Poštnina olačana v gotovim leto LVII. V Uublteni. v nedePo. dne 29 seotembra 1929 Št. 222
St.
O!,
Naročnina
Dnevna izdaja
za državo SHS
mesečno U Din polletno 190 Din celoletno 300 Oln
za inozemstvo
metecno 40 Din
ceiole>no v Jugo-»lo viti |ZO Din, za Inozemstvo 140 D
SLOVENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov 1 ftlotp. pellt-vrsta moli oglasi po 1'30 ln Z l).veC|l oglasi nad 45 mm višine po Din 2-30, veliki po 3 In 4 Din, v kirednlShem tlelu vršilca po 10 Din □ Pr veciem □ naročim popus: Izide ob 4 zjutraj rožen pondeljhe ln dnev« do prazniku
tireantšiuo /e t. Kopliarievi uJlcl Al. 6'IJJ Rokopisi se ne vrata/o, nelranklrana pismo jenespre/emajo ^ Uredništva telefon M. 2050. unravnIAtvo M. 2328
Važne smernice
krščanskega življenja
Ker smo zadnji čas posvetili posebno pažnjo vprašanju družine, da se narodu in državi kot najvažnejša celica družabnega življenja ohrani, se nam zdi potrebno naše misli dopolnili. Znano je, da so katoliški kulturni delavci Nemčije to vprašanje v vsem svojem obsegu v manjših delovnih krogih predebatirali na shodu v Freiburgu, kjer so se iz izmenjave misli izkonkretizirale gotove smernice. Naj jih tu v bistvenih točkah podamo:
Treba je oživiti v zavesti katoliškega ljudstva pravo pojmovanje zakonske zveze in ljubezni: da imajo zakonci svojo naravno medsebojno ljubezen nadnaravno usovršiti, zakonsko nerazdružljivost in medsebojno zvestobo čuvati in poglobiti ter se zavedati moralnih dolžnosti, ki izvirajo iz take bitne skupnosti. To so predvsem dolžnosti do otrok in njihove religiozne in nravstvene vzgoje. V času pretirane telesne in športne kulture je treba poudarjati, da se ima duši otroka posvečati vsaj enaka, če ne večja skrb, da se otroku privzgoji trdni značaj, ki mu je potreben v življenjski borbi pa da telo ostane pod oblastjo duha.
Treba je, da se v mladini sami vzgaja globoko razumevanje za bit krščanskega zakona, to pa predvsem po zgledu lepega družinskega življenja v domači hiši. Prav posebno pa mora katoliški mož in oče zopet bolj spoznati svoje očetovske naloge v družini in svoje očetovske dolžnosti vestno izpolnjevati. Življenje za lastni poklic in pa nujno dejstvovanje v društvih se mora spraviti z dolžnostmi do družine v tak sklad, da družina v nobenem slučaju in pogledu ne bo trpela. Vzgoja v družini se mora prilagodjti duševnosti otrok, ki se je zelo izpremenila. Treba je v to svrho starše same k laki vzgoji usposobiti po dušnem pastirju, vzgojnih večerih za starše in moderni vzgojni literaturi.
Nič manj ni važna gospodinjska izobrazba za mater, ker tvori gospodarsko podlago družinske skupnosti. Zdrava in tečna hrana, snaga pa štedenje moči, da se ne tratijo za eno stvar v škodo drugim —■ te liiaterijelne stvari niso nič manj potrebne za ohranitev in okrepitev najsvetejše zveze na zemlji kakor čisto duhovne.
Neprecenljiva škoda je, da se skupna molitev tudi v katoliških dru/.inah čedalje-bolj opušča. Skupna moliiev, ki je poglobitev v božje reči, je obenem mogočen činitelj družinske skupnosti. Tudi službo božjo naj družinski člani, kadar je ie mogoče, posečajo skupno in večkrat skupno sprejemajo zakramente.
Družina ima tudi prevažne kulturne naloge. V družini se goji narodna in domovinska ljubezen, po njej se ohranja življenjska forma, življenjski stil naroda in se predajajo koristne narodne osobitosti od roda do roda. Če bi vse družine to nalogo izpolnjevale, ne bi bilo med izvestnim delom mladine toliko brezdomovinstva, preziranja do tradicije m brezbrižnega odnosa do narodnih in domovinskih vrednot pa bega od doma in zemlje. Tudi prava stanovska zavest in kultura se najgloblje obrazuje v naročju družine.
Treba je katolikom v nasprotju z vedno-bolj uveljavljajočim se državnim vzgojnim monopolom trdno vztrajati na načelu, da je družina prva in poglavitna vzgojiteljica, da ni samo življenjska, ampak tudi kulturna skupnost, da ima človeka duhovno usmeriti za celo življenje. Tako se bo po družini premagal napačni kolektivizem in mehanizacija življenja.
V družini se mora gojiti dobra knjiga. i'reba je najti čas kakor za skupno igro in zabavo v družini, tudi za skupno branje. Pospeševati je katoliško književno družbo, ki poceni oskrbuje dobre knjige vsem družinam. Vsaka krščanska družina pa mora biti naročena na katoliški list, in če le premore, na katoliški dnevnik. Pospeševati je dobri film in radio pa se boriti proti oni industriji, ki te socialno prekoristne naprave upreza v službo nemorale. Količkaj premožnejša družina naj ima svojo domačo knjižnico, katoliški kulturni delavci pa naj sestavijo vzor-knjižnico za katoliški dom.
Ne sine se pozabiti na stanovanjsko kulturo. Katoliški ilustrirani listi naj prinašajo slike in uredbo vzor-doma in vzor-stanovanja, vrta in gospodinjskih predmetov in metod (kuhanja, likanja, perilstva, snažen ja, oprave, olepševanja in drugo) in sicer sistematično ter s kratkimi, dobro ponazorjenimi navodili.
Informativen list za slovenski narod
Slov• Krajina debt novo zel. progo
Belgrad, 28. sept. (Tel. »Slov.«) Glavno železniško ravnateljstvo sporoča, da je storilo korake, da je zboljša promet v Sloveniji. Med ostalim nameravajo v kratkem zgraditi progo Hodoš—madjarska meja. Odobren je tudi kredit za izmenjavo žclzniških pragov na kamni-
ški progi. Vrše se priprave za polaganje drugega tira na progi Zidani most—Zagreb.
Nadalje objavlja prometno ministrstvo, da imajo profesorji, ki se bodo udeležili kongresa v Velikem Bečkereku od 6. do 7. oktobra pravico do četrtinske vožnje.
Zakon o učbenikih razglašen
Vse učbenike izdaja država — Vsafee štiri leta konkurz za izdajo najboljših ničnih knjig — Sestava komisije za pregled knjig — Iste knjige za vso državo — Državna založba
Belgrad, 28. sept. (Tel. Slov.) Nj. Vel. kralj je na predlog prosvetnega ministra podpisal zakon o učbenikih za ljudske, meščanske šole ter učiteljišča in srednje tole. Zakon ima 22 paragrafov.
š 1. Vse učbenike, pomožne knjige in učna sredstva za ljudske, meščanske in srednje šole izdaja država.
§ 2. Prosvetni minister odloča po zaslišanju glavnega piosvetnega sveta, kateri učbeniki, pomožne knjige in učna sredstva so potrebni za posamezne tipe šol ter za predmete gotovega razreda, in predpisuje redno vsaka štiri leta konkurz za izdajo najboljših učnih knjig.
§ 3. Konkurz se objavi najmanj leto dni, predno poteče rok za predajo rokopisa. Pri objavi konkurza se morajo tečno navesti zahteve glede dotičnega učbenika ozir. knjige, kakor obseg učne knjige, ki odgovarja učnemu načrtu za dotično šolo, izbor gradiva na podlagi učnega programa in učna metoda.
§ 4. Predno se objavi prvi konkurz, mora prosvetni minister predpisati točen izenačen učni načrt, v kolikor za posamezne šole in razrede ne obstoja. Isto tako bo prosvetni minister po možnosti predpisal za vse vrste predmetov za ljudske in srednje šole posamezne učne predmete ter delal na to, da se izenači izrazoslovje, ki bo veljalo za vso kraljevino.
§ 5. Učne knjige, pomožne knjige in učna sredstva, ki sc vpcšljejo na podlagi konkurza, morajo biti na stroj pisana ter se morajo predati brez imena. Knjiga, ki je bila že izbrana, in tiskane učne knjige se ne dajo v pregled anonimno niti v rokopisu.
§ 6. Vse učne knjige ter učna sredstva v rokopisu ali že tiskana se pošiljajo oddelku za osnovne oziroma srednje šole. Ta oddelek bo pregledal prijavljene učne knjige, pomožne knjige in učna sredstva ter ugotovil, ali odgovarjajo predpisanim pogojem konkurza. Tako pregledani rokopis bo oddelek poslal s svojimi pripombami komisiji za pregled učnih knjig, pomožnih knjig in učnih sredstev
§ 7. Komisijo za pregled učnih knjig, pomožnih knjig in učnih sredstev odrejuje prosvetni minister za vsako konkurzno leto.
§ 8. V komisijo za pregled knjig za srednje šole in učiteljišča, za nižji in višji tečaj ter za vse predmete v teh tečajih pride po 1 univerzitetni profesor dotične stroke, 2 strokovnjaka, ki sta se odlikovala z učnim delom iz vrst inšpektorjev, ravnateljev ali profesorjev na gimnazijah in učiteljiščih. V komisijo za pregled Ijud-skošclskih učnih knjig pride po 1 inšpektor, ravnatelj ali profesor gimnazije in učiteljišča, ki ima filozofsko izobrazbo, 1 profesor učiteljišča ali gimnazije, ki ravno ta predmet poučuje, ter 1 ljudskošolski in meščanskošolski učitelj, ki se je odlikoval s svojim učnim c'elom.
§ 9. Za pregled učnih knjig za verouk za 1 ljudske, meščanske, učiteljske in srednje šole odredi pravosodni minister svojega zastopnika za dotično veroizpoved. Te učne knjige morajo predhodno potrditi pristojne cerkvene oblasti.
§ 10. Komisija je dolžna v roku šestih mesecev po sprejemu rokopisa predlagati prosvetnemu ministru za vsak razred po tri najboljše knjige in svoje mišljenje o njih. Za tako izbrano učno knjigo ali pomožno učno sredstvo pridobi država pravico izdaje za dobo štirih let.
§ 12. Od predlaganih knjig ali rokopisov
tiska prosvetni minister učno knjigo, pomožno knijgo ali učno sredstvo, ki jc bilo nagrajeno s prvo nagrado. Knjiga se bo uporabljala naslednja štiri leta po vsej državi.
§ 13. Ako bi sc ugotovilo, da kaže kakšna knjiga ali učno sredstvo za gotove šole ali kraje jezikovno razliko, bo prosvetni minister tozadevno spremembo poveril ali piscu knjige ali pa kakemu strokovnjaku, oziroma posebni komisiji.
§ 14. Podrobnejše odredbe o vsem, kar je v zvezi s tem zakonom ter glede višine nagrade članom komisije bo predpisal prosvetni minister v uredbo po zaslišanju glavnega prosvetnega sveta in finančnega ministra.
§ 15. Ako je učna knjiga, pomožna knjiga ali učno sredstvo nepredelano ali predelano enkrat nagrajeno, lahko konkurira tudi pri poznejših konkurzih.
§ 16. Ako se ob priliki konkurza za katerokoli knjigo ne predloži nikak rokopis, ali če komisija vse rokopise zavrne, se komisija odloži za eno leto in se med tem uporablja knjiga, ki je bila do tedaj v rabi.
§ 17. Prosvetni minister bo osnoval državno založbo ufnih in pomožnih knjig ter učnih sredstev.
§ 18. Posli državne založbe učnih knjig so: Razpisovanje licitacij za tiskanje učnih in pomožnih knjig ter učnih sredstev, priprava vsega potrebnega za izdajo učnih knjig, izplačevanje nagrad piscem ter prodaja učnih knjig in učnih sredstev. Podrobnejše odredbe se bodo predpisale s pravilnikom.
§ 19. Dohodki založbe gredo deloma v državni šolski fond, ki ga predvideva zakon o ljudskih šolah za podpore posameznim oblastem in občinam pri zidanju novih šol ter za podpore za nabavo opreme in učil ljudskih in srednjih šol ter za znanstvena raziskovanja.
§ 20. Prvi konkurz se bo razpisal naj-dalje do konca decembra t. 1. Do začetka šolskega leta 1931-32 se bodo po vseh šolah šo uporabljale učne in pomožne knjige ter učna sredstva privatne izdaje, ki jih jo odobril glavni prosvetni svet. Po leni roku pa sc dmejo privatno učne knjige za posamezne predmete rabiti lo, ako bi no bilo primernih knjig državne izdaje. Toda tudi takim knjigam lahko prosvetni minister odtegne odobritev. Učne in pomožne knjige ter učna sredstva, ki jim je po dosedanjih odredbah potekel štiriletni uporabni rok, se morajo, kakor do sedaj podvreči oceni glavnega prosvetnega sveta, ki jim lahko podaljša uporabno dovoljenje do konca šolskega leta 1930-31. Ta zakon stopi v veljavo, ko se objavi v »Službenih novinah«.
Belgrad, 28. sept. (Tel. »Slov.) Glavni prosvetni svet je danes odobril 14 učnih knjig za meščanske šole. Vse knjige, ki so bile do sedaj v rabi, so dobile aprobacijo prosvetnega sveta, dočim je bil en del teh knjig odobren že preje.
Narodna banka izjavlja povodom velikega števila prošenj, ki ji prihajajo za uradniška in ostala mesta ter za tehnične uradnike v državni kovačnici denarja, da je sedaj preskrbljena z vsakovrstnim osebjem.
Sem spadajo tudi glasbene priloge za domači klavir. Tudi skromno stanovanje in gospodinjstvo se da na cenen in praktičen način lepo urediti in tozadevna navodila bodo imela tudi v skromnih življenjskih razmerah uspeli.
Odl>or, ki je razmišljal o dušebrižniškib nalogah glede družine, je poudaril: Pridigo je treba prilagoditi modernemu času, njegovim problemom in praktičnim potrebam. Ka-tehezo je psihološko poglobiti, že mladini nadnaravno svetost in socialno važnost družine predočiti. Mladinska vzgoja budi usmerjena k temu, da bo vzljubila skromno, špar-tansko življenje pa se bo popolnoma vzdr-
žala alkohola in nikotina! Treba je uvesti eksercicije za pripravo na zakonski stan; to je eno najučinkovitejših sredstev za obnovo družine. Posebno v velikem mestu je treba, da ima dušni pastir oseben stik z vsemi katoliškimi družinami svoje fare; kjer sam ne more, po laičnih apostolih, ki pa ne smejo biti nedelikatni in vsiljivi. Naj se za njihove zadeve, skrbi in radosti kot prijatelj prisrčno zanima in kjer more, tudi pomaga tako v dušnih kakor gmotnih skrbeh in potrebah.
O socialnih reformah, ki so neobhoden pogoj za ohranitev družine, izpregovorimo podrobneje ob drugi priliki.
Uprava /e vKopnar/evi ul.&i.b - Cehovnl račun: C/ubl/onn *leu. I0.650 ln 10.349 ff 'i"®1"'«5. Sora/ei o41.7363, Zanreli «. i».0 II. P ropa In Oua ar H. 24.797
Podpisan je iudi zakon o učiteljiščih
Belgrad, 28. sept. (Tel. »Slov.«) Kakor smo že poročali, je podpisana že skoro vsa šolska zakonodaja. Danes je razglašen zakon o učbenikih. Doznali pa smo tudi, da jc podpisan zakon o učiteljiščih, ki ima 98 členov. Njegove glavne točke smo že objavili. Izdelava načrta za zakon o vseučiliščih je poverjena zagrebškemu univerzitetnemu profesorju Mikuličiču. Iz avtentičnega vira smo doznali, da je tudi ta zakon v osnovi že gotov.
Zakon o učiteljiščih se bo najbrž objavil jutri. Vsebuje odredbe, ki smo jih že javili. Ostala bo učna doba pet let.
Novi zakoni podpisani
Belgrad, 28. sept. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog zastopnika ministra zunanjih poslov, ministra pravde, ministra financ in ministra za trgovino in industrijo ter po zaslišanju predsednika ministrskega sveta podpisal in proglasil zakon o mednarodnem sporazumu o izvozu kosti, ki je bil sklenjen pod okriljem Društva narodov v Ženevi 11. julija 1929;
zakon o mednarodnem sporazumu o izvozu kož, ki je bil dosežen po dokriljem Društva narodov v Ženevi 11. julija 1929;
zakon o konvencijah, ki so bile sklenjene na podlagi versajske mirovne pogodbe od 28. junija 1919 ter na podstavi sklepov mednarodnih konferenc dela v Washingtonu, Ženevi in Genovi od 1. 1919. do 1. 1926., in
zakon o mednarodni konvenciji glede raz-veljavljenja prepovedi in omejevanja uvoza in izvoza, ki je bila sklenjena pod okriljem Društva narodov v Ženevi novembra meseca leta 1927.
Uvozna bilanca
Belgrad, 28. sept. (AA.) Naš celokupen uvoz tekom meseca avgusta nudi naslednjo sliko: Uvozili smo 161.813 ton blaga v vrednosti 635,460.500 Din. V istem mesecu 1928 smo uvozili 125.103 tone blaga za 634,614.989 Din. V prvih 8 mesecih 1. 1929. smo uvozili 1,085.732 ton blaga v vrednosti 4.969.620.934 Din, dočim smo v istem času 1. 1928. uvozili 975.479 ton blaga v vrednosti 5.051,559.554 Din. Naš uvoz je torej v letošnjih prvih osmih mesecih porastel v tonah za 11.80%, v vrednosti pa nazadoval za 1.62%.
Tragična smrt mlade Slovenke v Belgradu
Belgrad, 28. sept. (AA.) Davi ob 6.30 se je neznana ženska vrgla pod zagrebški brzo-vlak, ki prihaja ob tem času v Belgrad. Samomorilka se je že pred usodnim trenutkom nahajala na mestu samomora in čepela v vrbovju onkraj savskega mostu na zemunski strani. Na ta način se je skrila pred delavci, ki so ta čas hiteli preko savskega mostu na delo. Nesrečo so opazili šele na belgrajskem kolodvoru. Kolesa stroja so bila vsa poškropljena s človeško krvjo. Z belgrajskega kolodvora se je takoj podala posebna policijska komisija za sledovi krvi in našla onstran savskega mostu razmesarjeno truplo neznane ženske, ki mora bili po dosedanjih znakih trgovska nastavljenka ali pa manikirka. Truplo neznane samomorilke je bilo preneseno v prosekturo zemunske bolnišnice.
Ko se je javil hotel »Brislol«, je posebna komisija ugotovila, da je dotična ženska, ki se je vrgla pod vlak na savskem mostu, Slovenka Julijana Kiplen, rojena leta 1906. v Murski Soboti. — Po izjavi ravnatelja hotela »Bristok je bila Julijana zelo pridna ter poštena in izredno lepa. Baje je izvršila sa-moumor, ker ji je njen zaročenec zagrozil, da se ne bosta več poznala, ako si da postriči lase. Predno pa je prejela tozadevno pismu, se je že dala ostriči. To da jo je tako z,negam, da se je vrgla pod vlak.
Izseljenišha statistika
Zagreb, 28. sept. (Tel. >Slov.«) Izseljeni-ški komisarijat jo izdal statistiko izseljencev za 1. 1928. Vsega se je iz naše države izselilo v tem letu 27.789 ljudi, in sicer iz Hrvatske in Slavonije 8600, iz Dalmacije 3509, iz Vojvodine 5232, iz Slovenije 3102, iz južne in severno Srbije 1144, iz Črne gore pa 288.
Pirotska konferenca
Pirot, 28. sept. AA. Danes jugoslovansko-bolgarska komisija ni imela seje ves dan. .Davi ob 7 so se člani komisije podali na izlet in se vrnili šele pod noč. Predsednik bolgarske delegacije polkovnik Popov je odpotoval v Sofijo, da poro f a svoji vladi in se vrne predvidoma šele v nedeljo zvečer ali pa v ponedeljek ob 10 dopoldne. Delo jugoslovan-sko-bolgarske komisije bo završeno v ponedeljek. Člani bolgarske delegacije so odklonili izjavo o potu njihovega predsednika polkovnika Popova v Sofijo.
Za povzdsgo perutninar-stva in živinoreje
Belgrad, 28. sept. (Tel. »Slov.«) Kmetijsko ministrstvo trenutno nakupuje plemenske kokoši, da jih razpošlje vsem, ki se zanimajo za to stroko. Nakupi se vrše v Vojvodini in na Hrvatskem, nato pa pride na vrsto Slovenija. Ako še to ne bo zadosti, pride na vrsto še Avstrija Ln Madjarska. Glecle Slovenije se poudarja, da so zlasti dobre pasme kokoši, ki jih goji grofica Herberstein. V Mariboru se je za vzgojo dobrih kokoši osnovalo posebno društvo, ki bo poleg grofice Herberstein pri nakupu prišlo tudi v pošle v. Ko bo končan nakup kokoši, pride na vrsto nakup konjskih in oslovskih žrebcev. Konjske žrebce bodo kupovali izključno v naši državi, ker jih je v naših žrebčarnah in pri naprednih kmetih dovolj na razpolago. Oslovske žrebce pa bodo nakupili izključno v inozemstvu.
Zakon o živinoreji bo predložen vrhovnemu zakonodajnemu svetu, čim se sestane. Zakon bo zgrajen na istih principih, kakor zakon za povzdigo kmetijstva. Po vsej državi bodo preizkušali pasme, ki so za posamezne kraje najbolj primerne, nato pa se bo gojenje najbolj prikladne pasme diktiralo.
Kar se tiče žrebčarne Selo pri Ljubljani se bo najbrž vršil komisijonelen ogled. Na podlagi odredbe finančnega zakona se bo žreb-čarna prodala in jo bo prevzela ljubljanska samouprava. Ministrstvo trdi, da se z nakupom veleposestva pri Litiji ni kupila baš žrebear-na, toda toliko je gotovo, da pripade žreb-farna Selo pri Ljubljani ljubljanski samoupravi.
Kmetijsko ministrstvo je dobilo poročilo, da je iz Slovenije izšla iniciativa, da se osnuje zveza zadrug, ki goje montapensko pasmo, ker je v zadnjem času opažati po tej pasmi precejšnje povpraševanje.
Ministrstvo bo letošnjo zimo forsiralo zimske kmečke tečaje, ker so v ta uameu na razpolago potrebni krediti.
Hrv. setj. zadr, banha 1iHwid!ra
Zagreb, 28. sept. (Tel. »Slov.«) Danes se Je vršila glavna skupščina Hrvatske seljačke zadružne banke, ki je bila osnovana 1. 1923 s kapitalom 8 milj. Din, ki ga je v glavnem vpisala Zveza hrvatskih kmetskih zadrug v Sarajevu Ln Zagrebu ter nekateri zasebniki. Na današnjem dolgotrajnem zborovanju je prišlo do ponovnih spopadov med delničarji in funkcionarji uprave. Zlasti mali delnica rji so kritizirali delo v vodstvu, ki mu je načelo-val Predavec. Sklenili so banko likvidirati ter so v ta namen izvolili poseben likvidacijski odbor.
Važen kongres za naš turizem
Zagreb, 28. sept. (Tel. »Slov.«) Zveza Kopališč, letovišč in sanatorijev v kraljevini SHS je poslala danes svojim člauom vabilo na glavna skupščino, ki se vrši 14. oktobra v Sarajevu. Na dnevnem redu bo volitev članov upravnega in nadzorstvenega odbora ter sprememba pravil.
Pri tej priliki se bo vršil tudi kongres zveze kopališč, letovišč iu sanatorijev, ki bo obravnaval važna tujsko prometna vprašanja. Med ostalim se bo govorilo o organizaciji kopališč in letovišč in o hotelih v kopališčih. V strokovnih krogih prevladuje mnenje, da bo ta kongres za naš turizem izrednega pomena in da bo postavil ves naš tujski promet na solidnejšo podlago.
iiafr-amsko-grškš spor radi Bodekaneza
Atene, 28. septembra. AA. Grško časopisje objavlja energične odgovore na članke, ki jih v zadnjem času prinaša italijansko časopisje glecle Dcdekaneza. Listi zahtevajo soglasno, naj bi italijansko časopisje uporabilo načelo samoopre-delitve narodov predvsem doma in tam, kjer si je Italija prisvojila tuja, neitaiijanska ozemlja. Tako pa se morajo italijanske oblasti truditi, da bi neitalijansko prebivalstvo pridobili zase s tem, da skušajo zabrisati zavest in zgodovinske tradicije, ki pa bodo za vedno ostale navzlic takim poskusom grške.
Novi parsški nadškof
Pariz, 28. sept. (Tel. »Slov.«) Domneva se, da bo naslednik umrlega pariškega nadškofa, kardinala Duboisa nadškof v Becan-conu kaidinal Binet. Pogrebne slovesnosti po umrlem kardinalu Duboisu bodo v torek.
Češkoslovaška v znamenju svetovaclavske ideje
Masaryk odlikovan z najvišjim papeškim redom - Slovesna otvoritev cerkve sv. Vida - Kronanje lobanje sv. Vaclava
Praga, 28. sept. (Tel. Slov.) Pomen proslave
tisočletnice sv. Vaclava, o kateri je papež govoril že pred več tedni v pastirskem pismu, naslovljenem na češkoslovaški kler, je sv. stolica še posebej podčrtala z izredno počastitvijo predsednika republike Masaryka. Včeraj je predsedniku Masaryku posebna deputacija, ki jo je vodil paepški častni komornik, izročila veliki križ pa-peškega reda sv. groba. Nosilci velikega križa tega reda so samo suvereni.
Svetovaclavske slavnosti so se nadaljevale danes s slovesno otvoritvijo cerkve sv. Vida. Slovesnosti so se udeležili vlada, ves diplomatski zbor s papeževim nuncijem na čelu in ogromna množica ljudstva. Kot inozemski gostje so prišli vratislavski nadškof, kardinal Ber-tram, krakovski nadškof Sapiecha, francoski nadškof Baudriller, mostarski škof Mišic. Ob pričetku slovesnosti je bilo oddanih 151 topovskih strelov. Prava slovesnost se je začela z govorom prosvetnega ministra dr. stefaneka, ki je govoril o pomenu Hradčanov, na katerih se nahaja praški grad in cerkev sv. Vida, ter o državnem in kulturnem življenju Češkega naroda. 2e sv. Vaclav sam je na tem mestu sezidal cerkev v čast sv. Vidu, čegar relikvije je dobil v dar od nemškega kralja Henrika I. Na istem mestu je potem Karel IV. zgradil mogočno gotsko stavbo, ki je bila končana Šele sedaj ob tisoč-letnici. Dr. štefanek, ki je Slovak, je naglašal, da je poleg Prage tudi na Slovaškem pred več kot tisoč leti pod bizantinskim vplivom nastal kulturen centrum. Šele z vpadmo Madjarov je bila uničena ta slovaška kultura. Zavest kulturne zveze med Slovaki in Čehi pa se kljub temu ni zgubila, dasi je bil prihod Madjarov v Evropo za češkoslovaški narod najusodnejši in najkata-strofalneiši dogodek v njegovi zgodovini. Nastanek češkoslovaške države je zopet' utrdil zvezo med Čehi in Slovaki. Sveti simboli suverenosti češkega naroda v cerkvi sv. Vida pomenijo
tudi za nas Slovake več, kakor so svojčas pomenile insignije sv. Štefana. Državnopravna ideja države svetovaclavske krone je končno ze-dinila po krvi in jeziku skupaj spadajoče Čehe in Slovake. Po tisočletnih stiskah smo se bratsko objeli na tem zgodovinskem prostoru Čehi, Slovaki, Moravani, Šlezijci in podkarpatski Rusi. Pred vsem svetom prisegamo, da se ne bomo nikdar več ločili.
Po simbolični otvoritvi glavnega vhoda v cerkev sv. Vida in po slovesni pontifikalni maši, katero je daroval praški nadškof dr. Kordač z veliko asistenco, so lobanjo sv. Vaclava okrasili z zlatim diademem, ki so ga poslali ameriški Čehi in Slovaki. To slovesno romanje se je pričelo s sprevodom, v katerem so na čelu nosili zastavo sv. Vaclava in kateri je sledilo 40 drugih zastav. Tudi katoliško društvo ameriških Čehov in Slovakov je poslalo deputacijo z zastavo. Nato '"e sledil češkoslovaški kler, katerega je vodil škof Sedlak. Visoki cerkveni dostojanstveniki s kardinalom Bertramom in nadškofom Kordačem so med sprevodom ostali pri velikem oltarju. Sprevod je šel skozi zgodovinsko kapelo sv. Vaclava, katere stene so okrašene £ dragimi itamni. Lobanjo sv. Vaclava so položili na pozlačeno nosilnico in so jo kanoniki nesli na glavni oltar, kjer je potem nadškof Kordač položil na lobanjo zlaii diadem. Ko so lobanjo nesli iz kapelice, jo je množica počastila na kolenih. Nato so jo zopet položili na nosilnico in postavili na vzvišen oder, pokrit s težkim bro-katom. Slavnost se je končala s tem, da so zapeli koral sv. Vaclava in državno himno.
Zvečer je bil velik sprevod narodnih noš po mestu. Dalje je bil zvečer tudi na Moldavi velik umetalen ogenj. V koncertni dvorani praške reprezentančne hiše je bila potem prva prireditev oratorija sv. Vaclava, ki ga je zložil rektor češkega konservatorija Foerster,
Sporazum med Anglijo in Rusijo
Anglija odjenljiva — Nezaupanje konservativcev
London, 28. sept. (Tel. »Slov.«) Spora-zum med Anglijo in Rusijo, ki je bil objavljen včeraj brez natančnejših podatkov, je povzročil v konservativnih krogih veliko ne-voljo, ker je konservativna stranka mnenja, da sta se Macdonald in Henderson na zadnji seji parlamenta v svečani obliki obvezala, obnoviti normalne diplomatske odnošaje z Rusijo še le potem, ko bo Rusija dala jamstva, da bo ustavila protiangleško propagando in dala odškodnino oškodovanim angleškim lastnikom posojil in razlaščenim tovarnarjem. Prvi razgovor med Hendersonom in Dovgalevskim se je razbil radi tega, ker je moral ruski zastopnik izjaviti, da se lahko pogaja o formalnostih obnove diplomatskih odnošajev, ue pa tudi o velikih angleško-ruskih spornih vprašanjih. Razni poskusi so potem dovedli do tega, da so se omogočila nova pogajanja, ker Anglija ni vzlrajala pri tem, da bi se nerešena sporna vprašanja z Rusijo razčistila v končno vel javui obliki. V konservativnih krogih se izjavlja, da je šla Anglija Rusiji samo zato toliko na roko, ker smatra Henderson, da bo le tedaj mogel na občnem zboru stranke v Brightonu, kjer bo poročal o zunanji poliiiki, nastopiti proti kri-
tiki levega krila, če bo mogel navesti dejstvo, da so normalni diplomatski odnošaji med Anglijo in Rusijo formalno vzpostavljeni.
London, 28. sept. (Tel. »Slov.«) Bivši ministrski predsednik Baldwin je včeraj potom osrednje pisarne konservativne Btranke dal objaviti Izjave, v katerih govori o vseh področjih notranje in zunanje politike. Bald-win je izjavil, da je namen konservativne stranice pomagati, da delavska vlada vodi posle dalje. Na drugi strani pa ima kot opozicijska stranka dolžnost, kritično motriti delo sedanje vlade. Važno pa je. da se konservativna stranka izogiblje obširne kritike v mednarodnih vprašanjih.
London, 28. sept. (Tel. »Slov.«) Ko sta se včeraj Henderson in Dovgalevski sporazumela o seznamu onih vprašanj, o katerih naj se razpravlja po vzpostavitvi diplomatskih odnošajev, javlja danes »Daily Express«, da je trgovska družba »Arco«, ki jo vodi rusika vlada, že uajcla velike tigovske prostore v neki veliki londonski trgovski hiši. Kakor znano, je hišna preiskava pri družbi »Arco« in tam zaplenjeni politični dokumenti in spisi svoječasno povzročila, da so se prekinili diplomatski odnošaji.
Dunaj, 28. sept. (Tel. Slov.«) Predvčerajšnjim zvečer je bila v neki gostilni na Her-nalscrgiirtcl akcijska konferenca komunističnih revolucionarjev, na kateri so sestavili poseben akcijski program, po katerem hočejo komunisti zbirati delavstvo, da preprečijo jutrišnje shode Heimwehrovcev. Za izvedbo te akcije je bil izvoljen akcijski odbor desetih oseb. Danes popoldne je dunajska policija aretirala pet članov tega odbora.
PofiSiČFJf rtersjor.^osf
D ena j, 28. sept. (Tel. »Slov.«) Na Mestnem trgu v Steyru so bili včeraj veliki izgredi, katere so mogle oblasti udušiti šele po ! dolgem trudu. Izgrede je povzročil voditelj J Heimwehrovcev Franc Wallner iz Aschacha, ' ki je prišel v Sleyr v polni heimwehrovski uniformi in s petelinjim peresom na klobuku, da bi zvršil nekatere nakupe. Ker so ga nekateri mladi ljudje dražili, je poslal tako bc-j sen, da je z železnimi vratci od peči težko | poškodoval nekega mladeniča. Nato je zbežal v poslopje okrajnega glavarstva. Množica jc narastla na več sto oseb in hotela vdreti v poslopje okrajnega glavarstva. Šele po dolgem času se je posrečilo, množico pomirili.
Finančni krogi pomirjeni
Dunaj, 28. sept. AA. Listi ugotavljajo, da je z včerajšnjim dnem prenehalo kupovanje
inozemskih valut in da je v vseh finančnih krogih zavladalo splošno pomirjenje. Obenem se ugotavlja, da je občinstvo prenehalo dvigati pri denarnih zavodih svoje vloge.
