstva. Analizo krajevnega položaja je Tonel sklenil z obravnavanjem političnih problemov. Glede okoliškm občin je podčrtal, da je bil končno dosežen, z velikim potrpljenjem KPI, sporazum v Nabrežini, tako da se je še utrdil «rdeči obroč*, ki ima kot osnovo enotnost s socialisti, ki ni le formalna in že naprej določena in ki naj bi po željah KPI predstavljala znak tudi za bodoče upravljanje mesta. Bežno se je zaustavil ob vprašanju pokrajine, o zavrnitvi proračunov in o protidemokratičnem vztrajanju odborov LpT, ki nista hotela odstopiti. S prihodom komisarjev se je na vsak način končala zgodovinska faza za naše mesto, je dejal ter pristavil, kako komunisti čutijo potrebo, da se mestu zagotovi drugačna prihodnost od sedanje. Predpogoj tega je sanacija obstoječih razkolov; zato je treba najprej pripraviti pošten in resen program o prenovitvi, s katerim se je treba predstaviti volivcem in se soočati z drugimi političnimi silami. Ko bi bilo mesto po volitvah razdeljeno na tri dele — je v poročilu dejal Tonel bi bil sporazum med LpT in KD neizbežen. Zoperstaviti se je zato treba uveljavitvi take možnosti in se zavzeti, da bi se uveljavila resnična alternativa, ki jo lahko zagotovi le agregacija laičnih in socialističnih sil, garantira pa KPI. Tonel je še dejal, da je treba predvsem izhajati iz dejstva, da je 30-letno upravljanje KD povzročilo v mestu veliko škodo, ki je vedno opazna, medtem ko pa so njegove perspektive nejasne. Pokrajinski tajnik komunistov je tudi podčrtal, da gre vabilo KPI vsem razpoložljivim silam, ki so prisotne ne samo v listi in KD, da bi tako prišlo do preobrata s kratkim a točnim programom, ki bi užival čim širši konsenz prebivalstva. KPI torej predlaga upravo mestne enotnosti za prenovitev, ki bi zagotovila spoštovanje demokratičnih pravil (ki jih LpT. s tem da ni odstopila po zavrnitvi proračunov in KD, s tem da je zavlačevala razpust skupščin, nista spoštovali), ki naj bo v dejanjih dosledno protifašistična (v Trstu je ta nuja bistvenega pomena) in ki bi uveljavil kulturo sožitja ter mestu zagotovil jasno prihodnost. Včeraj reden pouk na slovenskih višjih srednjih šolah Slovenske višje srednje šole so včeraj spet zaživele. Po treh dneh zasedbe poslopja poklicnega zavo da za industrijo in obrt v protest proti prostorski stiski na trgovski šoli so se dijaki vrnili v šolske klopi, tako da se je pouk redno nadaljeval. V prihodnjih dneh bo obiskala pokrajino delegacija dijakov, predstavnikov staršev, profesorjev in ravnateljev, da bi dobila tudi uradno zagotovilo o začasni vselitvi oddelka za geometre v prostore paviljona B bivše psihia trične bolnišnice. Skupna pobuda.^SIL.jfijjLIL Posvet o javnih storitvah v tržaški občini Sindikalni organizaciji CGIL in UIL sta včeraj sklicali posebno tiskovno konferenco, na kateri sta odgovorna za probleme krajevnih in javnih uprav Bua (CGIL) m Vindigni (UIL) napovedala, da nameravata sindikata v kratkem organizirati širši posvet o javnih sto- ritvah v okviru tržaške občine. Na posvetu, na katerega bodo povabljeni tudi predstavniki političnih sil, bo stekla razprava o celi vrsti storitev, ki spadajo v pristojnost občinske uprave in ki jih je listarski odbor povsem zanemaril. Gre za storitve, ki se nanašajo na delovanje otroških vrtcev in jasli, občinskih uradov in izpostav ter drugih organizacij, ki delujejo na območju tržaške občine. Prav tako bo treba v prihodnje izboljšati delovanje perifernih matičnih uradov. Za reorganizacijo občinskega osebja in za izboljšanje ustreznih storitev bo treba seveda primerno povečati število zaposlenih delovnih moči. Ker pa je občinam po zakonu dana možnost, da za uvedbo novih storitev zaprosijo za namestitev dodatne delovne sile le do konca leta, nameravata CGIL in UIL organizirati omenjeni posvet v najkrajšem času. Te dni se miklavževanja vrstijo kar na tekočem traku. V vesel.ie otrok seveda, ki dobivajo najrazličnejša darila. Da bi si jih prislužili, pa morajo najprej nekaj pokazati, na primer zborno recita- cijo ali krajši prizorček. Tako se miklavževanja odvijajo no vrtcih in osnovnih šolah, pa niti društva niso gluha na to uho. Marsikateri praznik otrok je letos obiskalo tudi Lutkovno gleda- ■iiiiiiiiiiiimiimNiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiitiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiuitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiuiiiuimiiiMiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiHmiiMmiiiiiiiiiiiitiiiiio KRIZA V PRISTANIŠČU Napovedana vrsta nujnih ukrepov za povečanje produktivnosti dela Včerajšnje nujne seje so se udeležili predstavniki vseh komponent luškega življenja - V ponedeljek začetek razprave o posameznih ukrepih Predsednik Neodvisne ustanove za tržaško pristanišče Zanetti je včeraj sklical nujno sejo predstavnikov vseh poslovnih krogov, ki se udejstvujejo na področju pristaniškega dela. Pod pritiskam čedalje slabšega finančnega položaja ustanove, nevarnega upadanja blagovnega prometa (do konca novembra je luka manipulirala 12,1 odst. manj blaga kakor v ustreznem razdobju lani), skorajšnje uvedbe novih tarif (1. januarja 1982) in sestanka med predstavniki luke in avstrijskimi gospodarstveniki 17. decembra na Dunaju, je vodstvo luške ustanove s tem končno pristalo na predlog, ki so ga že zdavnaj postavile sindikalne organizacije, da bi namreč vsi ftaintoe^irani dejavniki ob okrogli mizi’ skupno načeli najbolj pereča vprašanja pristaniške krize. Sestanka so se udeležili generalni ravnatelj luke ing. Borella z načelnikom urada za pristaniško delo ing. Rovellijem, konzul enotne kom-panije pristaniščnikov Hikel s sodelavcem Brezelom, Treu (CGIL), Gosdan (CISL), Fabricci (UIL) in drugi sindikalisti, člani sveta delegatov nameščencev pristaniške u-stanove in predstavniki koristnikov pristaniških storitev. Ing. Borella je v uvodnem poročilu naglasil, da bo treba za izhod iz sedanje krize poleg finančne pomoči s strani države, dežele in Krožnega sklada, zagotoviti v luki tudi boljšo organizacijo in večjo produktivnost dela. Na o-snovi ugotovitev upravnega sveta luke je govornik dejal, da je v pristanišču vse preveč »neproduktivnega dela, parazitizma in izostajanja z dela». Ti negativni pojavi močno bremenijo poslovno bilanco luške ustanove. Če naj bi ta bremena krili s tarifami za pristaniške storitve, bi te 1. januarja prihodnjega leta morale poskočiti za 40 odst. Takšnega poviška pa si nihče ne upa kon k ret no predlagati. Zaradi tega bo treba prevzeti vrsto notranjih u-krepov. ki naj' omogočijo dejansko zaposlitev vseh »odvečnih* delavcev (teh je po mnenju pristaniške ustanove kakih 600 na 3000 delovnih moči, kolikor jih štejeta skupno luška ustanova in enotna kompanija pri staniščnikov), primerno preosnovo storitev, uvedbo delovnih enot, ki naj bodo na razpolago za opravljanje izjemnih del, in dosego večje produktivnosti dela. Kar se tiče števila zaposlenega delavstva, je pristaniška ustanova mnenja, da ni mogoče stalno zaposliti mlade de- liiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiniiMiMiiiiiiimmiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiMniiiiMiiiiiiiiiHiiiiiiniiiiiiMiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiiiiiiitiiiiMMiiiiiliftiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiii DELAVCI V OBRAMBO TOVARNE VELIKIH MOTORJEV IZKLJUČENA MOŽNOST »SLEPEGA* VPISA V DOPOLNILNO BLAGAJNO Delavstvo Tovarne velikih motorjev pri Boljuncu se je včeraj se stalo na sindikalni skupščini, da bi izvedelo za izid srečanja med člani tovarniškega sveta in predstavniki pokrajinskega vodstva sin dikata FLM na eni ter vodstvom tovarne na drugi strani. Srečanje, ki .je bilo preteklo sredo, je še enkrat potrdilo da je vodstvo GMT še vedno brez pravega razvojnega načrta in da se nevarnost skorajšnjega vpisa večjega števila delavcev v dopolnilno blagajno nikakor ni razblinila. Po daljši razpravi o finančnem in proizvodnem položaju obrata, so delavci na sindikalni skupščini soglasna spre.jeli resolucijo, v kateri ugotavljajo, da se položaj v podjetju, kljub obveznostim, ki jih je vodstvo sprejelo že aprila letos. OSAMITI PROVOKACIJO TRŽAŠKIH FAŠISTOV ni v ničemer spremenil. Tedaj se je namreč vodstvo obvezalo, da bo z reorganizacijo dela in z intenzivnejšim obdelovanjem tržišča, skušalo zagotoviti novih naročil za skupno vgrajeno moč 850.000 KM kolikor znaša zmogljivost obrata. V resnici razpolaga tovarna danes z naročili za nove ladijske motorje le za 132.000 KM. medtem ko se za nadaljnjih 280.000 KM še noga ja. Za neuspeh pri svojih priza devanjih za vpis novih naročil — pravi nadalje resolucija — se vodstvo tovarne sklicuje na neugodne tržne razmere in na zamude pri izvajanju področnega načrta za državno lad.jedelstvo ter se pri tem zgleduje po vodstvu Fincantieri, ki se že leta prepušča le podpornim posegom iz Rima. Resolucija nadalje obtožuje vla- Tržaški fašisti niso zamudili priložnosti, da bi pripravili novo provokacijo: ob množenju pobud za mir, proti oboroževalni tekmi in proti logiki terorja so sklenili, da priredijo svojo manifestacijo, katere naslov že sam po sebi vse pove; «Za oboroženo Evropo*. Provokator-ski namen manifestacije je torej zares očiten, še posebno, ko pa pripravljajo fašisti svojo parado niti 24 ur pred napovedano veliko ma nifestacijo za mir v Redipuglii. In kljub temu, da so nameni fašistov jasni, so pristojne oblasti to nesramno pobudo dovolile. V zavesti, da se Tržačani prav gotovo ne bodo odzvali pozivu mi-sovske stranke in njene mladinske organizacije »Fronte della Gioven-tu», so fašistični voditelji poklicali na pomoč svoje somišljenike iz Veneta, tako da za danes pričakujejo prihod večjega števila desničarskih skrajnežev, posebno iz Benetk m iz Padove. Tudi sile javnega reda so menda zaostrile nadzorstvo in baje poklical« okrepitve, aaj je vse prej kot izključeno, da se ne bi fašisti —■ kot se je v preteklosti že večkrat zgodilo — spravili nad sedeže demokratičnih organiza cij. KPI in sindikati so že pozvali svoje člane in vse demokrate k budnosti. Ta budnost je toliko bolj potrebna med Slovenci, katerih or ganizacije so bile že večkrat tarče fašističnih napadov. Ostaja pa dejstvo, da bi takih nesramnih provokacij v Trstu, ki je bil odlikovan z zlato medaljo odporništva, ne smeli dovoliti. • Vsedržavno združenje stanovanj skih upravičencev ANIA bo priredi lo v petek. 11. decembra, ob 20. uri v župnijski kinodvorani na Greti skupščino stanovanjskih upravičencev o stanarinah stanovanj državne lastnine. • Rajonski svet za Kolonjo - Skor-kljo se sestane v rredo, 9. decembra, ob 19.30 na sedežu v Ul. Co- logna 30. do, da ni še izglasovala finančnih zakonov za izvajanje področnega načrta, ki ga je Medministrski od bor ga industrijsko načrtovanje že odobril, a ki se doslej ni premaknil z mrtve točke zaradi nespora zumov med ministrstvi za trgovin sko mornarico, za proračun in za zaklad. Velik del krivde za sedanji položaj v obratu pa odpade tudi na vodstvo GMT, ki se vse doslej ni znalo opredeliti za primerno razvojno politiko, čeprav so delavci nanizali za to v zadnji platformi vrsto konkretnih predlogov. Delavstvo tudi zaradi tega odločno zavrača možnost, da bi se vodstvo tovarne zateklo k dopolnilni blagajni, če ne bo predhodno prejelo nedvoumnih zagotovil, da je ta ukrep potreben za prehod k izvajanju jasno začrtanega razvojnega programa za proizvodno in finančno sanacijo obrata. Resolucija na koncu poudarja, da se bo delavstvo GMT udeležilo deželne manifestacije lad.jedelskih in železarskih delavcev, ki bo v Trstu 10. decembra, in da bo s tem poudarilo svojo zahtevo po tem, da bodo predstavniki IRI nastopili na 2. deželni konferenci o državnih soudeležbah (konferenca bo kakor znano 27. januarja prihodnjega leta) z jasnimi načrti za nov zagon vseh obratov z državno soudeležbo v tržaški pokrajini, vključen obrat GMT pri Boljuncu. Okrogla miza o šoli in obrtništvu Kako bi lahko približali obrtništvo šolam? Na to vprašanje so skušali odgovoriti na okrogli mizi, ki so jo priredili v četrtek v Časnikarskem krožku. Glavna poročila so imeli pokrajinski tajnik CNA Malusa, predstavnik deželne ustanove za razvoj obrtništva ESA Rosman in operator deželne službe za poklicno usmerjanje Vattovani. Vsak je dal svoj recept, kako naj bi v šolski mladini vzbudili zanimanje za ta gospodarski sektor, ki bi utegnil nuditi marsikomu resno perspektivo zaposlitve in zaslužka. lovne sile, ki je bila sprejeta v službo na podlagi zakona štev. 285, in da je treba ukiniti tako imenovani «tum over* (sprotno nadomeščanje delavcev, ki dosegajo upokojitveno starost), tako da bi se število osebja v treh letih zmanjšalo na primemo raven. Predstavniki sindikalnih organizacij in kompanije pristaniščnikov so s svoje strani naglasili, da so pripravljeni na pogajanja kar zadeva mobilnost delovne sile, reorganizacijo pristaniškega dela in skupno iskanje novih prijemov za izhod iz sedanje krize, da pa se ne morejo strinjati z nekaterimi gledišči u-pravnega sveta