Miren poteh socialističnih shodov
Dunaj, 28. sept. (Tel. Slov.) Protestni shodi, ki jih je sklicala danes zvečer socialncdemo-kratska stranka na Dunaju in v okolici, so potekli popolnoma mirno. Vladni krogi so prepričani, cla bo tudi jutrišnji dan potekel popolnoma mirno. Konsigniran je velik del zveznih čet, ki so pripravljene za pomoč policiji in orož-ništvu.
v Rogaški Slatsni
Rogaška Slatina, 28. sept. (Tel. »Slov.«) 9 kolo šahovskega turnirja se je odigralo tako-le: Rubinstein premaga Flohra v 44 potezah, Mm-oczy Koniga v 38 potezah, Griinfeld Jovanoviča v 28 poležali, dr. Geiger Rožiča v 45 potezah, Brinckmann dr. Singerja v 44 potezah, Canal-Pirc remis v 38 potezah, Honlinger-Takacs remis v 43 potezah, Sa- i misdi-Takacs remis v 90 potezah. Partija Siimisch-Takncs je bila zanimiva, ker so bile : na deski kar štiri dame.	i
Stanje po 9. kolu: Rubinstein, Maroczy G>4 Griinfeld 6 (1), Canal, Samisch 6, Takacs, Pire, Llolir 5M, Brinckmann, Przepiorka 5, Honlinger A14, dr. Geiger 3 (1), KGuig 21/2, dr. Singer i»/o, Jovauovič, Rožič 1,
Zakon za varstvo
republike v Nemčiji
Berlin, 28. sept. (Tel. »Slov.«) Listi objavljajo načrt novega zakona v varstvo republike, ki določa zelo stroge kazni za vse osebe, ki bi se udeleževale komplota proti republikanski državni obliki ali umora kakega republikanskega politika. Kaznivo b« tudi zaničevanje republikanske državne oblike, republikanskih barv in predstavnikov republike.
Odbor nemške nacionalne ljudske stranke je vložil pri notranjem ministru Severingu predlog, da se določi ljudsko glasovanje proti Voungovemu načrtu. Predlog sta podpisala voditelj nemških nacionalcev Hugenberg in voditelj Stahlhelma Seldte. Gonja z ljudskim glasovanjem, ki so jo začeli nemški nacionalci in desni radikali, je pa samo čisto notranjepolitičnega agitatoričnega pomena. Za ljudsko glasovanje bi se moralo izjaviti najmanj 4 milijone volivcev. Več kot gotovo je, da bo ta namera desničarjev odklonjena, za katero bi bilo potrebnih najmanj 20 milijonov glasov.
Ureditev vzhodnih reparacij
Pariš, 28. sept. (Tel. »Slov.«) Odbor za vzhodne reparacije in odstopljeno državno imetje je zaslišal včeraj avstrijsko stališče o reparacijskem problemu. Prvi avstrijski delegat, bivši finančni minister dr. Kienbftek je podal zaokrožen zgodovinski pregled o avstrijskem političnem in gospodarskem položaju. Obširno je govoril o finančnopolitičnih vprašanjih in o mednarodnih kreditih, ki jih je prejela Avstrija. Avstrijska delegacija je naglašala nujnost končne celotne likvidacije vseh vprašanj, katera je sanžermenska mirovna pogodba pustila nerešena.
Mednarodna reparacijska banka
Pariz, 28. sept. (Tel. »Slov.«) Obravnave za sestanek organizacijskega odbora za mednarodno reparacijsko banko so končno do-vedle do uspeha. Sedaj je gotovo, da se bo odbor sestal 3. okiobra v Baden-Badenu. Smatra se za gotovo, da bo eden izmed obeh ameriških delegatov imenovan za predsednika odbora.	,,
Konlerenca petih
London, 28. sept. (Tel. »Slov.«) Diplo« matski poročevalec »Daily Telegrapha« javlja, da
se je prvo I no nameravalo, razposlati vabila na pomorsko konferenco petih držav na predvečer prihoda Macdonalda v Newyork. Možno pa je, da se bo na Hooverjevo željo to vabilo izpremenilo, ker želi predsednik Hoover, da se vabila razpošljejo kot posledico njegovega razgovora z Macdonaldom.
Zadnja goreflla
Važne izjave Masarylta o mali antanti
Berlin, 28. sept. (Tel. Slov.) »Berliner Tage-blatt« objavlja intervju s češkoslovaškim pred' sednikom republike Masarykom, ki je izjavil, da je mala antanta čisto defenzivnega značaja, da pa je potrebna radi Madjarov, ker so Madjari že enkrat 1. 1919 napadli Češkoslovaško. Mi jim takrat nismo mogli ničesar postaviti nasproti. Boljševizem je bil na Madjarskem nacionalna zadeva. Mi se moramo oboroževati, kakor vsi drugi, napadali pa ne bomo nikogar. Dobil sem vesti, da se odnošaji med Italijo in Jugoslavijo boljšajo. Isto se bo zgodilo tudi med Jugoslavijo in Bolgarijo, že radi tega, ker stoji za tem Italija. Radi pol milijona Macedoncev ne bo prišlo do konflagracije v Evropi. Glavna stvar je, da j« tam nehalo turško gospodarstvo, kakor bo tudi prenehalo stremljenje Madjarske po integriteti krone sv. Štefana. V stari Madjarski je vladala manjšina. Ali ne veste, da takrat ni bilo nobene slovaške šole? Danes jih je 3000. Gotovo, useda Madjarske je težka, če pogledamo na zemljepisno karto, je Madjarska zgubila dve tretjini svojega ozemlja. Mi imamo 700.000 prebivalcev z madjarsko manjšino. Da moremo porabljati Donavo, smo morali vzeti pas madjarskega ozemlja.
Krvavi hoji med muslimani in Kiia'ci
London, 28. sept. (Tel. Slov.) Angleška agentura poroča iz Šangaja o krvavih verskih bojih v provinci Kansu, v katerih je bilo ubitih na tisoče mohamedanskih Kitajcev. Najhujši boji so bili okoli mesta Taliova. Kitajsko-tibetansko prebivalstvo tega mesta je dolžilo mohanieclan-ce, da s proklamirali sveto vojno. Mohamedanci so baje požgali mnogo budističnih vasi in jih oplenili, pri čemer je bilo ubitih 700 Kitajcev. Maščevanje je bilo strašno. S pomočjo kitajskih čet, ki ao najhitreje prišle na lice mesta, so napadli mohaniedance in snino v okraju Tahov pobili 3000 mohamedanccv. Med onim delom kitajskega prebivalstva, ki je zbežalo in med za-sledujočimi kitajskimi četami je prišlo do prave bitke, v kateri je padlo 2000 mohamedancev. Ko so kitajske čete zasedle Tahov, so bili tam usmr-čeni vsi mohamedanci. ki niso zbežali.

t /
aj/e novega
Odkritja o prijetih ponarejevalcih
Maribor, 28. septembra.
Poizvedbe, ki se vrše, da se popolnoma razkrinka delovanje ponarejevalske družbe, ki je s pretkanim falzificiranjem poštnohranilničnih knjižic povzročila tej ustanovi ogromno škodo, so razkrile ves razvoj te družbe v njeni prvi etapi, namreč, da je služila nekim »višjim računom« v Avstriji. Toda skušala se je pozneje teh vezi osamosvojiti. Radi tega so se člani tolpe lotili ponarejanja poštnohranilničnih knjižic, da se na ta način sami sebe finančno podpro. V ta namen so pričeli najprej s ponarejanjem avstrijskih poštnohranilničnih knjižic in sicer so imeli delokrog na Štajerskem in Salzburškem ter so osnovali svojo delavnico v Lipnici. Najprej so ponarejali avstrijske bankovce po deset šilingov, pozneje pa tudi jugoslovanske potne liste, domovnice, ter pečate naših poštnih uradov. Ko so pa sredstva pošla, so ua eni strani nadaljevali z vlomi ob meji, na drugi strani pa so prešli v začetku julija z ofenzivo na naše ozemlje. Tukaj se jim je posrečilo ogoljufati nekaj naših poštnih uradov s falzificiranimi vlogami v znesku od en do tri tisoč.
Toda kmalu jim je prišla naša policija na sled in je odkrila dvoje falzificiranih hranilnih knjižic. Na podlagi teh knjižic je mogla ugotoviti
pravo sled za storilci. Ta sled je vodila v Avstrijo. Naša mariborska policija je o tem obvestila graško policijo, ki je takoj pričela s poizvedbami. Te pa so se vedno bolj zgoščevale nad Lipnico. Tam je končno iztaknila veliko falzifikatorsko delavnico, in sicer v stanovanju Ferdinanda Iloffmanna, glavnega kolovodje te družbe, za katerega se je v teku preiskave izkazalo, da je identičen s pekovskim pomočnikom Ferdinandom Jurjevičem iz Cmureka. Ta jo bil 1. 1922. izgan iz Maribora.
Hoflmann-Jurjevič je živel življenje, primerno kolovodji take tolpe. Privoščil si je bigamijo in sicer je živel v Lipnici z neko natakarico Schicker, v Gradcu pa z brezposelno natakarico Hedviko Reicher. Stanovanje Reicherjeve je bilo pravzaprav nekaka podružnica glavne falzifikator-ske delavnice v Lipnici. Hoffmann in Hedvika Reicher sta bila oba aretirana. Nato pa so sledile aretacije Se drugih članov te družbe. Tako sta bila aretirana neki Gottfricd Linkc iu Iloffmannov brat. Tudi ua naši strani je bila policija ua delu in je na Pobrežju iztaknila 38 letnega Otmarja Lorgcr-ja, o čigar dramatični aretaciji smo že poročali.
Ob izsleditvi ter razkritju rokovnjaške Lozin-škove in Hoffmannove rokovnjaške ter ponarejevalske tolpe, ki sta v zadnjem polletju strahovali naše obmejne krajo ter ob aretaciji kolovodij in vodilnih članov teh tolp, pa si bo naše obmejno prebivalstvo globoko oddahnilo.
Belokranjska trgatev
Metlika, 27. septembra.
Došal je došal sveti Mihal, on ga bo zoril ja ga bom bral.
Najlepši čas jeseni se približuje za naše vinogradnike, čas trgatve. Vinske gorice bodo zopet oživele, hrami in zidanice bodo odmevali veselja in radosti. Čas po Miholjem, kakor pravijo domačini, je čas, ko se prične trgatev. Posodje že čaka pripravljeno, vse brente in keblički so očiščeni, da bo mogoče kar v roke vzeti in iti na delo. Pipce so si tudi že nabrusili, s katerimi bodo zadajali Irgači smrtni udarec nabitim grozdom. Nato bodo pa stiskalnice ječale pod roko viničarjevo. Iz njih bo tekel sladek vinski mošt v sode, kjer se bo prekuhal v rujno vinsko kapljico.
V resnici je to čas lepote, osobilo, če je lepo vreme, suho in toplo, najbolj poetičen za vinogradnika. Tedaj vidi svoje delo, trud, žulje in pot nagrajene. Pozabi vse muke, ki jih je imel ob času rezatve, kopanja, vezatve, škropljenja in žvepljanja. Veselo si zavriska in zapoje.
Letos so čas trgatve določili na 2. oktobra. To je aicer malo prej kakor na Štajerskem, a to ni čuda, saj je mnogo ugodnejša lega za vinske gorice in topleje, kakor tam. Vsako leto so termin določili, a nikoli ni dala žilica miru nekaterim nestrpnežem, da so začeli trgati pred časom, ne
Na begu pred cigansko gostoljubnostjo
Kočevje, 28. septembra.
Zadnjič sem jih srečal. Menda so šli na kupčijo: spredaj, tako 10 korakov pred drugimi, ^stark, za njimi ciganje s svojimi »soprogami«. V primerni distanci banda napol nagih cigančet. Pred vsemi je vodil Ravelj (Tone) slokega precej re-bratega konja. Vse (je izgledalo, da so se odpravili daleč. Pa sem ustavil Ravlja: »Kam?«
V hipu je stala okrog inene rajda ciganov s starim na čelu:
»Gospod, hvala njim, dobili smo letimac.ije za konje. Zdaj gremo v Ribnioo prodat tegale. Dober konjiček je, lep, debel, visok, dober za vprego in ježo, gospod.«
»Boglonaj, ne bom kupil, stari!« Še enkrat sem pogledal inrho in zlomek, da sem bil v dvomu, za kaj bi bil konj boljši: za vprego ali za ježo. Menda bo najbolje služil ciganom takole za poldrugi mesec v obliki finega golaža in prekajene »konjenine«.
Pa me je radovednost guala, kako je kupčija Izpadla in sem se oglasil v prestolici Hudorovi-čev — v šahnu.
Dobil sem starega z vso družino njegovega najstarejšega sina.
»No, kako je bilo v Ribnici?« Stari jo pomaknil klobuk po strani in me lokavo pogledal:
>.le hilo, gospod, pa ni bilo, gonpnrf Kaj bi mi dali en čik? Boglonaj, gospod! Konj je šel. Lep je
Viški tramvaj v nevarnosti
Vič, 28. septembra.
Vsaka dobra stvar ima svoje sovražnike. So ljudje, ki so skušali in tudi v sedanjih dneh skušajo ovirati naš napredek. Ravno te dni se pripravljajo zopet veliki protesti. Podpisujejo se razne vloge na oblasti, da bi se projektirani tramvaj na Vič ne začel graditi. Ce so merodajne oblasti progo za viško progo že določile ter smatrajo, da je projektirana proga izvedljiva, naj se pod nobenim pogojem ne upošteva malenkostna in največ iz osebnih in zasebnih razlogov utemeljevana prošnja! V javnem interesu tisočev, osobito pa v interesu Ljubljane same je, da se dotične vloge kratkomalo zavrnejo. Smešno bi bilo, če bi se v interesu par ljudi tramvaj ne zgradil, ali pa bi se gradnja istega zavlekla v nedoglednost.
Naj si gospodje, ki skušajo ovirati takojšno gradnjo tramvaja na Vič, ogledajo v slabem vremenu in v snegu stotine in stotine otrok, ki morajo skoraj uro daleč peš v šolo. ter ure in ure prezebati v šoli z mokrimi nogami, kajti revni očetje nimajo dostikrat toliko, da bi kupili svojim otrokom poštene čevlje, še manj pa, da bi si mogli privoščili konje ali pa najemati izvoščke, kakor si jih lahko nekateri, katerim zato seveda tramvaj ni potreben.
Prosimo gospoda velikega župana in mestno občino ljubljansko, da upošteva samo javni blagor in občo korist, ter da se ue ozira na eveut. zapreke, ki bi zamogle gradnjo cestne železnice zavleči. Tisoči so prepričani, da je v enem letu mogoče brezobzirno izpeljati načrt. Zdi se nam tudi, če bi se oziralo na take malenkostne zapreke, da bi ljubljanski tramvaj nikdar ue prišel iz centra Ljubljane. Tudi v Ljubljani sami se ue bi mogel izpopolniti. To ni nikaka pobožna želja posameznika, ampak se z navedenim strinja ogromna večina prebivalstva. Apeliramo tudi na občino Vič, da stori vse, da se projektirani tramvaj začne graditi takoj po prvotnem načrtu.
meneč se za to, da bouo potem pili kisto viuo. Posebno so se vedno odlikovali z nestrpnostjo naši sosedje iz Žumberka in iz Podzemlja, ki imajo vinograde med domačini. Seveda so bili potem prisiljeni tudi naši vinogradniki pred časom trgati, ker so se bali kraje. Treba je bilo vedno čuvati grozdje, kar je bilo pa silno naporno. Letos je ta naredba zopet izšla, pa kakor je videli, je precej poostrena, kar je čisto prav Orožniki imajo strog nalog, preprečiti vsakomur predčasno trganje. Tudi Bilo smejo uporabiti, ako lepa beseda nič ne izda. Naj bo tudi v tein pogledu disciplina! Vse prošnje, vsi opomini po časopisih in strokovnih listih nič ne izdajo. Nekateri nočejo sebi dobro, dasi jim drugi to žele.
Kako lepo bo odmevala gora in hram, ko bodo vsi naenkrat brali. Kako vesel bo čriček, ki vedno vabi na delo, ko bo videl, da njegovo klicanje ni bilo glas vpijočega v puščavi.
Mrzli vetrovi, burja in sever sta nastopila, kar z združenimi močmi Ko bi ne bilo solnca, ali ko bi imeli sneg, bi imeli pravo zimo, tako brije in piha. Vročina je kar naenkrat prenehala in prava jesen je nastopila. Dokler ni dežja, dasi bi bil malo potreben zaradi uove setve, bo jesen še lepa in vzdržna. Sicer je pa tudi oktober še mnogokrat lep. In to nas tolaži.
bil, debel je bil, za vprego in jahanje enako dober, gospod. Malo star je bil, pa smo ga za mladega prodali.«
»Si že spet goljufal, stari. Ni greh?«
»Eh, gospod, znajo oni, kaj bi dali še sinu eno cigareto? Greh poznajo oni, pri nas je greh, če cigan cigana ogoljufa. Saj molimo, gospod, vsak večer, bo že Bog vse odpustil.«
»Zadnjič ste bili v «cajtengah» kočevski ciganje. Smo brali o tvoji šestdesetletnici.«
Stari toliko da ni poskočil.
»Jaz v cajtengah! Juhu-hu! Ciko karavari ča-jači! (Mica, skuhaj čaja!) Gospod, bi pili malo čaja?c
Čaj že pijem, ali right, in še prav rad. Ampak, ko sem se ozrl na lonec, na žlice in na umazano Ciko, mi je prešla vsaka želja po čaju.
»Veš, stari, ue pijem. Je strup za živce.«
Stari ni sicer vedel, kaj so to živci, menda je mislil, da jc samo zame strup.
»Gospod so slabega zdravja,« je zinil
»Res je stari. Zato tudi gledati ne morem, če drugi pije. Grem! Z Bogom!«
Stari je vstal in kot na komando vsi za njim.
>Z Bogom, gospod, zbogom gospod! Kaj bi še kaj prišli k nam!?«
»Bom,« sem rekel in zavil po naši lepi prašni cesli proti domu.
Primarij v. p. dr. J. Harph
v Slovenitiradcu zopet re. dno nrdimra od ?. oktobra 1929 naprej
75 letni mož umorjen iz zasede
Mokronog 28. septembra. Davi zjutraj so našli v Čužnji vasi nad Mokronogom ubitega Antona D o b e v c a , posestnika in sobnega slikarja, starega 75 let. Snoči ob 10 se je vračal domov iz svojeg vinograda z deklo. Na poti med Irengo in Čužnjo vasjo je naenkrat odnekod priletelo na nju kamenje. Debevec je velel dekli, naj gre domov. Sam pa je hotel poizvedeti, kdo meče kamenje. Dekla je res odšla domov, Debevec pa pogledat za napadalcem; kajti bil je korajžesi mož.
Debevca pa je napadalec (in sicer sta morala biti dva ali trije) udaril z ostrim predmetom po glavi, tako da mu je presekal uho. Našli so ga ležečega ob poti blizu hiše posestnika Selka. Krvav ni bil nič, še celo po obrazu ne. Klobuk je ležal 30 m stran. Ker je pokojni pripovedoval, da ga večkrat čakajo napadalci, ne bo težko izslediti morilca.
Pokojni je bil za visoko starost izredno močan in zdrav. Daleč naokoli je bil znan kot dober in izkušen svetovalec v raznih zadevah.
Tragična smrt 74 letne ženice
Kočevje, 27. septembra.
Doli ob kozolcu pri dijaškem domu so je ua-bralo nekaj ljudi. Bili so priča tragični nesreči 74 letno starke Francke Ribičeve iz Dolge vasi.
Kopala je krompir z možem in ko sta nakopala, sta ga spravljala na voz.
»Še k sosedu Hudetu stopim,< je rekla čez čas, »pa bom kmalu nazaj.
Šla je v sosednjo hišo. Mož je tačas naložil krompir na voz, v kateri so bile vprežene krave, in čakal ua ženo, ki se je kmalu vrnila.
»Vrnila se je v smrt,« je pripovedoval starček ves v solzah. »Ko je prišla, je hotela na voz, da bi se peljala domov. Na voz sem se spravil tudi jaz Tisti hip, ko je stopila na kolesnico, da bi se povzpela gor, so se krave splašile in potegnile. Žena je padla pod voz na hrbet, ne da bi jaz sploh kaj videl. Šele, ko je voz šel čez njo in je žena zavpila, sem s težavo ustavil krave iu pogledal, kaj jc. Pod vozom je ležala ona in se ni ganila več. V kolesnico je imela zataknjeno roko in samo še parkrat je vzdihnila. Pa mi je ženo povozilo do smrti.«
Mož se je stresal v silnem joku. Ženo so ljudje dvignili na voz, mrtvo kakor je bila. Čez čas je prišel zdravnik dr. Krauland, ki pa je mogel ugotoviti le smrt. Ihle je starec peljal svojo mrtvo ženo proti Dolgi vasi. Ž njim je šlo nekaj ljudi, ld so ga med potjo tolažili in pomilovali.
Starka, znana pod imenom Francka, je bila poznana po vsem mestu, ker je prinašala še v teh letih kljub slabemu vremenu vsak dan v mesto mleko. Bila je pobožna ženica, drugače vedra in vedno vesela. Doma je bila iz iške fare in je prišla v Kočevje služit. Služila je nepretrgoma 14 let pri znani gozdarjevi družini g. Schadingerja v gradu, kjer je bila na vso moč priljubljena. Zadnja leta je živela ves čas sama s svojim možem v prijazni hišici tik ob dolgovaškem mostu. Z nesrečnim možem sočustvujejo vsi vaščani.
In tudi lovec se greje s ZEPHIKOM,
ker vc kaj mu prija, Zalo pozna to reč
in kupi samo dobro peč.
ZEPHIR PEČ
greje eno sobo
24
kg. drva
Na zahtevo brezplačni popi«!
Zephir tvornica peči d. d., Subotica
Samoprodaja za Ljubljana: Breznih S Fritsch Samoprodaja za Celje: D. Rakiisch Samoproiiajn m Maribor: Pinter i Lenard
Prošnja Gorsčancev
Murska Sobota, 27. septembra.
Smrtna nesreča, ki se je zgodila preteklo nedeljo pri Gornji Lendavi (ko sta trčila skupaj dva kolesarja), je zopet spravila na dan vprašanije zdravnika za gornji del Slovenske krajine. Po nesreči so takoj hiteli po zdravnika, a ko jc ta prišel iz Murske Sobote, ki je oddaljena 25 km, je bil ponesrečenec že mrtev.
Predstoječe vprašanje je bilo često na dnevnem redu. Uredilo se je naposled s tein, da je Gornja Lendava dobila okrajnega zdravnika v osebi g. dr. Gregorca. Nekako pred enim letom je bil prestavljen dr. Gregorc v Mursko Soboto in od tistega časa je zdravniško mesto v Gornji Lendavi nezasedeno, kar je za vso okolico velik udarec, ker le s težavo in z veliko zgubo časa pride do zdravnika v Mursko Soboto in kar je še hujše, jc pri nujnih slučajih pomoč navadno prepozna.
Zdravniško mesto je v Gornji Lendavi siste-mizirano. Kje tiči vzrok, da ni zasedeno, nam ni znano. V itnemu prizadetih Goričancev se obračamo na merodajne kroge s prošnjo, da Gornja Lendava zopet dobi zdravnika. Ta zahteva življenjska varnost. Zahtevajo pa ga tudi druge razmere. Večina krajev na Goričkem je oddaljena od Murske Sobote do SO km. Kaj to pomeni, ve vsak, ki računi s tem, kako drag je dandanes čas. Zdravnik bo za ves gornji del Slovenske krajine velika dobrota in ljudstvo bo merodajnim krogom za naklonjenost zelo hvaležno.
Razočaran tat
S t a n i c a pri Konjicah, 27. septembra.
V noči od 26. do 27. t. m. se je pojavil v župnišču tat. Priplazil se je v hišo skozi okno na stranišču. Revež je moral dolgo Čakati, ker so v hiši pozno v noč ličkali koruzo. Ko je postala tema, je šel na delo.
Najbolj natanko je inspiciral pisarno. Očivid-no je iskal »jurjev«. ker je pustil druge stvari večinoma pri miru. Prebrskal je razne predale in našel nekaj drobiža. Za vsak slučaj si je izposodil na obešalniku viseči nahrbtnik, last velikonedclj-skega g. dekana Friderika Horvata, katerega si jc domači župnik pri neki priliki od njega izposodil.
Ko je bil gotov s hišno preiskavo, očividno nezadovoljen, si je privošči! par gramov neretvan-skega tobaka, ki ga je našel na mizi, jiobasal leseno, okovano cerkveno blagajno in jo mahnil zopet skozi okno na stranišču na sveži zrak. Ne daleč od župnišča ob okrajni cesti, ki vodi v Vitanje, se je spravil nad blagajno. Odrp!, razbil jo je toliko, da je mogel ugotoviti, kake dragocenosti so notri. Na žalost je uvidel. da »jurjev« ni bilo. Stresel je iz zaboja malo dinarskega drobiža — kakih 40 Din — pustil svojo žrtev razbito ob cesti in nadaljeval svojo pol. Menda lakih gospodov nc bo več obiskoval, pri katerih je najti tako ubog plen.
•k Pri trdovratnem zaprtju, napetosti v telesu, preobilici želodčne kisline, glavobolu, raz-draženosti, tesnobnosti, splošnem slabo-počutju in utrujenosti pospeši naravna »Franz-Josef<-greneica brez napora in bolečin lahno izpraz-uenje črev vseh neprebavljenih ostankov in v mnogih slučajih obvaruje pred vnetjem slepiča. Najodličnejši zdravniki stoletja so vporabljali »Franz-Josef«-vodo z najboljšim uspehom pri moških, ženskah in tudi otrocih. »Franz-Josefc-grcnčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Ako hočete imeti res lep, trpežen in moderen
mogoče tudi z relijefom ali kipom ter po konkurenčni ceni, oglasite se tOkOf pri
KAMNOSEŠKO-KIPAKSKEM PODJETJU
f ranfo Knnovar
POKOPALIŠČE SV. KRIŽ - LJUBLJANA
9. Magdic
Gjubljana
«S*
Vsled povečanja konfekcijskega oddelka se prodajajo
najnovejši plašči..........Din 360'—
obleke....................„ 240'—
večerne obleke............„ l95-—
hišne halje................, 120'—
bluze......................„ 60'—
Izkoristite redko priliko i
Kaj je najtežje?
Odgovori.
96.	Ako umiraš od seje, odstopiti drugemu kozarec vode
97.	Z ljubljanskim tramvajem peljati se na kolodvor in ne zamuditi vlaka
98.	Molčati o napakah sovražnika
99.	Dopovedati pesni-kovaču, da ni pesnik
100.	P o p o l en kes obuditi
101.	Priznati zločin.
102.	Najti v »Rdeči hiši« stranko
103.	V gotovih slučajih prenašati samega sebe
104.	0 sebi misliti vedno to, kar v resnici sem
105.	Staremu tobačnemu delavcu dočakati pravilnik o pokojnini
106.	Da bi se bedak ne imel za pametnega
107.	Prenašati ves dan godrnanje žene (ali moža) v hiši
108.	Da bi učenec profesorja prepričal, da se je on (namreč profesor) zmotil
109.	Dobiti narodu voditelja, ki bi ne izgubil zemlje izpod nog in zvezd izpred oči
110.	Da bi slovenski časnikar postal bogataš
111.	Da bi šoferji vozili počasi, zlasti pa ljubljanski mestni škropilni avto
112.	Odreči se ljubljenemu bitju
113.	Če izveš, da ti je v Ameriki umrl bogat stric, ki ti ni nič zupustil
114.	Nočnemu čuvaju dopovedati, da je spal, ko si ga ravno prebudil
115.	Uredniku čitati slabo pisan rokopis
116.	V nesreči kazati se veselega
117.	Uganiti, kakšno bo vreme
118.	Lastnega otroka pokopati
119.	Tako spretno prikrivati svoje grehe, da ne bi jih nikoli nihče odkril
120.	Premagati žensko trmo
121.	Da bi lakomnež imel kdaj zadosti
122.	Samoliubje v sebi popolnoma udušiti
123.	Naučiti se kitajščine
124.	Spraviti proletarce s kapitalisti
125 Poloviti vse radio-komarje
126.	Hiti popoln abstinent
127.	V nesreči obdržati prijatelje
128.	Odpovedati se svoji volji
129.	V skrajni bedi pošten ostati
130.	Zatajiti ljubezen do lastnega otroka
131.	Biti navzoč pri dražbi svojega rojstnega doma
132.	Urediti državo
133.	Skrivnost prikriti, ako še kdo drugi zanjo ve. ne pa sam
134.	Da bi kibic molčal
135.	Ameriškim oblastem satreti tihotapstvo s alkoholom
RHDIO IKMRIBOR
HLEKSHUDROTM CESTH 8
Je naše podjetje I Zahtevajte ponudbo, bogata zaloga — solidna postrežba. Ne boste z nobenim radioaparatom Ljubljane boljše poslušali, kakor z našim izdelkom. 2
Koledar
Nedelja, 29. septembra (19. pobinkoštna nedelja): Mihael, arhangel; Evtihij, inučenee. — Jutri: Ponedeljek, 30. septembra: Hieronim (Jerko), cerkveni učenik.
Osebne vesti
— Za špecijalistko za otroške bolezni je'
imenovalo ministrstvo za narodno zdravje dr. Mariio Kol ar, zdravnico splošne boluice v Ljubljani.
— Poroka. V ponedeljek 23 septembra se je v Sv. Petru pod Sv. gorami poročil graditelj Kat. prosvetenega doma ter duša gibanja tamkajšnjih kat. organizacij, g. Lojze Zorenč, posestnik in župan v Sv. Petru pod Sv. gorami z gdč. Miciko Lah. Mlademu paru obilo božjega blagoslova.
= Danes so bo poročil g. Franc M e 11 a r, strojni stavec Jugoslov. tiskarne, z gdč. Tončko Perdanovo, hčerko posestnika in čevlj. mojstra Jerneja Perdana. Obilo sreče!
= Načelniki okr. cestnih odborov v mariborski okolici. Izvoljeni so bili za načelnike oziroma njih namestnike v posameznih okrajnih cestnih odborih: Ivan Vogrinc in Franjo Stiglic (Gornji grad); Ivan Kos in Simon Pre-šern (Slov. Bistrica); Ivan Žardin in Ivan Jerič (Dolnja Lendava) ter Ivan Petkovič in Ivan Horvat (Prelog). Volitve načelnikov v ostalih štirih okrajih se vrše v torek, dne 1. oktobra.
=: 1z železniške shtibe. Premeščeni so: uradnik I. kategorije, 9. skupine; inž. Karis Boris, tehnični uradnik, strojno odeljenje k gradbenem odeljenju direkcije; uradniki II. kategorije, 3. skupine: Bervar Ant., komercijelni uradnik, prometno-komercijelno odeljenje direkcije v odeljenje za kontrolo dohodkov G. D. v Beograd; 4. skupine: Grrčner Dragolin, komercijelni uradnik, odeljenje za kontrolo dohodkov ti. D. Beograd k direkciji Ljubljana; 5. skupine: Ošaben Ivan, komercijelni uradnik, Ljubljana glav. kol. k prometnem-komer-cijelnem odeljenju direkcije; Avbelj Ivan, prometni uradnik, Črnomelj v Kranjsko goro; uradniki III. kategorije, 3. skupine: lilažič Kihard, prometni uradnik, ePsnica v Hoče; Zabukovšek Josip, prometni uradnik. Hoče v Pesnico; Hrvatski Franc, prometni uradnik, Koloriba v Veliko Loko; Šircelj Franc, prometni uradnik, Ljubljana dol. kol. za šefa postaje Dobovec; Princ Franc, prometni uradnik, Bela Cerkev, direkcija Subotica na Blanco; zvaničniki I. kategorije. 2. skupine: Belič Franc, strojevodja, kurilnica Ljubljana I. glav. kol. v kurilnico Ljubljana II. gor kol.; Stocklinger Josip, strojevodja, kurilu, ekspozitura Velenje v kurilnico Ljubljana II. gor. kol.; 4. skupine: Zevnikar Da-,
glavna proga; Teran Andrej, strojni kurjač, kuriln. ekspozitura Jesenice v kurilnico Ljubljana II. gor. kol.; 2 skupine: Marolt Anton, skupinovodja, pro-govna sekcija Ljubljana gor. dol. proga k progovni sekciji Maribor kor. proga; 3. skupine: Taškar Fr., skupinovodja, progovna sekcija Zidani most k progovni sekciji Celje; dnevničarji: Pristovnik Josip, Sevnica v Velenje, Zavašnik Rudolf, Litija v Bralnik — V območje ljubljanske direkcije so premeščeni kot prometni dnevničarji absolventje prometne šole v Beogradu; Prek Janez, Vuzenica Mu-ta; Arhar Franc, Vuhred Marenberg; Znane Franc, Brezno Ribnica; Cretnik Stanislav, Ormož; Arnuš Miroslav, Store; Vari Rudolf, Logatec; Zaff Ivan, Škofja Loka; Slibar Jernej, Trebnje na Dol.; Zab-kar Alfred, Brežice; Zavašnik Rudolf, Litija; na novo je sprejet kot dnevničar Adam Ciril, Ponikva, Primec Miroslav, Metlika in Žabkar Milan, kurilnica Maribor. — Nameščeni so: za uradnika II. kategorije, 5. skupine: Avbelj Ivan, za administrativnega uradnika, k prometnem-komercijelnem odeljenju; Lorenci Janez za komercijelnega uradnika, Vu-zenica-Muta; za uradnika III. kategorije, 4. skupine: Magajna Anton za admin uradnika k gradbenem odeljenju; Oblak Avguštin za nadzornika signalov k signalni sekciji Ljubljana; za zvaničnika II. kategorije, 1. skupine: Nepustil Vincenc za strojevodjo v kurilnico Ljubljana II. gor. kol. — Pre-
uvriien jc u uradnika III. kategorije, 3. skupine: Stermscheg Ivan, sprevodnik vlakovodja, Pragersko, dosedaj zvaničnik 1. kategorije. — Ostavko na slui-bo sla podala prometna dnevničarja: Znane Frančišek, Brezno Ribnica in Arhar Franc, Vuhred Marenberg.
Šolske vesti
A Gimnazija v Kranju se po številu svojih dijakov zelo razvija, letos šteje že nad 425 dijakov. Splošno je pa obžalovati, da se je pretvorila v realno gimnazijo, radi česar gre mnogo boljših dijakov študirat v Ljubljano na hunnuiistično gimnazijo, ki bi sicer obiskovali šolo v Kranju. Ali bi ne bilo mogoče, da bi so na naši gimnaziji otvorile paralelke humanistične gimnazije?
A Na državni realni gimnaziji v Kočevju so se vpisuli v letošnjem letu 504 dijaki, od teh je 50 dijakinj. Letošnja osina šteje 24 dijakov. V prvi razred se je vpisalo 9 učenk. Domači-nov-Kočevarjev je letos vpisanih 61.
A Vpisovanje v obrtno-nadaljevalno šolo v Brežicah bo v torek, 1. oktobra, ob 4 popoldne. Novovpisani naj prineso podatke o učni dobi in šolsko spričevalo ter šolnino 50 Din.
A Koliko je šolskih razredov v Trbovljah. Na vseh 5 šolah v Trbovljah je 72 razredov, torej toliko, kakor v kakem večjem mestu. Vseh učnih moči bo okoli 90.
A Pričclek šolskega poduka v Trbovljah. Na vseli šolah v kotlini Trbovlje se prične poduk s sv. mašo ob 9 2. oktobra.
A Vpisovanje v obrtno-nadaljevalno šolo v Laškem se vrši v torek 1. oktobra od 5 do 7 zvečer v šoli. Vpisnina znaša 50 Din in jo morajo učenci prinesti s seboj k vpisu. Reden jKiuk se prične v petek 4. oktobra. — Ravnateljstvo.
A Obrtno-nadaljevalna šola v Liliji. Uresničila se je dolgoletna zahteva po ustanovitvi nujno potrebne obrtno-nadaljcvalne šole v Litiji. Vpisovanje učencev je danes 29. IX. v litijski šoli, redni pouk, i. s. pripravljalni tečaj in 1. letnik se pa prično drugo nedeljo 6. oktobra ob 8 zjutraj na litijski šoli. — Obrtno-nadaljevalna šola se je ustanovila s pomočjo podpore oblastnega odbora in županstva v Litiji — Prijavilo se bo nad 60 učencev, kar kaže, da je Litija 'v zadnjem času, kar se tiče obrti in trgovine, močno napredovala. — Predsednik tega šolskega odbora je župan H. Lebin-ger, vodja šole pa šolski upravitelj g. Drago Rosto-har. — Poučevale bodo moške moči litijske osnovne šole.
A Vpisovanje v obrtno-nadaljevalno šolo na
Viču, Danes je vpisovanje vajencev v obrtno-nadaljevalno šolo. Pričetek ob 10. Ob vpisu je plačati jio 10 Din šolnine in 5 Din vpisnine. Opozirjamo mojstre, da svoje vajence pravočasno vpišejo v šolo. Mojster, ki bi tega ne storil, bo imel sitnosti z oblastjo, ker je šola obvezna za vse vajence v občini. — Vodja obrtno-nadaljevalne šole.
Novi grobovi
•f" Umrli so v Ljubljani v času od 21. do 28. septembra: Frančiška Štreikelj, vdova škofijskega vrtnarja. 82 let. Sv. Petra cesta 65. — S. Einigdija Ivana Jakopin, usmiljenka, 32 let, Slomškova ulica 20. — Franc Močnik, kletar-ski mojster, 78 let. Stari trg 14. — Jernej Str-liad, rudar, 59 let, Vidovdanska cesta 9. — Valentin Lutnik, strokovni učitelj, 48 let, Emon-ska cesta 10. — Apolonija Sever, snažilka pisarn, 46 let, Vidovdanska cesta 9. — V bolnišnici so v istem času umrli: Ivana Dolinar. žena invalida, 32 let, Devinska ulica 9 — Marija Jarc, vdova v. s. svetnika, 56 let, Mestni trg 17.
- Josip Samsa, sin tesarju, 5 mesecev. Spodnja Slivnica 5. — Marija Kramcr, hči posestnika, 5 let, Šmarje-Sup — Sonja Demšar, hči skladiščnika, Duplica 27. — Marko Stefanciosa. železničar v pokoju, 60 let, Martinja vas pri Mokronogu. — Ignacij Zupan, posestnik, 26 let, Dole pri Litiji. — Jane/ Fertič, sin delavke, 2 meseca, Gradac 51 pri Litiji. — Štefanija Ter-ček, zasebnica, 22 let, Kobaridskn 50. — Janez Mrzel, jjosestuik, 68 let. Polšnik 21. — Alojzij Jagodic, sin |>osestnika, 24 let, Moste 58. — Jakob Kurent, vratar, 61 let, Poljanski nasip 40. — Frančiška Avsec, žena posestnika, 56 let, Rakek 8. — Viktor Klndnik, delavec, 30 let, Vrhovo pri Radečah. — Josip Peterlin, užitkar, 70 let, Komenda. — Rudolf Lesar, kovač, 5S let, Sodražica 16. — Janez Dachs-Kobler, orožnik, >6 let, Petrinje. — Marija Mukiud, žena sprevodnika v p., 54 let, Grajska planota t. — Adolf lludnik. železniški pisarniški pomočnik, 30 let, Ilradeckega vas 38. — Katarina Tržan. žena brusača, 54 let, Orešje pri Sevnici. — Marija Križnič, hči trgovca, 4 dni. Dvorni trg 1.
■f" Jože Blažič iz Podpeči pri Dobrepoljah je umrl te dni. Godel je na ženitovanju »Neveste s Korinja« in še drugod Sicer je bil pa bolnim uram za zdravnika. Naj sc sedaj veseli nebeške >ohcetk!
Njegova teorija
»Zdi se mi, da je bil zasebni tajnik Durtain tisti, ki je umoril Melvilla«, je rekel komisar in se zamišljeno ozrl na Jamesa Greena. »Prepričan sem. da je tako, čeprav nimamo zadostnih dokazov za sumnjo. Durtain jc pa tako prebrisan, da se ne bo nikoli izdal...«
Detektiv, ki ga je državna policija časih vprašala za svet v važnih zadevah, je malomarno prikima!.
»Prav tako mislim jaz, gospod komisar; a kakor vse kaže...«
Ni dokončal stavka, spet je umolknil.
»Melvillova vdova je razpisala nagrado sto tisoč dolarjev, da izsledimo morilca,« je čez delj čas klaverno nadaljeval komisar. »Bojim sc pa, da je njena ponudba brez haska.«
»Sto tisoč?« se je vneto zavzel Green. »To zadošča, cla dobimo zločinca.«
»Le kako? Kaj mislite, da je kdo, ki ve za njegovo dejanje, in bi ga podkupili?«
»Neumnost! — oprostite — a vedeti morate, da človek vendar na tak premeten način ne bo koga umoril in ga oropal za milijon, če ve, da je obenem odvisen od koga drugega! Durtain je moril — pa sam —in natančno vem, kako se je to zgodilo.«
»Dokazi, dokazi!« jc zavzdihnil komisar.
Green se je komaj opazno nasmehnil.
»Prosil bom gospo Melvillovo, naj mi da tisto nagrado. Jaz ne bom pri tem nič zaslužil, obljubim pa, da bom s tistim denarjem prijel morilca.«
»Pa kako vendar?« ga je vprašal komisar.
»To je moja teorija. Mislim pa, da je pra-
vilna. Kaj menite, gospod tovariš, koliko bi stalo, če bi za en večer najel vse gledališče?«
»Trideset tisoč bo zadosti.«	1
»Dobro, izbomo — deset tisoč za pisatelja, deset za igralca in kolikor mogoče veliko za reklamo, časopisje in drugo ropotijo.«
»Veste — niti malo ne razumem, kaj hočete s tem doseči.«
»Stvar je zelo preprosta. Zdi se mi, da je gospa Melvillova pripravljena žrtvovati vse, da se izroči .morilec njenega moža sodišču. Gotovo bo soglašala z mojim predlogom.«
»Kakšen pa bo — ta predlog?«
»No — naročil bom kakemu pisatelju, kakemu izvežbanemu dramatiku, naj napiše igro: ,Umor Melvilla.' S svojimi igralci jo bomo uprizorili na svojem odru. Slavno občinstvo bomo s prav spretnimi članki v vseh listih, s plakati in z reklamo z lučjo podkurili. Dogodek je star komaj nekaj tednov, vse je tako burno, povsod je bilo toliko razburjenja — brez dvoma bo hotel vsak videti to igro.«
»Dobro — in ...?«
»In — tudi Durtain bo prišel — seveda.«
»Mislite? Zdi se mi preveč pameten za to, preveč previden.«
»Navzlic tetnu — pride! Saj veste: vsakega morilca nekaj vleče na kraj njegovega zločina. Pa bodisi, da je tisti kraj samo namišljen. In mimo tega si je svest zmage, niti ne sanja se mu, da kdo sumniči njega.«
»Pa dobro — prišel bo — kaj upate pridobiti s tem?« Green ga je presunljivo pogledal.
»Gospod — kaj Vam ne gre v glavo? Videl bo sebe še enkrat, kako ubija — on sam! Na to se opira moja teorija ...«
Štirinajst dni je trobil vsak list, vsak plakat, vsak kino in ubijal ljudem v glavo, da bo prvega decembra v mestnem gledališču ,senzacijska uprizoritev: Umor Melvilla.' V časopisju je bilo brati med vrsticami, kolikega umetniškega pomena je ta igra, kako je pisatelj nekako v zvezi z morilcem — vse besede so bile polne slutenj in tajnih namigavanj. Gledališko blagajno so ljudje kar oblegali — in Durtain, ki je nekaj časa okleval, ali bi šel k predstavi ali ne — je le še s težavo dobil vstopnico. Ni se mu izpolnila želja dobiti ložo zase, zadovoljiti se je moral s tem, da je sploh dobil kolikor toliko pripraven sedež.
Med občinstvom si opazil dosti prijateljev in znancev umorjenega Melvilla. Nekaj jih je trdilo, da je prišla tudi njegova žena — in da so jo videli nekje v gledališču vso zastrto v črnino. Pa se je zdelo, da to le ne more biti res.
Občinstvo je napeto sledilo igri. Dejali so, da je pisatelj zelo spretno uporabil vse vesti časopisja o umoru in tudi vsa prizadevanja policije za izsleditev morilca — dogodki so se vrstili ko bliski, dejanje je naglo stopnjevalo in se burno bližalo katastrofi.
Slednjič sta bila samo dva na odru: Mel-ville in njegov morilec. In gledalci so presunljivo doživljali vpričo vse javnosti te grozne dogodke, katere so imeli po časopisnih vesteh še v živem spominu — in ki so se slednjič končali z umorom Melvilla.
Igralci so bili obdarjeni z burnim ploskanjem, ki mu ni hotejo biti ne kraja ne konca. Pa jc minilo dobrih pet minut, preden sc je zaslor vnovič dvignil in sta se na odru prikazala oba glavna junaka. Morilec pa, ki je imel med igro čisto navaden obraz, se je zdaj prikazal z izbor-
JCino „£jubljatiski dvor"
DANES ZADNJIČ
*W senci harema'
Ljubavna drama iz romantičnega Orijenta. Tel. 2730 Ob 'Ali, 3, 6, M8, 9. Tel. 2730
■j" V celjski bolnici. Dne 24. sept. t. 1. je umrl 6 letni Martin Lapornik iz Porebri 25, občina Jur-klošter, sin posestnika Jerneja Lapornika. — Dne 20. sept. je umrl po dolgem in hudem trpljenju 100 odstotni invalid Štefan Čakš iz št. Jurija ob j. ž. Dosegel je starost 50 let in je bival sedaj v celjski invalidnici. — Istega dne je izdihnil Ivan Žagar, zidar iz Vrbja, star 4,1 let kot žrtev kolesarske nesreče. Dne 24. t. m. se je peljal s kolesom iz Št. Pavla proli Vrbju. Mimovozeči avto ga je vrgel v jarek ob cesti, kjer je obležal nezavesten. Ko se je mimoidočim jx>srečilo ga spraviti k zavesti, si je toliko opomogel, da se je še sam peljal s kolesom domov v Vrbje. Doma pa je spet padci v nezavest, iz katere se ni več prebudil. — Dne 26. 1. m. je tudi umrla Alojzija Pisterič, 17 lot stara hči posestnice iz Podčetrtka. N. v m. p.!
N. p. v m.!
Mala kronika
■jc Osmina po umrlem preč. gospodu župniku Francu S u š n i k u bo na Selih pri Kamniku v ponedeljek 30. septembra ob osmih.
ir Počaščena Slovenska Krajina. Predsedstvo odbora, ki je vodil proslavo osvobojenja Slovenske Krajine, sporoča, da je Nj. Vel. kralj blagovolilo sprejeti zase in za člane kraljeve hiše znake, ki so bili izdelani v spomin na desetletnico osvobojenja Slovenske Krajine. Ni treba naglušati. da je sprejelo ljudstvo tn izraz blagohotnosti Nj. Veličanstva z velikim navdušenjem.
-k Železniškim vpokojencem, vpokojenim po novem zakonu, v vednost! Za izplačilo starostne in eksekutivne doklade upravičencem je kredit dovoljen. Finančna direkcija v Ljubljani bo skušala storiti vse, da se nakazilo v kratkem izvršd. Vsa dopisovanja in osebna povpraševanja tozadevno so nepotrebna in naj se opusti, da se s tem ne moti uradništvo pri deJu. — Društvo železniških vpokojencev.
•fr »Ilustracija« št. 9 za september izide v teku prihodnjega tedna z izredno zanimivo vsebino. Zato že danes opozarjamo nanjo.
-fa Neslana kritika in nestvarno poročanje. Pred dobrim tednom so v Ljubljani blagoslovili novo poslopje poštne hranilnice in kakor je že navada ob takih prilikah, smo tudi to pot brali v poročilih o otvoritvi pohvale raznih tvrdk, ki so sodelovale na skupnem delu. Zvedeli smo, kdo je delal kljuke in pante, kdo železna omrežja, peči, strešne žlebe, kdo je pokril streho in kdo je napravil stranišča. Prav malo je manjkalo, da nismo brali še to, kdo je vozil v samokolnici pesek in kdo je mešal malto. Samo nekaj nismo zvedeli, namreč lo. kdo je napravil okna in vrata. Človek bi mislil, da novo poslopje poštne hranilnice sploh nima vrat in oken, toda če greš mimo poslopja, vidiš, da jih ima. Nekdo je torej moral tudi okna narediti in vrata, ampak kdo? O tem nismo iz ljubljanskega >vodilnega< dnevnika nič izvedeli. Ker pa smo bili radovedni tudi na to, smo začeli poizvedovati, kaj je na stvari. In smo zvedeli, da obstoji v Ljubljani prav solidna in močna mizarska tvrdka, ljubljanska in slovenska tvrdka, ki se prav živahno udejslvuje pri največjih zgradbah ne le v Ljubljani, ampak tudi v Belgradu in Zagrebu. Zato nam je res nerazumljivo, zakaj so razna poročila to tvrdko
Cenjene odjemalce obveščam, da sem zopet dobil novo veliko pošiljko
gramofonskih plošč
Avizirane so seveda še nadaljnje pošiljke — razume se, DIREKTNO od tvornice iz Londona.
Priporočam pa cenjenemu občinstvu, da si ogleda zalogo tudi pri KONKURENCI. Osebna presoja vsakega posameznika je pač največ vredna.
Centrala za splošno gramofoni/o
,Gramofon' A, Rasberger
LJUBLJANA :: Miklošičeva cesta 34.
JTTgJiJLJBg!"''-1"-* """'"L j!j"jj»i!»ijimiiii l m i—hiuujiil
no ponarejenim obrazom — Durtaina!
»Ali Vam je slabo?« je neki gospod sočutno vprašal Francoza, kateri se je mahoma zgrudil ob ograji lože na tla. Durtain, napol v omedle-vici, se je zaman trudil, da bi imel vsakdanji obraz.
»Hvala, hvala«, je zajecljal, »nekaj me je prijelo — a je že prešlo.«
»Dovolite,« je dejal neznani gospod, »da Vas povabim s seboj. Voz Vas zunaj že čaka.«
Francoz bi bil rad planil pokoncu. A Green on je bil namreč neznani gospod — si je odvihal ovratnik suknjiča in mu pokazal, kdo da je. Durtain se ni več upiral. »Nikar ne opozorite ljudi nase«, inu je zašepetal Green, »sicer bom moral poklicati stražnike, da Vas primejo. To bi pa občinstvo, ki kar žari od igre, neprijetno vzpodbudilo zoper Vas.«
Drgetaje, s klobukom tik nad očmi, je stopal Francoz pred detektivom po ozkih stopnicah zasilnega izhodišča. Spodaj so ga sprejeli komisar in dvoje kriminalnih uradnikov.
»Saj bi nc bilo treba te zadnje oinedlevice. gospod Durtain, da smo Vas dobili,« je povzel Green, ko so sedeli v vozu, in se z mrkim nasmehom zazrl v napol mrtvega Durtaina. »Pisatelj te igre je pri izvršitvi zločina nalašč napravil veliko napako — napako, katere Vi sami niste zagrešili. In samo Vi niste tedaj ploskali pri tem prizoru, lo mi jc bil zadosten dokaz. Vedli ste se natančno tako, kakor se vede kak umetnik, kak pisatelj, ki je primoran gledati, kako igrala njegovo umetnino skrpucajo. Dobro razumem kaj takega — in pripravljen sem bil na to. — Sicer pa,« je dejal komisarju, »to je pač moja teorija!«	(A. Rasmussen.)
Novosti za jesen in zimo
v krasnih damskih plaščih in toaletah nudi v velemestni izbiri
FRAN LUK1Č, STRITARJEVA ULICA
in njeno delo popolnoma prezrla tudi pri zgradbi ljubljanske poštne hranilnice. Je pa to za slovenske razmero zelo značilno. Smo sicer prepričani, da ta zagonetni molk ljubljanski in slovenski tvrdki Ant. Rojina & Co., ne bo prav nič škodoval, smatramo pa vseeno za potrebno, da se tudi take malenkosti primemo prime. Značilno je tudi, kako so cenili in sodili arhitekta g. Cernivca ravno tisti ljudje, ki so zamolčali ime Ivrdke Rojina & Co. Zapisali so, hmn5 g. arh. Cernivca ponižati m osramotili, da je on načrt nekega belgrajskega arhitekta le »pre-naredik! Nam se pa zdi, da načrt, ki ga je treba prenarejati, le ne more biti posebno »prima«, a vemo tudi to, da »sfušane« obleke nihče ne nese popravljat k še slabšemu, ampak k boljšemu mojstru, ki kaj zna. Neokusnost prve vrste je dalje, objavljati na isti strani poleg slike zgrajenega poslopja še neki drugi načrt, kakor da bi nekdo hotel izzvati vtis, da je g. Cernivec objavljeni, a ne-odobreni načrt za sebe izkoristil na nedostojen način. Kaj takega je mogoče pač le pri nas in take metode ne delajo časti slovenskemu imenu, najmanj seveda pa tistim, ki so jih povzročili.
it Dva dneva primorske kulture. Priprave za primorske dneve so bile popolnoma skonča-ne. Žalibog smo pa bili iz znanih razlogov prisiljeni prireditev prenesti. Odbor »Organizacije Jugoslovanskih Emigrantov« v Ljubljani prosi vse sodelujoče in javnost, da vzame to na znanje.
it Okrajni cestni odbor v Ptuju je imel sejo za volitev načelnika in podnačelnika dne 26. t. m. Sejo je vodil nastarejši član Fran Belec iz Sv. Urbana pri Ptuju Za načelnika je bil izvoljen z 18 glasovi g. Ivan Veršič od Sv. Marka niže Ptuja, dva glasova je dobil g. Miha Brenčič, en glas pa gosp. Franc Zupanič iz Slovenje vasi. Za namestnika načelnika je bil izvoljen g Franc Zupanič.
it Oddaja poštne vožnje v Trbovljah. Oblastna po.štno-telegrafska uprava v Ljubljani oddaja prevoz pošte ua progi Trbovlje 2, Trbovlje t, Trbovlje železniška postaja za dobo enega leta. Javna ustna pogajanja bodo komisijonelno ob 11 dop., dne tO. oktobru t. 1. pri županstvu občine Trbovlje. Izklicna cena je 9400 Din. Kavcija 500 Din se položi ob 10 dopoldne pri komisiji, ki je odrejena zu pogajanje. Natančnejši pogoji so nn vpogled pri pošti in na občini.
it Oddaja poštne vožnje vožnje Kočevje— Brod. V soboto 5.oktobru sc lx> oddajala pri kočevskem županstvu prevoz pošte na progi Kočevje—Brod na Kupi za dobo treh let. — Vzklicna cena 39.000 Din. Podrobni podatki se dobe pri mestnem županstvu, na pošti in na brodski občini.
it Nadvoz nad železnico pri Višnji gori sc bo prišel graditi. Komisar oblastne samouprave razpisuje tozadevna dela, kakor je razvideti iz danošnjega oglasu.
it Koroški dnn se bo letos vršil v Celju dne 13. oktobra 1929. Odbor vabi vse Korošce, da pridejo na ta dun s svojimi prijatelji v Celje, da skupno manifestiramo za našo koroško stvar.
it Tatvine in vlomi na Ježici. V zadnjem času se množe tudi na Ježici raznovrstne tatvine. Tako
!e bilo nedavno vlomljeno pri Štefeljnu, nato pri Jerinu, 25. sept. pa v Malivasi pri »Žnidarju«. Tat je imel srečo, domači so bili vsi na polju, ter je nemoteno opravil svoj posel, ki se mu je jako izplačal. Odnesel je 4000 Din gotovine gospodinji in hčerkam, ki so zaposlene v Ljubljani. — Tu kaže zgled, da ne imejte denarja doma, ki ni varen pred tatovi, zatorej vsak kdor ima denar, naj ga rajši nese v hranilnico, ki ga lahko vsak čas dvigne in je na varnem
it Tatvine v Kočevju. Trgovcu Francu Činklju iz Stare cerkve je bilo ukradeno še čisto novo kolo izpred njegove trgovine. Kolo je bilo naslonjeno na zid. Tat je izrabil priliko, ki se mu je nudila in se ž njim odpeljal na »potovanje«. Trgovec je kasneje zvedel od domačinov, da so videli nekega mladegu fanta, ki se je dolgo časa smukal okrog trgovine z očividnim namenom, da bo kaj sunil. Kdaj je zajahal kolo in se odpeljal, ni nihče videl. Trgovec je naznanil tatvino kočevskim orožnikom.
it Tatvine in vlomi v Litijski okolici. Zadnje čase se množe razni vlomi in tatvine vedno bolj, krivcev pa ni mogoče izslediti. — Tako je bilo pred kratkim vlomljeno v gostilno Marije Kobal v Gradiških Lazih, kjer so pa vlomilci slabo naleteli. Našli so le okoli 300 Din denarja, nakar so pobegnili. — Neznan storilec je ukradel na vodni žagi mesarja Josipa Boriška iz Litije na Grbinu malo rabljen jermen, vreden 1500 Din. Storilec je izkoristil odsotnost Žagarja, ki je začasno prenočeval v Litiji, ter ponoči izvršil svoj nečedni posel. Tat mora biti kak domačin. — Brivskemu vajencu Filipu Sketu je bil izpod zglavlja ukraden ves prihranek na napitnici v znesku 700 Din, katerega si je tekom leta težko prihranil. Litijsko orožništvo pa je tatu na sledu. Orožništvo je aretiralo njegovega tovariša.
it S kolom po glavi. Iz Borovnice: Zopet se je pri nas zgodil slučaj medsebojnega krvavega obračunavanja med fanti, radi pretiranih izrazov fantovske razigranosti in običajnih fantovskih prepirov. To pot je bil žrtev takega obračuna delavec, domačin Janez M. Doslej je delal v Rakitni, a je bil pozvan na delo v Borovnico. Ko se je v sredo zvečer okoli poldesetih vračal domov skozi vasico Niževec, mu je nekdo nenadoma pri hiši posestnika Japlja stopil nasproti, mu z električno ročno sve-tiljko posvetil v obraz, ga tako trenutno omamil in ga z bliskovito naglico udaril z nekim trdim predmetom, najbrže ročico, zadaj po glavi. Udaril ga je tudi po desni strani lica čez oko, nakar je Janez padel na tla in omedlel. Kaj se je še nadaljnega z njim zgodilo, ne ve. Ko se je prebudil, se je z veliko težavo privlekel do bližnje hiše, kjer je v hlevu radi prevelike izgube krvi trdno zaspal. Poškodbe so težke in nevarne. Napadalca išče žandarmerija Zadnja leta so bili slični dogodki bolj redki kot prej. a vendar se še vedno najdejo ljudje, ki ne morejo jeze potolažiti drugače, kot da s koli mahajo po glavi.
■fc Šahovski turnir v Novem mestu se prične v nedeljo, dne 29. t. m. ob 20. O izidu te tekme, za katero vlada precejšnje zanimanje, bomo poročali.
Cigarete Drina. Kadilci se opozarjajo, dn so prišle v promet nove cigarete »Drina«, iz-delane večinoma iz hercegovskega tobaka. Zaenkrat so cigarete pakovnne v kartonih po 100 komadov, pozneje se bo uvedlo pnkovanje po 20 komadov. Na cigaretah je napis iz bakrene bronce, pod grbom po dolžini cigarete z nadpi-som »Drina« v cirilici in latinici. Cigarete sc
prodajajo 100 komadov 50 Din, odnosno 1 komad po 50 para, kakor cigarete »Vardar«.
-A- Zavarovancem trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani. Bolniška in pod-' porna blagajna »Merkur« v Zagrebu je pričela med trgovskimi tvrdkami in raznimi gospodarskimi zavodi v Sloveniji propagando, da prijavijo pri njej svoje nameščence v bolniška zavarovanje, češ, da jim bo nudila mnogo višje dajatve, kot jih dovoljuje zakon o zavarovanju delavcev. S tem je posegel »Merkur« v delokrog Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani, pa je umestno, opozoriti trgovske kroge in nameščence, da ne izstopajo iz zavarovanja pri Trgovskem bolniškem in podpornem društvu, ker bo slednje v bližnji bodočnosti ukrenilo vse, da na podlagi primernega povišanja prispevkov — zagrebški »Merkur« pobira od članov za nudenje višjih dajatev še posebne prispevke po Din 80 mesečno — nudi zavarovanim članom večje ugodnosti kot so možne v okviru zakona. Nova uprava je posvetila reorganizaciji društva največjo pižnjo, pa je gotovo, da bo mogla z vsestransko podporo od strani delodajalcev in nameščencev postaviti trdne temelje društvu, ki bo v nekaterih letih slavilo že 100 letnico svojega plo-donosnega delovanja v korist zasebnih nameščencev.
it Zobotehniška koncesija je na podlagi odloka ministrstva za trgovino in obrt podeljena dosedanjemu zobozdravniškemu asistentu pil dr. Ver-čonu g. Maksu Šramlu.
it Namesto konjske vprege dva koštrunn. V petek se je iz Osjeku pripeljal v Vinkovce tako zvnni »svetovni popotnik« Peter Željko iz Dalmacije, ki si je za svoje potovanje izbral posebno vprego. Sedi nn vozičku, ki ga vlečeta dva koštrunn. S tako vprego namerava mož potovati preko Belgrada v Budimpešto, nn Dunaj, v Švico, v Pariz in nazaj v Dalmacijo.
it Skrivnostni samomorilec v Krupinskih Toplicah. V začetku meseca avgusta je prišel v Krapinske Toplice obiskat svoje sorodnike 26 letni Ernest Pongratz, doma iz Donawitza v Avstriji in po poklicu ključavničar. V Krupinskih Toplicah se je obnašal mirno ter ni vzbujal pozornosti. Njegovi sorodniki so ga po predpisih prijavili krajevnim oblastem. Kmalu nato pa so ljudje pričeli govoriti, dn se je mladenič v gozdu obesil, toda dn se je pod težo utrgala veja in je padel na tla. Pred štirimi dnevi se je udeležil »kranjske vcselice«, kakor jih radi prirejajo zagorski Hrvati, nato pa je odšel nn bližnji hrib in po veseli prekrokani noči v vinski kleti nasul v kozarec 5 gramov veronnla in izpil ter pričel v največjih bolečinah klicati na pomoč. Zdravnik inu je rešil življenje. Za zadevo se jc pričelo zanimati tudi orožništvo, ki je ugotovilo, da se je pod imenom Ernesta Pongrutzn skrivni 25 letni Jožef Gnu-ster, pristojen v Marijo Zeli. Ko jc orožništvo ugotovilo, du njegovi papirji niso v redu. gn je proglasilo za aretiranega. Ker pu je bil od zastrupijenja še slaboten, ga |e pustilo doma pod nadzorstvom občinskega redarja Temu je Gauster izjavil, dn se živ ne bo vrnil v Avstrijo. Tn izjava se je zdela redarju sumljivo in se je za zadevo zanimal in tako zvedel, da je bil Jožef Gauster zaposlen v neki tovarni v Avstriji, kjer je neki uradnik nekaj ponevc-ril, to poneverbo pn je sprejel Gnuster nase in da zabriše sled, je pobegnil v Jugoslavijo. Pripovedoval je tndi, da je bil radi |>olitičnih ekscesov obsojen na 10 mesecev ječe, katerih ni odsedel. Dne 25. septembra je prosil redarja, naj ga pusti v sobo, ker se hoče pred odhodom v Zagreb posloviti od svojih sorodnikov. V spremstvu redarja je odšel k sorodnikom, ko se je vrnil, pa je naenkrat skočil preko ograje verunde ter si razbil glavo nn betonskih stopnicah ter obležal mrtev.
it Nov mineralni vrelec v Sisku. Sisaški industrijalec Teslič že dalje časa vrta rove v Sisku na zemljišču posestnika Momčilovičn. da bi našel nafto. Te dni so pri vrtanju orteškegu studenca v globini 180 do 200 metrov naleteli na vodo, ki izvira nn dan s 100 hektolitri na uro. Ker je voda nenavadnega dtihn, so jo poslali v Zagreb analizirat. Tam so ugotovili, du ima voda v sebi mnogo joda in sicer šestkrat več kot pa vrelec v Lipiku. Radi tega premišlja Teslič o eksplontaciji vrelca jodove vode, čim prouče prosperiteto takega podjetja. V Sisku je to odkritje povzročilo seveda veliko zanimanje in občinstvo prihaja k temu nrteškeinu studencu, da vidi mineralno votlo, ki prihaja iz tako velike globine. Po mnenju strokovnjakov je jodova voda navadno predhodnica nafte, zato upajo, da bodo v Sisku kmalu našli nafto, kar bi bilo epohalnega pomenu za našo industrijo.
it Cerkveni moški zbori. Priredil Stanko Premrl. Založila Jugoslovanska knjigarnu v Ljubljani. Cena 40 Din. Krasna zbirka obsega S5 skladb, in sicer mašnih, Marijinih, evhari-stičnih in drugih pesmi zn razne cerkvene prilike. Zastopani so najrazličnejši naši skladatelji s svojimi najlepšimi starejšimi in novejšimi skladbami. Kar pride iz rok g. prof. Premrla. jc vse dovršeno, tako tudi pričujoča zbirka. Gotovo jo bo naročil in z veseljem prepeval iz nje vsak pevec, ki so mu pri srcu krasui cerkveni moški zbori. Prav toplo priporočamo.
ir Proslave narodnih praznikov so odrejene od ministrstva prosvete za vse šole v državi. Slovenci za le vrste proslav nismo imeli primernih deklamacij, pa tudi ne kompozicij. To vrzel v naši glasbeni literaturi je izpolnila zbirka domorodnih pesmi, katere je zbral in uredil g. L. Kramolc. Zbirka obsega 28 eno- do štiriglasnih mladinskih zborov in stane Din 50. Vse pesmi so lahke, pev-ne, efektne že z malimi sredstvi in bodo mladini nudile poleg glasbenovzgojnih vrlin, še estetsko vzgojo in dvigale domovinski čut. Pesmarico, ld je edina te vrste, toplo priporočamo vsem šolam in tudi pevovodjem, ki rabijo pesmi za razne državne in domovinske slavnosti. Naroča se pri Oblastni zalogi šolskih knjig v Ljubljani in vseh knjigarnah.
ŠRAMEL MAKS
koncesijonirani zobotehnih
naznanja cenjenemu občinstvu, da otvori dne 1. oktobra 1929 svoj moderno urejeni
ZOBNI ATELJE
Ljubljana, Aleksandrova c. 5-II.