pristaniške ustanove kar zadeva nekat,gr§;, področja, pristaniških dejavnosti, tako na primer v zvezi s pristojnostmi gaseb- Nove tarife na vlakih Od prejšnjega torka stane potovanje z vlakom za 10 od sto več. 1. decembra je namreč stopila v veljavo podražitev, ki velja za vse vrste tarif, medtem ko se je potovanju v spalniku ali kušeti podražila za 19 do 25 odstotkov. Toda poglejmo, koliko stane po novem vozovnica od Trsta do drugih centrov naše dežele: do Vidma stane vozovnica 2.400 lir za drugi razred, 4.300 pa za prvi, do Gorice 1.500 oz. 2.600, do Pordenona 3.900 oz. 6.900, do Trbiža 5.100 oz. 9.200 lir. Take pa so cene vozovnic za daljše vožnje po Italiji: do Benetk 4.600 za drugi razred in 8.200 za prvega, do Milana 11 tisoč 600 oz. 20.800, do Turina 15.800 oz. 28.400, do Firenc 11 tisoč 300 oz. 20 300, do Rima 20.100 oz. 36.200, do Neaplja 23.900 oz. 43.700 in končno do Palerma 27.400 oz. 51.400 lir. nih operaterjev v luki. Posamezna vprašanja bodo začeli poglabljati na novi skupni seji, ki bo v ponedeljek, ob 9. uri v uradu za pristaniško delo. Pogajanja o številnih točkah na dnevnem redu bodo verjetno zahtevala sklic še nadaljnjih sej. lišče iz Kamnice pri Mariboru, ki je otročadi prikazalo igrico Moica Pokrajculja in Lisica tatica. Gledališče .je včeraj gostovalo kar v štirih krajih, in sicer na Katinari, v Trebčah, pri Domju in na krožku ZTT v Ul. Montecchi, povsod so se otroci zabavali in z zanimanjem sledili gibanju lutk. Danes je predviden še nastop v Dolini, nakar se bodo lutkarji preselili na Goriško, kjer bodo svoje nastope sklenili z gostovanjem v novem Kulturnem domu. Skratka, miklavževanja so tudi letos bogata in kar precej jih je, Miklavž pa .je kljub krizi zelo radodaren. Kako pa tudi ne bi bil, saj otroci ne vedo, kaj pomeni kriza in je tudi prav, dš je tako. Tradicija je pač tradicija, ki se ji ne kaže odreči, saj je bil Miklavž prijazen mož tudi v prejšnjih časih. pa čeprav ni prinašal elektronskih robotov ali avtomobilčkov. Vsa svoja darila prinaša od daleč, zato pa je tudi njegovo domovanje pri nas daljše, čeprav bo praznoval svoj praznik komaj jutri. V teh dneh bo Miklavž obiskal veliko otrok, prišel bo tudi v podjetja, kamor je pokukal tudi včeraj, ko se je mudil v Cankarjevi dvorani v Ul. Montecchi, od koder je tudi posnetek. KD o manifestaciji za mir in razorožitev Deželno vodstvo KD je na svoji zadnji seji izrazilo podporo nekaterim ciljem manifestacije za mir, razorožitev in gospodarski razvoj, ki bo jutri v Redipuglii. KD v svojem poročilu poudarja, da je v naši deželi želja po miru globoko zakoreninjena in resnično občutena ter da KD namerava zagotoviti bodočnost družbenega in mednarodnega miru. V sedanjem mednarodnem položaju se nadaljnje obdobje miru lahko zagotovi samo s potrebnimi pogoji varnosti izključno obrambne narave, meni deželna KD, ki je tudi pre pričana, da so obstoječe vojaško ravnovesje porušile države varšavskega pakta in da je edini izhod iz sedanjega položaja v iskrenih pogajanjih za dejansko, uravnovešeno in hadzorovano razorožitev. KD je tudi mnenja, da pacifistične, nevtralistične in enostranske pobude ne koristijo, na koncu svojega poročila pa zagotavlja, da si bo še naprej prizadevala za razvijanje odnosov s sosednimi deželami in narodi, ker to prispeva k plodnemu mednarodnemu sodelovanju Od prihodnjega torka do nedelje Teden solidarnosti s handikapiranimi , Ob izteku letošnjega leta, ki je bilo proglašeno za mednarodno leto handikapirancev, bo Trst prizorišče tedna solidarnosti v korist prizadetih na pobudo posebnega organizacijskega komiteja in pod pokroviteljstvom tržaške občine. V okviru pobude, ki bo trajala od 8 do 13-t.m., bodo priredili prodajno razstavo izdelkov handikapiranih ter vrsto zabavnih, športnih in kultur nih manifestacij s sledečim sporedom: v torek, 8. t.m., ob 12. uri odprtje razstavi na Pomorski postaji. Razstava bo nato odprta ves teden od 10. do 13. in od 16. do 20. ure; v sredo, 9. t.m., ob 16. uri predstava v gledališču Rossetti s prikazom sabljanja; v četrtek, 10. t.m., ob 16. uri na Pomorski postaji namizni tenis in lokostrelstvo, ob 17.45 okrogla miza o vključevanju handikapiranih v šolo in v delo; v petek, 11. tm., ob 16.30 okrogla miza o preventivi in rehabilitaciji handikapiranih; v soboto, 12. t.m., ob 16.30 slalom, ob 17.45 okrogla miza o posebnih problemih slepcev in ob 18.30 o psiholoških in vzgojnih problemih gluhih otrok; v nedeljo, 13. t.m., ob 15.30 v športni palači srečanje Jesolo - Verona za italijansko košarkarsko prvenstvo handikapiranih. • V miljski telovadnici G. Pacco bo v ponedeljek ob 17. uri nastopila godba «Show Band* ameriškega šestega brodovja v Sredozemlju. Maji in Zdenku Floridanu se je rodil sinček GORAN Mamici in očku ter noni Eldi in nonotu Gojmiru Demšarju prisrčno čestitata Tatjana in Jože ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV GOSTOVANJE LUTKOVNEGA GLEDALIŠČA KUD KOBANCI — Kamnica S PREDSTAVO »LISICA TATICA - MOJCA POKRAJCULJA* DANES, 5. DECEMBRA ob 10.30 v Bazoviškem domu (KD Lipa) ob 14.30 na osnovni šoli P. Voranc (KD V. Vodnik) PRIŠEL CAS BO KROG BOŽIČA... Z Miklavževimi knjigami Tržaške knjigarne v praznični mesec, da ne bo otroštvo vaših malčkov pusto V Miklavževi vreči naj se najde tudi knjiga, ki jo je pustil na sejmih pri sledečih društvih: KD TABOR - OPČINE (danes) KD KRAŠKI DOM - REPEN (danes) KD LONJER-KATINARA (danes) KD ROVTE - KOLONKOVEC (danes) Na Goriškem pa je praznična knjiga na razpolago v Doberdobu POHITITE NA KNJIŽNE SEJME, SICER SE BO MIKLAVŽ UŽALIL! KD FRAN VENTURINI - DOMJO danes, 5. decembra ob 19. uri v telovadnici pri Domju KONCERT Nastopajo: otroški pevski zbor osnovnih šol Ricmanje - Domjo, harmonikarski orkester - Domjo, pevski zbor F. Vehturini. Kot gostje sodelujejo basist LADKO KOROŠEC ob spremi javi. MILANA STANTETA in pobrateni pevski zbor »LOŠKI GLAS*. Podelitev značk aktivistom iz Križa V Križu bo jutri ob 17. uri pomembna slovesnost, na kateri bo Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na tržaškem ozemlju podelilo bivšim aktiVNtkam Tri' aktivistom narodnoosvobodilnega boja spominske značke, ki jih je Socialistična zveza1 delovnegsrljudštva' Slovenije namenila tudi članom osvobodilne fronte v zamejstvu. Gre za velik praznik, pri katerem je hotelo biti udeleženo vse prebivalstvo Križa. Tako bodo na slovesnosti sodelovali otroci osnovne šole v Križu, domači pevski zbor in godba na pihala, ki bodo izvedli kulturni program, ob koncu pa bo še družabno srečanje. Harmonikarski ansambel Glasbene matice Sgnthesis 4 čestita IVANU MILIČU za odlično opravljen diplomski izpit iz harmonike. Šola Glasbene matice čestita svojemu gojencu IVANU MILIČU (razred prof. Dorine Kante) za odlično opravljeni diplomski izpit iz harmonike. POTRJENA PRVOSTOPENJSKA RAZSODBA Nad 4 leta zapora moškemu ker je slabo ravnal z ženo Mario Ulcigrai je bil obsojen zaradi izkoriščanja prostitucije, slabega ravnanja m povzročitve telesnih poškodb svoji ženi Tržaško porotno prizivno sodišče je včeraj, potrdilo 33-letnemu Mariu Ulcigraiu obsodbo na 4 leta, en mesec in deset dni zapora in na eno leto obveznega zdravljenja zaradi izkoriščanja prostitucije, slabega ravnanja in povzročitve telesnih poškodb njegovi 30-letni ženi Vittorii Battaglia, Ulcigraia je privedel pred sodnike dogodek iz marca 1976, ko so policisti našli njegovo ženo Vittorio vso okrvavljeno in nezavestno v stanovanju v Ul. Ginnastica 44. ženska je agentom javne varnosti povedala, da jo je mož pretepel in da je večkrat zahteval od nje. naj mu izroči zaslužke njenega nočnega «dela». Battaglieva je namreč že leto prej prijavila moža zaradi izkoriščanja prostitucije, nekaj mese- PO ŠTEVILNIH VLOMI H V AVTOMOBILE Odkrili tatove radijskih aparatov Agenti letečega oddelka so pod vodstvom marešala Cernaza odkrili avtorje številnih tatvin v avtomobilih, ki so bili parkirani okrog vojašnice v Ul. Rossetti. V zadnjih dveh mesecih so namreč na tem področju (Ul. Rossetti, Ul. Settefon tane in Drevored D’Annunzio) neznanci vlomili v veliko avtomobilov in odnesli drage radijske aparature. Kako je prišlo do odkritja? Predvčerajšnjim zvečer je nekdo o- pozoril leteči oddelek, da so vlomili v njegov avto, ki je bil parkiran v Ul. Vasari in da je nedaleč opazil dva sumljiva mladeniča. Agenti so nemudoma pohiteli na kraj in ju identificirali za 19-letne-ga Massima Rebecchija in za 19-letnega Ivana Siveria, ki sta v našem mestu le začasno. Fanta sta pri sebi imela ukraden radijski aparat, na kvesturi pa sta nato priznala, da sta v zadnjih mesecih izvedla v sodelovanju s tretjim pajdašem še celo vrsto kraj. Radijske aparate In kasetofone pa sta preprodajala svojim »znancem* za borih 50 tisoč lir. Na osnovi nadaljnjega pričevanja so agenti zaplenili kakih dvajset radijskih aparatov in 45 kasetofonov, za omenjena mlade niča, ki sta iz okolice Bologne, pa se je zadeva — zaenkrat — končala z aretacijo in sodno prijavo. Vsem, ki so utrpeli v zadnjih mesecih tatvino take vrste, priporočajo, da se zglasijo na tržaški kvesturi v sobi 41. cev prej pa ga je tožila, ker jo je bil pretepel tako močno, da se j« morala zateči v bolnišnico. Na podlagi teh pričevanj je namestnik državnega pravdnika dr. Staffa obtožil Ulcigraia poskusa u-mora svoje žene, prvostopenjski sodniki Pa so -julija letos to obtožbo spremenili in mu sodili — poleg drugega — zaradi povzročitve hudih telesnih poškodb. Pri razsodbi so upoštevali izvide zdravnikov, ki so pregledali Ulcigraia v zaporu v Reggio Emilii in mu prisodili polovično prištevnost. Včeraj je Ulcigrai sicer priznal, da je slabo ravnal z ženo, dedal pa je, da je le-ta povsem napihnila okoliščino o izkoriščanju prostitucije. Tudi glede povzročitve telesnih poškodb naj bi bila žena pretiravala — je dejal — in to najverjetneje zaradi ljubosumja do druge ženske, s katero se je takrat srečaval. Obtoženec je skratka zagotavljal, da je na njegovo nasilno ravnanje vplivalo zadržanje žene, in poudaril, da živi sedaj z neko drugo žensko, do katere se vede povsem normalno, »Nisem živel od nočnega poklica žene*, je zaključil, «temveč s prispevki svojcev in prijateljev.* Glavni tožilec je zahteval, naj sodni zbor potrdi prvostopenjsko kazen, zagovornik pa se je zavzel za občutno zmanjšanje kazni. Porotniki so sicer obtožencu priznali nekatere olajševalne okoliščine, kar pa ni privedlo do bistvene spremembe razsodbe. Blanchtna v fiat 600 S prognozo 60 dni so včeraj ob 16.40 sprejeli na ortopedskem oddelku 35-letnega Maria Pausicha iz Ul. Montebello 12, ki si .je v prometni nesreči, do katere je prišlo v bližini katinarskega nadmoatu. hudo poškodoval levo koleno. Pau-sich je za volanom svoje bianchine vozil po Katinarski ulici proti Mon-tebellu, ko .je po velikem ovinku pri nadvozu neprevidno zavozil na levo stran cestišča in trčil v fiat 600, ki ga je iz obratne smeri u-pravljal 46-letni karabinjer France-sco Scandiffio iz Ul. Fortunio 8. OB VEDNO VEČJI NEVARNOSTI ATOMSKEGA SPOPADA « SVETU Jutri v Redipuglii velika manifestacija za mir, sožitje, proti oboroževalni tekmi Manifestacije se bodo udeležili predstavniki domala vseh deželnih družbenopolitičnih organizacij - Prisotne tudi vse slovenske občine - Poudarjena velika enotnost OB 10 URI PRIHOD VUKA MIRU IZ TRSTA ZBIRALIŠČE PRI IZSTOPU AVTOCESTE ,ZA UDELEŽENCE IZ TRSTA IN i TRŽIČA (PRED FIATOM) F0L3AN Mir je neprecenljivo bogastvo človeštva. Mir pomeni življenje in razvoj, je vrednota, brez katere ne bi bilo sodelovanja in prijateljstva. Mir pa je danes močno ogrožen, grozijo mu rakete, atomske bombe jn sploh oborožitev, ki jo Evropa in z njo tudi naša dežela občuti na lastni koži. Sploh je v deželi Furlaniji - Julijski krajini tretjina ce: lotnega vojnega potenciala Italije, na tej zemlji je toliko vojaških o-porišč, ki ujedajo prostor drugim dejavnostim. Zato je treba pozor- no slediti dogajanju v svetu in pri nas, dogajanju, kateremu se je odprla špranja luči s sedanjimi pogajanji med obema velesilama v Ženevi. Vsa javnost gleda na ta pogajanja kot na nekaj pozitivnega, da pa se ne bi izjalovila je treba stalno pritiskati na pogajatejje. ljudstvo mora kontinuirano izražati svojo voljo po miru. Take misli so bile izrečene na včerajšnji tiskovni konferenci v časnikarskem krožku v Trstu, ko so pobudniki velike manifestacije za mir, ki bo jutri v Redipuglii, spregovorili i jevne ustanove in uprave, skratka o namenu manifestacije same in o organizaciji le-te. Tako je član prireditvenega odbora Pasqual (za mizo so sedeli še posl. Lizzero ter sindikalista Bravo in Padovan) podčrtal, da bo tudi jutrišnja manifestacija izražala ljudsko voljo po razorožitvi in po družbenem napredku. Šlo bo za manifestacijo, ki jo podpira vsa deželna javnost, zato ni naključje, da so svojo prisotnost na njej zagotovile domala vse politične stranke, sindikati, vse kra- •iiMiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiftiuiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiuMiiiiiin KD S. Škamperle - KD Union Osnovna šola O. Župančič Otroški vrtec Lonjer — Otroški vrtec Sv. Ivan Vse naše otroke bo danes, 5. decembra, ob 16. uri obiskal SV. MIKLAVŽ Miklavž bo nabiral darila dve uri pred začetkom. Vljudno vabljeni! KD PRIMOREC - TREBČE vabi na gostovanje mladinske gledališke skupine KD France Prešeren iz Boljunca z delom «S kakšno pravico ti rečem dober dan?» (M. Kravos - S. Verč) ki bo danes, 5. decembra, ob 20.30 v Ljudskem domu. Izleti Združenje Union skupno z vinogradniki iz Podlonjerja priredi enodnevni izlet 8. decembra v Sežano z ogledom vinske kleti. Kosilo v Sta njelu. Prijave še v ponedeljek od 17. do 19. ure na sedežu, Ul. Val-diriyo 30,- telefon 64459 ali 732858, Odhdd z Oberdankovega trga ob 9.15. Včeraj-danes Danes, SOBOTA, 5. decembra STOJAN Sodce vzide ob 7.30 in zatone ob 16.22 — Dolžina dneva 8.52 — Luna Vzide ob 13.20 in zatone ob 24.00. Jutri, NEDELJA, 6. decembra MIKLAVŽ Vreme včeraj: najvišja temperatu ra 6,6 stopinje, najnižja 1,2, ob 18. Uri 5,6 stopinje, zračni tlak 1010,5 U>b pada, brezvetrje, vlaga 52-od-stotna, nebo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 12,2 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Massimiliano Vi-doni, Massimo Ferluga, Manuela Coppola, Amy Canciani, Federico leram, Benedetta Nicolich. UMRLI SO: 80 letna Maria Ca-valli, 69 letni Attilio Tomba, 77-letna Teresa Mischkot, 58-letni Cosimo Fa-»igiuolo, 84-letni Antonio Vranich, 85-letna Giustina Stani'’ vd, Furlan, 58-Ietna Giuseppina Furlan por. Bel-letti, 80-letna Maria Bastiani, 68-let-ha Ludmila Favretto por. Vogrič, 76-letni Pellegrino Bubnich, 64-letni Mario Pobega, 84-letna Anna Pao-letti vd. Radicchio, 83-letna Maria Zucca vd. Sabelli, 82-letna Nerina Tosoni Pittoni vd. Manfredi, 70-letni Angelo Colombi. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Oriani 2, Ul. F. Severo 112, *rg Venezia 2, Ul. Baiamonti 50. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44. Gledališča VERDI Danes ob 17. uri (red S za vse vrste prostorov) sedma in zadnja predstava Wagnerjeve opere «Valkira». Dirigent Friedrich Pleyer. Danes zjutraj se prične pri blagajni gledališča (tel, 631948) prodaja še razpoložljivih.vstopnic. ROSSETT1 Danes ob 16. in ob 20.30 bo na sporedu «Das Kapital* delo Curzia Malaparteja v izvedbi Stalnega gledališča Furlanije - Julijske krajine. Režija,;Fi;8ncftlflip.{tl{fc.;za..flder priredil Marie Maranzauu«,. Ponovitev še.,j«tri. ob, 16,„uri, .»J V - terek—gustuje—v-Tretti-.-Teatro Stabile iz Bočna z delom Johna Ca s savettesa «Noži» (Coltellj) v režiji Marca Bernardija, Med nastopajočimi: Antonio Salines, Maria Teresa Martino, Carola Stagnaro in Gianni Galavotti. Predstave bodo od torka, 8. t.m., v abonmaju odrezek 3 (v alterna ti vi). AVDITORIJ V okviru nedeljskih koncertov, ki jih prireja gledališče Verdi v Avditoriju, bo jutri ob 11. uri na sporedu prva baletna predstava. Vstopnice so na razpolago pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Cena 1.000 lir. Prosveta Koncerti SKD Tal: or - Opčine pripravlja silvestrovanje 81 — Rezervacije sprejema odbornica Lucija Hrovatin -UL Ginepri 5 - tel, 211-161 do doseženega števila razpoložljivih mest. Pohitite s prijavami. Odbor PD Slavec Ricmanje - Log obvešča zainteresirane, da bo tudi letos v Kulturnem domu v Ricma-njih tradicionalno silvestrovanje. Za dobro voljo bo poskrbel priznani ansambel »Pomlad*. Rezervacije miz na sedežu društva 9., 10. in 11. t.m., od 19. do. SKD Tabir:,itipcine. Okenski glasbeni večgrj,,.— v-sredo, 9. t.m., ob 20.30 pianist CORNELIUS FROWEIN. Na sporedu skladbe J. S. Bacha, . A. Mozarta, J. Matičiča in C. De-bussyja. Razna obvestila Societa dei concerti (Tržaško koncertno društvo) — V ponedeljek, 7. t.m. ob 20.30 v gledališču Rossetti koncert kitarista OSCARJA CHI-GLIE. Kino ZDRAVSTVENA dežurna služba Nočna alužba od 21. do 8. ure J*L 732 627. predpraznična od 14. do •L ure in praznična od 8. do 20 tel. 68 441 LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel 228 124; Bazovica: tel. 226165- Opčine: tel 211001; Prosek: tel. 225 141; Božje polje Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 209 197: Žavlje: teL 213-137; Milje: tel. 271-124. Ariston 16.00—22.00 »Piso Pisello*. Režija Peter Del Monte. Rilz 16.00 «Nessuno e perfetto*. Renato Pozzetto, Ornella Muti. Eden 17.00 »Pierino contro tutti». Grattaclelo 15.30—22.15 »Cristiana F. — Noi, i ragazzi dello zoo di Berli-no». Prepovedan mladini pod 14. letom. Fenice 15.45 «11 postino suona sem-pre due volte*. Jack Nicholson. Prepovedan mladini pod 14. letom. Cristallo 17.00 »James Bond 007: solo per i tuoi occhi*. Roger Moore. Aurora 16.30 «Spaghetti a mezzanot-te». Prepovedan mladini pod 14. letom. Capitol 16.30 «Bronx 41, distretto po-lizia*. P. Newman. Prepovedan mladini pod 14. letom. Moderno 16.00—22.00 «La maestra di sci». Prepovedan mladini pod 14. letom. Fllodrammatlco 15.00 «Charlotte una ragazza in calore*. Prepovedan mladini pod 18 letom. Nazionale 15.00 «Mirror. chi vive in quello specchio?* Prepovedan mladini pod 14. letom. Vittorio Veneto 16.30 «Caccia selvag-gia». Prepovedan mladini pod 14. letom. Mignon 16.30 «Quella folle estate*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Radio 14.30—21.00 »Super penetra-tion love*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Lmniere 16.30 »La spada nella roc cin*. Wnlt Disnev. Šolske vesti Osnovna šola In otroški vrtec Iz Barkovelj priredita miklavževanje danes, 5. decembra, ob 15.30 v župnijski dvorani. Na sporedu so igrica, prizori, recitacije in petje, čaka vas tudi loterija. Vljudno vab Ijeni. Prispevajte za DIJAŠKO MATIC« Mladinski dom Boljunec s sodelovanjem šole in vrtca priredi danes, 5. decembra, ob 17. uri v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu že tradicionalno miklavževanje. Vlud-no vabljeni. KD Kraški dom obvešča, da je sejem knjig danes od 19. do 21. ure v Bubničevem domu. SPD Tabor z Opčin prireja še da-l nes v Prosvetnem domu Miklavževo razstavo knjig in plošč. Urnik od 17. do 20. ure. KD Rovte - Kolonkovec priredi danes, 5. decembra od 17. do 21. ure v društvenih prostorih razstavo knjig, plošč in kaset. KRUT obvešča, da bo v ponedeljek, 7, decembra, ob 17. uri v Gregorčičevi dvorani v U. sv. Fran, čiška 20 v Trstu sestanek skupine za plavanje. Jutri, 6. desembra, priredijo starejši planinci izlet po Krasu. Zbirališče v Rojanu - Scala Santa ob 9.15 in na Obelisku ob 10.30. Pot jih bo vodila po vertikali mimo Ferlugov na vedeto Aliče in v Bazovico k spomeniku bazoviškim žrtvam ter na Kokoš. KD S. Škamperle in KD Union vabita na ples, ki bo danes, 5. t.m., ob 20.30 v društvenih prostorih. SPDT priredi v četrtek. 10. t.m., v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/11., tradicionalni vsakoletni društveni večer. Pričetek ob 20. uri. Člani bodo predvajali svoje diapozitive, ki so jih posneli med letošnjo planinsko sezono. Vabljeni vsi. KD Prosek - Kontovel obvešča, da bo miklavževanje danes, 5. t.m., ob 15. uri v Kulturnem domu na Proseku. V prostorih KD Lonjer - Katinara bo danes 5. decembra od 18. do 20. ure Miklavževa razstava knjig in plošč. KD Rdeča zvezda obvešča, da bo ob priliki sv. Miklavža odprta razstava knjig danes od 15. do 17. ure v društvenih prostorih v Saležu. Mladinski krožek v Dolini priredi v nedeljo ob 18. uri miklavževanje. V kulturnem sporedu bodo predvajali barvne diapozitive iz letošnje Kraške ohceti ter razne motive iz Repen-tabra. SKD Tabor - Opčine. V Prosvetnem domu na Opčinah bo tudi letos veselo silvestrovanje. Za razpoloženje bo poskrbel znani ansambel Lojzeta Furlana. Opensko; društvo bo v kratkem sporočilo vse podrobnosti zn prijave. KD Slovan sporoča nov urplk pevskih vaj, in Sicer ob torkih za ženske, ob petkih za moške in ob sredah skupno (moški in ženske) ob 20 30 v prostorih Gozdne zadruge. KD Rdeča zvezda obvešča udele žence plesnega tečaia, da bodo vaje vsako soboto, od 20. do 22. ure v telovadnici osnovne šole Lojze Ko koravec - Gorazd v Salež.u. OSVETLITEV NEKATERIH MANJ ZNANIH IN POMEMBNIH STORITEV Dolga povest o gradnji Kulturnega doma v Gorici v kateri inž. dr. Močnik nastopa kot protagonist Dolžna pojasnila ob delovni zmagi, ki jo praznično slavimo te dni vsi deželni družbeni dejavniki in posamezniki.. Prijave še vedno prihajajo, prisotne pa bodo tudi vse slovenske občine v Italiji. Giavng značilnost manifestacije za mir v Redipuglii je pa ta, da -> še nikjer po Italiji ni bilo tako enotnega pritoka, tako enotnega strnje-nja okrog te plemenite ideje. Omeniti je treba tudi, da bosta jutri pred kostnico prisotna tudi župana Ljubljane in Celovca, kar daje po-budi svojevrsten politični pečat. Politika oboroževanja, je dejal Pa-squal, je v nasprotju z razvojem naše dežele, zato naj bo sporočilo te zemlje podano tudi v tem smislu in ni naključje, da prihaja poziv iz Redipugiie, ki je zgodovinski kraj in kjer je z vojaki pokopana tudi vsa strahota vejne. Mir torej in sožitje, zato pa je toliko večje, obsodbe vredna ogabna provokacija neofašistične organizacije Fronte della Gioventu, ki prireja prav da nes v Trstu manifestacijo za oborožitev Evrope. Po podatkih, ki so jih včeraj po- j trmastim premagovanjem težav sredovali predstavniki organizacij-j študiju, ki jih je po sili _ raz skega odbora kaže, da - ■' " " Tisti ,ki je pri gradnji Kulturnega doma v Gorici nosil največje breme, ki ga je profesionalno sprejel na svoja ramena in ga srečno pripeljal do kraja, je dr. inž. A-dolf Močnik. Upamo si celo trditi, da je med vsemi njegovimi dosedanjimi poklicnimi obveznostmi u-deležba pri gradnji Kulturnega doma v Gorici bila med najzahtevnejšimi. Prav gotovo zahtevnejša od udeležbe pri gradnji tržaškega Kulturnega doma. Kadar govorimo o petih vloženih načrtih in o zadnjem, šestem letos vloženem načrtu (da se še enkrat in morda zadnjikrat povrnemo k temu argumentu, zavedajoč se, da moramo poslej pogled obrniti v sedanji in prihodnji čas), govorimo o njegovem osebno odgovornem delu in o ekipnem delu njegovih sodelavcev, o zapletenih statičnih računih in o boju s časom. Vsak vloženi načrt je bil rezultat pogovorov, dogovorov, izvajanja zakonov, upoštevanja priporočil, sad jeznih in čestokrat žolčnih diskusij. Ko je po enem izmed pogovorov s predstavniki oblasti postalo jasno, da vodi pot k pridobitvi gradbenega dovoljenja «skozi» lotizaci-jo, je inž. Močnik v nekaj mesecih preštudiral novi urbanistični zakon in se lepega dne pojavil na vložišču občinskega tehničnega livada z načrtom v predpisanem številu kopij, s količino gradiva, ki ga sam ni mogel nesti. Bil je prvi v naši deželi, ki je vložil lotizacijski načrt; bil je prvi, ki je razumel, kaj sploh pomeni ta beseda, ki so jo občinski upravitelji izgovarjali tjavdan, misleč, da prinaša rešitev že za prvim vogalom, šele takrat, ko ie inž. Močnik prinesel svoj izdelek, so spoznali, kako zahtevno je to delo, in se prepričali, da se najbrž nMiče ne bo prigrizel do kraja skozi zapletene meandre občin- Dr. inž. Adolf Močnik nil italijanski zavod za geometre v Gorici, opravil v Ljubljani leta 1955 diplomski izpit za gradbenega inženirja, se odločil nostrjfici-rati diplomo v Italiji, vendar je moral najprej opraviti maturo na goriškem slovenskem znanstvenem zavodu (takrat prehod na univerzo ni bil tako enostaven, kot je danes), se vpisati na tržaško gradbeno fakulteto, kjer je po ponovno opravljenih skoraj vseh izpitih leta 1966 dejansko drugič sklenil univerzitetni študij. Takšna je bila pot Močnika študenta. Svojo pripadnost narodnostni skupnosti pa je kot strokovni delavec pokazal tudi s tem, da je, poleg dela pri Kulturnem domu, o-dločilno prispeval k izgradnji edinega novega šolskega poslopja v Gorici, osnovni šoli in vrtcu v Ul. Brolo, objekta, ki je po konceptu najsodobneje zasnovan in predstavlja, žal, da je samo eden, materialno obogatitev našega šolstva. Kolikšna škoda, da so se v ključnem razdobju stvari tako zasukale, da po izvršilnem načrtu za trgovsko šolo Ivan Cankar, ki ga je on izdelal in tudi spremljal do same odobritve, občina ni pristopila sko birokracije. ib piadnii. čcpiav je bilo zagoiov- Ta lastnost je bilo tisto pogla- i ljenih 100 milijonov lir za plače-vitno jamstvo, da smo prišli do vanje obresti na posojilo, kraja «tunela». Kakor je ta la- Obiskovalci Kulturnega doma stnost sicer prirojena, se je hkra- so upravičeno občudovali ar-ti ta lastnost tudi oblikovala s sa- \ hitekturo in izvedbo, torej tisto, mim Močnikovim odraščanjem, s kar je vidno na prvi pogled. Prav se bo jutri v Redipuglio zgrnilo morje ljudi, ki bodo prišli iz vseh krajev naše dežeTč">T$ nSjfčf jih središč bodo peljali1 aVtobUši iH avtomobilski sprevodi, iz Trsta'Tia bo ob 9.30 odpeljal »Vlak miru*. Tudi iz Ljubljane bo odpeljalo sedem avtobusov, medtem ko posameznih prihodov seveda ni mogoče prešteli. Manifestacija se bo pričela ob 11. uri, spregovorili pa bodo številni predstavniki oblasti. Tako bodo uvodoma prinesli svoj pozdrav župani Redipugiie, Gorice, Doline, Celovca in