Ur Slovenske narodne vezenine na razglednicah, ki jih je priredil v dveh serijah naš pri- 1 znani folklonst prof. Albert Sič, so izšle v založbi litogrufskega zavoda Čemažar in drug v Ljubljani. Cena 5 Din za posamezno serijo (po šest kosov), ki nam prikazuje najznačilnejše vzorce belega in pisanega vezenja r. Gorenj-skegu in i/. Bele Krajine ter par aplikacij na kožuhih, je tako nizka, da bo pač vsakdo rud tvegal boregu kovuča za celotno delo. Delo je tako lepo uspelo, da bo poleg domače porabe služilo lahko tudi za izvrstno propagandno sredstvo v tujskoprometuem oziru. Take propagande se poslužujejo z lepim uspehom že dolga letu naši južni bratje in drugi nurodi, zato je prav, da se okoristijo z njo tudi nnšu bogata zakladnica. V slehernem tujskoproniet-nem kraju naj bi si trgovci in gostilničarji omislili primerno zalogo teh okusnih razglednic, ki bi jih lahko s pridom ponudili tujim gostom. Saj niso nič dražje nego tuja, židovska šara, ki je dostikrat še skrajno neokusna. Dvigajmo in negujmo predvsem svojo lepo domačnost, kakor delajo to drugi in večji narodi, ki so v svoji samobitnosti manj ogroženi nego mi. Zlasti ve slovenske žene in dekleta, ki iščete okraskov za svoja ročna dela, uvn-žujte predvsem naš bogati narodni ornament. Sičeve razglednice vam ga ponujajo v pestri izbiri. Prav tako naj bi ne bilo nobene šole, kjer bi ne imeli po več serij te lepe zbirke za učne namene pri risanju, ženskih ročnih delih in pri domoznanstvu. — —i.
it Pri nakupu knjig in pisarniških potrebščin upoštevajte vedno Novo založbo v Ljubljani, ki Vam kot zadružno podjetje nudi kur najboljšo in čim ugodnejšo |>ostrežbo. Posebej opozarjamo ua pomožne šolske knjige kakor so Julij Cezar (Shakcspenre-Žu|>an-čič). Kralj O i d i p u ; (Sonhokles-Sovre), in Bratski spor (Euripides So vre), ki so izšle v naši založbi.
it Materam-vzrioiileljicam. Kakor hitro začenja otrok obračati oči proti luči in glavo proti strani, odkoder prihaja zvok, glas itd., se je duševni razvoj otrokov že pričel Koliko otrok je pozneje duševno lenih, lahkomiselnih, vihravih in površnih prav zato, ker je mati \ prvi mladosti zanemarjala njih duševno vzgojo. Kako mati in vzgojiteljica skrbi, da so prve zaznave v otrokovi duši jasne in točne, pojasnjuje v svojem IV. poglavju knjiga *M<rti vzgojiteljicaNaroča se pri upravi »Vi-gredi«, Ljubljana, Ljudski dom. Cena Din 16.—.
it Dr. Globočnik v Kranju se je preselil v prvo nudstrojrje Lennrdičeve hiše nad okrajno bolniško blagajno, kjer bo sprejemal pri- | vntno bolnike.
it Darujte podpornemu društvu slepih, Ijub-I lian" Ključavničarska ulica 3/11.
it »Zmaj«, tovarna za galvanične elemente in | elektrotehniko, družba z o. z., obvešča vse cenjene ; odjemalce, da se je preselila v svoje lastne nove to- i varniške prostore na Kette-Murnovi cesti št. 28 : (prejšnje Puntigamovo posestvo) in (irosi, da se z naročili obračajo na novi naslov. V novih prostorih lahko tovarna zaposluje do 300 delavce« m delavk in bo v stanu dobavljati vsako množino blaga vsak čas.
Nesreča ne počiva
—	Nesreča delavke v Ljubljani. V bolnišnico so včeraj popoldne prepeljali 20 letno Jo-
j žefo Černec, delavko v Osrednjih mlekarnah ] v Maistrovi ulici. Pri delu je padla in si zlo-j mila roko.
— Tovorni vlak je predvčerajšnjim, ko jc od-peljal z litijske postaje proti Savi, zadel železni-, ški voziček, na kateri so spravljali škartirane pra-I ge. K sreči so delavci nevarnost v zadnjem hipu ! opazili ter odskočili v stran, voziček pa je vlak pognal par sto metrov naprej. Iz vozička so padli pragi na železnico. Vsak je seveda takoj ustavil, da so delavci v.oziček in prage odstranili. — Koga zadene krivda na tem karambolu, ki bi lahko poslal za delavce usodepoln, bo dognala preiskava.
—	Četrta žrtev železniške nesreče v Žed-nikti. V petek je umrla v bolnišnici v Subotici četrta žrtev železniške nesreče v Žedniku, ki se je zgodila pred tedni. Rudi opeklin je umrl železničar Tomo Krugujev, star 32 let, oče dveh otročičev. Zdravniki menijo, da bosta umrli šc dve osebi: en otrok in en dobrovoljcc, ki sta bila tudi zelo opečenu. Vsega skupaj je pri nesreči bilo poškodovanih 50 oseb.
—	V pijanosti zgorel. 56 letni posestnik Peter Miiller v predmestju Subotice je v četrtek bil židane volje. V mestu je bil na obiskih ter prišel že dobre volje nn dom svoje poročene i ličere. kjer so ravno botrinjali. Tu se ga je | navlekel prav pošteno. Pod večer je tak odšel .
, domov. Ob 7 je legel v |>osteljo v svoji sobi, i | kadeč cigureto. Ko je ob 9 zvečer prišel domov ; ; sin, je začutil smrad po dimu. Odprl je vrata | I v očetovo sobo, dim je bušil ven in omamil i ! mladeniča, ki se je nezavesten zgrudil. Medtem i se je v drugi sobi zbudila mati in videla, da I gori j)ostelja. Prišla je pomoč, a prepozno. Mož ; se je najprvo zadušil v dimu in potem še zgorel.
—	Težka nesreča v Zagrebu. V četrtek /.večer je prišlo v Zagrebu nu oglu Gajeve in Krn- j ijice Marije ulice do strahovitega kuramboln med avtomobilom in motocikloin. s katerim se je peljal konjeniški podporočnik Vasilko Maric. Z avtomobilom je šofiral sin nekega zagrebškega veletrpovcu. Do nesreče je prišlo na ta način, da sc je motocikel zaletel v avtomobil. Pod[x>ročnik je pndel s sedeža, udaril z glavo ob blatnik avtomobila s tako silo, dn mu je tnkoj počila lobanja in jc obležal nezavesten nu zemlji. Prepeljali so gu v bolnišnico, kjer pa je kmalu nato umrl, ne dn bi se prebudil iz nezavesti.
Tli&a&tft fifottittivečvje&eHi
odkar ve vsaka pametna gospodinja, da se sadežni madeži dajo lahko in sigurno oprati. To omogoča edino Schichtov Radion, ki pere sam in varuje perilo.
© Vreme je bilo včeraj če/, dan v Ljubljani mirno 111 lepo. Najvišjo dnevna toplota je znašala i"°C. Zjutraj je bilo megleno, najnižja toplota je bila 5.6° C. — Tudi po drugih
Ljubljana
Kai bo danes?
Drnmsko gledališče: »Faust«. l/.ven. Začetek ob 8 zvečer.
Ljudski oder: »Potopljeni zvon«. Začetek ob pol 8 zvečer.
Kino Društveni dom nn Viču: »Moj Bnby«. Ob 4 popoldne in ob 8 zvečer.
Kino Ljubljanski dvor: »V senci haremu«.
Igrišče Ilirije: Ob 11 bazena tekma Ilirija —Maribor, ob 4 nogometna tekma Ilirija—Svobodo. Predtekinc rezerv.
Igrišče Prlmorjn: Ob 4 Primorje—Jadran, prcdtokmn rezerv.
Kopališče Ilirije: Ob 10.30 in ob 14.30 plavalne tekme srednješolcev.
Nočno lekarniško službo imajo drevi: Mr. Sušnik, Marijin trg 3 in Mr. Kurult, Gosposvetska cesta 10.
mestih se je toplota dvignila nekoliko, v Splitu celo nu 25° C, le Skoplje jc imelo 15° C.
© Na sv. mašo zadušuico zii rajne go6pe Zdenko Rodičcvo in Černiakovo, članici KrŠč. ženskega društva, vabi odbor vse člunice s prošnjo, da se gotovo udeleže. Sv. maša bo v torek I. oktobru ob 7 zjutraj v frančiškanski cerkvi.
© Novosti okrog Napoleonovega spomenika. Kadar kaj zidajo ali napravljajo, se med delom vedno spreminja prvotni načrt. Tako je tudi z regulacijo Vegove in sosednih ulic. V Vegovi ulici so včeraj izkopavali jarek za plinsko napeljavo in kanalizacijo. Zid knežjega dvorca je v fronti na Vegovo ulico že dovršen in ga je včeraj vrtnar po vrhu zasajal s travnato rušo. Na tem zidu bodo ob priliki odkritja spomenika stale tribune za častne goste. Na knežjem zidu je še jirav viden obok nekdanjih kleti knežjega dvorca. Hiša z gostilno pri »Panju pa bo zopet pridobila. Dosedanjih stopnic ne bodo umaknili v vežo, kot je bilo določeno sprva, temveč bodo pred hišo napravili lično verando s stopnicami na obeh straneh. Na verandi bo ravno prostora za eno ali dve mizi. — Napoleonov spomenik pridno klešejo. Prvi del novega zidu ob Križankah je dovršen in pripravljeni so tudi že stebri Novo pa je, da bodo za tem zidom napravili še en zid, ki bo zakrival križev-niški zid, tako, dn bo pogled preko stebrov v ta kot tudi estetičen Naša notica o hodnikih pred Križankami je zalegla. Včeraj so že pričeli postavljati betonske robnike ob hodnikih. Tako bo ves Valvazorjev trg dobil lepšo zunanjost. Napoleonov spomenik in dela okrog njega stalno vabijo množico radovednežev, ki si vse zvesto ogledujejo in prav jasno dajejo izraza svoji zadovoljnosti, da bo ta mestni del tako olepšan in opremljen iz »gmajne« v krasno avenijo.
© Sninnritnnski tečnj delavskih slojev v OliZD. V torek 1. oktobru ob |x>l 8 zvečer se vrši otvoritveno predavanje višjega tečaja. Istočasno sc bodo objavili rezultati izpitov iz nižjega tečaja. Udeležite sc vsi, ki ste se priglasili. Vodja tečaja: dr. M is.
© Vlom v Rakovniiki cerkvi. Vlomilci so obiskali tudi cerkev na Rakovniku. Krojač Franc Grad, zaposlen v rakovniški cerkvi, je v petek opoldne zapazil, da sta iz cerkve odšla dva sumljiva, 20 do 25 letna moška. Ker se mu ni zdelo vse v redu. je šel pogledat v cerkev in res opazil, da sta možakarja, ki sta med tem seveda že pobrisala pete, vlomila v nabiralnik pred kipom sv. Antona in odnesla ves zbrani denar. Koliko ga jc bilo v nabiralniku, seveda ni mogoče ugotoviti.
© Iz policijske torbe Aretirane so bile štiri osebe: en tal, dva goljufa in ena tajna prostitutka. — G. Josipu Rujini je bila ukradena zlata žepna ura, vredna 3000 Din. Tat ni znan. — Neki motociklisl je ovaden, ker je z motornim kolesom kalil nočni mir. Prijavljena sta dva slučaja pasjih vgrizov. eno prekoračenje obrtnega reda in štirinajst prestopkov zoper cestno policijski red.
© Opozarjamo na današnji oglas tvrdke Novak manufakturna trgovina. Kongresni trg.
© Dr. Dereani, Kongresni trg 14, ordinira zopet za očesne, ušesne, nosne in vratne bolezni.
© Radi preselitve trgovino se prodajajo vsi predmeti, dokler traja zaloga, s popustom 50%. Poslužite se izredne prilike, katero Vam nudi tvrdka Belihar & Velepič, Mestni trg 13.
© Razprodaja usnja in Čevljarskih potrebščin v Florijnnski ulici 15 z znatnim popustom.
© Občni zbor Družabnega kluba v Ljubljani se vrši v torek, dne 8. oktobra t. 1., oh 8 zvečer v Srebrni dvorani hotela Union v Ljubljani. Cluni naj se. občnega zbora zanesljivo udeleže. — Predsednik.
it Opozarjamo na današnji oglas glede premičnin iz zapuščine gosp. dekana Bizjana.
© Kemično snnženje oblek — Šimenc. Kolodvorska ulica 8.
© Kino Ljubljanski dvor predvaja danes film »V senci harema«. (Ljubavna drama daljnega ori-jenta.)
Med. Univ. dr. leo Sovolh
špecijalist za ženske bolezoi in porodništvo v Ljubljani, Tavčarjeva ulica C/I.
ww nc ordinira
od 1. oktobra dalje vsled f) mesečnega Studijskega potovanta v Nemčilo.
je otvoril pisarno v METLIKI v poslopju, kjer se nahaja sodišče.
Maribor
□	Po soglasni sodbi obiskovalcev, ki so si
doslej ogledali film »Sestra Marija« v Unian-skem kinu, so bili vsi prijetno vzrndoščeni nad lepoto in globoko resnostjo filma. Prosvetna zveza kakor tudi lastnik kina sta se potrudila, da podastu film kot otvoritveno predstavo nove sezone na kar najboljši način. Poskrbela sta za lepo petje ženskega zbora, za okrepljeno godbo ter izvirno* reklamo z električnimi žarnicami sredi Cafove ulice, kar je za »Maribor« vsekakor novost. Predstave so še danes tn jutri ob običajnem času.
□	Vajenci in vajenke, ki bodo posečali v šolskem letu 1929->0 tukajšnjo obrtno-nadalje-valno šolo in so se v to svrho že vpisali, naj dvignejo dodelilne listke za porazdelitev po šolah na mestnem magistratu od danes naprej ■pa do vključno ">. oktobra in sicer danes od 9. do 11. uije, ob delavnikih pa od tO. do 12. ure.
□	Hvalevredna akcija. Na iniciativo generala Maistra se je osnoval v'Mariboru odbor, ki bo zaoočel z organizacijo nabiralne akcije, tla se končnoveljavno |M>ravnajo vsi dolgovi, ki visijo že skozi leta kakor temna, ogrožajoča senca nad našim gledališčem. Prav posebno spodbudna in hvalevredna pa je ta akcija ob otvoritvi sezone, ko praznujemo desetletnico našega Narodnega gledališča v Mariboru. Na vseli, ki vedo ceniti [>onien te naše kulturne institucije, jc, cla s podpret jem te akcije omogočijo našemu gledališču boljše dni nego so bili v teh desetih letih. Materialna učvrstitev za dolgo dobo let je eden najosnovnejših pogojev za procvit iti vsestransko spo-polnjevauje našega Narodnega gledališča.
Q Na delovnem trgu. Takoj dobijo namestitev preko tukajšnje Borze dela 3 čevljarji,
5	mizarjev, 28 zidarjev, 6 tesurjev, 2 Žagarja,
6	služkinj, 1 natakarica, 2 poslužnici, 2 delavki, 2 varuški ter ena pisarniška moč.
□	Nočno lekarniško službo ima tekoči teden (do vključno prihodnje nedelje ob 12. uri) Vidmarjeva lekarna pri sv. Arehu na Glavnem trgu.
□	Mariborski društveni utripi. V Omladin-
skem domu bo danes ob pol IS otvoritev nove sezone kulturnega dela tukajšnje Kat. omla-dine. Na sporedu slavnostne otvoritve je poleg skrbno izbranih deklamacijskih, glasbenih ter dramatskih točk tudi govor vodje. Prijatelji mladine!... — Kršč. ženska zveza pa ima ob pol 1? v mestnem kinu ua Slomškovem trgu poučno predavanje o »Življenju sv. Cirila iu Metoda«. Predavanje, ki ga ima ravnatelj dij. semenišča dr. Mirt, spremlja 60 krasnih skioptičnih slik. Vstopnine prosto* sprejemali se bodo samo prostovoljni prispevki.
□	I/ nezgodne beležnice. 52 letna viničar-ka Marija Krajnc i/. Pernice pri Sv. Marjeti ob Pesnici je v petek opoldne vlekla vodo iz studencu. Pri tem se ji je vrv tako nesrečno spletla okoli desne roke, da se je ubogi vini-čarki zlomila roka. Ponesrečcnko so prepeljali v tukajšnjo bolnico.
□	Letošnjo žetev divjega kostanja bo oddalo tukajšnje Olepševalno in tujskoprometno društvo potoni ustmene licitacije, ki se vrši v torek, dne 1. oktobra 192V v prostorih mestnega gradbenega urada. Frančiškanska ulcia 8, soba št. 2.
□	Glasbena matica v Mariboru je imela v petek zvečer v svojih društvernih prostorih ob zelo močni udeležbi članstva svoj redni letni občni zbor. Iz poročil posameznih funkcionarjev je bilo pov/eti, da je razvijal zavod v šoli in pevskem zboru zelo živahno ter vsega priznanja vredno delovanje. Vendar je bilo opaziti, da ni bilo na občnem zboru običajnega soglasja. Ravnatelj Hladek je namreč očital pevskemu zboru, da ovira umetniški razmah Glasbene matice ter predlagal spremembo društvenih pravil v tem smislu, da naj bi vodstvo Glasbene matice prevzel posebeu kuratorij. Njegov predlog je pretežna večina navzočega članstva odklonila. Predloženi sta bih dve kandidatni listi ter je prodrla z veliko večino ofi-cielna lista. Za predsednika je bil ponovno izvoljen mnogozaslužni društveni predsednik dr. Josip Tominšck; v odbor pridejo "e gg.: Janko Arnuš, Stanko Sila, Franc Irgolič, Ferdinand Bobič, Albin Horvat, Avgust Spari ter gospodični Marija Rozmanova in Avg. Šantlova; namestniki: Ivan Plevnik, Ivan Lukman in Ciril Mohorko. Za preglednika pa sto bila zvoljenu Franc Štor in Josip Sever. Glasbenu matica ima za tekočo sezono sestavljen zelo bogat glasbeni program.
□	Orožni.ška četn v Mariboru se s prvim oktobrom preseli iz dosedanjih prostorov v
NAZNANILO.
V nekaterih ljubljanskih časopisih so bili oglasi kjer se je tvrdka Rasberger predstavila kot zastopnik Columbia predmetov. V pravilno objasnitev uljurl-no naznanja c. občinstvu spodaj podpisana tvrdka, da je ona edini zastopnik Columbia Graphophone Co. Ltd. London in do danes tega podzastopstva v Ljubljani ni imela še nobena tvrdka. Šele sedaj so pooblaščeni prodajalci Columbia Graphophone Co. tvrdke
if
Tehnik Josip Banja*
Pražakova ul. 19. „Ljubljanski dvor" in
§v. Bonač
Šelenburgova ulica,
torej pri teh tvrdkah imajo po tovarniških cenah vedno bogato izbero Columbia gramofonov In plott.
in vse druge predmete.
Columbia Graphophone Co. Ltd., London, Enql & Co., Zagreb.
Prešernovi 18 v državno poslopje Krekovo 8.
□	Non licet... Julri prispe v Maribor dr. Primus iz Gradca, da kot zastopnik tumošnje agrarne banke izposluje pri naših tukajšnjih oblastvih dovoljenje za prevoz nekaterih starinskih ter za našo kulturno zgodovino važnih predmetov, ki se nahajajo na Chorinskega graščini v Gornji Radgoni, preko naše državne uieje v Gradec. Ob tej priliki nuj poudarimo v tein pogledu svoje mnenje, ki je mnenje vseh mariborskih kulturnih institucij, ki delujejo v tem pravcu, da se vse za nas važne zgodovinske znamenitosti pri nas ohranijo. V predmetnem slučaju pač ne more biti glede prevzema in prevoza zgodovinsko-kuitunio niti najmanj važnih predmetov nikakih ovir; toda če bi šlo za listine ter druge uelistiuske važne kulturnozgodovinske dokumente naše domače zgodovine, potem je pač na mestu odklonitev takega prevoza. Zlasti pa ie v tem pogledu važna naloga našega Zgodovinskega in Muzejskega društva, ki sta že toiikrat tešila v poslednjem trenutku za nas važne zgodovinske znamenitosti, da posredujeta na me roda j nem mestu, da se prevzetje in prevoz predmetov iz omenjene graščine dovoliti) šele po predhodnem pristanku obeh imenovanih klubov.
□	Mariborska gledališka proslava. Sc enkrat opozarjamo na proslavo desetletnice I., 2. in 3. oktobra. Prvi dan gostujeta ga. Vika Podgorska ni g. Hinko Nučič, tretji dan pa ga. Za-mejičeva in gg. Marij Šimenc in Fr. Neralie. Drugi dan sc vrši premiera »Pohujšanje v dolini sen t flor janski«. — Kdor kupi vstopnice za vse tri predstave pri dnevni blagajni, je deležen 20 odstotnega popusta za vse tri večere. Prvi večer in tretji sta izven abonmuja, za drugi veljal« bloki.
□	Sreča je opoteča. To ve prav posebno že 26 krut pred kaznovani Franc B.. ki se mu je najprej posrečilo, da se je prikradel v spalnico gostilničarja Jnkoba Kupetanoviča v Vetrinjski ulici, odkoder jc odnesel zlato verižico in uro v vrednosti 3000 do 4000 dinarjev. Okusil pa je Franci tudi sreče hitršen konec — ravnokar je bil odprodal v kavarni Evropa verižico in uro zu 130 dinarjev, ko se nenadoma pojavi v ku-vnrni lastnik, ki je kmalu spoznal svojo lastnino. Ko bo Franclna še tudi prihodnjič premagala skušnjava po tuji lastnini, pa bomo djali — skupil jo je topot zopet že 27 k r a t pred-kaznovani...
□	Kolesarji pozor! Tatvine koles se dnevno množijo! Zato zavarujte Vaša kolesa pri »Prvi Jugoslovanski kolesarski , zaščiti« v Mariboru, Gosposka 20, kate Vam v slučaju tatvine Vašega kolesa vrne no vo kolo. Zahtevajte prospekte.
Klobuke ii
v najnovejših barvah in oblikah ter razne športne
klobuke in čepice Vam nudi bogato založena speci »ln« tigovšna htobuiiiov
L Priti msl m. Ba^sfaf
Ltubifana. Stati i gr 14
Sprejemajo se klobuki v popravilo!
Celie
& NajlepSo in najbolj duhovito zabavo nudi zabavna gledališka igra. In takti igra je brez dvo- i ma Gogol jeva »Zenitev . Pridite si jq d;mes.,.popoldne ogledat v celjski Narodni dpm, kjer)' jn. ob 4 uprizori Gledališka družina Katol. pros-. dni- i
nadstropno hišo, ki ho. v kratkem dokončana in
bo v kras glavnemu trgu. Na periferiji mesta se zida več stanovanjskih hiš in vil. V Stražišču je bilo sezidanih v zadnjih treh letih nad 60 »tano-vanjskih hiš in se grade še vedno nove. —. Umetniško diplomo za 25letno neumorno delovanje svoji predsednici gospej Leopoldini Šavnik je dala napraviti tukajšnja Vincencijeva družba. Diploma je lepa umetnina g. akademičnega slikarja M. Gasparija, predstavlja mesto Kranj ter oba patrona krščanske dobrodelnosti sv. Vincencija Pavelskega in sv. Elizabete. Diploma je bila par tednov izpostavljena v izložbi knjigarne Ilirija in je vzbujala splošno pozornost občinstva. — Delavski dom. Nekdanja pivovarna M. Mayr se začne, kakor sli-i širno, predelavati že letos za namene delavskega | doma, kjer bo velika delavska kuhinja in stanovanje za delavce in obrtni naraščaj. — DijaSki zavod se je otvoril z letošnjim šolskim letom v tako zvani Škofiji in šteje 28 dijakov. — Stolp na Pungratu bo dobil novo streho, ker je bila stara že popolnoma strohnela. Štirje stolpiči na njem se bodo odstranili in ostanejo le še drugi štirje.
Z Jezice. V seji obč. odbora, ki se je vršila v nedeljo 22. septembra t. 1. je občinski odbor porazdelil občinske ceste v I. in II. red. I. reda ceste se bodo gradile in vzdržavule s prispevki vseh davkoplačevalcev v občini. Ceste II. reda pu se bodo vzdrževale in gradile s prispevki davkoplačevalcev tistega okoliša, kateremu je cesta trajno zu uporabo namenjena in sicer po razmerju direktnih davkov od parcel, ki vise no te ceste. — Društvu slepcev se je votiralo iz obč. blagajne 100 Din; Glasbenemu odseku K. P. D. se je nakazalo 500 Din kot prispevek za napravo gfodbenih inštrumentov. — Vsi oni, ki plačujejo davek na rente, lahko vpogledajo v času od 30. sept. do 7. oktobru t. 1. razpored, ki je razpoložen pri davčni upravi za okolico v Ljubljani (sodna palača soba 107).
Iz Kamnika. Transformator. Mostuo županstvo je dalo prestaviti transformator z glavnega trga, kjer je bil res v zapreko ob sejmih, na periferijo trga. Stolpec, v katerem je bil transformator, je menda na prodaj. — Iz občinske seje. Odbor mestne občine je odklonil prošnjo gasilnega društva, da bi pozidalo v mestnem parku za Bistrico svoj lasten prosvetni dom za kino predstave in razne veselice. Ce se bo gasilno društvo s to odklonitvijo zadovoljilo in pomirilo, je seveda drugo vprašanje. — Odbor se je odločil, da kupi nadarbinski travnik za pozidavo šole. Občina ima za nakup travniške parcele, kakor izvemo, že pripravljeu denar, ki bi za nakup zadostoval, če se vpošteva dejstvo, da bi | del istega lahko takoj odprodala raznim kompe-katera j tentom, predvsem g. Antonu Stergarju, trgovcu v Kamniku Gotovo je, da bo mestu v kras, ako bi se pozidali dve lepi stavbi takoj ob vhodu v mesto.
Iz Slovenske krajine. — Slovo. Te dni je zapustil Mursko Soboto mestni komandant g. Milan Cudina, kapetan I. klase. Premeščen je v Belgrad. Gospod kapetan je več let vršil službo v Murski Soboti. Vsakemu je šel no roko. zato je užival veliko priljubljenost. Na novem mestu mu želimo obilo uspeha. — Smrt veterana V četrtek popoldne jo bil Crenšovcih pokopan bivši notar Antou Gra-šanovič. Umrli je dosegel visoko starost 83 let. Notarsko službo je v Čiensovcih vršil skoraj pol stoletja; namreč 48 let. Zapustil je vdovo, s katero je že pred sedmimi leti obhajal zlato poroko in 7 otrok. Na zadnji poti ga je spremljalo od vseh strani veliko število prijateljev in mnogo ljudi. Z umrlim je preminul starosta bivših notarjev
Iz Trbovelj. Združitev knjižnic. Na sestanku, ki ga je sklicala občina, so se navzoči sporazumeli v toliko, da se združijo že obstoječe delavske knjižnice in se ustanovi ena knjižnica na Vodah, kjer bi bili prestoli začasno v stražarmci na tržnem prostoru, in druga v Trbovljah v Društvenem
štva. Vstopnice se dobijo dopoldne od pol 10 do domu, tako da bi vsi občani bili deležni dobrot 12 v .Narodnem domu ler istotam popoldne od '2 knjižnic. Obe knjižnici bi spo
dalje
& 20 letnico obstoja praznu je danes orlovski odsek v St. Juriju cb Taboru. V ta namen se vrši
danes tamkaj celodrovna orlovska prireditev. Agil- knjižnica vsak dan odprta, bi bilo dobro, ko bi se nentu odseku k jubileju iskreno česlilamo želeči r.a knjižničarje nastavili vpoltojenci, ki jih je ve-
sporazumno delovali in bi si knjige po seznamu ena cd druge nebavale. Ker učiteiji, ki so h >norarno do sedaj upravljali javno knjižnico na Vodah, nimajo časa, da bi bila
mu ob prehodu v 3. desetletje novih uspehov za dobro poštene slovenske mladine.
■& Nov zobozdravnik. Z 7. oktobrom se na-•ili v Celju v novi hiši Meslne elektrarne (Pri ./-oni) v i nadsir. zobozdravnik dr. Stane Vrhovec.
0 Plesnr vaje trgovskih nastavljencev. Trgovsko društvo v Celju priredi letos v mali dvorani ho'ela »Uniona« plesne vaje. Pričeto!; dne 12. oktobra. Poučuje t. Cerue Iz Ljubljane. Cenjeno občinstvo se vabi k obilni udeležbi.
velour in kasha. cela svilena podlaga z vatelinom, 590 Din. — ZELO TRPEŽEN ZIMSKI PLAŠČ, podložen, 350 Din. _ PLAŠČ ZA DEKLICE v vel. od treh let. naprej, 120 Din dalje. — NAJMODERNEJŠA KO.tUHOVINA za na plašče se dobi pri:
F. in I. GORIČAR :: LJUBLJANA
Sv. Petra cesta štev. 29.
Oglejte si razstavo v izložbi I
Piše jo fium
Iz Dobrepolj. Za tombolo, ki bo danes leden, vlada že sedaj veliko zanimanje. Vsi dobitki bodo razstavljeni v soboto in nedeljo dopoldne v Proav. domu. Oglejte si jih!
Iz Zagorja ob Savi. Danes, v nedeljo — popoldan pa ne vemo, kam bi se obrnili, toliko je napovedanega. V Toplicah v prostorih gostilne Brvar se vrši ob 3 popoldne rudarski shod. Sklicuje ga koalicijski odbor vseh strokovnih organizacij. Gre za mezdno gibt-nje delavstva pri TPD in za zahtevo po kolektivni pogodbi. Zadeva jc važna. Zlasti kolektivna oogodba je za rudarje velikega pomena. Tudi »i se bilo dobro pogovoriti o tnarsikakem važ-wem vprašanju (n. pr. stalnost oz. začasnost delavstva pri TPD.) Zato kliče dolžnost delavce, cla se udeleže shoda. Istočasno sc shod vrši tudi v Trbovljah. — Ob 3 popoldan j,> tudi redni občni zbor »Katol. prosvetnega društva« v »Zadružnem domu«. Pred občnim zborom predava g. Rudi Mecilošek o zgodovini društva. — Tudi tu bi bilo dobro, da bi bili zraven. — Ob 3 popoldan je ustanovni občni zbor »Krekove mladine« — deluvske prosvetne organizacije. Vsak se bo po svojih mislih odločil za udeležbo tam, kjer misli, du bo najboljše. — V četrtek t. j. 26. septembra smo imeli inšpekcijo TPD. Prišli so gg. Ranzinger z Dunaja in pa Hcinrich in Radnaj od centralnega ravnateljstva iz Ljubljane. — V »Zadružnem domu« bo v petek 4. okt. zvečer lepa prireditev. Večer bo posvečen socialnemu svetniku Frančišku iz Asiza. Skiop-tično predavanje, petje, de.klamaeije. Vstopnina prav nizka — toliko, dn bo zn stroške.
Iz Kranja. Stavbno gibanje je letošnjo sezono v Kranju z?lo živahno. Na najlepšem kraju v Kranju, na vogalu ob cerkvi zida trgovec Kušlan dvo-
jko v kraju in imajo čas. — Pregled invalidov. V občinskih prostorih bo 4. oktobra ob 1 popoldne pregled invalidov za občino Trbovlje. Istočasno se vrši pregled invalidov tudi v Hrastniku v občinski ekspozituri. K pregledu morajo priti ob določeni uri vsi invalidi. S seboj morajo prinesti vse svoje invalidske listine.
Od Soče m Jadrana
Zlato mašo je daroval pretekli petek rasgr, Ludovik Kumar, stolni kanonik v Gorici. Zlato-mašnik se je rodil 1. 1856. v Kojskem, v mašnika je bil posvečen 1. 1879. Služboval jc povečini med svojimi Brici.
Smrtno kosa, V Dobravljah je nedadoma umrl Ivan Rustja, mizarski mojster in posestnik.
—	V Prvačini so pokopali bivšega podžupana Henrika Furlanija. — V Slivnem na Krasu se je 14letni pastir Jože Gruden smrtno ponesrečil s staro avstrijsko puško, ki jo je našel na pašniku.
—	V Idriji je po dolgem trpljenju zatisnila oči 33-letna Ivana Novak, rudarjeva žena.
Požar. V Čadrgu je nastal ogenj v hiši Valentina Kavčiča in je kmalu za)el še poslopje Matije Kenda. Ljudje so bili na delu, vode je tudi manjkalo in poleg vsega je pihal še veter. Ogenj je kmalu uničil oboje poslopij z vso opremo Škoda znaša okoli 50.000 lir in ni krita z zavarovalnino.
Osebna vest. Pretekli teden je bila nenadoma i vpokojena Marija Jakelj pl. Fodrunsperg, poštna 1 uradnica v Logu pod Mangartom. Na njeno mesto je prišla gospodična z južne Italije.
Koniiniran časnikar. G. Rudolf Vidrih, bivši urednik »Edinosti«, je bil nedavno konfiniran; se nahaja na otoku Favignani, ki leži zapadno od i Sicilije, in prejema od države 4 lire na dan. Kon-finiranci so nastanjeni v barakah in so povečini navadni zločinci.
Napad na šolo? Tržaški l;stt poročajo, da so ' neznanci v noči med 25. in 26. septembrom skušali zažgati šolo v Škrbini na Krasu. Splezali so v šolo skozi bkno, polili šolsko sobo z bencinom, natrosili nekoliko smodnika in zažgali šolske klopi po vžigalni vrvici, ki je bila napeljana skozi okno na prosto. Ta pa je odpovedala tn šola je ostala nepoškodovana. Preiskavo vodita policijski komisar iz Vipave in kornbinerski poveljnik iz Ajdovščine. Varnostni organi so mnenja, da ni iskati i krivcev med domačim ljudstvom. Fašistično gla-i silo domneva, da gre za maščevanje, ker je bila ! te dni premeščena domača slovenska učiteljica v Italijo in je prišla na njeno mesto pristna Italijanka.
itMiiiiiniiiMiimiiinniiiiiiiiiiinmiiiiiiiHnHiiiiiiiiHiiiiiiiinimiinniHiiiiii
Ur. GioHočiilH v ffranfu sc ie ureseSil
v pr>o nimsirojise lennrdlCfiic hl$f.
nad okrajno bolniško blagajno, kjer bo sprejemal
privatno bolnike HIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMHIIIIMIIIIIIMMHIIIHtlllMIlllllllllllimniHiUUiUilUM
Naznanita
Ljubljansko gledališče
Drama: Začetek ob 20. uri zvečer.
Nedelja, 20. sept: FAUST. Izven. Poned., 80. sept.: STRAHOVI. Rod A. Torek, 1. okt.: Zaprto.
Sreda, 2. okt.: NEVESTA S KRONO. Premijera. Izven.
Četrtek, 8. okt: FAUST. Red D. Petek, 4. okt.: Zaprto.
Sobota, 5. okt.: NAS GOSPOD ŽUPNIK. Premi, jera. Izven.
»Strahovi«. V ponedeljek 80. t. m. ponove ▼ naši drami Ibsendove »Strahove«. Dasiravno trdijo, da je Ibsen zastarel, je sledilo mnogoštevilno občinstvo premijeri z velikim zanimanjem ter je na koncu aktov burno pozdravljalo igralce. Režija je v rokah gospe Marije Vere, ki je študirala Ibsna še kot članica Reinhardtovega gledališča. Gospa Marija Vera igra vlogo nesrečne matere Alvtngove. Ostale vloge igrajo gg. Levar, Debevee, Kralj in gospa Mira Danilova. V torek oslane gledališče zaprto ler se vrši generalna skušnja za Strindbergovo ^Nevesto s krono«.
Tenorist L. Kovač, znani naš pevec proslavi 2li letnico svojetja vmetniikeija delovanja na odru ljubljanske opere v prvi polovici meseca novembra. Slavljenec ni znan samo kot operni pevec, temveč tudi kot odličen sodelavec in pevec pri vseh večjih turnejah »Glasbene matice« na Češkem in Poljskem. Kot poklicni pevec je opetova-no gostoval v Zagrebu in Mariboru in to z velikim uspehom. Z ozirom na priljubljenost in pestrost večera je upati na velik in izreden užitek.
Mariborsko gledališče
Torek, 1. oktobra ob 20. uri: SVEČANA PROSLAVA«. Izven. Operne cene. Gostovanje g. Hin-ka Nučiča in Vike Podgorske. Sreda, 2. oktobra ob 20. uri: POHUJŠANJE V Da LINI ŠENTFLORJANSKI. Prem. Dram. cene. Četrtek, 3. oktobra ob 20 uri: OPERNO-KON-CERTN1 VEČER Izven. Gostovanje gg. Šimenca, Neraliča in ge. Zamejičete. Operne cene.
Ljudski oder v Ljubljani
Danes ob pol 8 zvečer se uprizori zadnjikrat v tej sezoni eno najlepših G. HaupImannovUi del »Potopljeni zvon«. Ljudski oder, ki je dosegel s to uprizoritvijo v Celju in Mariboru, kakor tudi v Ljubljani, najlepše uspehe, bo storil vse, da bo ta zadnja uprizoritev v polni meri zadovoljila. — Poleg najboljših moči Ljudskega odra sodeluje tudi orkester, ki spremlja to dramatsko bajko z nalašč zalo izbranimi melodijami. Predprodaia vstopnic se vrši danes od 10 do 12 dopoldne in popoldne od 3 dalje v pisarni Ljudskega odra v Ljudskem domu.
Cerkveni vestnih
Misijonski praznik. Sv. stolica je ugodila prošnji škofijskega ordinarijata, da se praznik posve-čevanja cerkva preloži za našo škofijo na 9. oktober. Misijonski praznik se bo pa odslej praznoval tudi v naši škofiji po vseh cerkvah na predzadnjo nedeljo v oktobru (letos 20. oktobra). V toliko se spremeni zadevni odstavek, ki je bil objavljen v glasilu »Vera in življenje« št. 10, na strani 7, pod naslovom »V vednost«. Osla o je razvidno glede, praznovanja misijonskega praznika iz ljubljanskega škofijskega lista št. 6 od IZ septembra* 1929.
Pastoralna konferenca v Kočevju. V sredo 2. oktobra se bo vršilo v prostorih mestnega župnišča v Kočevju pastoralna konferenca duhovščine kočevske dekanije.
Kongrcgaciia za gospe pri sv. Jožefu ima shod prihodnji lorek, I. oktobra ob 5
Duhovne vaje za duhovnike bodo v Domu od 14. do 18. oktobra.
Bratovščina sv. Rešnjega Telesa ima svojo mesečno pofcožnost prvi četrtek v mesecu oktobru t. j. 3. oktobra v uršulinski cerkvi. Ob 5. uri zjutraj je prva sv. maša, ob pol 6 pridiga in ob 6 sv. maša z blagoslovom za žive in rajne ude bratovščine. Častilce sv. Rešnjega Telesa vabimo, da se v obilnem številu ude'eže pobožnosli imenovane bratovščine, ki že sedemdeset let zbira v ljubljanski škofiji vse prijatelje in pospeševatelje češčenja evharističnega Zveličarja.
Rdntgenolog
Pr. Josip ilcbdn
ordinira v sanatoriju „LE0Nl£iCE'
redno
od Vat I—i/j12 io popoldne od '/23--4
Zadovoljnost r zakona.
Iz vsega srca se Vam zahvaljujem za siiaini uspeh Vašega preparata »Aroko I« s katerim sem na popolnoma mil ln prileten način, da moj bolnik tega niti opazil ni. ozdravila strastnega alkoholika, ki |e mučil mene in mojo družino že dolgo let s svoio slabo navado. Preparate sem mu daiala skriva) v jedi tn pijači in uspeh se je pokazal z vso gotovostjo v času. ki je po Vaši napovedi za to potreben, namreč v treh tednih.
Rešiti ste človeka gotovega propada in napravil s tem najin zakon zopet srečen in zadovoljen, kot je bil prej. Iz hvaležnosti Vam dovoljujem, da priobčite moje pismo v časopisih, če bi se pa kdo zanimal za moje ime. mu smete na zahtevo sporočiti moj naslov.
Še enkrat moja in mojih otrok srčna hvalal Z velespoštovanjem: S.
Take in podobne zahvale prihajajo vsak dan tvrdki
Arome Company,
Zagreb, Jelačičev trg br. 20
za njeno sredstvo »Aroko I«, s katerim je mogoče na popolnoma nenevaren način odvaditi alkoholike vseh starosti in jakosti v razmeroma kratkem fasu alkoholizma. Ozdravljeni alkoholik pa se ne bo nikdar več udal alkoholu. Obrnite sc še danes s pismom na našo tvrdko, ki Vam zastonj in Iranko v dobro zaprtem in diskretnem ovoju, brez napisa na zunanji strani in na vsak naročeni naslov pošli« tiskovine, cenik in vrorce. in sicer brez obveznosti z Vaše strani za nakup Tisočere družine so obvarovale svoj ugled obstoj in napredek s po-močio sredstva »Aroko I«. Ce imate torej alkoholika v hiši, pomeni naše sredstvo tudi Vam gotovo zmago nad zlom. zaradi katerega V»m
preti velika nevarnost
W
Šahovski turnir v Rog. Slatini
26. septembra se je odigralo na šahovskem turnirju v Rogašti Slatini 7. kolo. S tem je bila zaključena prva polovica turnirja.
V začetku turnirja je prevzel vodstvo stari borec Rubinstein in si hitro prisvojil razliko poldruge točke. Po porazu s Takacsem je zaostal in je sedaj težko prerokovali, kdo bo končni zmagovalec. Nekako pet mojstrov je sedaj enako močnih, na čelu sta pa madjarski mojster Maroczy in mladi češki favorit Flohr.
Maroczy je v izvrstni formi. Kljub starosti se odlikuje po izredno močni igri, zlasti v sredi partije, Po zmagi nad Samischem se je postavil na čelo turnirja in ga je samo Flohr dohitel v sedmem kolu. V tem turnirju ni bil še nobenkrat poražen. Prvo polovico turnirja je zaključil s štirimi zmagami in tremi remiji. Ima 5'/j točk in še ni izgubil nobene partije.
Flohr, najmlajši med igrači, se odlikuje po izredno močni igri. Poleg njega je samo še Torre dosegel na svojem prvem turnirju tako lepe uspehe kakor on. Flohr je Niemcovičev učenec in je edini, ki bi mogel pokazati presenetljive uspehe, tako naj govore strokovnjaki. Imel je še dokaj sreče v prvi polovici turnirja, vendar zmage nad Pircem ne zasluži. Pire je imel mnogo boljšo pozicijo od njega, ko so ga z nelepim incidentom razburili, tako da je v nervozi potegnil napak in tako izgubil proti Flohru. Flohr je dobil štiri partije, remiziral tri, izgubil pa nobene. Dosegel je 5 točk.	_ _ 1
Rubinstein je prav za prav najmočnejši igralec na turnirju, kar je tudi v začetku jasno pokazal, ko je prehitel vse mojstre za poldrugo točko. Ko ga je pa porazil Takacs, je izgubil svoj elan, vendar lahko pričakujemo od njega še precej presenečenj. Rubinstein jc mojster v končnicah, v katerih mu ni nihče kos. Že v začetku, ko razvija partijo, misli na postavo v končnici. V splošnem izgubi Rubinstein le, če ga stre napad v začetku igre, in to se je posrečilo na genijalen način Takacsu. Rubinstein je dobil štiri partije, remiziral dve in izgubil eno. Ima 5 točk.
Samisch je oster igralec in je že dosegel lepe uspehe na turnirjih. Dobil je štiri partije, remiziral v dveh, izgubil pa eno. Dosegel je torej 5 točk.
Griinfeldu pravijo potujoči »šahovski leksikon« radi nedosegljivega znanja teorije. Dobil je tri partije, remiziral vštirih, izgubil pa nobene, ima tudi 5 totk.
Canal je talentiran, mlad Peruanec in je zlasti močan v napadu. Dobil je tri partije, remiziral v treh in izgubil proti Przepiorku. Dosegel je 4J4 točke.
Pire iz Maribora je od vseh domačih udeležencev najmočnejši. Je zelo odporen in soliden igralec, manjka mu samo turnirske rutine. Ima zelo slabe živce in se razburja za vsako malenkost, kar mu često škoduje, ker njegovi nasprotniki to slabost često izrabljajo. Ker se vrši ta turnir brez posebnega turnirskega poslovnika, se pred tem ne more ubraniti. Kljub temu je zmagal nad Jova-novičem, dr. Singerjem in Brinckmannom, remiziral je s Konigom, Takacsem in Przepiorkom, izgubil je pa samo proti Flohru in to v boljši poziciji zase. Dosegel je točke, int o na turnirju, na katerem je šest velemojstrov.
Takacs je talentiran napadalec, kar dokazuje tmaga nad Rubinsteinom. Dobil je dve partiji, re-
Slovonec Pire iz Maribora
miziral je v štirih, izgubil pa le eno ter tako dosegel 4 točke.
Przepiorka, poljski favorit, je zlasti odličen v kombinaciji. Dobil je dve partiji, remiziral v štirih, izgubil pa eno. Ima 4 točke.
Brinckmann je močan v napadu in mnogo ris-kira. Dobil je dve partiji, remiziral v treh in izgubil dve. Ima 3 Y, točke.
Honlinger je mlad avstrijski mojster. Dobil je dve partiji, remiziral v dveh in izgubil tri. Dosegel je 3 točke.
Konig je od domačih mojstrov na tem turnirju drugi. Dobil je eno partijo remiziral je v treh in izgubil tri. Dosegel je 2J4 točke.
Dr. Geiger je avstrijski mojster in ima to slabost, da prehitro odneha. Dobil je eno partijo, remiziral v dveh, izgubil štiri. Ima 2 točki.
Jovanovič je domači amateur iz Vršca. Sicer je močan igralec, ima pa premalo vaje. Remiziral je v dveh partijah, vse ostale pa je izgubil. Dosegel je 1 točko.
Dr. Singer, amateur iz Zagreba, ni v najboljši formi. Remiziral je samo s Samischem, vse ostale je izgubil. Zaključil je prvo polovico turnirja z y, točke. Svojo partijo proti Honlingerju bi moral dobiti, pa je v zadnji potezi pri čisto dobljeni poziciji prezrl izgubo dame.
Rožič je v zelo slabi formi in brez vsakega treninga. Igra slabo in prehitro, kot da bi igral simultanko. Sicer pa ima dobre domisleke, vendar jih ne preštudira, Remiziral je z Brinckmannom, vse ostale je izgubil. Zadovoljiti se mora s pol točke.
Maroczy — Honlinger
Obžalovati moramo, da jc naš domači šah na tem močnem turnirju tako slabo zastopan. Razen Pirca nimamo na turnirju niti enega igralca, ki bi prišel v poštev za kako nagrado. Popolnoma drugačni bi bili uspehi, če bi se tega turnirja udeležili dr. Vidmar, Kostič, Vukovič in Asztaloš!
Naši amaterji nimajo namreč turnirske rutine in bi se jim moral zato prirediti najprej do-mači mojsterski turnir in nato šele mednarodni turnir. S sedanjo našo postavo smo se brez dvoma blamirali. Obžalovati moramo zlasti to, da na tako močnem turnirju ne moremo več priti v poštev za lepše zmage. Za enkrat je ves naš up le še — Pire.
Šport
HAZENA.
Prvenstvena tekma I. SSK Maribor: SK ILIRIJA.
Danes dopoldne se odigra ob 11 na igrišču Ilirije prvenstvena hazena-tekma med mlado družino Ilirije in državnim prvakom Mariborom. Današnja leknia je nekak hazenski derbi. kajti njen izid bo najbrže končno odločal, kdo poslane letos hazenski prvak Slovenije. Srečanja obeh družin so vzbudila vselej, (ako v Ljubljani, kakor tudi v Mariboru ogromno zanimanje, ker so bile borbe med obema družinama vedno prvovrstne športne prireditve. Dobro stanje protivnikov nam jamči tudi danes za izredno zanimivo in napeto borbo. Maribor nastopi v svoji običajni, družina Ilirije pa najbrže v nekoliko spremenjeni postavi. V predigri nastopita za prvenstvo rezervnih moštev Ilirija rez.:Svoboda rez. Vstopnina je za obe tekmi skupna.
NADALJEVANJE NOGOMETN PRVENSTVA.
Danes se nadaljuje nogometno prvenstvo ljubljanskih prvo- in drugorazrednih klubov. Na današnji dan se bodo odigrale tudi prvenstvene tekme rezervnih moštev prvega razreda Tekme se vršijo na obeh ljubljanskih igriščih dopoldne in popoldne.
ASK Primorje:SK Jadran. Za to tekmo vlada veliko zanimanje, ker bo prvak nastopil prvič v jesenski sezoni. Jadran, ki jc prošlo nedeljo prav lepo zaigral v prvem polčasu, bo isto gotovo storil tudi sedaj, tako, da je pričakovati lepe in napete igre. V predtekmi nastopita rezervi obeh klubov. Tekma
rezerv prične ob 14.15, prva moštva nastopijo ob 16 in sicer na igrišču ASK Primorja.
SK Krakovo:SK Natakar. Tudi ta prvenstvena tekma se bo odigrala na igrišču ASK Primorja dopoldne ob 8.30.
SK Ilirija:SK Svoboda. Na igrišču SK Ilirije se bo odigrala ob 16 prvenstvena tekma med navedenima kluboma. SK Svoboda, ki jc odpravila v pokalnem tekmovanju Ilirijo z 2:0, bo imela v tej prvenstveni tekmi težje stališče. Ilirija je v nastopu proti Hermesu prošlo nedeljo pokazala, da se njena enajstorica nahaja v izvrstni formi.
Predtekmo igrata drugorazredna kluba SK Slovan in SK Reka. V tej tekmi ne bo imel Slovan težkega dela, če bo Reka ponovila prošlo nedeljsko igro. Dopoldne ob 9 odigrata na igrišču SK Ilirije prvenstv. tekmo rezervi SK Svobode in SK Ilirije.
Službene objave LNP. (Iz seje kazenskega odbora dne 27. sept. 1929.) Po § 35. z vporabo § 9. kaz. pravilnika je kaznoval kaz. odbor igralca Ivana Brcarja (SK Jadran) s strogim ukorom zaradi prestopka pri tekmi Jadran:Svoboda 22. t. m. ter s sedemdnevno zabrano igranja do 5. oktobra igralcu Franca Strnada (SK Natakar) zaradi prestopka pri tekmi Slavija:Natakar dne 15. t. m. Po § 34. kaz. pravilnika je podeljena zabrana igranja Marjetiču Antonu (SK Krakovo), ker se ni odzval pozivu pred kazenski odbor; zabrana traja, dokler se ne predstavi kaz. odboru. — Tajništvo opozarja, da ima po § 34. suspenz, dokler se ne predstavi kaz. odboru vsmislu objave z dne 28. jun. t. 1. tudi igralec Jež Josip (SK Reka). — Tajnik II.: Mahkovec, 1. r.
Plenarna seja JZSS se vrši v jx>nedeljek ob pol 9 zvečer v damskem salonu kavarne Emona.
SK Litija se zelo agilno uveljavlja. Vsako nedeljo se vrši na »Slančevem travniku« tekma s sjiort-nimi klubi iz Zasavja. Danes bo tekma z najmočnejšim klubom Amater iz Trbovelj in sicer ob pol 4 Pred tekmo se vrši prijateljska tekma s SK Trbovlje. Vstopnina 5 Din. Po tekmah se vrši na »Stavbah« veselica. Cisti dobiček je namenjen za nabavo potrebne opreme.
Kolesarsko in motociklistično društvo »Sava« v Ljubljani priredi zaključno klubsko jesensko dirko danes v nedeljo, dne 29. septembra na progi Glince-Vič-Logatec in obratno. Start in cilj je na Glincah pri gostilni Kramar. Vozi se v treh skupinah. I. Glavna skupina: 60 km, II. Juniorska skupina: 40 km, III. Seniorska skupina: 4 km. Start za glavno in juniorsko skupino točno ob pol 14. Obenem sodelujejo Zvezna kolesarska društva »Sora«, Št. Vid. »Ljubljanica« Dobrunje, »Zarja« Zg. Kašelj, »Triglav« Zadobrova-Sneberje. — Dirkači privoziio na cilj okoli pol 16 ter se vsi člani in članice »Save« kakor tudi prijatelji kolesarskega športa vljudno vabijo, da se v čim večjem številu udeleže te zaključne dirke.
ne
izpusti
Y(M*»BEEl "Se
..DOLIAR"
svilena nogavica
Zastopan po Brlldcr llltnlg, Budapcst, VII., Szuveueg ucc« 2Sfa)
MARIBORSKA ŠPORTNA NEDELJA.
Ob 8.30 na tenis igrišču Rapida: Radkersburger Sportverein:SK Rapid (medklubski tenis meateh).
Ob 10 na igrišču SK Rapida, nogometna prvenstvena tekma bK Rapid:SK Svoboda (sodnik g. Fišer).
Ob 13.30 na igrišču SSK Maribor: nogometna prvenstvena tekma rezerv ISSK Maribor:SI< Železničar (sodnik g. Nemec).
Ob 15.30 na igrišču SSK Maribor: nogometna |)rvenstvena tekma I. moštva ISSK Alaribor:SK Železničar (sodnik g. Franki.)
SporSni dogodki
Po zadnjih bojih Shurkcya ln Loughrana smo mislili, da je Loughran boljši, pa ga je S h u r k e y premagal; \ tret ji rundi je jiadel L. na tla, se je pri 5 sicer dvignil, o ni bil več boja zmožen in ga je proglasil sodnik za k. o. Zmagovalec iz boja Pliil Scott—Schmeling (če se bosta sploh borila) bo nastopil sedaj proti Sharkeyu. — Tudi Carneru hočejo dati prvovrstnega nasprotnika; če bo premagal Angleža Stnnlcva, se bo boril proti Stribblingu. To jo pa že nekaj. — Giuseppe Spalla jc pozval Bonaglia na borbo in je Bon. |>oziv sprejel. Ubogi Giuseppe! Ali pa si sn morda jx>pravil? — Daniels je zelo zelo nazadoval; v lioju proti Francozu Griselle, 12 rund, stu ga reševala samo gong in oprijemanje liasjirotnika pred k. o. in je bn premagan samo po točkah, in vendar ni Griselle v zadnjem boju proti Rosemannn pokazal nič posebnega.
Posebno dober igravec tenisa je mladi Francoz R a in i 1 Ion; za Burkejem je tudi on premagal Nnjucha. Jana Koželuha so povabili v Turčijo, da bo nastopil tam v par ekshi-bicijskili igrali; pozimi bo šel tja. Njegov brat Karel hiti v Ameriki od uspeha do uspeha; Nordliea je premugul 6.0, 6:0, 6:0, Hummela 6:1, 6:0. 6:0, močnega Richurdta pa 7 :5 in 6:4. — Zelo zanimiva bo igra 11. in 12. oktobra med šjianci in Francozi; na vsaki strani bo 6 igravcev, med njimi morata biti po dva nad 40 let stara.
Stara je bila garda, ki je zasedla v Maratonskem teku pri Ilalifaxn v Kanadi prva mesta; prvi zmagovalec je bil star 41 let, drugi 43, nato 39, 53 in 49. To so starčki! Tudi na Dunaju so bili maratonski tekači večinoma daleko jireko 30, tretji n. pr. 38. — 10 k m je pretekel Lindgrcen v 31 : 27.3, prva dva za njim 31 .30.1 in 31 :43. Priznan je švedski Ilallbergov rekord v skoku na daljavo 7.51 m in W e ll s t r ti m o v r e k o r d v teku čez 110 ni lese 14.4; lo je obenem svetovni rekord, lloff je v Oslo skočil ob palici 4.05 m visoko. K zadnjič omenjenim Evropejcem v skoku s jialico (lloff 4.25 m. l.indrotli 4.0-ni, Petersen 4 m) prideneino še Lindblada, ki je kot Petersen dosegel lani natančno 4 ni. V ameriški kaznilnici Sing-Sing je spori sicer dovoljen, n skok s |>alico je prepovedan; gotovo se bojijo, da se ne bi kakšen kaznjenec ob ugodni priliki z novim svetovnim rekordom preko zida poslovit od kaznilnice. — Francozi so /a tekmo proti Fincem, ki se vrši danes, postavili isto moštvo kot so gu postavili proti Nemcem; torej bomo dobili tudi nekako merilo v razmerju nemške lahke atletike proti finski. Priznan jc E1 liso v svetovni rekord 2:11.2 v teku na 1000 y a r d o v. Dulje avstrijski ženski rekordi: Perkntis krogla 11.58 m, diskos 36.08 m, Puchberger skok v višino z mesta 1.075 metra. Omenimo šc -100 ni lese Fucelli 53 sek, tek 100 iu Theard iu Cuuiming 10.8. — O Spe lice r j e v e m svetovnem r e k o r d u v teku 40{)iii v 47 sek.. ki so ga sedaj priznali, glej poseben člančič.
Bernat se je spet spustil \ Kanal; ko to pišemo, še ne vemo, ali je uspel ali ne. — llo-landske plavalke Baron, Braun, Grendel in Vierdag bodo v propagandne svrho odpotovale v Nizozemsko Indijo in v Avstralijo. Njih soseda Belgijka Frick je plavala 100 m hrbtno v 1:34.8. — Ogrski vodni žogaši so pre-tnugali v Barceloni špansko moštvo 9:1; vršile so se tudi pluvalne tekme (VVannie n. pr. 100 ni prosto v I : 02.8), a niso bile nič kaj zanimive, ker so bili Ogri že takoj od začetka v preveliki |>remoči.
Ludovic Hal6vy:
Župnik Konstantin
(Nadaljevanje.)
In tako se je zgodilo, da je post?.;..i Jean od dne do dne mračnejši in nemirnejši, čimbolj je postajal Bettina nežna in se udajala odkrito klicu ljubezni. Ni se namreč samo bal ljubiti, temveč bal se je tudi, da bi bil ljuFjm.
Doma bi moral ostati in r"'oli več priti. Poskušal je, toda tega ni zmogel. Skušnjava je bila prevelika in je dobila nad njim premoč. Prihajal je torej. In takoj je prišla k njemu z dvignjenimi rokami, s smehljajem na ustnicah in srcem v očeh. Vse na njej je govorilo: »Ljubiva se, ljubiva se, če je le mogoče!«
Slrah se ga je loteval; komaj da se je upal dotakniti se teh belih rok, katere mu je ponudila v pozdrav, komaj si je upal, dotakniti se jih. Skušal je ubežati njenemu pogledu, ki je nežen in smejoč, nemiren in radoveden iskal njegovega pogleda. In takrat se je zgodilo, da je ubežal Jean k gospej Scott in takrat jc sprejela gospa Scott njegove nedoločne, ginjene in zmešane besede, ki niso bile namenjene njej, ki jih pa je vendar tako razumela.
Suzie je bila skoroda primorana razumeti napačno. Ničesar ji ni bila pravila Bettina o svojem še nejasnem in zamotanem čustvovanju čuvala in milovala je tajnost svoje cvetoče ljubezni kakor skopuh, ki čuva in miluje pive cekine svojega zaklada. Onega dne pa, ko bo iasno čitala v svojem srcu, onega dne, ko bo
njena ljubezen jasna, ah! Kako bo govorila onega dne in kako bo srečna, ko bo vse to pravila Suzie.
Gospa Scott si je štela v čast, da je ona vzrok te Jeanove melanholije, ki je od dne do dne dobivala izrazitejši značaj. To ji je bilo všeč, zakaj ženski ugaja vedno, če čuti, da je ljubljena, — to ji je torej ugajalo; istočasno pa je bila užaljena. Veliko je bilo spoštovanje, ki ga je gojila do Jeana in bila mu je zelo naklonjena: užalostila pa jo je misel, da je on radi nje otožen in nesrečen.
Sicer pa je bila Suzie prepričana, da je nedolžna. Z drugimi je pač včasih pokoketi-rala, celo zelo mnogo koketirala. Je li bila to velika pregreha, če jih je nekoliko mučila? Saj niso pod milim nebom imeli kaj opraviti in niso bili sicer prav za nobeno rabo; to jim je dalo vsaj nekaj dela in jih je vrhu tega še zabavalo; to jim je krajšalo čas in njej prav tako. Toda Suzie si ni imela prav v ničemer očitati, da bi bila koketna proti Jeanu. Uvaževala in cenila je njegjve zasluge in njegovo premoč; več je bil vreden, kot vsi ostali skupaj; on je bil mož, ki bi trpel resno, tega pa gospa Scott nikakor ni hotela. Zato je bila že dvakrat ali trikrat pripravljena, da bi mu razodela mirno in prijazno, toda premislila si jc. Jean jc moral itak oditi čez dvajset dni; če bi bilo potem šc potrebno, mu bo po vrnitvi pojasnila vso stvar in skušala bo, lotiti se te stvari tako oprezno, da ne bo po nepotrebnem njegova ljubezen v napotje njihovemu prijateljstvu.
Naslednjega dne je bil dan Jeanovega od-
hoda. Na vso moč si je prizadevala Bettina, da preživi Jean ta dan v Longuevalu in da pride v grad k obedu. Jean pa je odklonil pod pretvezo, da ima še mnogo opraviti za odhod. Pa je vendar prišel zvečer proti pol enajstim; prišel je peš; neštetokrat se je hotel na svojem potu obrniti in se vrniti domov.
»Če bi bil pogumen,« si jc dejal, »bi jc nikdar več ne videl. Jutri odidem in ne bi se več vrnil v Souvigny, dokler bo ona tukaj.«
Pa je vendarle nadaljeval svojo pot; samo enkrat jo je še hotel videti; zadnjikrat.
Kakor hitro jc stopil v salon, že jc prihitela Beitina k njemu:
»Torej ste vendarle še prišli! — Kako je že pozno!
»Imel sem še obilo opravkov.«
»In jutri odidete?«
»Da, jutri.«
»Zgodaj zjutraj?«
>Ob petih zjutraj.«
»Ali boste odšli po cesti, ki gre ob zidovju parka in pelje potem skozi vas?«
»Da, po tej cesti bomo odšli.«
»In zakaj že tako zgodaj? Rada bi Vas videla jezdariti mimo in Vas v slovo pozdraviti z vrha terase.«
Bettina je prijela in obdržala v svoji roki Jeanovo, ki jc bila vročična. Le-ta jo je odtegnil bolestno in s težavo.
»Moram,^ jc rekel, »pozdraviti Vašo sestro.«
»Takoj! Toda ona Vas še ni videla, deset
oseb je okrog nje Prisodite nekoliko semkaj k meni!«
Bil je primoran sesti se na njeno stran.
»Tudi sestra in jaz,« jc rekla, »odhajava.«
»Vi?«
»Da, pred eno uro sva prejeli brzojavko mojega svaka, ki nama je povzročila veliko veselje. Imel bi sc vrniti šele čez mesec dni; pa se vrne čez dvanajst dni; pojutrajšnjim zjutraj se bo v New-Yorku vkrcal na ladjo Labrador in medve mu greva nasproti v Mavre. Poju-trajšnjem odideva. Otroke vzameva s seboj. Dobro bo delo njihovemu zdravju, če prežive deset dni na morskem obrežju. Kako bo moj svak srečen, da Vas bo spoznal! Saj Vas že pozna. V vseh najinih pismih sva mu pisali o Vas. Prepričana sem, da se bosta prav dobro porazumela. Izvrsten mož je. Koliko časa ostanete Vi tam doli?«
»Dvajset dni.«
»Dvajset dni? Na polju?«
»Da, gospodična, na jx>lju Cercottcs. .
»Sredi orleanskega gozda? Dala sem si ro stvar razložiti zjutraj od Vašega botra. Prav gotovo je, da grem prav rada mojemu svaku nasproti, toda istočasno tudi nekoliko obžalujem, da moram oditi; zakaj, če bi to nc prišlo vmes, bi vsako jutro napravila kratek obisk pri Vašem botru. Dajal bi mi vesti o Vas. Ali hočete čez deset dni pisati moji sestri čisto majhno pisemce, samo štiri vrstice, to Vam nc bo vzelo veliko časa, — da ji sporočite, kako sc kaj počutite in da ji tudi poveste, da nas še niste pozabili?«
■BBnanHnnniaBBSsni
KONIOSWITSTEBHA178BN N.V KRATKIH VALOVIH.
Prod kratkim je pričel:1 s poskusnim oddajanjem novo postavljena postaja na kratke valove v K6nigswustorhausenu. Aparatura je montirana v l>oslopju t a mošnje oddajne postaje na dolge valove in jo je posla>ila tvrdka Telefuuken.
Postaja deluje z enožično anteno v dolžini 55 metrov, ki je na enem koncu obešena kar na enega od drogov, ki služita dolgovalovni postaji. Povprečna telefonska euergija znaša S kw, valovna dolžina 31.38 m. Postaja ima sedem stopenj s kristalnim krmilom v prvi stopnji. Za dosego ogromne oddajne energije služijo štirje generatorji za enakomerni tok, ki dajejo potrebno anodno napetost. Zadnji stopnji n. pr. daje potrebno anodno napetost 10.000 voltov generator za 50 kw, za šesti in peti pa stroj s 5 k\v energije z napetostjo 4000 voltov. Poleg tega seveda še generatorji, ki dajejo potrebni tok za žarilue nitke, hlajenje elektronk, za mrežne prednapetosti itd. Vse te stroje je mogoče spraviti v pogon z enostavnim pritiskom na kontaktne gumbe, da se prihrani kolikor moči obratnega osebja.
nokD$ Pokus in Vaš radio-a.iarat. Vam
nudi za 100°/o boljši sprejem. Zakaj neki? Ni nikakačarovnija. Vporabljajte
samo Tungsrom-Dartuni cevi.
Radio opleta svet
Tekom prihodnjih tednov se bo raztegnila brezžična telefonska služba tudi na promet med Veliko Britanijo in Avstralijo. Že dalj časa se ▼rte poskusi, ki so popolnoma zadovoljivo izpadli in bo brezžični telefonski promet otvorjen v najkrajšem času tudi za javnost. Splošno mnenje je, da se bodo brezžične telefonije posebno posluževale trgovske tvrdke. Brezžična telefonska služba med Londonom in Newyorkom prav dobro uspeva in dela neprestano ves dan. En telefonski raz-
fovor, dolg tri minute, velja 9 funtov (okrog 2500 »in). Britanski in ameriški bankirji se pogosto po cele ure razgovarjajo nied seboj, včasih pa še dalj.
Londonski studio bo imel slavne goste.
Londonski radio se je odločil, da bo prirejal vsak ponedeljek predavanja pod skupnim naslovom »Stališča«. Za ta predavanja so naprošeni le prav posebno slavni ljudje, ki bodo inogli kar brezobzirno povedati svoje pravo mnenje Med povabljenimi so tudi H. H. W e 1 s , Bernard S h a w in sir Oliver Lodge. Prav zabavno je dejstvo, da je stari lisjak Bernard Sha\v v pismu še posebej vprašal londonsko postajo, če bo smel zares povedati to, kar bo hotel. Ima že kakšno hudomušno za bregom!
Zakaj posluša radio?