Ljubljane, za njimi bo spregovorila še vrsta govornikov, na koncu pa bodo prebrali poziv, ki ga bodo poslali predsedniku republike Perti-niju. Konec manifestacije je predviden za 13. uro. Enotna delegacija bo položila vence ob kostnici, na avstroogrsko pokopališče v Redipuglii in pred ladjedelnico v Tržiču, kjer je padlo tudi veliko število Slovencev. Ljudje se bodo zbirali na dveh zbornih mestih, da bi se potem podali k osrednjemu kraju manifestacije. Seveda ni odveč, če na tem mestu ponovno vabimo naše ljudi, da se množično udeležijo protesta proti oborožitvi in da podkrepijo zahtevo po miroljubnem pogajanju, saj je cilj vseh mir in sožitje. V stanovanju v Ulici Galilei 1 v Gorici so včeraj našli truplo 70-letne Marie Franzotti. Že nekaj dni je sosedi niso videli, kar se jim je zdelo sumljivo. Ženska je nam reč živela povsem sama. Obvestili so o tem policijo, ta pa ie poklicala na pomoč še easilce, ki so s silo odprli vrata. Žensko so našli mrtvo v postelji, smrt pa ie menda nastopila že pred dvema ali tremi dnevi. pri razmer bilo v njegovem življenju kar precej. Kot sin pregnane primorske družine je v Savom -obiskoval navtično šolo, po osvoboditvi je skle- gotovo pa bi se njihovo spoštovanje do objekta še povečalo, če bi vedeli, kolikšno delo je bilo opravljeno pri vgrajevanju opreme. V brošuri, ki so jo razdeljevali ob odprtju doma, je objavljen1‘ščžftžSfi1’ 31 podjetij, ki so sodelovala pri i 'Vfii* tul. »\*lV»ij on i/uti iiriin/i »Ariilljii tir. i ODPRLI JO BODO V PONEDELJEK 7. T. M. gradnji. Ta podjetja so bila izbrana med tolikimi drugimi ponudniki. Inž. Močnik je moral imeti proračune vseh, da je odbor za gradnjo lahko izbiral. Pri tem se je moral seznanjati z najrazličnejšimi strokami, z mizarji, steklarji, strokovnjaki za ozvočenje, centralno kurjavo, s krovci, s polagalci stenskih oblog. Kdo, denimo, ve, da ima Kd najsodobnejše opremljen gledališki oder, da ima vgrajeno elektronsko upravljanje re- Dodatna Močnikova skrb za Kd se je začela takrat, ko je bilo potrebno pod 10 m visokim nestabilnim opornim zidom skopati še 10 metrov globoko jamo, od koder se je s podzidavanjem opornega zidu gradnja nadaljevala;* potrebno je bilo graditi tako in nič drugače. In končno, da na gradbišču ni bilo pri vsem tem nobene nesreče. Še in še bi lahko navajali, napisali dolgo povest, kot povest o rojstvu in rasti nekega otroka vse flektorjev, da je za električne vode Ido tistega leta, ko se vpiše v srednjo šolo. V tej zgodbi inž. dr. Močnik nastopa kot protagonist. Zato čutimo za dolžnost, da o njegovi vlogi spregovorimo tukaj in danes, v času našega prazničnega razpoloženja. (gv) bilo nameščenih 15 km cevi. Kdo ve, da ima Kd vgrajene naprave za simultano prevajanje, radijske in televizijske prenose, da ogrevalna in prezračevalna naprava v dvorani dovaja zrak v dvorano s tolikšno brzino, da pri izpušnih ceveh ile šumi, se pravi, da ne moti poslušalca? Da imamo v telovadnici prožen pod, kakršnega so si zgradili v svoji telovadnici samo še v enem mestu v naši deželi, zaradi česar ga vsi od kraja, še zlasti poklicni košarkarji, na moč hvalijo. Da je celoten objekt na zunanjih stenah prevlečen z debelim »plaščem* iz stiropora, zaradi česar se za drag denar proizvedena toplota ne izgublja. Da je moket. stenske obloge, zavese in vse, kar je v gledališki dvorani in v telovadnici, kolavdirano in da ne gori. sicer gradbenega dovoljenja ne bi izstavili. Da so z oblikovanjem in prevleko ploskev v dvorani zagotovili akustičnost dvorane. Zveza slovenskih kulturnih društev in Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ priredita v nedeljo, 6. t.m., ob 10.30 v mali dvorani Kulturnega doma (Ul. Brass) TRADICIONALNO MIKLAVŽEVANJE Nastopilo bo Lutkovno gledališče KUD »Kobanci* iz Kamnice pri Mariboru. Darila sprejema gospa Marta vsak dan od 10. do 12. ure na sedežu SKGZ, Ulica Malta 2. 1 “Staršt,” pripeljite otroke! —r»- rr*r -e- Goriški zbor C. A. Seghizzi priredi v torek. 8. t.m., ob 20.30 v avditoriju tradicionalni zaključni koncert za goriško občinstvo. Zbor bo pel pod vodstvom dirigenta Um-berta Perinija, vstopnine ne bo. No univerzi v Padovi je uspešno dokončal študij VILJEM GERGOLET iz Doberdoba. Čestitajo mu člani mladinskega odseka KD Jezero ter mla- dinskega odbora SKGZ. V Kulturnem domu bo razstava ob 70-letnici planinskega društva Pripravljajo jo v foyeru, na ogled pa bo do sobote, 12. decembra ŠOLA GLASBENE MATICE GORICA vabi danes, v soboto, 5. decembra. ob 20. uri v KULTURNI DOM v Ulici Brass na KONCERT MLADINSKEGA PEVSKEGA ZBORA IZ TRSTA Pri klavirju: Aleksander Rojc Dirigent: STOJAN KURET Sveti Miklavž bo obiskal otroke v Doberdobu danes ob 18.30. Njemu na čast so najmlajši pripravili igrico Prebujanje v gozdu Vsi nastopajoči vabijo starše in prijatelje, da se jim pridružijo vi veselem pričakovanju, ki se bo odvijalo v župnijski dvorani. Z dokumentarno razstavo v foyer-ju Kulturnega doma. ki jo bodo odprli v ponedeljek ob 20. uri se bodo sklenile prireditve ob 70-letniei Slovenskega planinskega društva v Gorici, Razstava bo na Ogled do konca tedna. Člani delovnega odbora te dni razvrščajo gradivo iz sicer bogatega društvenega arhiva, nekaj zanimivega pa so posodili tudi posamezniki. Materiala je toliko, da vsega ne bo mogoče prikazati in je zato nujna zelo stroga selekcija, kaj bo oziroma kaj ne bo na razstavi. Poleg lepega števila fotografij iz bogate zgodovine SPD, bo na razstavi prikazan tudi razvoj društva v obdobju pred prvo svetovno vojno ter v letih neposredno po njej. tako kakor je bil zabeležen na straneh Planinskega vestnika. Na razstavi bo tudi vpisna kno sebi predstavljajo v spodnjih prostorih galerije pravcat retrospektivo njegovih ekspresivno jasno izrisanih grafik. Gornje prostore izpolnjujejo oljnate podobe in akvareli, da so prava odkritja, saj so bile stvaritve v akvarelni tehniki manj znane. Umetnik Jan Oeltjcn, čeprav nemškega rodu, se je po preselitvi v Ptuj s svojo življenjsko družico Ptujčanko slikarko in kiparko Elso Kasimirjevo popolnoma vživel v slovensko okolje. Vzljubil je njeno prirodo in ljudi in se umetniško predal slovenski pokrajini v bližnjih Halozah in Ptuju. Sprehod ob njegovih podobah je, kot bi se sprehajali po domači zemlji skozi gozdove, po gričih in poljih, ki jim je vdihnil umetniški nadih, ali se srečavali z domačini, ki jih je u-podabljal z vsemi značilnimi potezami slovenskega delovnega človeka. Pomembni, kar geografsko podčrtani so portreti kmetov, ki se jim je posvečal z vidno ljubeznijo in spoštljivostjo. Portreti in avtoportreti. ki jih ni malo tudi v zgodnjih grafikah, potrjujejo vsestransko ustvarjalno moč umetnika, figuralika in krajinarja. Sedanja razstava umetniških del Jana Oeltjena. ki nekako sovpada v stoletnico njegovega rojstva, potrjuje veliko ustvarjalno moč, s katero je obogatil umetnost severovzhodne Slovenije. EMIL FRELIH Zbor «Loški glas» ponovno v gosteh pri kulturnem društvu «F.Venturini» Moški pevski zbor «Loški glas« iz Lok pri Zagorju ob Savi, ki pride nocoj v goste k KD «Fran Venturini« pri Domju. Na sliki vidimo zbor ob njegovi 59-letnici, ki jo je slavil pred 4 leti uimiiMiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiumiiiiimiiiiiiititiiiiiiiniiutuiiiiiiuiifiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiitiimuiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiimHiiiiiiiiiiiiiiMiu Novost na knjižni polici Ponovni ponatis treh del v zbirki Petdeset najlepših paketa zbirke Petdeset .najlepših. Gre za zgodovinsko trilogijo, za povest, ki jo je Bevk napisal leta 1928 in ki je takrat na Primorskem doživela kar dve nakladi, potem pa je v knjižni obliiki prišla med slovenske bralce šele v zbranem Bevkovem delu leta 1956. Zgodovinska snov je razdeljena na tri obdobja. Najprej prikazuje pisatelj gospostvo tolminskih oblastnikov in njihovih vazalov ter boje med goriškim grofom in o-glejskim patriarhom. Drugi del prikazuje iste razmere le da začenja trpeti in se upirati drugi rod. Tretji del pa pomakne dogajanje čez tolminske hribe v Gorico in furlansko nižino ter zaključi po letu 1349. Dva plemiška rodova sta povzročila muk in trpljenje ljudstva. Rod, fjlotijgua . in Agate. pa se s sinovi in muki prebija skozi težki čas,in^ira za svojo pravir lili Naslov knjižne zbirke, ki jo izdaja založba Mladinska knjiga v Ljubljani Petdeset najlepših po izboru bralcev, že sam po sebi nakazuje vsebino te zbirke in tudi njen značaj. Sedmi paket prinaša pet knjig in sicer dva romana slovenskih avtorjev ter prevod romana iz jugoslovanske književnosti. Zastopani so France Bevk, Anton Slodnjak in Ivo Andrič Knjige te zbirke so enotno opremljene (opremo je zasnoval Boris Kovše), tudi ilustrirane, in so že po svoji zunanji podobi okras knjižnih polic. FRANCE BEVK: Znamenja na nebu Bevkov roman Znamenja na ne-pfi t zajetna dve knjigi sedmega Na srečo smo sredi hladne zime, vendar to še ne pomeni, da vreče odpadkov. ki ovirajo promet po samem središču Manhattana sredi New Yorka, ne dušijo mimoidočih pešcev, ki se prerivajo med njimi NOVICE Z VALUTNIH TRZISC Zmerna podražitev zlata, angleškega funta in jena Ta teden ni prišlo do večjih premikov na tržiščih, saj nihanje med valutami ni pteseglo enega odstotka, zlato pa je poskočilo za tri odstotke. Dolar je spet nihal, zadnje dni v tednu pa se je okrepil zaradi povišanja obrestne me re za eno točko. Zaustavilo se je ovrednotenje funta, tudi jen se je le malenkostno okrepil. V sredo se je podražilo zlato, ker so se na omeriških borzah razširile govorice, da so Reagana napadle srčne težave. Lira se je ohranila na prejšnji vrednosti. Med valutami EGS je treba zabeležiti padec belgijskega franka. Dolar je nihal ta teden med 1182 in 1196 lirami, torej v mejah dobrega odstotka. V ponedeljek je bil dolar najnižji, ker so istega dne tudi padle obresti v ZDA (na področju evrodolarja celo na 11 odst.). Naslednje dni so začele obresti spet rasti in v četrtek so bile že za 2 odst. višje ter so dosegle v evrodolarjih višino 13 odst. Tako je dolar še isti dan veljal 1196 lir. 2,22 mar ke, 1,9 šv. franka in 216 jenov. Vprjetrio vodi dogajanja okrog dolarja za kulisami Federalna rezerva, ki skuša sedaj navidezno brez posebnih pritiskov ohraniti obresti na inflacijski stopnji, ne da bi dolar padel. Trenutno ji je to tudi uspelo, vprašanje pa je, koliko bo to trajalo. Zaenkrat žanje Reaganova politika določene u-spehe na valutnem področju, vprašane zase pa predstavlja recesija, ki je zajela tudi ZDA. Kanadski dolar je obdržal razmeroma visoko stopnjo v odnosu do ame riškega (0.85 odst. namesto prejšnjih 0,8 odst.). Zlato je nilialo ta teden med 406 in 420 dolarji za unčo. Med operaterji se je v sredo razširila novica, da je predsednik Reagan imel srčni napad in zanimanje za dragocene kovine je že v nekaj urah močno porastlo. Znano je namreč, da je cena zlata začela padati prav po Reaganovi izvolitvi. Bela hiša je sicer zanikala novico o bolezni, vendar ne preveč prepričljivo. Tako se je cena zlata tudi ob koncu tedna ohranila na razmeroma visoki ravni. V Milanu je zlato poskočilo od 15.500 na 16.000 lir. Srebro je stalo proti koncu tedna 8,5 dolarja za unčo ali 335 lir za gram. Platina je padla na 385 dolarjev za unčo, a se je potem podražila na 400 dolarjev ali 15.200 za gram. Britanski funt se je okrepil za en odstotek in sicer zaradi visokih obresti (15 odst.), sedaj pa je o-stal na tej stopnji. Dve postavki sta neugodni za angleški funt: visoka notranja inflacija ter pocenitev petroleja. Velika Britanija razpolaga s precejšnjimi ležišči petroleja v Severnem morju. Belgijski funt je padel za dober odstotek nasproti liri ter je zdaj na dnu lestvice v evropski valutni skupini. Težave z belgijsko valuto niso nič novega, ob zadnjem razvrednotenju lire in francoskega franka pa je belgijski frank ohranil precejšnjo vrednost nasproti dolarju. Mnogi so v tej potezi videli podporo nemške centralne banke razmeroma majhni državi in sicer zaradi političnih razlogov. Razumljivo je bilo, da se belgijska valuta ne bo mogla dolgo obdržati na prejšnji ravni. Lira je ohranila isto srednjo vrednost kot prejšnji teden, čeprav je zgubila v odnosu z jenom in britanskim funtom, po drugi stra- ni pa je pridobila nasproti belgijskemu franku. (srs) NAKUPNA CENA TUJIH VALUT ' Trsi Celovec Ziiricb Beograd 2. 12. 81 2. 12. 81 2. 12. 81 2. 12. 81 Ameriški dolar 1175,- 15,45 1,79 37,91 Kanadski dolar 980,— 12,95 1,51 31,62 Nemška marka 531— 692,50 80,35 1712,81 Holandski florint 482,— 632 - 73,46 1559,92 Belgijski frank 28,— 36.60 31,80 99,30 Danska krona 162,- 213,50 24,89 531,23 Švedska krona 212,- 279,20 32,70 693,52 Norveška krona 200,— 268,- 31,44 661,08 • Francoski frank 210,50 271,90 31,80 676,98 Italijanska lira — 1,28 1,50 3,19 Angieški funt 2325,- 29,26 3,48 73,24 > Irski funt 1800,— 23,96 2,90 . švicarski frank 660,- 866,50 i 2144,14 Avstrijski šiling 76,- — 11,44 244,04 Japonski jen 5,- 7,05 0,84 17,21 Avstralski dolar 1250,— 17,20 2,05 43,05 Španska peseta Portugalski eskudo 11.75 15,40 1,87 39,20 16.50 20,50 2,79 — Jug. dinar: mali 24,50 32,- 4,10 — veliki 25,50 32,- 4,10 — Grška drahma 16,50 22,50 2,90 VZHODNOEVROPSKE VALUTE 2. 