Teta: >Rudi, ali tako rad poslušaš godbo, ko ves dan sediš pri radiu
Mali nečak: »Ah, ne zato, teta; ampak mama pravi, da imam neznansko proč štrleča ušesa in zato mi neprestano tlači slušalke nanje ...«
Programi Radio-Ljubljana t
Nedelja, 29. sept. 9.30 Prenos cerkvene glasbe. 10 Versko predavanje, p. dr. Roman Tominec. 11 Koncert Radio-orkestra: Holzmann: Stric Samy. Strauss: Car ljubezni. Urbini: Meduza. Haydu: An-dante iz simfonije št. 2. Lincke: Pupica iz porcelana. Andraček: Es-As polka. 10 Predavanje iz poljedelstva. 15.30 Reproducirana glasba. 16 Turgenjev: »Tuji kruh«, drama (čl. nar. g'ed.). 17 Koncert del. jievsk. zbora »Cankar«: I. Zaic: Himna delu. E. Adamič: Kje si svoje lice umila. Strahuljak: Dodji (bariton solo). M. Bajuk: Se davno mrači. A. Foer-ster: Gorenjci. Slav. švikaršič: Nmau čez izaro. P. Jereb: Moj deklič. E. Adamič: Je pa davi (bariton solo). E. Adamič: Screnada (bariton solo). 20 Prenos iz Zagreba. 22 Časovna napoved in poročila. 22.15 Koncert Radio-orkestra: Sousa: Koračnica kadetov. Ertl: Donavske slike. Suppe: Lahka konjenica. Woodforde Finden: Silita indijskih ljubavnih pesmi. Strecker: Zlato vince, zlat deklič.
Ponedeljek, 30. sept. 12.30 Reproduc. glasba. 13 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba. 13.30 Iz današnjih dnevnikov. 17 Koncert Radio-orkestra: Holzmann: Streljajte! Fetras: Onjegfnovi zvoki. Fetras: Regata na Alstru. Lehar: Modra ma-zur. 19 Razšiijanje in zatiranje nalezljivih bolezni, dr. Karel Petrič. 19.30 Pravno predavanje: Pogojna obsodba novega kazenskega zakona za kraljevino SHS, dr. Fr. Lorctto. 20 Koncert Radio-orkestra: Brahms: Ogrski plesi štev. 5. Tompa: Ambrozija. Schubert: Rozamunda. Amadei: Der Minnesanger-Suite. Mario: Santa Lucia Luntana. Lange: Melanie, ljubim te zjutraj in zvečer. Urbach: Wagnerjeva junaška knjiga. Ascher: Ninon tango. Lincke: Muzi-kalna dirka. 22 Časovna napoved in poročila.
Torek, 1. okt. 12.30 Reproducirana glasba.
13 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba. 13.30 Iz današnjih dnevnikov. 17 Koncert Radio-orkestra: Sousa: Pod zvezdnim praporom. Fetras: Gorsko veselje. Weigl: Švicarska družina. Volkman: Andante iz D-mol simfonije. Faure: Pokionjena cvetka. Aletter: Sanjarenje. 19 Moje potovanje po Ameriki: Yelowstone park, dr. Brežuik. 19.30 Slovenska literarna zgodovina, dr. Grafenauer. — 20 Simultani prenos v Zagreb: Pevski večer gosp. P. Grbe, člana kr. opere: 1. Srbske narodne pesmi. 2. Zašto plačeš. 3. Moja mati čilim tka. 4. Bogata sam. 5. Jesen
P. t Družba SLORD:
Odkur nameravam kupiti radio, sem poslušal in 'e zanimal za celo vrsto radijev. K sreči sein naletel nn Vaš p.ietvni »parat in oduševljen sem. Dorrsenos' izdeUve, nstosf in jakost iona morajo vsakogar navdušiti. UTer-jen sum da bom oo Vašem radiju preživel marsikatero prijetno, srečno uro. akoravno si ga naliarl am i žrtvami.
A ŽIVKO, učitelj.
Htevilna stična priznanja dobiva Radio-lehn. delavnica SLORD, PIh(, Vifava
stiže. 6. Moj se dragi. 7. Opio sam se. 8. Na struga dučan da imam. 9. Ima jedilu želju. 10. Ej, zar da umrem. 11. Crknela majica, puknula. 21 Koncert Radio-orkestra: Oscheit: V ciganskem taboru. Kal-rnann: Vila karnevala. Gade: Odmevi iz Ossiana. Schubert: H-mol simfonija. 22 Časovna napoved in poročila. 22.15 Lahka glasba.
Sreda, 2. okt. Opoldanski program odpade. 17 Koncert Radio-orkestra: Rosey: The Handicap. Lehar: Zlato in srebro. Gounod: Margareta. Schubert-Berlč: Pri treh mladenkah. 19 Otroški kotiček — radio-tetka. 19.30 Francoska vojna, prof. Silvo Kranjec. 20 Prenos iz Zagreba. Večer slovanskih melodram. 21.30 Koncert zagrebškega vokalnega kvarteta. 22 Časovna napoved in poročila. 22.15 Koncert Radio-orkestra: Lincke: Asta. Krome: Hočeš li videti v srce žene? Nesler: Trobentač iz Sakkinga. Halevey: Judinja. Casucci: Lepi Gigolo.
Četrtek, 3. okt. 12.30 Reproducirana glasba. 13 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba. 13.30 Iz današnjih dnevnikov. 17 Koncert Radio-orkestra: Fr. v. Boln: Pohod palčkov. Smatek & Pečke: The blue Garden. Fetras: Suita ruskih narodnih pesmi. Schreiner: Schumanov album. Wihn Wilm: Ducky. 19 Slike iz naravoslovja, prof. Pen-gov. 19.30 Tedenski pregled domačih in tujih dogodkov. 20 Simultani prenos v Zagreb: Koncert jjev-skega društva »Krakovo-Trnovo« pod vodstvom g. Premlča: 1. Jereb: Pisemce. 2. Dev: Pastirc pa pase ovce tri. 3. Dev: V Celovcu lepo pavkajo. 4. Dev: So še rožce v hartelnu žavovale. 5. Ipavec: O mraku. 6. Dev: Treba ni. 7. Vodopivec: Žabe. 8. Foer-ster: Napitnica. 9. Adamič: Kmečka pesem. 10. Dev: Dobro jutro, Ijubca moja. 11. Aljaž: Divna noč. 12. Premrl: Domovini. 21 Koncert Radio-orkestra: Translatcur: Poročni sprevod v Liliputu. Kalman: Ko pustinja molči. Čajkovs!<y: Andante cantabile. Pticcini: Madame Buterfly. Mayer-Helmund: Sere-nada v mesečini. Lehar: Imam nebeško lepo jxd-steljico. Lehar: Španjolski valček. Parma: Intermezzo iz opere »Ksenija«. Di Capua: O šole mio. 22 Časovna napoved in poročila.
Nobenih senzacionalnih
iznafdh nimamo
kajti časi teb so že davno minuli, pač pa prodajamo
preiihušene prvovrstne Kvalitetne aparate vodilnih evropshih raditshih tovarn
RADIONE	INGELEN
PHILIPS	KAPSCH TELEFUNKEN AMPLION
TUNGSRAM	ITD. ITD.
ter skušamo vsestransko zadovoljiti na=e naročnike. Zn vse navedene aparate j. mčimo za dobo d\eh let
Ker imamo kot oddajna postaja dvojen interes na tem, da ste z aparatom ^talno zadovoljni, boste pri nas naiboije postreženi. - Največja izbera vseh aparatov, zvočnikov, anodnih aparatov, apara.ov za omrežje itd.
RADIO LJUBLJANA
Miklošičeva cesta 5 — paviljon po!e^ Uniona
Nekaj na-ih zastopnikov : PETER HABIČ, Vrhnika, ANTON JEŠE, Škofja Loka, FRANC SCHVVICKERT, Tržič, JAKOB MEGUŠAR, Dravograd
Ul—«wn¥i"» v IU', «1 iMM^MaaaaBfcifisn^^
Petek, 4. okt 12.30 Reproducirana glasba. 13 Časovna napoved,, borza, reproducirana glasba. 13.30 Iz današnjih dnevnikov. 17 Koncert Radio-orkestra: Lindsay: Aisha. Theimler: Zvon iz Vinet-te. Grieg: Lirična suita (Pastirček). Fetras: Operetna revija. Silving: Veter nam pripoveduje pravljice. Siede: Kresničice. 19.30 Gospodinjska ura: Alkohol in ženstvo, ga. Bartolova. 20 Koncert muzike Dravske divizije na pihala: Francoski večer: Allier: Le saug gaulois-marš. Massenet: Ouverlura k operi »Phčdre«. Thomas: Fantazija iz opiere »Mignon«. Gounod: Ouverture pastorale in Enlracte et Danses des Bacchantes iz opiere »Philemon in Baucis«. Me-yerbeer: Ples pri bakljah. Offenbach: Fantazija iz opiere »Hoffmanove pripovedke«. Thomas: Ouvertu-ra k opieri »Raymond«. Gounod: Fantazija iz opere »Faust«. Ganne: Marche Lorraiiie 22 Časovna napoved in poročila.
Sobota, 5. okt. 12.30 Reproducirana glasba. 13 Časovna nap>oved, borza, reproducirana glasba. 13.30 Iz današnjih dnevnikov. 17 Koncert Radio-orkestra: Siede: Seiira. Wihn Wilm: Libelle. Uhl: Dunajski Boheme. Lederer: Cvetlične sanje. Lincke: Anica. 19 Delavska ura. 19.30 Potovanje po Ameriki: Chicago in Niagara, dr. Brežuik. 20 Prenos iz Prage: I: gala koncert Češke filharmonije (dirig.
Aleks. Zemlinski). 22 Časovna napoved in poročila. 22.15 Koncert Radio-orkestra: Lincke: Ob Bosporu. Ascher: Ne morem te pozabiti. Ketelbev: Na perzijskem trgu. \Vagiter: Sanje. Nelson: Rdeči mlin. Aletter: Rendezvous.
Rihničan v radiu
(Nace Pik, radio-poročevalec.)
Naši radio-poslušavci bi nemara z veseljem pozdravili nastop kakega šegavega rodoljuba iz ribniške doline v radiu, sem zadnjič omenil enemu izmed merodajnih gospodov v naši radio-postaji. Takoj je bil dotični gospod za to, še več: naročil mi je, naj nemudoma angažiram kakega Ribničana za ljubljansko radio-postajo, pa naj ga grem iskat magari v Berlin, na Dunaj, v Pariz, ILondon ali kamorkoli. Skromno sem opomnil, da rastejo pravi, pristni RibniČanje samo v Ribnici in tam okoli.
»In tam okoli, da,« je pritrdil gosjx>d. »Ali ne veste, da je za Ribničana »tam okoli» tudi Berlin, Dunaj, Pariz... Po vsem svetu jih najdete, oprtane s krošnjami, v krošnjah pa glasovito stiho robo?«
»Utegne biti res, gospod. Toda menim, da je največ Rjbničanov vendarle najti doma. Zato se bom napotil najprej v ribniško dolino,! sem odvrnil.
-•Kamorkoli, sem rekel. Toda pomnite! Pogoji za augažtna so sledeči: 1. Biti mora čistokrven Ribničan, kar mora z uradnimi potrdili dokazati do sedmega kolena nazaj. 2. Imeti mora spričevalo o uspešno cepljenih kozah. 3. Ne sme biti nad 100 tet star. 4. Razpolagati mora z najmanj 99 (reci: devet iu devetdesetimi) originalnimi ribniškimi šalami, katerim bo posebna komisija mogla priznati duhovitost. 5. Oponašati mora znati ženski glas, da se bo mogel pogovarjati sam s seboj, kot bi se pogovarjala žena z njim. 6. Dokazati mora, da je vsaj polovico svojega dosedanjega življenja preživel doma, ne po svetu. 7. Plača po dogovoru. Ste razumeli?«
, Sem, a da ne pozabim, bom zapisal.«
In sem si zapisal sedmero pogojev za angažma Ribničana v ljubljanskem radiu.
Verjamete, da me je nekoliko skrbelo, ali bom mogel najti rojaka iz Ribnice, ki bi ustrezal tem strogim pogojem? A poguma ni kazalo izgubili. Sredi ribniške doline sem na neki postaji izstopil in jo peš mahnil v bližnjo vas. Imel sem srečo. Pot jc vodila mimo zakajene, lesene bajte, pred katero so se sušili beli obodi za rešeta. Ko sem korakal mimo, je stopil na prag suhljat možiček s preprostim! očali na noau ia kratko pipo v ustih. xBog daj, strici«, sem po domače pozdravil.
»Buh daj škrick
»Ohol«
Možiček se je smehljal in koračiJ bliže. Nenadoma se je zresnil, vzel pipo iz ust in krepko pljunil v stran
»Naj ne zemerjo, gaspudl Slabo vidim, pa sem mislil, da je Stokov Lojz, ki sem res stric njegov. Saj sta si kar nekulku podobna Ušla mi je tista beseda, kar z jezika se je bila spesnila, saj ne bo zamere?«
»Nobene zamere, stric. Ampak nekaj drugega se bova pomenila, če hočete?«
»Kaj pa takega?«
»Ali bi hoteli nastopiti v radiu? čakajte! Ali ! veste, kaj je radio?«
»Vajm. Stokov Lojz, ki za dohtarja študira, ga ima. Vsa vas nori za to rečjo, ki tako lepo muziko dajla. Pravite, če bi stopil na radio? Me Lojz potem nikoli več ne pogleda in vsa vas bi prišla nadme s cepci. Nak, na radio že ne bom stopal. Če sta si morda vidva z Lojzom kaj navzkriž, kar sama se pomenita, a škode mu nikarte delatil Radio kar pri miru pustite!«
»Počasi, stric! Nisem fako mislil. Lojza sicer ne poznam, ampak inora biti že pameten fant, ko ima radio. Rekel sem, če bi vi hoteli v radiu nastopiti, to se pravi, da bi po radiu povedali ljudem širom domovine in še dlje nekaj ribniških.«
»I, zakaj ne? Saj grem skoro vsak večer k Stokovim poslušat radio Bom pa še katero zinil, da ne bo samo radio imel besede. Ampak Lojz vedno onegavi, da mora biti vse tiho, kadar radio poje.c
»Ne tako, stric! Čakajte, da vam razložim. Vi bi se lepo pripeljali v Ljubljano in na kolodvoru bi vas počakal jaz in še neki gospod. Potem bi vas peljala nekam na dobro večerjico in tudi za poliček starine bi dala. Nato bi šli mi trije na Bleiueisovo cesto v neko hišo, kjer je polno čudnih strojev in aparatov. Posadila bi vas pred neko zaprto škatlico, ki je obešena na posebno pripravo. Tisti akallir.i bi ' vi potem pripovedovali ribniške krnktočasnice in po vsem svetu, kjerkoli imajo radio, kakor ga ima Stokov Lojz, bi vas poslušali in se smejali. Pa ne, da bi vas imeli za norca, amjiak zato, ker znate RibniČanje tako dobro podkaditi, da vam nobeden ne more zameriti, čeprav ga »potegnete«, ali pa mu resnico poveste v obraz. Vidite, tako sem mislil-
»Hm, ko 6e pa človek ne more vsega domi-
sliti. Saj jih vem, da vam bi jih pravil teden dni skupaj, ampak jx>zabi človek, ko leze v leta. Nu,
najkaj bi jih že še znal nadrobiti. Anu vam bom povajdau za »mušter«, če hočete?«
»Kar ven z njo, stric!«
>Vi ste potnik, ne?«
»Ne, nisem!«
»Se mi je takoj zdelo, da niste.«
»Kako to?«
»Ker se samo — potite...!«
Kar spravil sem jo, ker je šla na moj račun. Segel sem v žep in privlekel ven »pogoje -. Ugotovila sva, da se mož piše Vrban Žličnik, da so bili njegovi dedje in pradedje do 32. kolena nazaj sami Vrbani Žiieniki in je od teh pomnil današnji Vrban Žličnik dva svoja prednika O čistokrvnesti torej nobenega dvoma in je prvi pogoj takorekoč izpolnjen. Zastran cepljenih koz je bilo težje. Vrban ni mogel razumeti, kaj hočem od njega in je zatrjeval, da on cepi včasih drva, da jiii zna, da jih je in da jih bo še, ako mu Bog da zdravje. Tudi hruške, jabolka in češplje da zna cepiti, a da bi cepil kozo, se mu zdi naravnost nečloveško, krvoločno in sploh.. »Ali mislite, da sem rabelj?« je ogorčeno vzrojil.
»Če so vas kot otroka na roki cepili proti bolezni, ki se ji pravi koze?«, sem pojasnjeval.
»Bog obvaruj, česa mi vse ne privoščite. Potem pa naj bi se listo cepljenje prijelo in jaz bi bil ves v kozah. Nak, takih stvari naši starši niso počenjali z nami« Druga točka je lorej ostala od-jirta. Naj jo zdravniki ligotove pri Vrbanu! Stroške plača radio. Star je mož 64 let, torej še ne nad 100. Njegov repertoar obsega snovi za najmanj teden dni, torej brez dvoma nad 99 ribniških šal. Žene svoje sicer ne zna ofKmašati, pač pa jo zna »panati«, kadar je treba, in sicer z glasovi, ki niso ne moški, ne ženski, ampak drugačni. Prihajajo pa iz Vrba-novih polnih pljuč. Če je nad polovico življenja preživel doma, to bo pa izračunal in pravočasno predložil račun. Pri listi priliki se bo digovoril tudi glede plače.
Tako je za našo radio-poslnjo izvršena zopet velepomembna pridobitev. Naše zdravo narodno blago, naša klena beseda naj po radiu vzbudi zanimanje za nas j>o vsem kulturnem svetu. In k temu bo brez dvoma po svoje pripomogel tudi Vrban Žličnik, čeprav njegov dekret o angažmanu še ni podpisan. Bo pa. In kadar bo Vrban prvikrat v radiu nastopil, bom o tem obširno poročal.
Drugi programi i
Nedelja, 29. septembra.
Belgrad: 11 Prenos koncerta ob izmenjavi straž ua kralj, dvoru. 12.20 Plošče. 12.25 Radio-orkester. 12.30 Borza. 13.30 časopisne vesti. 17 Ciganski orkester s petjem. 20 Športno predavanje. — 20JO Koncert. 21.30 Čas, časopisne vesli.21.45 »Ona dva«, veseloigra od Pecije. 22.15 P. Damjanovič igra na flavto. — Zagreb: 11.30 Dopoldanski koncert. 20 Prenos opere iz narodnega gledališča. — Varšava: 10.15 Služba božja. 17 Orkestralni koncert. 18.35 Impresije iz Jugoslavije. Predava Biernacki. 20.30 Popularni večerni koncert. — Budapest: 10 Služba božja (evangeljska). 12 Čas, vreme; nato koncert opernega orkestra. 16 Pestra ura: Ogrske narodne. 17.15 Ura pesmi s cigansko kapelo. 23.30 Ciganska kapela. — Dunaj: 10.20 Orgeljski koncert. 11 Koncert dun. filharmonije. 16 Popoldanski koncert. 18 Komorna glasba. 19 Pesmi. 20.10 Opereta: »Flotte Bursche«. — Milan: 10.40 Nabožna glasba. 12.30 Koncert. 16.30 Kvintet. 20.30 Simfonični koncert moderne glasbe. 22.55 Zadnje vesti, nato glasba. Praga: 11 Lahka glasba. 12 Orkestra'ni koncert. 16.30 Orkester. - 19.10 Zabavni večer. 22.20 Plesni komadi. — Langenberg: 13 Opoldan, koncert. 16.30 Popoldanski koncert. 20 Lahka glasba. — Rim: 10 Religiozna glasba. 13 Radio-trio. 17 Raznovrsten koncert. 21 Večer francoske opere. — Berlin: 16.15 »Der arnie Heinrich«, Gerhardt Hauplmann. 18.30 Pol ure cello. 20 Lahka glasba. — Toulouse: 14 Pojroldanska pobožnost. 18 Orkestralni koncert (Od-■oniki iz oper). 20.30 Zbor iz Wagnerjevega »Lohen-grina« m uverlura Offenbachovega »Orfeja v podzemlju^. 21 Orkestralni koncert. — Stuttgart: 14 »GašperI v Egiptu«, čarobna igra. 16 Radio-orkester. 17.45 Koncert, odlomki iz oper. 19.15 Plesni komadi. 20 Zabavni dialogi. 20.30 »Švicarska koča«, komična opera. 22.30 Ljudski koncert. — Torino: i 17 Koncert radio-kvartela. 19.15 Koncert radio-kvin-| teta. 20.30 Prenos iz Milana. — M. Oslrava: 11 , Orkestralni koncert. 16.30 Popoldanski koncert. 19.15 Radio-orkester. 20 Vijolinski koncert
Ponedeljek, 30. septembra.
Belgrad: 12.20 Plošče. 12.30 Borza. 12.40 Ra-dio-kvartet. 20.30 Koncert. 21.10 Čas, časopisne ve-sti. 21.25 »Hipnoza«, dialog. 21.45 Radio-kvartet. — , ^agreb: 12.30 Plošče. 20.30 Inferiiaciona ni koncert ! V'r„c'10,s iz Varšave). — Varšava: 18 Lahka glasba. 20.30 Mednarodni koncert. Izvaja orkester varšavske filharmonije. — Budapest: 9.15 Pevski koncert. 12.05 Kadio-kvarleh 20.30 Prenos iz Varšave. — Dunaj: lo Popoldanski koncert. 20 Mednarodne arije in pesmi. 20.30 Prenos iz Varšave: mednarodni koncert. — Milan: 12.30 Koncert. 16.30 Mladinski radio. 17 Koncert. 20.30 Sepipillijeva opera; »La nave rossa«. — Praga: 10.30 Radio-orkester. 19.05 Radio-kabarel. 20.30 Prenos internacionalnega večera iz Varšave. — Langcnberg: 17.35 Komorna glasba. 20 Pevski koncert (bariton). 20.30 Večerni koncert. — Kini: 17.30 Popoldanski koncert. 21 Večer lahke in komične glasbe. — Berlin: 16.30 Popoldanski koncert 19.05 Prenos koncerta iz Varšave. — Tou ou-sf: 13 Simfonični orkester. 18 Plesni komadi. 19 Kralek koncert. 20.15 Simfonični orkester. 20.45 do 22.30 Koncert — Stultgarl: 12 Plošče. 16.15 Radio-orkester (opere). 20 »Cirkuška princesa«, operela. 22.45 »Strahovi«. — Torino: 19.15 Konccrt radio-Kvintcta. 21 Koncert raznovrstne glasbe. — M. Ostrava: 19.05 Radio-kabaret 20.30 Internacionalni konccrt iz Varšave.

Ljubezen in skrb
za družino
Razdiralne in uničevalne sile modernega brezboštva in blaznih teorij se zajedajo s sovražnim navalom v celico človeške družbe. Ne samo v Rusiji, kjer je najhujša ta uničujoča »reforma zakona* in družine, ampak tudi po drugih državah brezvestni državniki popuščajo raznim »izboljševalcem« zakonskega in družinskega življenja. Zlo, ki se je začelo kopičiti in vidno kazati svoje učinke radi svobode na seksualnem polju, radi vpeljave postav o ločitvi zakonov, hočejo »zajeziti in zmanjšati« z reformami, ki bodo pa zlo še bolj povečale in družino ter družbo vodile še v večji razkroj. Zato moramo katoličani, kakor se je že večkrat poudarjalo, posvetiti v teh časih posebno skrb družini, utrditvi družine, zavesi, da je in mora ostati družina prva in sveta zajednica v družabnem občestvu. To je pravica in dolžnost vseh, ki ljubijo Boga, narod in državo.
Pcsvecujmo družino!
Čut družinske skupnosti in ljubezni sc najbolj poglobi in posveti v iskreni in intimni skupnosti verskega življenja. Družina je cd Boga ustanovljena in po njem posvečena družba. Če to zavest družina, leo se ustanavlja in posvečuje, ima, je s tem mogočen vir skupnosti, vzajemnosti, ljubezni odprt, ki druži člane iste družine tudi še potem, ko jih poklic in skrb za kruh loči in zaživlja v njih, ko si ustanavljajo svoje družine.
Papež Leon XIII. jc posebno priporočal katoličanom bratovščino sv. Družine. Razširjena je bila in je še tudi v naših krajih. In vsak večer je v naših vernih kmečkih družinah po večerni molitvi še posebna molitev k sv. Družini vsem članom družine klicala v spomin vzor božje družine, jih spominjala, da so kot družina posvečeni Bogu, prosila blagoslova in moči ljubezni nad družino.
V	novejšem času se je posvetitev družin presv. Srcu Jezusovemu, posvetitev družin Kristusu Kralju posebno razširila v naših vernih domovih. Kjer se ta posvetitev izvrši z globoko zavestjo in resnim namenom, ne morebiti radi drugih ljudi ali samo na željo dušnega pastirja, kjer se potem stalno obnavlja ta volja pri skupni večerni molitvi, se praznuje s skupnim prejemom ov. zakramentov večkrat na leto ali pri posebnih prilikah, tam ie gotovo družinska zavest in ljubezen močna in množi bodoče rodove sveže moralne sile.
Res se celoten problem družine v današnjih časih ne da rešiti s poudarjanjem in uveljavljanjem skupnosti verskega udejstvovanja, vendar pa je potrebno, da družine, ki so še zdrave in hvala Bogu jih ima naš slovenski narod še veliko, utrdimo predvsem z verskimi občestvenimi sredstvi in tako tudi rod, ki iz teh zdravih družin nosi s seboj v svet prepričanje o svetosti družine, ne samo priučeno, ampak iz družinskega življenja prelito.
Tega se mora zavedati posebno tudi katoliško izobraženstvo. Ono mora vršiti tu veliki apostolat v mestu, v industrijskem kraju, na deželi. In če se katoliški izobraženec zaveda važnosti družine, pomena skupnega nc samo individualnega verskega življenja in udejstvovanja, potem bo dobil gotovo čas in priliko, ko se bo na čelu svoje družine vsak dan spomnil, da je njegova družina posvečena Bogu in da je božji blagoslov najvažnejši realni činiteli družinske skupnosti in vzajemnosti. .Poznamo družine, kjer je oče veliko zaposlen nc samo pri delu za kruh, ampak tudi pri javnem delu prostovoljnega značaja, a vendar se zelo zaveda, da to družinsko skupnost prav iz verske skupnosti utrjuje in oživlja. Rečemo pa tudi odkrito, da ni povsod te skrbi. Izgovori na seje, razne javne dolžnosti niso vedno prepričevalni. Pravilna razporeditev vrednot po njihovem pomenu je zelo potrebna in mislimo, da bi družinska skupnost pridobila, javno delo pa tudi ne izostalo.
Družina in organizacija.
Modemi čas je doba organizacij. Potrebne so. Res pa lahko trgajo in dejansko rahljajo družinsko skupnost. Posamezni družinski člani so organizirani večkrat vsak pri svoji organizaciji, včasi eden pri mnogih. Proti želji, proti namenu organizacije trpi družina. Verske, prosvetne, kulturne, socialne, gospodarske organizacije zahtevajo od svojih članov sodelovanja. Časa gre mnogo za to. Ustvarja se, vzgaja in razvija v članih izobrazba ali delavnost, ki je mnogokrat samo individualna ali tudi socialno občestvena pa malo družinska. Vsaj na poglabljanje in utrditev vezi s to družino, v kateri člani sedaj dejansko živijo, se včasi premalo misli.
Ker so organizacije neobhodno potrebne v današnjem času, zato seveda nam ne pride na misel, da bi svetovali: Pustite posamezne organizacije, vrnite se v družine, bodite doma! Bilo bi tudi čisto brezuspešno. A še bolj kakor dosedaj, — priznamo, da so sc katoliške organizacije vedno zavedale, da niso one pivo potrebno in edine — se bo tudi v organizacijah vsake vrste moralo paziti na to, da sc družinska skupnost — posebno na kmetih — kolikor mogoče varuje in goji. Treba bo tudi pri delu ali vzgoji v organizacijah vedno kakor dosedaj in še bolj govoriti o domači družini in tega duha poglabljati v članih.
V javnosti.
V	zavesti, da je družina najdragocenejša družabna celica in je edino ideja ter uresničitev družine prava, kakor jo nam vera slika, imamo v p r v i vrsti zato katoličani pravico in dolžnost, da delamo tudi v javnosti za to pojmovanje, mišljenje in življenje. Ne samo, da vsak pojav, ki meri na izboljšanje moralnih, socialnih, gospodarskih strani družinskega vprašanja pozdravljamo. ampak po možnosti tudi iniciativno
z vso pravico in dolžnostjo gremo v prvih vrstah. Pravtako imamo tudi pravico in dolžnost, da kontroliramo javno življenje in vsako za družino nezdravo, škodljivo namero skupno obsedimo in proti njemu nastopimo. Posebno, kadar gre za to, da se ohrani svetost družine v javnosti, imajo katoličani, če so res katoličani, dolžnost, da nastopijo v njeno obrambo. Vsak, kdor družino ceni in spoštuje, so jim bo pridružil. Saj katoliško stališče zdravo, naravno pojmovanje družine le posvečuje in povišuje, ne razdira.
In če bi tak nasiop katoličanov kdo imenoval politiko, naj ga imenuje. Pravico in dolžnost do te politike katoličanom vera narekuje. In nihče jim ne sme kratiti teh pravic.
Ve. t
Država propada, če nima voditeljev, ki vestno skrbijo za resnični blagor državljanov, če uradnike vedi pri upravljanju njihove službe predvsem misel na svojo osebno korist in dobiček. Uradnik, ki ni vesten, ne bo delal z ljubeznijo do države, z zavestjo notranje odgovornosti, ampak le iz strahu pred državnim zakonom in primoran radi lastne eksistence. Če nima vesti, bo uporabo in izvršitev zakonov kaj lahko smatral za svojo osebno naklonjenost ali nenaklonjenost in bo mislil, da more zahtevati še posebne nagrade cd tistih, ki imajo pravico zahtevati, da jih zakon ščiti, da se naredba izvrši, da pridejo do svojih pravic. Korupcija, ki tožijo nad njo danes v vseh državah, je pojav brez-vestnosti, ki se ne more opravičiti z nobenim sklicevanjem na slabe razmere.
Sočlnik mora po vesti razlagati in uporabljati pravične zakone ln če ni res vesten, bo sodil in razsojal po svojih osebnih simpatijah ali antipatijah, ki nimajo z zakenem nič skupnega, ampak so morebiti vpliv pristranesti, strankarstva. Ali pa bo njegova sodba še kupljena z denarjem. Če ni vesten, lahko nemarno zavlačuje postopanje tudi v slučajih, ko gre morebiti za velike vrednoie državljana, ki pričakuje pravice.
če upravitelj javnega premoženja, bodisi zasebnega ali državnega nima vesti, je lahko njegova nemarnost zakrivila propast premoženja tisočev in tisočev, ki so zaupali oskrbovanje svojih prihrankov tuji upravi, ali pa bo ravnal s premoženjem kakor bi bilo njegova last.
In prav tako podjetnik ne bo gledal nič na to, če tisoči delavcev stradajo, hirajo radi nezadostne plače, radi slabih varnostnih naprav. Delavec mu bo kaker stroj ali mrtvo orodio, ki naj le njemu, njegovemu podjetju nesi dobiček, in ki ga je treba kolikor mogoče dobro izrabiti pri kolikor možno malih stroških. Ko pa sc obrabi, se ga odslovi in drugega dobi. Namesto vesti ga vedi le egoizem, samo esebna korist.
Če delavec ne bo čutil odgovornosti, da svoje delo pošteno in dobro vrši, mu bo vseeno, če po njegovi zanikrnosti nastane še tako velika škoda za delodajalca, zasebnega ali državnega. Iz nemarnosti, pomanjkanja vestnosti lahko pride nevarnost za življenje premnogih ljudi.
Če politik ali voditelj javnega življenja nima vesti, bo s svojim govorjenjem in nastopanjem zbegal mase, jih vodi! do najbolj škodljivih nastopov, jim obetal zlate gradove, zbujal sovraštvo proti vsem, ki ne morejo hoditi po njegovi poti, se ne bo ustrašil razdirati vestnosti državljanov v njihovih dolžnostih, bo trgal spoštovanje do najglobljih in najbolj živ-ljenskih vrednot vere, moralnega življenja.
Moderno človeštvo preživlja težke krize vesti ali prav za prav trpi že na strahotnih posledicah take krize. Vest bi morala glede osnovnih človeških odnosov in vrednot narekovati pri vseh iste dolžnosti in odgovornosti. Zločini so se vedno godili, a vest jih je obsodila. Da pa se danes množijo zločini in se zločinec cinično mirno obnaša in zagovarja svoje dejanje s tem, da mu njegova vest nele nič ne očita, ampak, da je bil po vesti dolžan izvršiti dejanje, to razodeva, da je razkroj prav v pojmovanju vesti same. Te dni je v Parizu — da navedemo le en slučaj — neki Philiponnet radi nevšečne sodbe v sporni zadevi z njegovim gospodarjem ubil premišljeno z revolverskimi streli kriminalista Bayleja. Pri zaslišanju je izjavil: »Žalosti me ta smrt, a ne čutim nobenega obžalovanja tega dejanja. Bil sem dolžan, da ga izvršim, sicer bi ne mogel več veljati pred samim seboj za častivrednega človeka.«
Ni čudno, da je do te krize vesti prišlo. Dolgo so razni evolucionistični »znanstveniki«, potem ko so zavrgli Boga, najvišjega postavo-dajalca in izvenčloveško oporo vesti, razlagali, da je tudi glas vesti le rezultat, plod naravnega človeškega razvoja in da torej nimajo zapovedi vesti nobene absolutne veljave. Nametali so toliko blodnih teorij in nasprotujočih si mnenj v mišljenje modernega človeka, da je ta izgubil vsako jasnost in enotnost glede osnovnih vrednot. Človek je postal v vseh stvareh avtonomna, neodvisna avtoriteta. In tako si je vsak individualno ustvarjal svojo »vest« in ni priznaval nobene objektivne smernice, po kateri bi mogel korigirati zmotno vest, ni priznaval objektivne avtoritete božje, ki bi sankcionirala zakone os novnega sožitja v družbi. Ni iskal luči vere, ki bi mu svetila v temine strasti in ostro ločila dobro od zlega, ni iskal več moči milosti, ki bi ga vzdrževala na poti jasne in prave vesti.
Vzgoja vesti je zato danes ena najvažnejših potreb in nalog v današnjem času. Uspešna bo le, ako gre do najgloblje notranjosti človeka. In te si ne moremo misliti brez verske vzgoje. Samo površno moralizujoči pouk in vzgoja lai-cizma ne more nikoli ustvariti v dušah zavesti odgovornosti, ki je jasna in ne odpove tudi v žrtvah.
Prav zaradi vzgoje vesti nc moremo zato nikoli popustiti od zahteve po versko-nravni vzsroii mladine.
Pok. g. Gothardu Roitu v spomin
Žo nad teden spi pri Sv. Ani nepozabni zagorski župnik g. Gothard Rott. Spi počitek delovnega moža, vinogradnika v vinogradu Gospodovem, ki je dovršil svoje delo. Bil je mož jeklenega značaja, trdni; volje in neustrašen v svojem prepričanju, ki je raje pretrpel krivico in zapostavljanje, kakor da bi le za korak odstopil od Hvojih načel. Takšen je bil od mladosti. Že v mladosti je bil izvrsten glasbenik in po maturi se mu je v tem oziru nudila sijajna karijera, toda posvetil se je raje višji karijeri: dušnemu paslirstvu. V semenišču je vodil glasbeno življenje svojih tovarišev. Po dovršenem semenišču je pastiroval najprej v Rovtah nad Logatcem, nato v Gornjem Logatcu in v Cerknici. Ueset let je bil provizor v Spodnjem Logu pri Kočevju 12 let je bil župnik v Stari Cerkvi pri Kočevju. Tam je zbiral krog sebe vso slovensko mislečo inteligenco iz Kočevja, katero je privabila njegova gostoljubnost, družabnost in odločna narodna zavest.
Leta 11)02. je dobil župnijo v Zagorju ob Savi, eno najtežjih župnij v ljubljanski škofiji. Med delavstvom in rudarji jo pokojnik pastiroval celih 22 let. Skrbel je za izobrazbo delavstva, bil prvi pri gradnji konsuma in posojilnice, prirejal je igre, vabil mladino k sebi, jo uril v petju in v tambu-rici — nikdar si ni privoščil oddiha. Ni čuda, da je pričelo njegovo zdravje pešati. Namenil se je, da bi v idiličnem Goliču užival tako zasluženi pokoj in se posvetil svoji ljubljeni glasbi, žal pa 11111 ni bilo to dolgo dano. Gori pri Sv. Ani, odkoder je pokojnemu Gothardu tako ljub in krasen razgled na zeleno Pohorje, ponva sedaj mož, vrl dušni pastir, ki je od nekdaj živel za druge in v katerega prsih je vedno bilo zlato srce. Bog mu daj večni pokoj!
in Cerkev
7. Švicarskega katoliškega shoda, ki se je
vršil od 7.—10. septembra v Luzernu, se je udeležilo nad 100.000 katolikov. V treh velikih sekcijah: nemški, francoski in italijanski se je obravnavalo vprašanje katoliške akcije. Na nemškem zborovanju je o tem govoril pomožni škof dr. Gisler. Katol. akcijo je označil kot delo za kristijanizacijo družbe. Javno življenje krvavi na petih ranah: razredni boj, razrvano družinsko življenje, civilni zakon in lečitev zakona, vzgoja brez Boga in pciitika brez Boga. To družbo je treba zopet osvojiti za Kristusa. Katoliške akcije naj nihče ne zamenjava z versko akcijo, ker prva se nanaša na zunanje, druga na notranje življenje. Najvažnejša je vzgoja lajičnih apostolov. Potrebna sta dva predpogoja: 1. Delo samo, s katerim se vzgajajo k apostolstvu; 2. prava organizacija, ki pcmaga lajiku do praktičnega udejstvovanja. — Na zborovanju Francozov je govoril lausannski škof msgr. Bcsson, ki je katoliškim lajikom posebno naročil, naj nc gledajo mirno dušno smrt svojih bratov. Italijanski glavni govornik jc bil škof Bacciarini (Lugano).
Zdravniška komisija, ki pregleduje lurška ozdravljenja, je ob priliki 57. francoskega narodnega romanja v Lourdes ugotovila 28 izrednih ozdravljenj, ki si jih zdravniška veda naravnim potom ne more razlagati.
Na Holandskem mislijo, da je obnovitev verskega življenja najlažje doseči potom ljudskih misijonov. Pred kratkim so v Heerlenu, ki je največji holandski premogokopni revir (tam so tudi naši slovenski rudarji) priredili misijonski teden, na katerem je govorilo 75 misijonarjev.
9. Narcdni kongres angleških katoličanov
v Londonu je zelo lepo potekel (Od 8.—15. septembra). Kardinal Bourne je v Albert Hali mogel nastopiti pred 8000 delegati. — V procesiji, ki se je razvila iz Westminster Cathedrale, je korakalo 20.000 vernikov. To jc bila dosedaj najveličastnejša manifestacija angleških katolikov in obenem dokaz njihove rastoče moči.
Socialna vprašanja
Prcblem socialncga izrairjenja.
M. Bertcloot je v Correspondant (Vers la ccllabcration des classes, 10. jul. 1929) objavil članek, kjer je s precejšnjim optimizmom očrtal one momente, ki po njegovem mnenju zbližujejo stanove.
Izkušnja je pokazala, tako piše, polom gospodarskega liberalizma, ki je bil nesocialen, — in polom socializma, ki je bil preveč protigospo-darski. Elita delavstva danes izgublja revolucionarnega duha, zato, ker tudi delodajalci izgubljajo svoje socialne predsodke.
Oba razreda se na ta način bližata duhu sodelovanja. Imamo tudi že nekaj srečnih poizkusov industrijske demokracije. Mnogi odlični in-dustrijci (Ford) so se pokazali naklonjeni udeležbi delavstva na dobičku. Pisatelju se zdi, da je tudi vojska nekoliko zbližala stanove.
Mnogo je utrpela ideja sporazumevanja prva leta po vojni, ko so neprestane stavke in iz-pori kopali propad med obema razredoma. Toda . po letu 1297 je pa opazovati vidni napredek, največ pod vplivom Amerike.
Predpogoj za zbližanje je pa medsebojno zaupanje, česar danes še zelo primanjkuje.
Šizmatični izvori boljševizma.
Andrej Mihajlov analizira v Etudes (les origines anticatoliques du bolehevisme (5. jul. 1929). protikatoliški duh boljševizma in carizma.
Ruska revolucija, tako pravi, ni bila delo ljudskih mas, ampak par vodilnih intelektualcev. Večina so bili vsi protikatoliško usmerjeni.
To velja zlasti za bogoslovce. Duhovniški naraščaj v šizmatični cerkvi v carski Rusiji je 1 bil po veliki večini anarhističen in revolucijona-rcn. Semenišča so bila ognjišča protikatoliškega iu obenem revolucionarnega fiibanja.
Brez Shode perete samn z milom!
Šfg ^ S"
05 S.
teripenfNovo
mijo 6HZELR
Moderna ruska teologija ne zameta samo papežke avtoritete, — ampak sploh vsako cerkveno oblast, tudi vesoljne cerkvene zbore. Ho-miakov in Dostojevvski sta glavna predstavnika anarhističnih tendenc. Ruska cerkev je hotela povdariti svojo opozicijo proti rimski cerkvi in je zato bila nacionalistična. Da bi pokazala svoje nasprotstvo proti katoliškemu intelektualizmu, ki ga je namenoma imenovala racionalizem, je ortedeksna cerkev izpovedovala iracionalizem, kar je imelo za posledico, da se je intelektualno diskreditirala med inteligenco.
Carski režim je vztrajno preganjal katolicizem. Boljševiki pa z isto taktiko nadaljujejo. Le da oni ne preganjajo le katolicizma, ampak vse, kar imajo druge vere s katoličanstvom skupnega.
Ruski konservativci so sami pripravljali revolucijo, katere žrtev so sedaj postali. Oni niso razumeli, da »ni nobenega mesta več med katoliško in boljševiško internacionalo.« Prihaja čas, ko se bo treba za eno ali drugo odločiti.
Razkolna Rusija se je historično postavila izven območja katoliške civilizacije. »Zato je Rusija, ki je bila bolj nasprotna in sovražna kato-Iičanstvu kakor vsaka druga civilizirana država, postala žrtev tem glebjega barbarskega ate-
izma. —
R USK1 FILM.
V sovjetski Rusiji je vsa filmska produkcija v državnih rokah. Naloga ruskega filma je v prvi vrsti politična propaganda doma in v inozemstvu; njegova komereielna vrednost pride šole v drugi vrsti v poštev. 2e Lenin je spoznal važnost filma za komunistično agitacijo in je vso filmsko industrijo enostavno podržavil.
Radi teh neomejenih virov državne podpore v namene filmske industrije moramo torej precenjevati visoki nivo ruske filmske produkcijo. V nasprotju z Ameriko, kjer moremo pri vsakem posameznem filmu opazovati lo divjo gonjo za dolarjem, pa diha ruski film umerjenost in neko gotovo serioznost. Cas in denar ne igrata pri njem nobene vloge. Ponesrečena snimka se ponavlja toliko časa, da uspe, pa naj stane kar hečp.
Kot poseben vzrok uspehov ruskega filma smemo smatrati tudi dejstvo, da se la ne straši nobenega še tako grobega efekta. Carizem in bur-žuazija se slika navadno kot strašilo in gola zo-pernost, medtem, ko nastopa proletarec. vselej kot človekoljub, poln plemenitosti in dobrote do bližnjega. To so iz estetičnega vidika vzelo, hibe ruske filmsko umetnosti, ki pa v širokogrudni in preprosti nravi ruskega človeka ne pridejo v pošlev.
Kljub omenjenemu pa moramo smatrati rusko filmsko umelnosl kot eno prvih na svetu. Ona izhaja iz ruskega teatra, od hudožestvenikov, ki so brezdvomno igralski talenli svetovnega siovesa. 1'« tudi tipi vzeti iz preprostega naroda, gibanje mas, zlasti pa psihološka poglobitev do najfinejših nians, vse lo dela ruski film nedosegljiv. Vprašanje je, če se momentano dobi v Ameriki, kot v i Evropi še kak podoben filmski režiser, kot je Ser-gej liisenstein ali pa Pudovvkin. Filmi Križarka Polemkinc, »Konec Pelrograda«, >Mati< in še nekaj drugih, ki smo jih tudi v Ljubljani imeli priliko gledati, so kljub močnemu realizmu in naturalizmu najizrazitejše umelnine svetovne filmske produkcije.
Sovjeti imajo mogočne filmske ateljeje zlasti v Moskvi in Leningradu. Neka sibirska filmska družba pa ravno sedaj končuje z zadnjimi deli na mogočnem, impozantnem nteljeju v glavnem mestu Sibirijo Novosibirsk, kjer misli snemali zlasti filme gospodarske in industrijske vsebine.
Rusi imajo svojo filmsko postojanko tudi v Nemčiji, kjer se je v rusko-nemški vzajemnosti osnovala filmska družba »Derussa«:. Odtod smo tudi mi dobili največ ruskih filmov. Po najnovejših časopisnih vesteh pa jc ta družba zašla v težko gospodarsko krizo, ki jo zna spraviti na rob propada. Govori se o čudni korupcijski aferi in grdih špekulacijah, ki so družb« pahnile v milijonske dolgove Direktorja Bloch in Martinov sta olstopila in ni razvidno, če bo družba mogla »
svojim obratom še nadaljevati.
*
Kino »Ljubljanski dvor* igra »V nvnri liib reina«, film francoske filmske družbe Albatros, ki je v Jugoslaviji manj znana. Zanimive so slike iz pestrega orientalskega življenja, zlasti življenje v turškem haremu, kjer med ženami gospodarjevimi vlada večna ljubosumno«! in vse mogočo intrige. Na/l vse simpatična pa je oseba emirja Inke vsebinsko, kakor tudi v vlogi. Njegovo globoko, spoštovanje du žeile-maiere, njegovn odpuslijivost sovražniku, ki mu je ukradel najdražje, je duhovit režijski domislek. Igra je, kakor sploh pri francoskih igralcih, izborila. Ideja lepa, režija d oceni ua
Za 33 mesecev - 5000 Din odškodnine
Kraljevske insignije češkega kralja sv. Vaclava, Ivi so te dni ob priliki proslave tisočlctnice
razstavljene v Pragi.
Zadnja ozdravljenja v Lurdu
V zadnjih tednih so se vrstila mnogoštevilna romanja v Lurd, posebno iz Francije, pa tudi iz vseh drugih držav katoliškega sveta. Velikanski naval bolnikov in romarjev je zelo povečal delo v uradu za ugotovitev ozdravljenj (Bureau des Constatations). Mnogi bolniki so se predstavili v uradu in izjavili, da so ozdravljeni. Mnogi drugi pa, ki so prišli v Lurd, da se zahvalijo za ozdravljenje, so se prav tako zglasili pred komisijo, da potrdi ozdravljenje, ld se je zgodilo že prejšnje leto.
Izjemen slučaj.
Znano je, s kako previdnostjo in natančnostjo postopa omenjeni urad, ki dela pod nadzorstvom in vodstvom zdravnikov iz vseh narodov in vseh ver. Saj mnogi zdravniki prihajajo v Lurd nalašč zato, da se prepričajo o verodostojnem postopanju te komisije. Preden urad proglasi kako ozdravljenje za definitivno, zahteva, da preide neka gotova doba od časa ozdravljenja, da se pokaže ozdravljenje kot trajno. Poleg tega v vsakem slučaju zahteva natančne zdravniške dokumente o razvoju bolezni. V zadnjih dneh avgusta je pa urad napravil izjemo, šlo je namreč za eno takratnih ozdravljenj, čuden slučaj, ki ga je komisija takoj uvrstila med resnična ozdravljenja. Gospodična Giulia Blouel, stara 28 let, iz Pariza, je s 15 leti tako nesrečno padla, da si je ranila pet hrbtnih vretenc. Od tedaj je bila pohabljena in priklenjena na bolniško posteljo; sama si ni mogla nič pomagati. Navadno je bivala v zdravilišču Berok-sur-Mer ali pa v pariški bolnišnici Te-non. Ko je odhajal zadnji romarski vlak iz Pariza v Lurd, je vzel tudi njo s seboj. V Lurdu je ozdravela na izreden način. V noči na 24. avgust okrog dveh zjutraj se je nenadoma počutila izredno dobro, brez napora se je obrnila v postelji, česar že 13 let ni mogla storiti. Nato se je dvignila in pričela hoditi po sobi. Ta lx)lnica je ozdravela tako rekoč v spanju. Komisija je smatrala ta slučaj za tako zanimiv in ozdravljenje za tako očividno, da je takoj na prvi seji uradno registrirala ozdravljenje za definitivno.
Druga ozdravljenja.
Zelo mnogo je slučajev ozdravljenj, ki so se izvršili v poslednjih tednih, a jih zdravniška komisija še ne potrdi, iker čaka, da preide gotov čas, da se pokaže, če je ozdravljenje trajno. Potrdila pa je med drugimi v poslednjem časti sledeča ozdravljenja: bogoslov-
Najlepša dama
da okvir svoji lepoti v jeseni in pozimi s krasnim damskim plaščem. Fino blago ali pliš in podlogo si izbere v največji zalogi pri tvrdki
0RAG0 SCHWAB, LJUBLJANA
ca A. Dessailly iz Soissonsa, ozdravljen obojestranske pljučne tuberkuloze; gdčne D. Voi-sin iz Moulinesa, ozdravljena pljučne jetike in raka v želodcu; gdčne Lelong iz Ambrieu-xa, ozdravljena kostne jetike; gospe L. Dupon iz Bordeauxa, ozdravljena raka ua maternici; Belgijca Teofila Thiem, ozdravljen hude želodčne bolezni, radi katere so ga morali že dolgo umetno hraniti; gospe M. F. Charrette iz Nancyja, ki je imela gnojne tvore na črevesju; gospe Fr. Marsat, ozdravljena tuberkuloze na ledvicah. Vsi navedeni bolniki so bili ob prihodu v Lurd rentgenizirani in se je zdravniško ugotovilo stanje bolezni.
Vse navedene slučaje ozdravljenj priob-čuje ^Journal de la Grotte de Lourdes«, ki je uradno glasilo zdravniške komisije za ugotovitev ozdravljenj.
IVot; sovjetski koledar
Kakor poročajo iz Moskve, je 25. septembra izšel dekret sovjetske vlade, glasom katerega stopa s 1. oktobrom v veljavo nov koledar v Rusiji. Po odredbah lega dekreta bo imel sovjetski teden samo pet dni. Leto se bo torej delilo ua 73 tednov in ne kakor dosedaj na 52. V vseh delavnicah, tovarnah, uradih in šolali bodo delali odslej naprej samo štiri dni, a peti dan bo odmor. V novem sovjetskem koledarju torej ni več nedelje. Vsi ostali dnevi odmora in cerkveni prazniki so ukinjeni. Praznujejo se samo še 1. maj kot praznik dela, 7. novembra kot obletnica proletarske revolucije in 22. januar kot obletnica Ljeninove smrti. Ruski inženjerji in ekonomisti trdijo, da se bo s to novo razdelitvijo časa zelo dvignila produkcija. Ravno tako se bo s tem zbolj-šalo zdravje delavstva, ker bo imelo namesto 54, 73 prostih dni. Z druge strani pa se delovni čas podaljša za 30 minut. Govori se dalje, da bo vlada ukinila tudi dosedanja imena za dneve tedna in da se bodo dnevi imenovali po številkah, dan številka 1, dan številka 2 itd. do številke 5. Bomo videli, kako se bo vsa stvar obnesla.
Že leta 1921. je kovinski delavec, po imenu Oszkar Kassier, potoval z železnico i/. Budimpešte v Rakospaloto. Med vožnjo pa je začel s svojimi sopotnici govoriti o politiki in se pri tem žaljivo izražal o žandarmeriji. Državni pravdnik je dvignil proti njemu tožbo in na podlagi izpovedb prič je bil Kassier obsojen na pet let ječe. Obsojenec je prestal 33 mesecev ječe, ko je njegov advokat Ravesz na temelju novih podalkov zahteval obnovitev procesa. Na podlagi te zahteve je sodišče obnovilo proces Ln Kassier je bil oproščen. Ko je postala nova razsodba pravomočna, je bil Kassier spuščen na svobodo. Takoj je naperil tožbo proti državi, od katere je zahteval odškodnino za čas, ki ga je preživel v zaporu. Kraljevska kurija je priznala upravičenost zahteve in celo zadevo izročila pravosodnemu ministrstvu, ki je razsodilo, da se Kassiera za 33 mesecev ječe iz državne blagajne izplača 5000 Din odškodnina
. cai minuti iz promenadne športna obleka.
Zena prijela dva tatova
Te dni sta prišla k ženi zlatarja Keclika v Brnu dva moška in ji ponudila na prodaj lonec masti. Zena je mast vzela in jo nesla spravit. Ko se je vrnila, je zapazila, da prodajalca masti nekaj stikata okoli dragocenosti, ki jih je njen mož izdeloval in da manjka dragocena ovratnica. Ni dolgo premišljala, marveč takoj krepko prijela neznanca za vrat in poklicala policijo, ki je oba aretirala Pri preiskavi so našli pri njih ukradeno ovratnico.
Želczničarska šola v vagonu. Nemške državne železnice so za izobrazbo uradniškega naraščaja postavile v službo več instrukcijskih vagonov, v katerih se uradniki med vožnjo na praktičen način spoznajo z vsemi tehničnimi vprašanji prometa.
»
Palača sestre bivšega nemškega cesarja na dražbi Po naročilu upravitelja konkurzne maso se bo od 15. do 19.oktobra vršila dražba premičnin in umetnin v palači Schaumburg v Bonnu ki spadajo v konkurzno maso Viktorije Zubkov (na sliki v krogu), sestre bivšega nemškega
cesarja.
Konec žaloigre inženjerja
Te dni se je odigral konec krvave žalo-igre, o kateri je svoj čas svetovno časopisje mnogo pisalo. Inženjer William Franko, ki je pred štirimi leti umoril nekega človeka, ker mu je izredno sličil, se je v svoji jetniški celici ustrelil. William Franko je prišel pred mnogimi leti iz Brazilije v Združene države in postal v mestu Maine ravnatelj velikega električnega podjetja. Bil je znan prenapetež in sanjač. V Meine se je seznanil s hčerko nekega tamkajšnjega trgovca, s katero se je nameraval poročiti. Usoda pa je temeljito prekrižala njegove lepe načrte.
Nekega dne je William Franko v neki banki zapazil pred seboj pri blagajni človeka, ki mu je bil čisto podoben. To so opazili tudi drugi. To srečanje je bilo za inženjerja Franka usodno. Nekaj dni pozneje je Frank zopet srečal svojega dvojnika v gledališču, kamor je šel s svojo zaročenko. Srečanje v banki in v gledališču Franku ni dalo mini. Imel je vtis, da mu bo njegov dvojnik prinesel nesrečo. Ta vtis se je polagoma pretvoril v fiksno idejo. In res se je čas nesreče približal.
Franko je prišel nekega dne v restavracijo, kjer je s svojo zaročenko običajno obedoval. Natakar ga je začudeno pogledal, ko ga je Franko vprašal, če je bila zaročenka že v restavraciji. Pokazal mu je s prstom na mizo, za katero je sedel Frankov dvojnik in mu rekel, da se je njegova zaročenka zglasila in pustila zanj pismo, katero pa je izročil gospodu, ki sedi za ono mizo in ki mu je popolnoma podoben. Inženjer je prebledel in ves srdit stopil k svojemu dvojniku, ki je držal v rokah pismo njegove zaročenke. Franko je, ves tresoč se od jeze, zahteval od njega, naj se opraviči, ker je odprl pismo. Ko se je oni branil Ho storiti, je Franko potegnil samokres in trikrat ustrelil na dvojnika, ki se je mrtev zgrudil na tla. Nesrečni dvojnik se je pisal Wilkins in je bil bančni uradnik. Radi tega je bil F ranico obsojen na deset let ječe. Štiri leta je že presedel. Te dni se mu je pa posrečilo, da je na skrivnosten način dobil samokres, s katerim je napravil koncc j svojemu življenju.
Kam izginjajo mrtvi sloni?
Afrika je, kakor znano, domovina slonov. Sloni dandanes seveda izumirajo, ker jih lovci vsako leto precej postrele. Trda kljub temu jih mnogo pogine naravne smrti. Čudno pa je, da se redkokdaj kje najde truplo mrtvega slona. Kam neki izginejo? Na to vprašanje odgovarja v »Timesuc guverner Ugande. Mnogi trdijo, da poginuli sloni postanejo navadno žrtev hijen, krokodilov in drugih slonov, ki jih takoj po smrti raztrgajo in požro. Slično se dogaja tudi z mrhovino dragih divjih zveri.
Toda, če bi ta domneva držala, bi se vendar morali najti ostanki, saj kosti slonove, ker slonovih kosti najbrže ne prebavi nobena zver. Guverner Ugande trdi, da se gredo sloni, kadar začutijo smrt, kopat v reko in tam med kopanjem poginejo. Njihova trupla padejo radi teže seveda na dno, kjer jih ali raztrgajo vodne zveri ali pa polagoma razpadejo.
M al vzrok, velik učinek,
Ce osa piči policista..,
Kitajski morski roparji
Iz Honkonga poročajo, da so kitajski morski roparji napadli japonski parnik »Deli Maru«. Parnik je imel na krovu 143 kitajskih potnikov. Zgodaj zjutraj je na dano znamenje 13 s samokresi oboroženih potnikov nenadoma napadlo posadko. Pod vodstvom neke žene, ki je imela v vsaki roki po en samokres, so roparji navalili na poveljniški most in ustrelili tri indijske stražnike. Druga skupi-j na se je polastila strojev. Častniki so morali pluti v zaliv Bias, kjer so roparji izropali ladjo in potnike. Plen cenijo na 3000 dolarjev. Pet Kitajcev so roparji odvedli in zahtevajo sedaj zanje visoko odkupnino.
Mirko Kunčič:
Zvon po Je
Bim bam boni, bim bam bom jaz sem mrtvaški zvon. Kdo je na yasi umrl? Stric Blažon, stric Blažon .,.
Žalostni, žalostni pri teti Jeri bodo zdaj, bedo zdaj zimski večeri.
Jojme, prijateljčki, kdo, kdo, kdo, kdo storije lepe zdaj pravil vam bo?
Teti ca Jera le eno zna, eno ve: tisto o možu, ki lene otroke je. .
Bim bam bom, bim bam bom joj tam za logom že izkopan je grob. Stric Blažon, zbogom!
Charles Perrault:
Vila
Nekoč je živela vdova z dvema hčerkama. Starejša hčerka je bila po obnašanju in obrazu povsem podobna materi. Obe — mati in starejša hčerka — sta bili tako zoprni in ošabni, da ni bilo mogoče živeti z njima Mlajša hčerka, ki je bila prava očetova slika ljubezni in poštenosti, je bila ena najlepših deklic, kar si jih mogel videti. Kakor navadno ljubimo onega, ki nam je podoben, je bila tudi ta mati vsa neumna na svojo starejšo hčerko, mlajšo pa je mrzila iz dna svoje duše. Uboga deklica je morala jesti v temni veži, opravljati najtežja dela in hoditi z velikim vrčem dvakrat na dan miljo in pol daleč od domače hiše po vodo.
Nekega dne, ko je bila deklica spet pri studencu, je nenadoma zagledala pred seboj ubogo ženo, ki je z milim glasom prosila vode.
»Zakaj ne, uboga žena,« je rekla deklica in zajela vodo na najlepšem kraju ter jo ponudila ženi. Pridržala je vrč, da bi žena lažje pila.
Ko se je žena napila, je rekla:
»Tako si dobra in tako lepa, da ti moram nekaj to podariti.«
Bila je to vila, ki se je spremenila v ženo, da bi na lastne oči videla, kako daleč sega dekličina dobrota.
»Osrečila tc bom s tem,« je nadaljevala vila, »da ti bo ob vsaki besedi padel iz ust dragocen kamen ali pa roža «
Ko je prišla deklica domov, jo je mati ozmerjala, zakaj je prišla tako pozno od stu-den c 3
»Odpustite, mati, drugič bom prej prišla,« je plaho zejecljala uboga deklica.
In glejte: ko je izrekla te besede, sta ji padli iz ust dve roži, dva bisera in dva velika dija-manta...
»Kaj vidim!« je vsa začudena zavpila mati »Kaj naj vendar pomeni to, punca?«
Uboga deklica je odkrito povedala vse, kar se je zgodilo in pri tem so ji neprestano padali iz ust dijamanti.
»Če je tako«, si je mislila žena, »pošljem tja tudi svojo miljenko.« Poklicala je starejšo hčerko in ji dejala: »Poglej, Fanika, kaj pada iz ust tvoje sestre, kadar govori. Ne bi bila tudi ti vesela takega daru? Samo k studencu pojdi, in ko te bo prosila neka uboga žena vode, ji moraš lepo postreči.«
»Se mi ne ljubi hoditi tako daleč,« jo je zavrnila hčerka.
»Hočem, da greš in to takoj,« je zapovedala
mati.
Starejša deklica je godrnjaje vzela najlepšo srebrno steklenico, kar jih je bilo v hiši Se ni prišla prav k studencu, ko je že videla prihajati iz gozda neko gospo, dostojanstveno oblečeno, ki jo je prišla prosit vode. Fo je bila ista vila, ki se je prikazala njeni sestri, toda sedaj je bila oblečena kot princesa, da bi videla, do kam seže godrnjavost in nevljudnost te deklice.
»Ali sem zato sem prišla,« je rekla deklica v svoji grdi ošabnosti, »da bi ti dala piti? Ravno srebrno steklenico sem prinesla za tako gospo! Sicer pa la! ko pijete, če hočete.«
»Ti nisi Bog ve kako prijazna,« je rekla vila, ne da bi se ujezila; »no, ker si tako malo uslužna, naj ti bo v dar, da bo ob vsaki besedi, ki jo boš izgovorila, planila iz tvojih ust kača ali kra stača.« —
Ko se je deklica vrnila domov, jo jc mati v radostnem pričakovanju vprašala:
»No, kako je, hčerkica?«
»Kako neki!« ji je odgovorila ošabnica — ln iz ust sta ji skočili kača in krastača.
»O, sveta nebesa, kaj vidim!?« jc v grozi zakričala mati. — »Tvoja sestra je vsega kriva. To mi bo poplačala!«
In je planila k njej, da bi jo neusmiljeno pretepla.
Ubogi otrok je zbežal v bližnji gozd. Tam jo ie srečal kraljevič, ki se je vračal z lova Ko je videl lepo deklico, jo je vprašal, kaj dela v gozdu tako sama in zakaj joka.
»Oh, gospod, moja mati me je zapodila od doma«
Kraljevič je vide!, da je padlo iz njenih ust pet biserov in štirje dijamanti. Vprašal jo je, če je čarodejka
Deklica mu ie razodela svojo zgodbo. Kraljevič jo je vzljubil in odpeljal v kraljevsko palačo svojega očeta in se z njo poročil.
Njeno sestro pa je zasovražila njena lastna mati jo je zapodila od sebe. Nesrečnica je umrla pozabljena in bedna, — kakor navadna beračica, sredi samotne šume in volkovi so raztrgali njeno truplo.	(Prevel Vilko Boje.)
Mirko Kunčič:
Če gre stric jež v mesto
Ko je ura bila pet — tika, taka, tik — striček jež je v mesto šel kupit si dežnik.
Zdaj v deželi je jesen, dež bo lil vsak dan — brez dežnika pa okrog hodi le cigan.
Striček jež je v mesto šel. Petnajst dolgih dni tam dežnik je kupoval — kupil ga še ni.
Brez dežnika, brez denarja danes vr?ča se Vse zajedel, vse zapil v mestu je, ovbe...
Vinko Bitenc:
Teta Neža in stoletna pratika
Teta Neža je bila doma s Posavja. Silno rada je prebirala knjige; seveda natakniti si je morala očala, ker je štela že mnogo let in ji je pešal vid. V njeni sobi je bilo vse obloženo z raznovrstnimi knjigami
Nekoč se je teta Neža spomnila, da mora pogledati v stoletno pratiko, kako in kaj bo z vremenom. Segla je na polico, kjer bi morala ležati stoletna pratika, ampak tam je ni bilo Prebrskala in pretaknila je vse predale, pogledala po vseh kotih in policah, toda stoletne pratike ni bilo nikjer. In je teta Neža pobarala muco, ki je čepela ob mizi:
»Vprašam te, muca,« je dejala, »kam je prešla moja stoletna pratika? Si jo mogoče kje videla?«
Muca jc zaspano pomežiknila in odgovorila:
»Prav nič ne vem, kje bi bila vaša stoletna pratika, ampak kuža Poberin bo mogoče kaj vedel. Povprašam ga.«
In je neutegoma smuknila v vežo, kjer je ležal pes Poberin. Vprašala ga je:
»Gospod Poberin, ali vam ni morda znano, kje bi bila stoletna pratika naše tete Neže?«
Pes je takole cdgovcril:
»Kako neki naj jaz to vem? Videl pa sem, da so miši nosile neke papirčke sem in tja. Pa tam povprašaj, kako in kaj «
Joj, s kakim veseljem je stekla muca do mišje luknje! Ampak miši so imele stražo pred durmi in so muci pred nosom zapahnile vrata. Muca je milo zaprosila:
»Saj vam ne storim nič žalega, kar odprite. Rada bi namreč zvedela, če vam je morebiti znano, kje bi bila stoletna pratika naše tete Neže.«
Miši so bile silno nezaupljive in niso hotele odpreti priliznjeni muci. Kar na kratko so odgovorile :
»Imamo jo, imamo, stoletno pratiko tete Neže, toda žal ni več cela. Razcefrale smo jo bile, ker nujno rabimo posteljnino za našo mla-dež «
Ko je muca to zaznala, je jadrno odbrze'a povedat teti Neži, kar je bila zvedela. Teta Neža se je na vso moč razjezila, zapodila muco iz sobe, češ da premalo pazi na miši; zaklenila se je v sobo in se ni več prikazala tistega dne.
Pes Poberin in mura sta dolgo premišljevala pred vratmi nn kakšen način bi dobila stoletno pratiko od miši nazaj, toda nič pametnega se nista mogla domisliti Slednjič sta opustila premišljevanje. Pes je odšel na stražo, muca pa je počepnila na prežo ob mišji luknji.
Ko je zjutraj zarana teta Neža odprla vrata, sta pes in muca že čakala na pragu, da dobita jesti. Muca je švicrnila v sobo in skočila na širok naslanjač, kjer je običajno sedela teta Neža, kadar je prebirala knjige. Toda teta Neža ie bila zlovoljna še od prejšnjega dne in je zapodila muco z naslanjača. Pri tem ie zapazila, da leži na njem neka knjiga. Pomislite: bila je dolgo iskana stoletna pralika!
Teta Neža je bila na moč vesela in je za-godrniala:
»Glejte si no! Vsepovsodi sem jo iskala, pretaknila vse kote, zdaj pa jo najdem tu. Sam bgnasvaruj je sedel na njej!«
Kar takoj je poklicala psa in muco in jima je povedala veselo novico o najdbi stoletne pratike. Pes in muca sta se tudi razveselila in bolj kot ponavadi jima je teknilo kosilo tisti dan.
Povedati moram še, da je bila muca neznansko jezna na miši, ker so jo bile nalagale radi stoletne pratike. Zato se je naskrivaj splazila k luknji, zgrabila prvo miško, ki se je prikazala in jo pohrustala s kostmi vred.
Teta Neža pa je spet 1?bko pogledovala v stoletno pratiko, kakšno bo vreme, in biia je zadovoljila.
Spisal Mirko Kunčič.
Ponatis prepovedan.
Ilustriral J. P.
215.
Odurno človeče se je, kakor da je preslišalo ukaz, mastilo naprej z ocvrto piško in se ni zmenilo za nikogar. Ko je pospravilo vase poslednji grižljaj, se je blaženo potreplja-lo po tolstem trebuščku in zacmokalo z jezikom :
>Jemnasta, je bilo dobro!«
116.