12. 1981 Sovjetski rubelj 320,— Poljski zlot 0,90,— Češka krona 41,— Madžarski forint 30,— Romunski lej 26,— Bolgarski lev 400.— Turška Ura 6,20,— DRAGOCENE KOVINE 3. 12. 1981 ZLATO Nakup Prodaja Milan (g) ZLATO 16.000 16.400 London (unča) 418 dol. 418,75 SREBRO Milan (kg) PLATIN \ 335.000 342.000 Milan (g) 15.400 15.800 co ter tuje koristi. Bevk, ki je bil omejen v svojem ustvarjanju zaradi italijanske fašistične cenzure, je s tem orisal trdnost in klenost slovenskih prednikov, ki so trpeli in navzlic tlačenju vztrajali na svoji zemlji. Zanimivo je, kako je kritika ta zgodovinski roman uvrstila med najboljše Bevkove stvaritve, predvsem pa kot mjboljšii njegov zgodovinski roman, pa ga zato založba znova uvršča med najboljša leposlovna dela in znova posredovala slovenskim bralcem. IVO ANDRIC: J9Most na Drini Andričev Most na Drini sodi v trojico, najbolj znunifi AtM>’ccavih tekstov, saj se poleg tega■ teksta uvršča še Travnišna. ter s prosvetnimi delavci iz Zagorja ob Savi bo že 9. srečanje. Slovenski prosvetni de lavci od Domja so se že pred leti začeli tesneje povezovali s prosvetnimi delavci iz matične dežele, začenši s prosvetnimi delavci iz Dvorov miLlr^jIlq,jn iz Šmartno pri Litiji, nato pa _.io se njihovi stiki poglobili s pzp^etnimi delavci iz Lok pri Zagorju. Čeprav prosvetno društvo «Fran Venturi-ni» nima in ni imelo veliko finančnih sredstev, se ■ je potrudilo m vabila pevski zbor «Loški glas» med nas in ne samo k Domju. kajti v svojih dosedanjih obiskih so pevci rudarskega pevskega zbora iz Lok obiskali taborišče v Rižarni, se poklonili spominu padlih borcev pred občinskim spomenikom v Dolini, se spoznali z breškimi vasmi in breškimi ljudmi, skratka njihovi obiski niso bili le obiski društvu «Fran Venturini», pač pa našim krajem in našim ljudem., Z njimi je po navadi prihajal tudi sloviti slovenski operni pevec, basist Ladko Korošec, ki je svojo pevsko kariero začel prav pri *Loškem glasu», česar pa ni pozabil in je svoj matični pevski zbor spremljal tudi v naše kraje in našemu občinstvu pel najbolj uspele operne arije iz svoje velike kariere, kot bo to storil Uidi danes na koncertu v telovadnici o-snovne šole pri Domju. Pa tudi kulturno društvo od Domja je rado obiskovalo rudarski revir Zagorje in vračalo svojim gostom obiske. Stiki so se poglabljali in pred malo manj kot štirimi leti, v začetku marca 1978. sta se društvi pobratili. Tedaj je z društvom «.Fran Venturini» odšla v Zagorje ob Savi tudi skupina dolinskih in tržaških javnih delavcev, med katerimi so bili tudi senatorka Jelka Gerbec, deželni svetovalec KP1 Dušan Lavriha, dolinski župan Edvin Švab in drugi. V Zagorju so drage goste s Tržaškega in posebej dolinske občane sprejeli predstavniki družbenopolitičnih delavcev iz Zagorja ob Savi in 4. marca 1978 je bila v Zagorju skupna seja, na kateri so razpravljali o razmerah v obeh kulturnih društvih, nakar je sledilo podpisovanje listine o pobratenju, v popoldanskih urah pa sta domači pevski zbor, torej moški zbor tLoški glas» in moški pevski zbor KD «Fran V en tur hm imela v stekfeni dvorani tamkajšnjega Delavskega doma družbeno srečanje, na katerem so se sklepala nova poznanstva in trajnejše vezi za stalnejše medsebojne stike in medsebojno pomoč pri bodočem prosvetnem delovanju. Večer se je zaključil s skupnim nastopom obeh zborov. To dolgoletno povezovanje, kot vidimo, je rodilo dobre sadove in eden izmed znakov tega je tudi nocojšnja kulturna prireditev pri Domju. Neokolonializem, o katerem se zadnje čase upravičeno vedno bolj govori, ni le «geslo levice«, kot se je izrazil nekdo iz Bele hiše, pač pa huda, v nekaterih primerih ma Ione že tragična resničnost. To do kazujejo razmere v nekaterih deželah Latinske Amerike, kjer posredno vladajo ZDA. Ekonomska komisija OZN je pred dnevi objavila nekaj podatkov, po katerih 25 dežel Latinske Amerike dolguje «tujini», praktično Združenim državam nič manj kot 300 milijard dolarjev. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 10.00 Jo Gaillard: Strah, 8. epizoda 10.50 Družina Mezil TV film 11.15 Luči za dva odra 12.10 Doctor VVho: Marsove piramide, 1. del 12.30 Check-up, oddaja o zdravstvu 13.25 Vremenska •slika 13.30 DNEVNIK 14.00 La caduta delle aquile 14.25 Športna sobota Nogomet: Italija - Luksemburg Svetovni pokal v smučanju 17.00 Dnevnik 1 - Flash 17.05 VI. mednarodni festival cirkusa 18.10 Izžrebanje loterije 18.15 Nabožna oddaja 18.25 Posebna oddaja iz parlamenta 18.50 Happy circus - TV film 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Fantastico 2 , nagradna odd. 22.00 Tišina! 22.50 Napoved programa za prihodnji teden 23.05 Dnevnik - Vremenska slika 23.30 Medicina 81 Drugi kana: 10.00 Zasledovanje črnega jezdeca 10.55 Smučarske tekme za Svetovni pokal 12.30 Replay - 30 let kronike 13.00 'Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.30 Replay, 2. del 14.00 Odprta šola, tednik o vzgojnih problemih 14.30 Fiesta in kri, film Igrajo Robert Montgomery, Wanda Hendrix 16.15 II barattolo, glasbena odd. 17.45 Dnevnik 2 - Flash 17.50 Napoved programa za naslednji teden 18.05 Dnevnik 2 - Dribbling 18.45 Izžrebanje loterije 18.50 II sistemone, nagradna odd. Vremenske napovedi 19.45 Dnevnik 2 - Poročila 20.40 Zgodba Zahoda, 14. nadalj. «Zgodba Zahoda«, dolga nadaljevanka po delu Davida Dortorta gre proti koncu. Danes je na vrsti že 14. nadaljevanje. Zgodba današnjega nadaljevanja je prav tako pisana in napeta kot vse dosedanje: Črnski suženj Morgan reši Kewedinok življenje in zato dekle, ki se čuti dolžno nasproti črncu, mu pomaga pri begu. Toda Will ne soglaša s tem in noče skriti Morgana, pač pa zahteva, da se črnec vrne tako imenovanemu zakonitemu lastniku, nekemu mistru 0’Herlicku, kajti tako zahteva tedaj še ve-ljavni zakon, ki še priznava suženjstvo,.-... »L. 21.35 n fascimv ditsereto della bor-' 'gliesia, film Smo še vedno pri . ciklusu Bu-. nuelovih filmov. Je to že trideseto filmsko delo. ki ga je režiral sloviti filmski režiser španskega porekla. Film so posneli leta 1972 in z njim je Bunuel postal izredno popularen ne 1° pri strokovnih kritikah in filmskih ljudeh, ki so Bunuelove kvalitete že zdavnaj sDoznali, pač pa tudi ori Širokih plasteh občinstva. Posebno je postal popularen v Ameriki zaradi teca. ker je s tem filmom dobil tudi Oskarja. 23.20 Dnevnik 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 16.15 Bologna, nagrajevanje frizerjev 17.15 Mesto ponoči, film Igrajo: Antonio De Teffe, Pa-trizia Bini, Corrado Pani 18.45 Napoved programa 19.00 DNEVNIK 3 19.35 Programi tretje TV mreže 20.05 Spomini na Benetke Filmski bienale 1981 20.40 Flaianov Rim La Roma di Flaiano ali po naše Flaianov Rim je pravza- TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: Tudi starost je lahko lepa; 8.45 Glasbene skice; 9.30 Jaz ženska, žena. mati, gospodinja; 10.10 Koncert; 11.30 Poldnev-niški razgledi: Izbrani listi; 12.00 «Bom naredu sfzdice, čjer so včas’ b’le» - glasnik Kanalske doline; -Beležka - vmes glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Mladi pisci; 14.30 Poslušali boste; 14.55 Naš jezik; 15.00 Začnimo s črko «A», vodi Peter Cvelbar; 17.10 Med dvema ognjema - kviz oddaja; 18.45 Vera in naš čas. KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.25, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Jutranji koledar; 6.37 Kinospored: 7.15 Najava sporeda: 13.00 Pregled dogodkov; 13.05 Med rojaki v zamejstvu; 13.40 Spored domačih viž in napevov; 14.00 Moja generacija; 14.35 Glasbeni notes; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Sobotni piknik; 16.15 Zanimivosti našega juke-boxa; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Zabavna glasba. KOPER (Italijanski program) 6.30. 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.15 Koledarček; 7.15 Horoskop; 8.32 Count down; ’9.15 Knjiga na radiu; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.45 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih: 11.32 Vedno zeleni; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.33 Srečanje z Eniom Machinom; 15.45 Orkester Borghesi; 16.00 Istrski akvareli; 16.10 Italijanski zbori' 16.32 Glasbeni \veekend; 16.55 Pismo iz .. 18.45 Nasvidenje jutri. prav skupek del. Tu sodeluje Federico Fellini, ki odkriva Flaiana, torej pisca, ki je napisal že toliko scenarijev za Fellinija, da je Fellini prav s tem postal slaven. 21.40 Beseda in slika 22.15 DNEVNIK 3 22.50 Jazz koncert JUGOSLOVANSKA TV Liubljana 9.10 POROČILA 9.15 Glasba za cicibane 9.35 Jelenček, otroška serija 10.05 Pisani svet: Nezaslišani videz stvari 10.25 Jedrska revolucija: Skrivnost atoma 10.55 Smuk za moške 12.30 Sindikat ali stranka, aktualna oddaja V letu dni od uradnega priznanja se je Solidarnost, ki se je na kongresnem lepaku primerjala z enoletnim otrokom negotovih korakov a s šibo v roki, prerodila iz sito protesta v ustvarjalno silo s široko zasnovanim programom in s svojo vizijo Poljske — Tako pravi med drugim časnikar Boris Verbič v svoji oddaji «Sindikat ali stranka«, v oddaji, v kateri predstavlja poljski sindikat Solidarnost, njegove dileme in nasprotja, v zadnjem času pa že tudi precejšnje težave. 13.15 P. Yeldham: Srečno, tujka, nadaljevanka 14.10 in 17.05 POROČILA 17.10 Kdo je videl veter, mladinski film 18.50 Naš kraj 19.05 Zlata ptica: Zakleta kraljična 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 Dnevnik in Vreme 20.00 Roparji vlaka, ameriški film Že sani naslov «Roparji vlaka« ter ob njem ime Johna Wayna govori, da gre za '.vestem film, torej za film Divjega zahoda v klasičnem smislu besede. V ospredju je ženska, vdova po roparju na vlak, ki se zateče k trem re-volverašem. da bi rešili njen problem. Hoče ime svojega moža oprati tako, da spet najde naropano zlato, ki se je bilo medtem izgubilo. Seveda pa se nihče noče zlepa odpovedati svojemu deležu. Ann - Margret skuša svoje čare uveljaviti pri Johnu Waynu, vendar so romantični prizori le ozadje, medtem ko prevladuje akcija. Film je zanimiv, predvsem zaradi nenavadnega razpleta zgodbe. 21.35 Prva sobota 221%) ‘ TV ' kažipot 22.40 POROČILA .i, Koper 15.00 Smučanje: Svetovni pokal 16.30 Hokej na ledu: Jugoslavija -NDR 19.30 Risanke 20.15 Stičišče - Dve minuti 20.30 Cat Ballou, film Igrajo: Jane Fonda, Lee Man in ... 22.05 Dnevnik danes 22.15 Kako pomiriti vampirja, drama Dnevnik danes Zagreb 13.15 Ponovna srečanja, dok. serija 15.30 Civilna zaščita 17.20 TV koledar 17.30 Lutkovni bienale v Bugojnu 18.30 Ti dnevi, ta leta 20.00 Vse življenje je pred teboj, film ŠVICA 16.10 Kratko potovanje v poklicno prihodnost 16.35 Spomin na nekega gosta, TV film 17.25 Musič Mag 18.00 Danes je sobota 20.40 Zadeva Dominici, film z Jeanom Gabinom RADIO 1 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila: 6.03 Almanah; 6.10, 7.40 in 8.45 Glasbena kombinacija; 6.44 Včeraj v parlamentu; 9.02 in 10.03 Weew-end; 10.15 Ribelli, sognatori, uto' pisti; 10.45 Glasbeno srečanje z Or nello Vanom; 11.30 in 12.03 Black out; 12.20 Mestni kino; 13.20 Svet motorjev; 13.30 Rock villagc; 14.03 Srečanje z Dacio Maraini; 15.03 Glasbena oddaja z Milvo in Oreste-jem Lionellom; 16.25 Mi kakor vi; 17.03 Avtoradio; 17.30 Globetrotter; 18.30 Evropski objektiv; 19.30 Jazz koncert: 20.40 V Firencah z Alfredom Bianchijem in Ave Ninchi; 21.03 Medicinske aktualnosti; 21.30 Rock, ročk; 22.00 Odprti oder; 22 28 Ta veliki mali svet; 23.93 Telefonski poziv. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila: 6.10 Prometne informacije; 6.20 Rekreacija: 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Pionirski tednik; 9.02 Z radiom na poti; 10.05 Amaterski zbori pred mikrofonom: 10.30 Panorama lahke glasbe: 1105 Zapojmo pesem: 11.20 Svetovna reportaža; 11.40 Zapojte z nami: 12.10 Godala v ritmu; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Veseli domači napevi: 13.00 Iz naših krajev: 13 30 Priporočamo vam . . .; 14.05 Kulturna panorama; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Zabavna glasba; 15.50 Padio danes, radio jutri!: 16.00 Vrtiljak: 17.05 Spoznajmo svet in domovino: 18.30 Iz dela Glasbene mladine Slovenije: 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Mladi mostovi; 19.55 Domovina je ena: 20.00 Sobotni zabavni večer: 2100 Za prijetno razvedrilo; 21.30 Oddaja za naše izseljence; 23.05 Lirični utrinki: 23.10 Od tod do polnoči; 0.05 Nočni program. SMUČANJE ZA SVETOVNI POKAL V VAL D’ISERU Enako kot lani: Irene Epple prva v otvoritvenem veleslalomu sezone Zelo dobro šesto mesto Italijanke Quario - Med Jugoslovankami najuspešnejša Leskovškova (18.) - Danes moški smuk VAL D’ISERE — Na dokaj poledeneli progi, na kateri pa je bilo od časa tudi nekaj sipkega, ponoči zapadlega snega, je včeraj zmagala v prvem letošnjem veleslalomu za svetovni pokal 24-letna zahodna Nemka Irene Epple in to povsem zasluženo. V obeh vožnjah je bila namreč najboljša. Epplejeva je tako ponovila svoj lanski uspeh, ko je bila tudi prva v valdiserskem Veleslalomu za svetovni pokal. Odlično se je odrezala tudi Švicarka Erika Hess. Ta devetnajstletna specialistka za slalom je bila po prvi vožnji na četrtem mestu, nato pa je dosegla v drugem spustu izvrsten čas, ki ji je prinesel drugo mesto. Hessova je tako že kar v prvem nastopu pokazala, da bo glavni pretendentki za svetovni pokal, Hanni Wenzel, izredno nevarna nasprotnica. Američanka Tamara McKinney, lanska zmagovalka svetovnega pokala za veleslalom, je bila včeraj s tretjim mestom več kot zadovoljna. Zadovoljne pa so bile v bistvu tudi Italijanke. Njihova specialnost je pravzaprav slalom, kljub temu pa so osvojile poleg šestega (Quario) še nekaj drugih dobrih mest, zato so obeti ob začetku sezone dobri. Velike poraženke tega tekmovanja so bile Avstrijke. Skromno 10. mesto Kirchlerjeve je bilo največ, kar so včeraj iztržile in to je bilo zanje bore malo. Nezadovoljna pa je bila tudi ena glavnih favoritinj tega svetovnega pokala, Hanni Wenzel, ki se je morala zadovoljiti z 9. mestom. Ta u-vrstitev pa ji je v zameno omogočila pregled nad seznamom njenih letošnjih najnevarnejših nasprotnic, katerih ne bo malo. Naj še omenimo, da se je njena mlajša sestra Petra, uvrstila na zanjo zelo dobro 19. mesto in torej uspešno pomaga večati stoves te smučarske družine (tudi brat Andreas je eden najboljših smučarjev na svetu). Jugoslovanke so imele le eno zadovoljivo uvrstitev. Leskovškova se je uvrstila v prvo dvajseterico, o-stale njene rojakinje pa so dosegle tokrat skromnejše uvrstitve, vsekakor ne takih, kot jih je od njih pričakovalo vodstvo ekipe po blestečih lanskih uspehih. Lestvica včerajšnjega veleslaloma je bila taka: n . t.n 1. I. Epple (ZRN) 2’30”24 -2'30”91 2’31’29 2’31”56 2'31"72 2'32"39 2'33'TO 2’33’TO 2'33”23 233'’83 2. E. Hess (švi.) 3. T. McKinney (ZDA) 4. P. Pelen (Fr.) 5. M, Epple (ZRN) 6. Rosa Quario (It.) 7. U. Konzett (Lie.) F. Serrat (Fr.) H. Wenzel (Lie.) E. Kirchler (Av.) 9. 10. H. 12. 13. 14. 15. 16. 18. Femandez - Ochoa (Šp.) 2’34”24 C. Cooper (ZDA) 2'34"40 C. Kinshofer (ZRN) 2’35”24 D. Zini (It.) 2’35”33 R. Steiner (Av.) 2’35”48 L. Rocchetti (It.) 2'35”63 Leskovšek (Jug.) 2,36,'20 38. Zavadlav (Jug.) 2'40”47 39. Peharc (Jug.) 2'41"05 58. Dornik (Jug.) 2'45”68 63. Tome (Jug.) 2'46''67 Danes bo na sporedu prvi pokalni start moških. Med seboj se bodo pomerili v smuku, kjer bi se moral biti boj zlasti med Avstrijci in Švicarji, verjetno pa bodo imeli pri vsem tem nekaj besede tudi Kanadčani. Italijanska (2. spored) in ljubljanska televizija bosta prenašali to tekmovanje dopoldne ob 10.55, popoldne ob 15. uri pa TV Koper in 1. spored italijanske TV. ASPEN — Na prvem letošnjem tekmovanju poklicnih smučark v Aspnu je v vzporednem slalomu zmagala Norvežanka Forland, ki je v finalu premagala Američanko Fli-ckenstein. BOKS Frazier razočaral CHICAGO — Sodniki so bili še Preveč fadodami s Frazierom: ta- ko meni marsikdo, ki si je ogledal predsinočnje boksarsko srečanje med bivšim svetovnim prvakom v težki kategoriji Joeom Frazierjem in njegovim rojakom Floydom Cum-mingsom. Dvoboj se je namreč končal brez zmagovalca in poraženca v desetem krogu. Frazier, ki je bil zadnjič na ringu pred petimi leti (januarja jih bo imel kar 38), je bil sicer boljši v prvih krogih, vendar njegovi udarci niso imeli niti nekdanje hitrosti niti moči, tako da ni bil osem let mlajši nasprotnik nikoli v resnejših težavah pozneje, zlasti v osmem krogu, pa je precej obdelal Frazierja, ki pa je srečanje le končal na nogah. Po dvoboju je Frazier precej pre- senetil s trditvijo, da boksa ne bo opustil in da bo že čez nekaj mesecev spet na ringu. M00 zadovoljen s potekom priprav SARAJEVO — Mednarodni olimpijski odbor, ki zaseda v Sarajevu, si je včeraj ogledal športne objekte, na katerih se bodo leta 1984 odvijale zimske olimpijske igre. 0-gleda so se udeležili tudi predstavniki vseh zimskih športnih zvez, ki bodo udeležene, na teh igrah. MOO je izrazil svoje zadovoljstvo nad potekom priprav na to pomembno mednarodno športno prireditev. NOGOMET V KVALIFIKACIJAH ZA SVETOVNO PRVENSTVO «Azzurri» danes pred lahko nalogo Tekma proti Luksemburgu bo predstavljala zanje zgolj formalnost MiiimtiifiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiMiiiitiiiimiiimmiimiMMiiHiimiiMiiitiiiiiltiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiimiiti NA IZREDNEM OBČNEM ZBORU NA OPČINAH Odo Kalan izvoljen za predsednika ZSSDI Združenje bo vodil do izteka sedanje mandatne dobe Združenje slovenskih športnih društev bo do izteka mandatne dobe (junij 1983) vodil Odo Kalan, ki je bil izvoljen za predsednika na sinočnjem izrednem občnem zboru ZSŠDI na Opčinah. Volitve novega predsednika so bile tudi sicer edina točka (poleg spremembe enega člena statuta) sinočnjega izrednega občnega zbora. Kot je v poročilu nadzornega odbora poudaril Egon Kraus, je dosedanji predsednik Boris Simoneta napovedal svoj odstop na seji izvršnega odbora ZSŠDI 7. oktobra letos in to ostavko utemeljil z vrsto razlogov osebnega značaja (v glavnem zaradi šibkega zdravstvenega stanja in družinskih razmer). Izvršni odbor je ostavko sprejel in obvestil nadzorni odbor, ki je v predvidenem roku dveh mesecev sklical izredni občni zbor. V tem času so društva predložila tri kandidature. Oda Kalana. Vojka Kocmana in Egona Krausa, ki pa se je na seji deželnega glavnega odbora kandidaturi odpovedal. Pred sinBčniim' glasovanjem se ie nadzorni odbor še zahvalil dosedanjemu predsedniku Simoneti za njegovo požrtvovalno in odgovorno delo, in izrekel obžalovanje, da ga je moral tako hitro prekiniti, obenem pa .je izrekel tudi prepričanje, da bo novi predsednik sledil vzoru svojega predhodnika. Poročilu nadzornega odbora so sledile volitve novega predsednika: prisotni so bili predstavniki 24 društev (od skupno 31), delegatov pa je bilo 84 (od skupno 113), rezultat volitev pa je bil: Odo Kalan je pre jel 35 glasov, Vojko Kocman 30, be lih pa je bilo 19. Kot smo omenili, so tudi spreme nili 5. odstavek člena 13. statuta («Deželni glavni odbor je veljaven ob prisotnosti večine članov in sklepa z večino glasov prisotnih*), ki se bo odslej glasil: «Deželni glavni odbor je v prvem sklicanju veljaven ob prisotnosti vsaj polovice članov in sklepa z večino glasov, v drugem sklicanju pr sklepa z ve- IIIIIIIIUtllllllllllMIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIII Cavese - Spal 1 Cremonese - Lecce 1 Foggia - Reggiana 1 Lazio - Pescara 1 Palermo - Piša 1 Perugia - Sambenedet. X Pistoiese - Catania 1 Sampdoria - Bari 1 Varese • Brescia X Verona - Rimini 1 Treviso - Monza X Casertana - Paganese X Sangiovannese - Prato X X 2 cino glasov ob vsakem številu članov*. Pred zaključkom sinočnjega izrednega občnega zbora .je novi predsednik ZSŠDI Odo Kalan poudaril, da je kandidaturo sprejel, da bi se nadaljevalo dosedanje delo. Izrazil je željo, da bi se še utrdil ugled ZSŠDI, odnos med ZSŠDI in društvi. saj bo ZSŠDI lahko delalo le v sodelovanju z društvi. To bo naloga, je poudaril Kalan, ki si jo združenje zadaja v duhu kolektivnega vodstva kot doslej, v duhu slovenskega človeka v slovenskem športu. Sedem izključenih BERN — Kar sedem igralcev ne bo moglo zaradi izključitve odigrati povratnih srečanj osmine finala nogometnega pokala UEFA. To so Carrete (Valencia), Gomez «Juani-to» (Real Madrid), Los Santos (Real Madrid), Bumbescu (Dinamo Bukarešta), Hieroftymus (Hamburger), Hartvvig (Hamburger) in Panajo-tovič (Radnički). NEAPELJ - Vse je kazalo, da se bo današnje kvalifikacijsko srečanje za svetovno nogometno prvenstvo med Italijo in Luksemburgom v Neaplju odvijalo v res idealnem ozračju Italija se .je že uvrstila v finalno kolo, njen današnji nasprotnik Se je že vdal v usodo ekipe; ki le zgublja, in končno je tu še občinstvo, ki 'je tradicionalno naklonjeno državni reprezentanci. Skratka, res idila. Toda, ne! Nenadoma .je bilo vsega konec. Bearzot je na «zaseb-ni* večerji s časnikarji dal neprevidno izjavo (katero je sicer kasneje zanikal, vendar ne povsem) POSTAV! EKIP ITALIJA: Zoff, Gentile, Cabri-ni, Oriali, Collovati, Scirea, Marocchino, Tardelli, Pruzzo, Dossena, Graziani. (12. Galli, 13 Marangon, 14 Vierchovvod, 15 Marini, 16 Selvaggi). LUKSEMBURG: Moes, Meu nier, Clements, Bossi, Roh-man, Weis, VVagner, Langers, Bresh, Di Domenico, Reiter. (12 Birenbava, 13 Gires, 14 Schetler, 15 Nurenberg, 16 Schreiner). Sodnik: Veličko Cončev (Bol.) Začetek: 14.30. in tako je počila «bomba». Razplamtele so se polemike, spori, obtožbe, v Neaplju je zavrelo, vmešal se je celo Inter in krona vsega, Bearzot je celo zagrozil s svojim odstopom. Čeprav je današnje srečanje le malo pomembno, pa je nastali položaj kljub temu izredno nevaren. Vzdušje v ekipi se .je namreč pokvarilo prav tedaj, ko bi moralo moštvo v spokojnosti in miru začeti s svojimi zaključnimi pripravami na nastop v Španiji. Skrat- si ogledali športno središče Pa-radiso. Bearzot je tudi povedal, da bo približno teden dni pred žrebanjem skupin finalnega kola odpotoval v Španijo, kjer bo skušal najti primerno namestitev za svoje igralce. Dejal je tudi, da bi bilo za Italijo zelo ugodno, če bi igrala v Vigu (tudi večina ostalih reprezentanc želi igrati prvi del finalnega kola v tem mestu), kar se pa skupin tiče, naj bi bilo važno le to, da se Italija ne uvrsti v isto skupino kot Španija. (To je razumljivo, saj .je proti ekipi, ki igra na svojem domačem igrišču, vedno težko nastopati.) Tekmo bo prenašala tudi italijanska televizija in sicer po prvem sporedu z začetkom ob 14.25. Tudi v preteklem tednu je deželni odbor italijanske nogometne zveze izrekel nekaj kazni tudi našim igralcem in društvom. Tako je bil Igor Tul (Breg) suspendiran za eno kolo, Kras je dobil globo 10.000 lir zaradi zamude (četrtič), Gaji in Krasu pa so brisali pred kratkim dosojeni disciplinski ukrep za njune najmlajše igralce, ker so ugotovili, da so bili ti regularno registrirani, le da društvi nista mogli tega pravočasno dokazati. AVTOMOBILIZEM LE CASTELLET — Avtomobilska hiša Ferrari je podpisala pogodbo s tovarno Goodyear, katere gume bo odslej uporabljala za svoje dirkalnike. Podobno pogodbo so podpisale tudi avtomobilske hiše Brabham, Lotus, Tyrell in Williams. BOKS LAS VEGAS — Noel s Trinidada bo danes v Las Vegasu branil svoj naslov svetovnega boksarskega prvaka lahke teže (WBA) proti Američanu Friasu. ■ Domači šport J VAM PREDSTAVI vse za šport in prosti čas VEČ ŠPORTA -VEČ ZDRAVJA B r i š č k i - Girandole 42/B DANES SOBOTA, 5. decembra 1981 NOGOMET UNDER 20 14.30 v Nabrežini: Aurisina - Breg; 14.30 v Križu: Vesna - Domio; CICIBANI 16.15 v Trstu, Čarbola: Ponziana -Breg MLAJŠI CICIBANI 15.30 v Dolini: Breg - Ponziana KOŠARKA MOŠKA C 1 LIGA 18.00 v Trstu, Športna palača: Jadran - Sarmeola iiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiiifiiiiiiiiiiiniitiiiiiiitiiiiintiitiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiffiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiMiiiiiiiiiiutiiiiiiiiiiiHiiiiiii ODBOJKA V ZENSKI B LIGI Derbi Sokol-Bor Intereuropa osrednji odbojkarski dogodek Obe ekipi startata v tej tekmi s precej izenačenimi možnostmi Ta konec tedna bodo naše še-sterke odigrale enajst prvenstvenih tekem (dve manj kot pred tednom). Prav gotovo pa bo osrednje srečanje v Nabrežini med domačim Sokolom in Borom Intereuropo. V enajstih srečanjih je pričakovati, da bodo naši odbojkarji in odbojkarice pospravili več točk kot prete- ka. če ne bo v kratkem prišlo do pomiritve, bi lahko imelo nastalo j klo soboto, stanje dokaj negativne posledice za j Ženska B liga bližnjo bodočnost italijanske izbra- ! To pot bo najbolj zanimiv prvi ne vrste. Toda preidimo raje k današnji tekmi (o kateri pa je bilo v zadnjih urah precej manj govora, kot o drugih marnjah okrog reprezentance). Bearzot je v zvezi s tekmo dejal: «Imeli bomo nekaj odsotnih reprezentantov. Zato pa bomo imeli priložnost videti igrati tiste reprezentante, ki sicer igrajo bolj malo. Skratka: tekma z Luksemburgom bo že v funkciji priprav na svetovno prvenstvo.* «AzzUrt'?» šb1'včeraj dopolnili svoje priprave. Zjutraj so igralci imeli še'lažji"trčning. popoldne pa so rw r>.v»r\ letošnji drugoligaški prvenstveni derbi med še nepremaganim Sokolom in Borom Intereuropo. V lanskem prvenstvu so Tržačanke zmagale dvakrat (doma s 3:0, v gosteh s 3:2). Na 2. memorialu Nede Mijotove so bile tudi boljše odbojkarice Bora Intereurope. To pomeni, da je tradicija na strani dre-višnjih gostij. Ali bo tako tudi drevi v Nabrežini? Izredno težko je dati pritrdilen odgovor. To še toliko bolj sedaj, ko ima Sokol po dveh odigranih 'tekmah Otočke, bo-rovke pa so praznih rok. Obeta pa se izreden boj od samega začetka. pa do zadnjega sodnikovega žvižga. Tokrat bo ta tekma dvojni derbi, saj obe šesterki trenirata re ška trenerja, ki sta pred tem prvim letošnjih uradnim obračunom povedala naslednje: Anton Jurman (Sokol): cUpam, da bo to lepa tekma. To pa kljub temu, da bo to derbi in bo igra na obeh straneh skrajno zagrizena, za vsako žogo. Sokol je za prvenstvo zelo dobro pripravljen. Normalno je, da pričakujem zmago lastnih varovank.* Zvonko Brožič (Bor Intereuropa): «Ne glede na mesto, ki ga ekipi imata na lestvici, je to derbi in je težko napovedati kakšen bo končni izid. To pa je po mojem mnenju še dodaten mik za same igralke in tudi gledalce. Tako ena, kot druga ekipa živita za ta derbi in vse igralke se bodo izredno borile za osvojitev dragocenega izkupička in s tem tudi prestiža.* Moška C-1 liga . Odbojkarji Bora J1K Banke bodo drevi z domačo tekmo s Scatolifi- NOGOMET V DVANAJSTEM KOLU 1. AMATERSKE LIGE MORDA ODLOČILNO SREČANJE ZA KRIŠKO VESNO Proti zadnjeuvrščeni ekipi iz Ronk si res ne more dovoliti spodrsljaja - V 2. AL čaka najtežja naloga Brežane - V 3. AL na Goriškem Sovodnje pred napornim gostovanjem 1. AMATERSKA LIGA Osrednja tekma 12. kola bo v Turjaku med domačim Isonzom in Palmanovo, ki sta trenutno na prvem oziroma drugem mestu lestvice. Vesna — Ronchi Križani sprejmejo v goste ekipo, ki je na zadnjem mestu lestvice: Ronchi so edini, ki doslej niso še zmagali. Njihov največji uspeh so namreč štirje remiji. Zaradi tega slabega začetka je vodstvo pred dvema tednoma odstavilo trenerja, vendar tudi novi trener Brumat ni imel posebno srečno roko. V prvem nastopu proti Torviscosi je dosegel točko, v nedeljo pa je njegova ekipa doma zgubila proti Lucinicu. Tak je torej jutrišnji nasprotnik Vesne: če proti njemu Križani ne bodo zmagali, bo njihov položaj postal res kritičen. 2. AMATERSKA LIGA Zarja — Campanelle Po nedeljskem porazu proti CGS, ki je prišel po seriji 9 pozitivnih nastopov, se bo Zarja doma pomerila s Campanellami, ki so tako kot Bazovci doslej dvakrat položili orožje. Zato menimo, da bo dvoboj pre- košarka V PRVENSTVU MOŠKE C-1 LIGE Danes Jadran proti Intersparu Tekma se bo (v tržaški Športni palači) začela ob 18. uri Po dveh zaporednih gostovanjih bodo drevi jadranovci ponovno i-Krali na domačem igrišču. Tokrat bod° v. Trst prispeli košarkarji moštva Interspar iz Sarmeole, ki so v Preteklem kolu premagali ekipo II Mobile. Pobija Klobasa smo vprašali za •Phenje o današnji tekmi. «Moštvo Interspar je za nas po Polnotna nepopisan list, saj nismo oobili nobene informacije o tej eki-Pi. tako da sploh ne bi vedel povedati kako bomo danes igrali. Očitno Se igralci iz Sarmeole doslej niso najbolje izkazali, vsekakor pa so ravno v prejšnjem kolu slavili zma-8°. zato bomo morali tudi tokrat zaigrati s polno paro.* Interspar je torej neznanka, vendar pa smo prepričani, da bodo ♦Plavi* tudi tokrat napravili vse, da ponovno navdušijo in razveseli- jo domače občinstvo, ki se bo prav gotovo tudi danes odzvalo v velikem številu. PROMOCIJSKO PRVENSTVO V promocijskem prvenstvu je stanje po treh odigranih kolih še nejasno. Očitno ni letos takega moštva (kbt je bil lani Ferroviario), ki bi bilo za razred boljše od osta lih, opažamo pa, da je letos več e-nakovrednih ekip. Doslej se slovenska moštva, ki nastopajo v tem prvenstvu. niso najbolje izkazala, če izvzamemo Kontovelcp, Don Bosco — Bor Po taki zmagi proti skromnemu CUS, se bodo morali borovci mnogo bolj potruditi, da stre jo odpor košarkarjev Don Bosca. Na dlani je, da je tržaško moštvo lani razpolagalo z boljšimi igralci, vsekakor pa upravičeno mislimo, da bi najmanjše podcenjevanje nasprotnika drago stalo naše košarkarje, ki doslej niso igrali ravno briljantno. Edera Časa del Frigo Milje — Polet Poletovci bodo tokrat gostovali v Miljah. Domače moštvo Časa del Frigo se je letos znatno ojačilo in že v prvem kolu presenetljivo premagalo Ferroviario. Za Opence bo gostovanje v Miljah nedvomno težko, vsekakor pa menimo, da so Tavčarjevi varovanci najbolj borbeno slovensko moštvo in bi lahko z agresivno igro presenetilo nasprotnike. CUS — Kontovel Srečanje s CUS bo za Kontovelove košarkarje gola formalnost, če bodo igrali tako kot so doslej. Tržačani so že v uvodnih srečanjih dokazali, da so najslabša ekipa v tem prvenstvu in glavni kandidat za izpad iz lige. Cancia cej zanimiv in predvsem naporen za obe enajsterici, ki imata tudi enako število točk na lestvici. Zarjani so seveda še kar optimisti. Trener Križmančič bo lahko spet računal na E. Fondo in na F. Raima, še vedno pa bo manjkal izključeni Macor. Čampi Elisi — Kras Krašovce čaka zelo naporno gostovanje, saj so Čampi Elisi pravo presenečenje tega prvenstva. Tržačani, ki so s 16 točkami na drugem mestu lestvice, so namreč doslej podlegli le prvouvrščenemu Stocku. Nasprotnik je torej solidna enajsterica, ki ne popušča. Tega se zavedajo tudi krasovci, ki pa so obenem prepričani v lastne moči. Gotovo pa bi bila točka dobrodošla upoštevajoč tudi, da bodo rdeče-beli brez izključenih Štoke in Villalte. Breg — Stock Derbi s Krasom je drago stal Brežane. Visokemu porazu so sledili še disciplinski ukrepi: Pregare in Cigui sta bila izključena za eno kolo, trener Cociani pa ne bo smel na igrišče do 10. decembra. Kot da vse to ne bi bilo dovolj, bo jutri v Dolini gostoval Stock, ki je v tem delu prvenstva jasno pokazal svojo premoč: od samega začetka je namreč vseskozi na vrhu lestvice. Remi bi zato za Breg pomenil že lep uspeh. Roianese — Primorje Nasprotnik Primorja je ta teden doživel res hladno prho. Zaradi izgredov, do katerih je prišlo na openskem pravokotniku (22.11.) po tekmi Op. Supercaffč - Roianese, ne bo smel Roianese ene tekme igrati na domačem igrišču. Tega računa z nogometno pravico pa ne bo poravnal, kar je res čudno, že ta teden, ampak šele prihodnji, tako da bo Roianese proti Primorju igral kot običajno v Nabrežini. Glede na to pa, da bodo Rojančani tokrat v okrnjeni postavi (Coccoluto in Alfie-ri sta namreč izključena), ima Primorje možnost, da nadaljuje s serijo pozitivnih nastopov, ki traja že sedem nedelj. 3. AMATERSKA LIGA (Na Tržaškem) Sant'Andrea — Primorec Zgleda, da je zamenjava trenerja prinesla srečo Primorcu. Pod vodstvom Verginelle so Trebenci prejšnjo nedeljo prišli do druge prvenstvene zmage. To je seveda opogu milo ekipo in ji vlilo optimizem pred jutrišnjim gostovanjem. Union — Gaja Gajevci ne bi smeli imeti velikih težav proti Unionu, čeprav je podlo-njerska enajsterica v zadnjih dveh nastopih povzročila precej preglavic Aurisini in SanCAnni: zadostuje namreč, da pogledamo na lestvico, kjer ima Union eno samo točko, poleg. tega pa bo brez trenerja Turci-na, ki je bil izključen. B R. 3. AMATERSKA LIGA (Na Goriškem) Juventina — Azzurra Štandrežci imajo stvarno možnost, da se s sredine lestvice pomaknejo proti vodečim enajstericam, še prej pa morajo na domačih tleh premagati goriško Azzurro, ki ima točko manj od Juventine, ki bo morala dati vse od sebe, da obdrži obe točki in se zanašati predvsem na Klanjščka, svojega najboljšega strelca. Vermegliano — Sovodnje Vodeče Sovodnje čaka težko gostovanje v Romjanu, kjer bo domača ekipa dala vse od sebe, da premaga prvo na lestvici. Vermegliano je namreč ena tistih ekip, ki so dokaj slabe na tujem, doma pa so trd oreh za vsakogar. Zato bodo morali Marsonovi varovanci zelo paziti, da ne bo prišlo do spodrsljaja, ki bi jim lahko pokvaril položaj na lestvici. Mladost — Begliano Kraševci doživljajo dokajšnjo krizo in tudi sreča jim ni najbolj naklonjena. Zato bodo jutri morali napeti vse sile, če bodo hoteli po dolgem času ponovno priti do zmage. Begliano je sicer poprečna ekipa, ki pa razpolaga z zelo solidno o-brambo. Majhno doberdobsko igrišče pa bo gostom lahko usodno. pr ciam 4 S iz ' 'dma sklenili prvi del letošnjega spremenjenega prvenstva. Borovci so dvakrat zmagali in dve tekmi tudi izgubili. Tokrat se jim ponuja enkratna priložnost, da izkupiček povečajo še za dve točki, ki bi bili izredno dragoceni. Ženska C-2 liga Od naših treh šesterk igra drevi doma samo Sloga, ki bo gostila slabi AGI iz Gorice. Omeniti velja, da bodo slovenske odbojkarice odigrale tudi krstno tekmo v Repnu. katere res ne smejo izgubiti. Kontovelke odhajajo v Pasian di Prato, kjer jih čaka nevarni Colloredo, ki ie nepričakovano premagal v soboto Breg. Slednjega na čaka v Fontanafreddi domača istoimenska šesterka, ki je bila v prvem kolu uspešna celo v gosteh. Moška D liga V prvem kolu sta bila naša go-riška zastopnika uspešna. Po našem mnenju imata Juventina Belca ni 01ympia tudi v drugem nastopu lepe možnosti za uspeh. Štandrežci bodo igrali doma z Italcan-, tieri.jem iz Tržiča, ki je v soboto premagal Libertas iz Krmina, ta bo drevi gostil 01ymp:o. Za Goričane letos nastopa spet Mirko špa capan, kar je velika pridobitev. Ženska D liga Sloga in Bor. ki sta uspešno nre magala prvo oviro, bosta gostova la, Breg. ki je prvo tekmo izgubil, bo igral v domači športni a-reni. Slogašice odhajajo v Tržič, kjer bodo imele na drugi strani mreže Italcantieri, ki po vsej verjetnosti še ni prebolel poraza z Borom ipo koncu srečanja .ie najavil priziv zaradi majhne telovadnice). Gostje niso brez možnosti za uspeh, kot tudi Bor jutri dopoldan na tekmi s Sangiorgino. Pred najtežjo nalogo pa ie tokrat Breg ki se bo srečal z Libertasom iz Mar-tignacca. Mladinke Bor bo odigral predzadnjo tekmo v tem prvenstvu z najmlajšimi močmi. To pomeni, da bodo tokrat ver.jetno zmagale zastopnice Tor-riane. PROMOCIJSKA LIGA 20.30 v Miljah: Edera - Polet: 20.30 v Trstu, «1. maj*: Bor - Don Bosco; 18.00 v Pierisu: Pol. Isonti-na - Dom KADETI 15.00 v Nabrežini: Sokol - Bor NARAŠČAJNIKI 19.30 v Trstu. Vrdelska cesta: Libertas A - Jadran; 16.30 v Gorici: UGG - Dom ODBOJKA ŽENSKA B LIGA 19.00 v Nabrežini: Sokol - Bor Intereuropa MOŠKA C-1 LIGA 18.00 v Trstu, stadion «1. maj*: Bor JIK Banka - Scatolificio 4 S Videm ŽENSKA C-2 LIGA 20.30 v Repnu: Sloga - AGI Gorica; 18.00 v Paianu di Prato: Colloredo - Kontovel; 20.30 v Fanlana-freddi: Fontanafredda - Breg ŽENSKA D LIGA 17.30 v Dolini: Breg - Libertas Martignacco; 20.30 v Tržiču: Italcantieri Tržič - Sloga MOŠKA D LIGA 18.30 v Krminu: Libertas Krmin -01ympia Gorica; 20.30 v Štandrežu: Juventina Belca - Italcantieri MLADINKE 16.15 v Trstu, stadion «1. maj*: Bor - Torriana NAMIZNI TENIS PROMOCIJSKA LIGA 18.00 v Trstu; Don Bosco - Mladina B; JUTRI NEDELJA, 6. decembra 1981 NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA 14.30 v Križu: Vesna - Ronchi 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Bazovici: Zarja - Campanelle; 14.30 pri Dom ju CEP -Kras; 14.30 v Dolini: Breg - Stock; 14.30 v Nabrežini: Roianese - Primorje; 3. AMATERSKA LIGA 10.30 na Opčinah: SanCAndrea -Primorec; 12.30 v Trstu, «1. maj*: Union - Gaja; 14.30 v Štandrežu: Juventina - Azzurra; 14.30 v Romjanu: Vermegliano Sovodnje; 14.30 v Doberdobu: Mladost - Begliano NARAŠČAJNIKI 9.30 v štandrežu: Juventina - Sa-grado; 10.30 v Repnu: Kras - Olim-pia; 9.45 na Opčinah: Roianese r Gaja ZAČETNIKI 9.30 v Dolini: Breg - Soncini B; 9.30 v Repnu: Kras - Chiarbola B; 10.30 v Trebčah: Primorec - Opicina Supercaffe KOŠARKA PROMOCIJSKA LIGA 11.00 v Trstu, Monte Cengio: CUS -Kontovel NARAŠČAJNIKI 9.30 na Kontovelu: Kontovel * Ricreatori ODBOJKA ŽENSKA D LIGA 11.30 v,- S. Giorgiu di Nogaro: Sangiorgina - Bor NAMIZNI TENIS MOŠKA C LIGA 10.00 v Križu: Mladina - TTS Pio X.; BOKS Miting v Lignanu LIGNANO — Drevi bo v Lignanu mednarodni boksarski miting, na katerem bo osem dvobojev, od teh šest amaterskih in dva za profesionalce. NAMIZNI TENIS V MOŠKI C LIGI Mladina v boju za prvo točko Po dvotedenskem premoru bo kriška Mladina igrala tokrat v domačem rekreatoriju proti ekipi TTS Pio X. iz Mirana. S tem dvobojem se bo končal prvi del prvenstva C lige in Mladina ima za seboj le vrsto porazov in je brez točke. V nedeljo bodo mladi igralci ponovno skušali doseči tako zaželeno točko in končati prvi del tekem vsaj i eno zmago. Stanje na lestvici pa bo ravno tako ostalo kritično, saj j« izpad iz G lige skoraj neizbežen. PROMOCIJSKO PRVENSTVO Mladina B igra v soboto, zadnjo tekmo začetnega dela prvenstva. Predvidevanja glede izida niso prav nič rožnata, saj je do sedaj ekipa Križanov poražena končala vse dosedanje dvoboje. A. S. Nogometa« enajsteric« ŠD Primor)« 1. — prvi drugi 2. •— prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi 1 2 2 X 1 1 1 1 2 1 1 1 gsg&ggp >' ' v« ' a- OBVESTILA 4 'j SPDT obvešča udeležence smučarskih tečajev, da so snežne razmere zaenkrat neprimerne. Tečaji se bodo torej pričeli kasneje, in sicer v nedeljo, 20. t.m. Napovedana smučarska izleta 6. in 8. t.m. odpadeta. • • * SK Devin obvešča smučarje, da zaradi pomanjkanje snega odpade tečaj smučanja, ki bi moral biti v torek, 8. decembra, v Trbižu. Vsi smučarji bodo pravočasno obveščeni o dnevu in uri odhoda, ko bodo snežne razmere ugodne. Uredništvo, uprava oglasni oddelek, TRST. Ul Montecchl 6, PP 55» Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnica Gorica, Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) $33 82 - 8 57 23 Naročnino Mesečno 7.000 lir — celoletno 84.000 V SFRJ številko 5,50 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 80,00, letno 800.00 din, za organizacij in pod|et|a messcno 100,00, letno 1000,00. PRIMORSKI DNEVNIK Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Tret 11-5374 Stran 6 5. decembra 1981 Za SFRJ žiro račun 50101-603-45361 cADITr DZS 61000 Ljutljono Gradišče 10/11. nad., telelon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul 'Sir. 1 st., viž. 43 mmj 27.000 lir. Finančni 900, legalni 800, osmrtnice 300. soialia 400 Hr za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 200 lir beseaa. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlonlje-Juliiske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. izd.ul J zn *!?.". Odgovorni urednik Gorazd Vesel in i«i “ ”irjt zveze časopisnih založnikov Fi£G ŠE VEDNO ODPRTO VPRAŠANJE NASLEDSTVA AVSTRIJSKEGA DIPLOMATA V STEKLENI PALAČI PO UMIKU KURTA WALDHEIMA ŠE VEČJA NEGOTOVOST V 01N «Peterica velikih* v varnostnem svetu se ne more zedinili o skupni kandidaturi - Čakanje na umik Salima? (Dopisnik Dela za Primorski dnevnik) NEW YORK — Odločitev Kurta 'Valdheinia. ki je predsinočnjim sporočil, da umika svojo kandida turo za nadaljnji mandat generalnega tajnika OZN. je dejansko še povečala negotovost o tem, kdo bo Strahovita nesreča v indijskem stolpu NEW DELHI - Najmanj 45 ljudi, od teh 21 otrok, je umrlo v gneči, ki je nastala v stolpu Quitab Minar v neposredni o količi indijske prestolnice. Tiskovna agencija PTI poroča, da je do nesreče prišlo za radi prerivanja med skupino o-trok. Kaže. da je eden izmed dečkov nenadoma izgubil ravnotežje na ozkih in temnih stopnicah osemdeset metrov visokega stolpa, kar je povzročilo neverjetni verižni padec vseh obiskovalcev spomenika. Kanje nih je bilo najmanj sto drugih oseb Kraj nesreče je obi skala tudi ministrska predsednica Indira Ghandi. Doslej je preiskava ugotovila, da je v stolpu prišlo do nenadne prekinitve električnega toka. Povod za tragedijo je bila panika, ki se je razlegla v temi. Kaže pa. da je bilo v zgodovinskem objektu več obiskovalcev, kot jih sicer stolp premore. nasledil avstrijskemu diplomatu. U-mik je sicer izveden tako, da seda-riiemu generalnemu tajniku omogoča, da se premisli. V pisma, Jti ga je naslovil predsedujočemu varnost nega sveta namreč Kurt Waldheim naproša, naj se 'o njem ne glasuje več. Nekateri, sodelavci generalnega tajnika tolmačijo ta korak z ugoto vitvijo. da Waldheim nima nič proti, če tudi v tretjem mandatu ostane pa tem mestu, če pač do konca' leta ne najdejo druge če iitve. Varnostni svet je zasedal v četrtek ves popoldan in v poznih nočnih u-rah . niso diplomati, v nasprotju z navadami, dali nobene izjave. Ocit no se varnostni; svet ni približal rešitvi. •, ,, Dejansko se je VValdlieim s svojim umikom odzval vabilu, ki ga ,)e v sredo naslovil obema kandidata ma ugandski veleposlanik Olara Otunno. ki v decembru predseduje varnostnemu svetu. Slednji je to zahteval tudi od tanzanijskega zunanjega ministra Salima A. Salima, ki je sedaj edini drugi kandidat za to mesto. Vsekakor pa Tanzanijec še ni sledil zgledu Kurta VVald heima. Medtem pa se čedal.je bolj bliža dan, ko bi svetovna organiza c i ja s tem, da ostane brez generalnega sekretarja doživela prva vlad no krizo v svoji domovini. Vse lo še povečuje nezadovoljstvo v Ste kleni palači. Jugoslovanski diplo- mat. ki predseduje delom prvega političnega komiteja generalne skup ščine OZN Ignac Golob je na pri mer mnenja, da bo zaradi tega pre tiranega odlašanja prišlo do resne ga zastavljanja vprašanja, če je res'potrebno, da ima pri takih vpila sanjih vsaka od petih stalnih članic varnostnega sveta pravico do veta. Malokdo, meni jugoslovanski dipjo-mat, oporeka veliki, vlogi, ki jo imajo velike sile v mednarodnem življenju in v svetovni organizaciji, vendar, ali je nujno, da se ta vloga odlaga tudi na vprašanju, kdo bo generalni sekretar? In že napovedujejo. da bi lahko imel potek lega glasovanja za posledico okrepitev zahtev za demokratizacijo pri odločanju v Stekleni palači. Že od 27. oktobra, ko je varnostni svet prvič glasoval o kandidatih, igrajo v tem vprašanju velesile neko skupno igro. pri kateri izgublja na ugledu ta visoka funkcija, a tudi vloga bodočega generalnega tajnika, ne glede na lo koga bodo izvolili. Navzven bi izgledalo, da gre samo za spor med ZDA in Kitajsko. Ameriški glas zaustavlja kandidaturo Salima. kitajski pa kandidaturo \Valdheima. Ostalim velesilam je bilo doslej prav zaradi tega omogočeno, da se obnašajo, kot da se jih zadeva ne tiče. Dve članici. Sovjetska zveza in Velika Britanija, se stalno vzdržujeta. Vse pa kaže. da je Moskva odločno proti kandidatu, ki ga podpira Peking, a se. po zaslugi \Vashingtona, še ni izjasnila. Sicer pa v palači kroži že seznam petih ali šestih imen kan didatov tretjega sveta, čeprav se uradno ni pojavil še nihče in se tudi ne bo, dokler se tanzanijski kandidat ne umakne. To je tudi ra 'umljivo, saj bi morebitna dinga kandidatura izgledaia kot izpodrivanje Salima, ki ga podpirajo vse afriške države in gibanje neuvrščenih. Med novimi imeni velja vsekakor omeniti princa Sadrudina Agct Kana. bivšega visokega komisarja svetovne organizacije za begunce mehiškega zunanjega ministra Ca-stanelo, argentinskega-' ambasador1 ja Rojasa, perujskega diplomata Pereza de Cuelavija. Nič ni seveda uradnega, vendar vlada v Stekleni palači prepričanje, da so verjetno vsi ti kandidati za Moskvo nesprejemljivi. V tej zmešnjavi je seveda kakršnokoli napovedovanje nemogoče, oziroma najverjetnejša ostaja slej ko prej ponovna izvolitev Kurta \Valdheima. Vsi so prepričam, da se bo, če ne najdejo druge rešitve, Waldheim vendarle premislil, to seveda, če ga ne prebiti kak »■črni konj* kakor tu imenujejo tekmeca, na katerega sedaj nihče ne računa, ki pa bi okoli svojega imena združil kako pisano druščino. kakršna je «peterica velikih* v varnostnem svetu. DRAGIŠA BOŠKOVIČ Neutrudljivi kolesar TOKIO — Euclide Presenzini, 68 let. je včeraj s kolesom prispel v Tokio. Letalo uporabljam le. ko moram prekoračiti ocean, je izjavil prizadevni Presenzini. ki je iz rodnega Arezza odpotoval 18. julija na krožno potovanje okoli sveta. Njegov cilj je prevoziti štirideset tisoč kilometrov, kolikor meri krožnica okoli ekvatorja. Doslej je Presenzini obiskal že polovico Evrope, ZDA, Mehiko, Honolulu in sedaj Ja ponsjio. Dnevno prevozim okoli 150 kilometrov, je ponosno izjavil kolesar. ki je bil svojčas aktiven športnik, saj je tekmoval tudi z Bartali-jem in Coppijem. «Waldheim odhaja* bi lahko bil naslov tega posnetka. Sicer pa vse kaže. da je poteza generalnega tajnika OZN le taktična (Telefoto AP) OBČINA Devin - Nabrežina išče za takojšnji sprejem v službo osebje s kvalifikacijo splošne/ga bolničarke/ja, ki ga bo dodelila Domu za ostarele «Bratov Stuparich* v Se-stjanu. Začetna neto plača 620.000 lir mesečno. Zahteve: starost najmanj 18 in največ 35 let — razen izjem, ki jih predvideva zakon; italijansko državljanstvo; spričevalo splošne/ga bolničarke/ja. Interesenti morajo Županstvu (soba št. 20) predložiti prošnjo na prostem papirju in v njej navesti o-sebne podatke in posest rekvizitov. ki so potrebni za sprejem v službo. DIPLOMIRANA pedikerka nudi uslu ge. Telefonirati ob urah kosila na št. 040/213059. PRODAM fiat 127 letnik 1973 v dobrem stanju. Telefonirati v večernih urah na št. 040/225320. TRGOVINA Laura ponovno posluje v prenovljenih prostorih v Nabrežini. Na zalogi ima otroška oblačila, moško in žensko perilo, copate, predvsem pa volno. Razprodaja i-grač po ugodni ceni. JAKOB RENKO inštruira humanistične predmete za višje šole. Telefon 040/811645. ^DARWIL 'et kupuje ttudi rabljeno zlato in plačo do 14.000 Hr za gram Karati - največfa resnost -odkup polic TRST Trg Sv. Antona 4 (2. nadstropje) Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 BOR (A. Doljak). Prodajna galerija kraškega pohištva. Nabrežina-po staja 69, sporoča, da je v mesecu decembru odprta tudi ob nedeljah od 10. do 12.30 ter od 15. do 19. are. PRODAM skoraj nov dvodelni štedilnik znamke lagagnese — delno na phil, drva ali premog — prirejen tudi za ogrevanje prostorov. Telefonirati ob delavnikih ob večernih urah na št. 040/226510. PRODAM fiat 128. Telefonirati v po poldanskih urah na št. 040/208257. PRODAM hrastova drva. Telefonirati na štev. 290-848. PRODAM autobianchi A 112 ele-gant. . Telefon 040/229239. ZARADI zgrešene mere prodam levi in desni kilni pas po polovični ceni. Telefon (040) 571A68. PRODAM hišo v Kaninu in 1000 kv. 'metrov za morebitno zidavo še štirih stanovanj. Informacije na upravi Primorskega dnevnika v Gorici, tel. 83 1382. PRODAM enkrat rabljene smučarske čevlje tecniča štev. 5,5 (36 -37) po polovični ceni (32.000 lir). Telefon (040) 413026. PRODAM fiat 124 coupe letnik 1973 po ugodni ceni. Telefon (040) 212859 ■lllllllllltlllllltlllllHIlUlIltllllHIilltlllllllillimillliMi INI! IIIMIIIIIIIIIUIII, IIIII Ulili II, lllllllllll llllltll lllllllllllllllll lliniiaUllllllllllIllllllllllllllllflllMIIIIIIIIItlllltltllllll IIIIIUIIII IlllllllimilllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIII PRIMORSKE VESTI - PRIMORSKE VESTI - PRIMORSKE VESTI - PRIMORSKE VESTI Štirikraten umor na Grintovcu Predsinočnjim je 34-letni Ivo Morgan s sekiro ubil mater in tričlansko sosednjo družino, očeta pa je težko ranil - Vzroki za zločinsko dejanje še niso pojasnjeni KOPER — Koper pa tudi širše I milice v Koper in prijavila, da se obalno območje je bilo včeraj pod j je moralo pri Morganovih doma zgo-vtisem grozovite tragedije, ki se je j eliti nekaj hudega. Miličniki so prišli zgodila sinoči med 20 uro 30 minut v Grintovec okoli 22. ure. Pred nji- in 21. uro v vasi Grintovec nad Koprom. Tu je 34-letni Silvo Morgan do smrti pobil svojo 59-letno mater Amalijo Morgan, očeta 69-letnega Jožeta Morgana pa tako hudo rami, da se v izolski bolnišnici borijo za njegovo življenje. Iz domače hiše se je Silvo Morgan podal k sosedom na Grintovec številka 5 in pobil BO letnega Ivana Stančiča, njegovo ženo* '59-letno Emilio in njunega sina. 35-letnega Mirka, stanujočega v Ankaranu. Predsinočnjim sta nekaj po 20. uri Edi Koren in Silvano Debernardi odpeljala Silvana Morgana z avtom iz šmarske gostilne Pri treh lovcih domov v. Grintovec. Kmalu zatem, ko je Silvo stopil v domačo hišo, sta Edi in Silvano zaslišala presunljive krike in tope udarce. Stopila sta iz vozila in se napotila proti hišnim vratom. Tedaj je prišel iz hiše Silvo in ju napadel s sekiro. Vsa prestrašena sta se napadalcu umaknPa v avto in odpeljala nazaj v gostilno. Ker tu nista mogla telefonirati. sta se odpeljala na postajo mi se je prikazal grozovit prizor, štiri trupla z razbitimi lobanjami in vsega s krvjo oblitega očeta domnevnega morilca. Ta je še kazal znake življenja. Hitro so ga prepeljali v izolsko bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima prebito lobanjo in se borijo za njegovo življenje. Amalija Morgan, mati domnevnega morilca je ležala v preddverju hiše. V sosediiji Mil šb nššli vse v krvi na bedniku umorjeno 59-letno Emilijo Stančič, njen mož 60- letni Ivan Stančič je ležal v mlaki krvi v kuhinji 35-letnj sin Mirko pa je bil pobit na cesti pred hišo. Vse žrtve razen Ivana Stančiča so ležale na trebuhu, imele pa so razbit hrbtni del lobanje. tako da preiskovalci upravičeno sumijo, da je morilec pokončal svoje žrtve zahrbtno. Kmalu po prihodu miličnikov, je prišel na prizorišče tragičnega dogodka. v spremstvu svaka, tudi Silvo Morgan. Miličniki so ga takoj prijeli in odpeljali v preiskovalni pripor. Silvo Hrvatin, svak osumljenega nam je povedal: «Okrog 22. ure Protestna manifestacija železničarjev RIM • — «Smo resni ljudje in bomo onemogočili cinične grožnje avtonomnih sindikatov, da bodo povzročili kaos ob božiču. Toda vlada ne sme računati vedno zgolj na naš čut odgovornosti*, je poudaril generalni ta inik strokovne zveze delavcev pri prevozih CGIL De Car-lini na včerajšnji protestni manifestaciji železničarjev, ki jo ie včeraj priredila v Rimu enotna sindikalna zveza. V njenem imenu .ie tajnik UIL Benvenuiu . kot glavni govornik deial.> da železničarji ne zahtevajo za letošnje leto nič več od drugih kategorij in da so pripravljeni omejiti za leto 1982 poviške pod dogovorjeno raven inflacije, toda ni mogoče sprejeti dogovora z vlado o protiinflacijskih u krepih, če ne bo pre j rešila vprašanja obnovitve delovne pogodbe in reforme železnic. Toda vlada žal še ni za sedaj* odredil poviške, ki bodo v proprečju znašali od S do 10 odstotkov. bolj ljubite svoj dom, Vam potrebni ZAVESE PREPROGE PRESITE ODEJE PREGRINJALA MOOUETTES HABITAT opremi Vaš dom V.le Verdi 40/42 (vogal Ul. Roma) - TR2IČ - Tel. 40148 Trgovina se udeleži BOŽIČA V TRŽIČU 1981 Min. dov. 4/225334 - 13/10/81 CuccMo Trg S.Giaeomo 3 jcielbi cldcCtl ^šepolnoc|r(7g.^ artikli PLAČILO NA OBROKE DO 24 MESECEV BREZ AKONTACIJE IN BREZ MENIC VATOVeC UL. MACHIAVELLI 28 TRST-TEL. 69076 MEDENINA IN KERAMIKA PRI: INTERFORM INTERFORM S.r.l. t r s t - Ul. Rossettl 22/23 Ul. Stuparlch 18 - Tel. 755-130 GRADEŽ - Ul. Orsera 1 - Tel. (0431) 82-709