Nalo šele se je skobacalo s prestola in pricapljalo do kralja. Izbuijilo je drobne volčje oči in jih srepo uprlo v Jokca:
»Kaj vidim, joj, kaj vidim! Čemu pa si pripeljal tega-Ie kujona seboj, kralj Tratarata, a ?«
Kralj Tratarata je odgovoril: »To je moj novi dvorni šaljivec Jokec. Podaj mu roko, Binglbongl. Tvoj tovariš bo odslej.«
117.
»Nočem!« se je kujal Binglbongl in pokazal Jokcu hrbet. »S takimi mleonozobiini fantiči se jaz ne bom bratil. Ti si bedak, kralj Tratarata Ali ti ne zadostuje eu sam norec, a?«
Kralj Tratarata se je smejal možičevi jezi in se pri tem imenitno zabaval.
118.
Tako je postal Jokee dvorni norček kralja Tratarata. Prejemal je za svoje šale in pesmice vsak dan mošnjo cekinov. S cekini pa je v tisti čudežni deželi, kjer mamicam ni treba hoditi v trgovino po živila in ne ukvarjati se s kuho, taka: postaneš lačen in si za-želiš ocvrte piske ali svinjske gnjati, ali ro-
zinove potice, ali mandeljnove torte, ali _
česarkoli. Vzameš iz žepa cekin, vržeš ga v zrak, takole...
119.
...in ti — pomisli! — pade nazaj mesto cekina zaželjena jed v nastavljene krožnike. Ce cekina ne zmoreš, vržeš v zrak navaden novec; zanj dobiš komaj kos kruha, ali žemljo, ali presto. Ce si bogat, vržeš v zrak pet cekinov naenkrat — in ti prileti z jasnega neba pečen pujsek na tla; za deset cekinov pade pred tebe že cel vol.
Takšno čudežno moč imajo cekini v tisli daljni, čudežni deželi.
120.
Jokec ni vedel, kam bi s tolikimi cekini. Slišal je, da živijo v temnih, ozkih ulicah predmestja siromaki, ki niti novcev za vsakdanji Ikruh nimajo, kamoli cekine za ocvrte piške in potice. Sklenil je, da l>o razdelil med nje vsak dan pol mošnje cekinov.
STbvpmŠaJ eLekim-]strokowjaka.
žarnicami..
Gospodarstvo
Fuzija dveh nemških vetebank
Čisto nepričakovano je prišla vest, da sta sklenili fuzionirati se dve največji nemški velebanki: ^Deutsche Bank« in »Discontogesellschaft« v Berlinu.
Predvsem se bodo priključile novi banki vse afiliacije obeh bank, ki tudi razpolagajo z znatnimi sredstvi: A. Schaafhausenscher Bankverein, A.-G., Koln: kap. 25 milij. mark, vloge in upniki 81. avgusta 1929 216 milij. mark, Norddeutsche Bank, Hamburg, kapital 12, vloge in upniki 110 milij. mark, Rheinische Creditbank, Mannheim, 20 in 227 milij. mark, SUddeutsche Discontogesellschait 15 in 190 milij. mark.
5	tem bo pet bank manj v Nemčiji in tretjina jiodružnic bo postala brezpredmetna, ker se nahajajo v posameznih krajih podružnice obeh bank. Toda izvedba fuzije bo pri ogromnih dimenzijah zavodov trajala čez leto dni.
Skupno (po statistiki z dne 81. avgusta t. 1.) bo imel novi zavod 5041 milij. mark vlog. Kapital bo znašal 285 milijonov, rezerve 160 milij. mark. Torej
6	milijard Din lastnih sredstev, ter 68 milijard Din vlog in upnikov.
S tem postane nova banka daleko največja nemška banka: kajti vse nemške velebanke imajo 10.25 milijard mark upnikov, vse nemške banke sploh pa 14 in pol milijarde mark, od tega torej nova banka 5 milijard mark.
Ogromen zavod: 20.000 uradnikov.
Deutsche Bank je imela 181 podružnic v Nemčiji, 7 v inozemstvu, poleg tega še 100 depozit-nih blagajn, od teh 37 v Berlinu in 2 v inozemstvu. Naslavljeneev je imela 13.000, promet je znašal 225 milijard mark. Discontogesellschaft pa je imela 50 podružnic, 50 ekspozitur in nad 30 depozitnih blagajn. Personala je bilo 7000, promet pa je lani znašal 121 milijard mark.
V naslednjem navajamo še par podatkov o svetovnih velebankah. Koncem 1928 so imele upnikov: (gL »Slovenca« z dne 9. aprila, št. 80) Midland-Bank (največja svetovna banka (8050 milijonov mark, ostale angleške: Lloyds 7214, Barclav 6836, VVestminster G024 milijonov mark; največja ameriška banka ima 6364 milij. upnikov in vlog (Gua-ranty Trust), kateri slede: National City 5666, Chase National 4732 in Amer. Exch. Irving Trust 3085 milij. mark. Izmed nemških velebank ima Dresd-ner Bank 2113 milij.. Danatbank pa2083 milij. Največja francoska banka ima 2046 milij. mark upnikov. Novi zavod je po tem kriteriju 7. svetovna ve-lebanka, gospodarska velesila zase.
Kako majhno pa so naše razmere, se vidi, da znašajo vloge in upniki Zadružne gospodarske banke 381 milij. Din ali 28 milij. mark, vloge in upniki največje jugoslovanske banke sploh, Prašte-dione v Zagrebu pa 2135 milij. Din ali 158 milij. mark.
Ta velika finančna transakcija gotovo ni pomembna samo za Nemčijo, kjer se razpravlja o namerah nove banke, ampak tudi za nas. Že pred vojno sta se oba zavoda zelo angažirala v inozemskih poslih, po vojni pa se je njih organizacija še raz-predla s pritegnitvijo malih zavodov in povečanjem vpliva v industriji. Ze pred vojno sta imeli obe banki posla na Balkanu in tudi danes imata interese v naši državi, kjer bo centralziacija njih poslov pripomogla k večjemu efektu.
Kmetijske vesli iz Belgrada
Pridelek koruze; nizke cene.
Belgrad, 28. sept. (Tel. >Slov.<) Kmetijsko ministrstvo je zbralo podatke o pridelku koruze. Z vseh strani je dobilo poročila, da je letošnja koruzna žetev in pridelek prvovrsten ter da se je pričelo s spravljanjem koruze. Vendar je koruzo doletel isti slučaj ko pšenico, da namreč nima trga. Rudi obilne žetve in neorganizirane prodaje jc cena tako padla, da se plačuje za meterski stot koruze na storžu 60 Din. Obeta se tudi dobra letinn krompirja, ki pa tudi nima tiste veljave, ki bi jo moral imeti. Tako se že danes prodaja vnaprej po ceni 60 Din za 100 kg.
Intenzivnost kmetijskega gospodarstva.
Kmetijsko ministrstvo je nadalje zbralo vse podatke o intenzivnosti kmetijskega gospodarstva in o inventarju. Ta statistika dokazuje, da je Slovenija povprečno, če vzamemo posestva slovenskih kmetov do višine 6 ha, intenzivneje gospodarila, kakor n. pr. Vojvodinn.
Zadružna zakonodaja.
Kar se tiče zadružne zakonodaje, o kateri je kmetijsko ministrstvo javilo, da bo v najkrajšem času predložena vrhovnemu zakonodajnemu svetu, smo doznali, da se je ravno v zadnjem času vnela borba pri vprašanju, ali naj izide enoten zadružni zakon, ali naj se za kmečke zadruge izda poseben zakon. O tem se je debatiralo tudi v drugih ministrstvih. V trgovinskem ministrstvu je Vaš dopisnik doznnl, da se je to ministrstvo postavilo na stališče enotne zadružne zakonodaje za vso državo. Po teh in sličmih izjavah iz drugih ministrstev sc že lahko z gotovostjo reče, da bo prodrl enoten zadružni zakon.
Privilegirana agrarna banka.
Glede Privilegirane ugrnrne banke se jc kmetijsko ministrstvo postavilo na stališče, da inorn kot oblast, pod katero kompetenco prav za prav agrarna banka v gotovem oziru spada, predložiti svoje organe, ki bodo nadzirali delovanje PAB. Z ozirom na to je kmetijsko ministrstvo predložilo sedem uradnih revizorjev, nad katerimi bo imel oblast državni komisar pri PAB.
Za povzdigo živinoreje v kamniškem okraju
Živinorejski odbor Okrajne blagajne za okraj Kamnik je v svoji seji dne 24. t. in. napravil za povzdigo živinoreje in prešičjereje tele zelo važne sklepe:
Dne 27. okt. t. 1. se vrši veliko zborovati j e Občinskih živinorejskih odsekov in živinorejcev, v Domžalah, za celi okraj Kamnik. Namen zborovanja je; poživeti in ustanoviti v vsaki občini okraja Živinorejske odseke in jim na tem zborovanju podati točna navodila za podrobno delo izvrševanja sklepov Živinorejskega odbora po občinah.
Živinorejski odbor priredi koncem oktobra t. 1. štiri premovanja, za breje telice in plemenske krave pincgavske pasme. V Kamniku, Lu-kovici, Mengšu in Moravčah. Preinujejo se v prvi vrsti vidne lastnosti dobrih mlekaric pred lepoto zunanje oblike živali. Za telice bo prinesti potrdilo
bikorejca o pripuščenosti. Prednost do premije bodo imele tiste mlekarice, o katerih se že vodi kontrola.
Uvedla se bo kontrola o mlečnosti in krmljenju po vseh Občinskih živinorejskih odsekih, kjer tega odločno ne bod oodklanjali.
Živinorejski odbor pozove z okrožnico vsa županstva, da odboru javijo, če želijo kupiti plemenskega bika ali merjasca, da ga jim Živinorejski odbor dobavi.
To poročilo Živinorejskega odbora je namenjeno živinorejcem in občinskim živinorejskim odsekom, da uvidijo resno voljo Živinorejskega odbora za delo v povzdigo živinoreje, ter da ž njim resno sodelujejo, zlasti s tem, da se dne 27. okt. polnoštevilno udeležijo zborovanja v Domžalah, ter da pripeljejo svojo živino na premovanje.
Živinorejski odbor se bo obrnil s prošnjo na naše Hranilnice in posojilnice, za primerne prispevke k fondu za premije živinorejcem okraja Kamnik. Odbor upa, tla bodo ravno te prekoristne ljudske ustanove doprinesle svoj pripomoček k namenu, da se dvigne blagostanje najbolj samemu sebi prepuščenega stanu in njegovih panog.
Osrednja zadruga vojvodinskih mlinov. Ta teden se je v Novem Sadu vršila konferenca baških mlinov in je bilo sklenjeno ustanoviti osrednjo zadrugo vojvodinskih mlinov. Zadruga bo preskrbovala člane s sirovinami in jim vnovčevala proizvode. Vodila bo finančne transakcije in sprejemala vloge. Zaenkrat je pristopilo 35 mlinov, konstituirala pa se bo zadruga v novembru, ko bo pristopilo 50 mlinov.
Hmeljski trgovci v Vojvodini. Dne 13. okt. se vrši občni zbor zveze limeljskih trgovcev, komisio-narjev in izvoznikov v Novem Sadu, kjer bodo sklepali o nadaljnjem delovanju društva. Tudi iz te vesti je razvidno, kako škodo je prizadel padec hmeljških cen Vojvodini.
Kmetijska razstava za novomeški okraj se vrši dne 12., 13. in 14. oktobra na kmetijski šoli • na Grmu. Kmetovalce iz novomeškega okraja po-j zivljamo, da v kolikor mogoče velikem številu razstavijo svoje poljske, vinogradniške, sadjarske in vrtne pridelke. Natančne informacije se dobe pri vseh županstvih. — Razstavni odbor.
Odobreno povišanje kapitala: Franc Wosch-nagg in sinovi, d. d., Šoštanj od 8 na 12 milij. Din.
Narok
za prisilno poravnavo: Stadler Ivan, trgovec v Šoštanju, 16. oktobra.
Odprava konkurza: Fidler Franc in Fidler Frančiška, trgovca v Slovenski Bistrici (vsa masa razdeljena).
Naknadni ugotovitveni narok: Maks Durjava & Komp. v Mariboru 4. oktobra.
Valorizacija pri štorah. Rudnik in železarna v Štora h sklicujeta svoje družbenike na 50. redni občni zbor dne 24. okt. ob 11 (bilanca 1928/29) iz-prememba družbenih pravil zaradi valorizacije investicij).
Izpremcmbe v trgovinskem registru. Vpisi: Josip Cerjak. trgovina z meš. blagom v Artičah pri Brežicah; Žumer Josip, trg. z vinom, žganjem in sadjevcem na deb., Celje: Bon Vinko, veletrgovina z vinom. Krško; Lukas Franc, prva jugoslovanska izdelovalnica harmonik. Ljubljana; Boltin Ludvik, trgovina z meš. blag., Logatec; Simonič Ladislav, trgovina z vinom. Mihalovci; Voršič Jožef, trgovina z vinom na debelo, Moravci; Roko Lasan, trg. z vinom na deb., Moste pri Ljubljani: F. Dejak. trgo- ■ vina z vinom nn deb.. Rakitnica; Neumann Gvido, trg. z vinom, jabolčnikom in žganjem na debelo. Turški vrh; Plevnik Josip. trg. z vinom na deb., ! Verače. — Izbrisa: Alojz Lešnik, trg. z vinom na deb., Krčevina pri Mariboru (opustila); Ana C8r, trg. z usnjem in čevlj. potr. v Mur. Soboti), ker se je ustanovila javna trg. družba).
izločene od možnosti eksporta. — Koruza se v vedno večji meri kupuje v pasivnih krajih, vendar je položaj tega predmeta spričo dosti obilnih starih zalog in nadvse bogate nove žetve tako katastrofalen, da niti veliko zanimanje — ki je spet posledica izredno nizke cene — ne more vplivati na ceno. — V velikih količinah se ponujata ječmen in oves, vendar imata ta dva predmeta malo odjema. — Pšenica bačka notira 195—197.50, koruza pa 155— 160 nakladalna postaja. — Pšenični mlevski izdelki so povsem neizpremenjeni, promet je slab v krušnih mokah in v otrobih, ničla se pa živahneje prodaja. — Na svetovnem žitnem tržišču se je položaj nekoliko izboljšal proti koncu tega tedna, vendar se je dviganje tečajev že ustavilo.
Budimpešta. Tendenca omahujoča. Pšenica okt. 21.45-21.36. zaklj. 21.34-21.85, marec 23.90 —23.89, zaklj. 23.88—23.89, maj 24,88—24.64, zaključek 24.68-24.70, rž okt. 16-15.94, zaklj. 15.94 —15.96, marec 18.38—18.36, zaklj. 18.37—18.38, koru»" maj 17.25—17.81, zaklj. 17.29—17.30.
Deželni pridelki
Zelje. Nakupne cene so zelo nizke: gibljejo se od 25—40 par za kg. Letina je bila v ljubljanski okolici splošno dobra in z vkisavanjem se je letos začelo skoraj cel mesec dni preje kakor druga leta (že sredi avgusta napram sredi septembra lani in prej). Kupčija je trenotno bolj slaba. Tendenca za cene pa je bolj čvrsta. Kislo zelje (vagonske pošiljke) notira 1.90—2.20 Din za kg.
Mleko, maslo in sir
Mleko. V primeri z letošnjim poletjem, ko je mleka primanjkovalo, se opažu sedaj nu trgu obilica mleka, vendar pa ne v tej meri, kakor druga leta. Vzrok temu je, da tudi letos kmetovalci niso pridelali Bog ve kaj krme, ker je bila prva košnja slabša kot lansko leto, u druga košnja tudi ni bila radi suše Bog ve kaj dobra. Je pa v jeseni kakor vsako leto tudi letos precej več mleka, kakor v drugih letnih časih. — Cene mleku so ostale neizpremenjene ter sc mleko prodaja nu drobno dostavljeno na dom po 3 Din, v trgovinah po 2.75 Din za liter.
Maslo. S koncem letoviščne sezije je padlo tudi povpraševanje |io maslu. Rudi tega imajo tudi cene padajočo tendenco ter se tudi nekaj masla dela nu zalogo in se konzervira v hladilnicah. Izvoz ni mogoč, ker so cene našemu maslu v primeri z inozemskim maslom previsoke ter bi tudi edini uvoznik Nemčija zahtevala le vagonske pošiljke, katerih pa mi nismo v stanu efektuirati. Cene maslu la čajnemu iz mlekarn en gros 45 Din detajl 56 Din. Kmečko maslo en gros 25 do 30 Din, detajl 36 do 40 Din.
Sir. Pomanjkanje zrelega domačega emen-talskega sira še vedno ni končano. V zadnjem času pa je produkcija sira v letošnjem letu v i u — T momentano največja, kljub temu, da bohinjske sirarne že ali sploh ne širijo, ali pa e v malem obsegu. Nižinske sirarne namreč, ki nekatere prodajajo tudi mleko, morajo v zadnjem času, du ne silijo z mlekom nn trg, širiti velike množine. Konzum siru pa s hladnejšim vremenom ponehuje. ker ljudje dajejo prednost v zimskem času mesnim izdelkom. Ceno siru kvarijo nekatere bohinjske sirarne, ki tiščijo svoje blugo iz širnih kleti, kljub temu. da še ni dobro zrelo, kar pa trgovci izrabljajo in pritiskajo na znižanje cen. Vendar pa nižinske mlekarne cen siru nočejo znižati ter notira srr v en gros prodaji še vedno 28 do 32 Din pri odvzemu vsaj (000kg na enkrat, pri od vzemu posameznih hlebov pa 32 do 34 Din za kg. Nadrobna cena prvovrstnemu emental-skemu siru je še vedno 45 Din za kg.
Ci
irkus Konrado
svetovno podjetje prvega reda dospe v Ljubljano (Tivoli) ter priredi v torek, i. oktobra 1929 ob 8 zvečer
senzacijonolno otvoritveno predstavo
Umetniki svetovnega slovesa. 40 plemenitih konj, sloni, kamele, drome-darji, lame, cebre ter indijski zebu
z edinstvenimi izvajanji. Konradovi mogočni levi in grupa tigrov. Beli in rjavi medvedi, leopardi
ter volkovi. Nikakršen film, temveč vse v živem stanju, vidno pri vsaki predstavi. Konradovi najboljši jahalni umetniki sveta, divji čerkeski jezdeci, Jokeyi
ter »Salto mortale« jezdeci. Vsaka predstava vsebuje 25 senzacij. Pri vsaki predstavi sodeluje Volgaso-va skupina 5 oseb na nihajočem tra-pecu, največja atrakcija v zraku
(Leteči ljudje). Konradovi najboljši cirkuški komiki klovni in Avgusti v svojih nedosegljivih nastopih. Z ENO BESEDO: Ogromen program, ki ga dosedaj šc nobeden cirkus ni imel prilike pokazati.
Borza
Dne 28. septembra 1929.
Tudi ta teden je bil devizni promet znaten, vendar manjši kakor prejšnji: znašal je 19.9 milij. Din napram 24.3, 22.95 in 24.8 milij. v prejšnjih tednih. Zanimivo je, da je letos povečanje deviznega prometa nastopilo že v septembru, dočim smo lani šele v oktobru beležili večji promet na ljubljanski borzi. Izredno znaten je kompenzacijski promet. Na rodna banka je intervenirala v večini deviz, le v devizi Trst je bilo stalno na razpolago privatno blago. V tečajih ni bilo znatnih izprememb. Notirali so v Ljubljani (b.: blago, z.: zaključni tečaji):
Amsterdam
Berlin
Curih
Dunaj
London
Newyork
Pariz
Praga
Trst
2280.50 b. 1354.- b. 1095.90 z. 800,— b. 275.62 z. 56.77 b. 222.58 b. 168.33 z. 297.35 z.
2280.50 z. 1354,— z. 1095.90 b. 799.45 z. 275.73 z. 56.70 b. 222.60 z.
168.44	z.
297.45	z.
Nazadovala sta le tečaja Dunaja in Ne\vyorka, dočim sta se Praga in Trst učvrstila, predvsem pa London radi zvišanja diskonta Bank of England na 6V?%. Tako visoka obrestna mera že dolgo časa ni bila opažena (od kriznega leta 1921). Ta ukrep je povzročila vlada s pritiskom na upravo banke, ker je odtok zlata iz banke vedno bolj zavzemal vznemirjajoče dimenzije.
Za vrednostne papirje ni pravega zanimanja. Med bančnimi papirji se je edino Praštediona ta teden učvrstila od 860 na 865, ostali papirji pa so neizpremenjeni. Tudi za industrijske papirje ni zanimanja in so tečaji neizpremenjeni. Za državne papirje je tendenca slaba. Vojna škoda je nadalje slaba; brez službene intervencije. Veliko zanimanje pa je za naša Blairova posojila v inozemstvu kakor tudi za obveznice drž. hip. banke, katerih tečaj je radi tega že narastel.
DENAR
Curih. Belgrad 9.13, Berlin 123.675, Budimpešta 90.525. Bukarešt 8.08, Dunaj 73, London 25.1675, Madrid 76.80, Ne\vyork 518.525, Pariz 20.325, Praga 15.3675, Sofija 3.7575, Trst 27.14, Varšava 58.225.
Dinar notira: na Dunaju (deviza) 12.5125, (valuta 12.48, v Londonu, Newyorlcu in v Pragi neiz-premenjeno.
VREDNOSTNI PAPIRH
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 83.85, VViener i Bankverein 21.80, Bodencredit 29.50, Creditanstal 52.40, Escompteges. 21.70, Živno 110.25, Mundus 183.75, Alpine 39, Trboveljska 59, Leykam 5.85, Rima Murany 109.10.
Žito
Po kratkem premoru se je začela zopet izvažati naša pšenica. Glavni kupec za to blago je Bolgarija, toda izvoz ni več tako intenziven kakor v prvem času po novi žetvi. Nekatere vojvodinske obvodne postaje, ki so delj časa uspešno prodajale svojo blago po višjih cenah v inozemstvo, med njimi n. pr. Novi Vrbas, niso več konkurenčne in so
Jajca
Položaj na tržišču jajc se je hitro izboljšal in to radi hludnejšega vremenu in manjše produkcije. Lanskoletna cena meseca septembra je za ca sFrs. 20 za zaboj a 1440 komadov prekoračena. Nakupna cena se je zvišala na Din 1.30. Nikakor pa ne bi bilo oportuno, da bi se nakupne cene iz špekulativnih vzrokov še nadalje zvišale, kajti ne sme se pozabiti, da se bo v oktobru začelo jemati blago za konzum že iz hladilnic, kar bo gotovo vplivalo na cene svežega blaga.
Kože in usnje
Tendenca na tržišču s sirovimi kožami je slaba. Sirovin je dosti in se trgovci trudijo, da pla, cirajo robo ter popuščajo pri pogojih. Prodaja p. c. je redkost. Cene so različne: sirove goveje kože od 12—13 Din, telečje 17—19, svinjske 8—12 Din. V mesecu oktobru se bodo izenačile cene sirovim kožam po vsej Evropi, ker so carine za sirovo kožo povsod odpravljene. Avstrija, Češkoslovaška, Italija, Ogrska in Romunija bodo mogle veliko izvažati in so ponudbe za oktober že za 10% nižje od naših cen. Za nas pridejo v poštev le krhke telečje kože za izvoz v Nemčijo. Po ženevskem protokolu bosta Avstrija in Ogrska najhujše prizadeti, ker so te zaščitne carine nekako držale njihove tovarne. Velike posledice bodo nastopile tudi v cenah za gotovo usnje v omenjenih deželah, ker tovarne v zimskem tromesečju ne bodo mogle toliko ugodnega sirovega blaga dobiti in bodo manj vdelavali, ter tako v režiji in cenah gotovemu blagu postali dražji. Nastopila bodo čisto nova grupiranja v dosedanjih trgovskih zvezah in kvantitetah transporli-ranega blaga iz ene v drugo državo. Zato so se tudi vse države v Ženevi zedinile, da za dobo dveh let ne bo nobena izpreminjala. svojih carinskih postavk da se ugotovi, kakšna nova pota si bo sedaj ustvarila trgovina z usnjem v Evropi. Organiziranost uvozne trgovine Nemčije, ki jo podpirajo organizirani kreditni zavodi z velikanskimi ugodnostmi, bo zavzela sigurno prvo mesto; da bodo šibkejše tovarne ali pa tovarne z slabejšo kvaliteto in mali usnjarji prizadeti, o tem ni dvoma.
Cene usnja so zelo različne. Danes se prodajajo podplati-kruponi po 65 Din, kravine 85, črne teletine 90—120, notranjki (Brandsohlen) 48, okrajine 26—32, vratovi 30—40, boks črni 18—20, boks rujavi 22—28, goveji lak 30—35, ovčine za podlogo 8, ovčine barvane 10—14, svinjine 25-30, hrvaške svinjine 8—9 Din za kvadr. čevelj.
Tendenca je nekaj živahnejša, ker se je na zagrebškem sejmu prodalo veliko blaga. Sam Zagreb je oddal iz svojih zalog 30 vagonov raznega usnja, kar je grosiste prisililo, dn so si takoj dopolnili zaloge. Inkaso je dober, tudi prodaja na drobno na deželi je radi dobre letine dobra.
Živina
□ Živinski trg je bil včeraj zopet zelo dobro založen in tudi povpraševanje je bilo izredno živahno. Špehorji so pripeljali 64 zaklanih svinj, I tclico in 3 teleta, kmetje pa 14 vozov sadja, 12 vozov krompirja, 22 vozov čebule in zelja, 12 vozov sena, 6 vozov otave in 3 voze slame. Cene so bile: krompir 80 par do 1.25; kumnrce 5 p do 3; karfijola 3—8; česen 10—12; čebula 2—3; kislo zelje 4; paradižniki 1—2; endivija 50 p do t Din: glovnntn solata 75 p do t Din; jabolka 3—6; hruške 4—8: slive 2 do 4; breskve 8 do 10; grozdje 8—12. Tudi gob jc bilo nekaj po 2.50 kg. Radi dobre obloženosti trga so morali mnogi kmetje navzlic živahnemu povpraševanju odpeljuti precej robe nazaj domov.
Naše dijaštvo
Dijaški koledar SDZ za letošnje šolsko leto ni mogel iziti. Dasi je bil rokopis že začetkom julija pripravljen, vendar radi ovir, ki leže izven meja našega vpliva in so pri vsem največjem prizadevanju ostale nepremagljive, ni mogel iti v tisk. Vemo, da je bil koledar že zelo vpeljan in da je povpraševanje letos po njem izredno veliko. Težko nam je. Prihodnje leto bo izšel zopet, ko bomo vse žrtve vzeli spet na lastna ramena. Edino v tem je naša moč. Delajmo sami in zavedimo se sami lastne odgovornosti. — Predsedstvo SDZ.
Iz društvenega življenja
Ježica pri Ljubljani. Danes popoldne ob 3 se vrši v Društvenem domu otvoritvena predstava letošnje sezone glazbenega odseka KPD. Program zelo pester in zabaven! Ker je povpraševanje po vstopnicah veliko, pozivamo občinstvo, da si pravočasno preskrbi prostore. Predprodaja danes v domu!
Prireditve v Rokodelskem domu v Ljubljani, Komenskega ulica 12, v tednu od 29. septembra do 5. oktobra. V ponedeljek ie vaja dramatičnega odseka in vaja sa onskega orkestra, v torek ie sestanek članstva, v sredo je pevska vaja (moški zbor), v četrtek je pouk v knjigovodstvu, v petek pouk v petju in v soboto pouk v tujih jezikih. Novi udeleženci imajo priliko udeleževati se še vseh prireditev in tečajev. Tečaje vodijo profesorji Marko Bajuk, dr. J. Lovrenčič in Iv. Lenarčič. Pričetek je vse dni ob 8 zvečer v društveni sobi Rokodelskega doma. Ob istem času se sprejemajo vsak večer prijave novih članov in udeležencev tečajev. V Rokodelskem domu ima mladina najlepšo priliko za vsestransko izobrazbo.
Prosvetno društvo na Homcu priredi v nedeljo, 29. sept. ob 3 popoldne v Društvenem domu predavanje o alkoholizmu in izdeovanju brezalkoholnega mošta. Predaval bo g. urednik Joško Lindič iz Ljubljane.
Prosvetno društvo »Kamnik« prične v najkrajšem času z rednim delom. Dne 2. oktobra se vrši redni občni zbor društva z običajnim sporedom. Nato pa bo novoizvoljeni društveni upravni odbor sestavil podrobni program za novo sezono. Želimo, da bi se vpeljali zopet kakor v prejšnjih letih prosvetni večeri s predavanji, pevskimi točkami in morebiti tudi s primernimi dramatičnimi prizori, da bi se tako vsem odsekom društva nudila vedno prilika, da jx>kažejo javno svojo delavnost in svoj napredek. Želeli bi vzornih predstav in koncertov, pa tudi društvenih večerov, da bi se bolj gojila družabnost ter bi bil Kamniški dom res prijetno ognjišče, okrog katerega bi se zbirali vsi katoliško zavedni možje in žene in vsa katoliško misleča mladina.
Merkurjevi večerni učni tečaji ter plesna šola. Trgovsko društvo Merkur bo otvorilo ob zadostnem odzivu s 1. oktobrom t. 1. večerne tečaje v šoli na Grabnu za srbohrvaščino, nemščino, italijanščino, knjigovodstvo ter slovensko in nemško stenografijo. Tečaja za nemščino in italijanščino se bodeta letos vodila v dveh oddelkih: a) za začetnike in b) kot višji nadaljevalni tečaj. Člani plačajo malenkostno učnino, dočim morajo nečlani, ako se prijavijo, postati člani. Prijave dnevno v društveni pisarni, Gradišče 17-1 med 10 in 12 dopoldne in 3—5 popoldne. V sobotah popoldne se ne uraduje. Hkrati si uso-jamo naše članstvo ter prijatelje društva z njihovimi rodbinami najvljudneje vabiti, da se udeleže plesne šole, ki jo priredi društvo, pod vodstvom priznanega prvovrstnega plesnega učitelja, vsak torek, pri-čenši dne 1. oktobra t. 1. ob 8 zvečer v krasni dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Vstopnina 10 Din za osebo in večer. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala.
Poizvedovanja
Izgubila se ie včeraj med 6—7 zvečer od hotela Mikliča do Kolinske tovarne listnica, ki |e vsebovala 1500 Din in razne listine na ime Iv. Licnten-eker. Najditelj se naproša, da vrne to proti nagradi pri upravi »Slov.«
Listnica z denarjem se je zgubila od Ježice do Linhartove ulice v Ljubljani. Listnica je bila črna, v njej so bili 4 stotaki ter več desetakov, skupno okrog 470 Din. Razen tega so se v listnici nahajali še razni dokumenti, ki po vrednosti presegajo zgubljeni denar. Pošten najditelj se prosi, da najdeno listnico, zlasti pa omenjene dokumente pošlje dočinemu naslovniku na Jezico ali pa naši upravi pod »Ježica«. Za vrnjeni denar je lastnik pripravljen dati primerno nagrado .
domoCcgo irdflttft za
moške in dečke priporoča cenj. odjemalcem po najnižjih cenah IVAN SAX, konfekcijska trgovina Ljubljana, Mestni trg 14
Obleke
I O
■ . v'..' .
Vsaka beseda 50par ali prostor drobne vrstice 1'50Din. Najmanjši, znesek 5Dir?.Oglasi nad 9vrstic se računajo višje. Za oglase strogo trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrstica2Din.Najmanjši znesekiODirc. Pristojbina za šifro 2 Din.Vsak oglas treba plačali pri naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjamo le.če je priložena znamka. Čekovni račun Ljubljana I0.3't9.Telefon štev.2328.
V prepisovanje
na stroj sprejema delo na dom gospodična. Delo hitro in brezhibno. Ponudbe pod »Nov stroj«.
Absolvent
Zadružne šole in Legato-vetfa tečaja, vajen tudi delati, • išče primerne službe. Naslov v upravi pod štev. 10.802.
Kuharica
i I e e službe v župnišče ali k dvema osebama. -Naslov pove upravništvo Slovenca pod št. 10.806.
Kuharica
samostojna, z dolgoletnimi spričevali, išče službe v Ljubljani. - Naslov po-v« uprava Slovenca pod štev. 10.875.
starejši"
MESAR
samostojen, nakupovalec, vajen vseh del klanja, sekanja in prodaje, želi mesta poslovodje mesarske obrti. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor.
Čevljarskega vajenca
ki se je učil že najmanj 6 mesecev, največ dve leti, sprejmem. Oskrba pri meni. - M. Stražar, Domžale št. 50.
Tekača
ter za vse posle v trgovini, v večjem kraju Gorenjske, se sprejme takoj. Vsa oskrba v hiši. Naslov v upravi pod št. 10.710.
Vajenko
za strojno pletenje sprejme Bonač, Streliška 24.
Zobotehnik
samostojen, popolnoma vešč v tehničnem in operativnem poslu, se išče za prevzem večje in dobro vpeljane prakse kot zastopnik. - Naslov pove uprava »Slov.« št. 10.653.
Prodajalko
starejšo moč. dobro ver-'zirano v trtfov. z mešan, •blagom v večjo trgovino I na deželi rabim za 'akoj. j Oskrba v hiši. Predpogoj znanje nemščine. Pismene ponudbe poslati na naslov: »Dobra moč« štev. 10.731 t>a upravo »Slov.«
Hlapca in deklo
(mlajše moči) za kmečka dela sprejmem takoj. -Dtavlje 56. p. Št. Vid n. Ljubljano.
Mizarske pomočnike
dobro izvežbane, sprejme takoj - delo trajno -tvornica pohištva Andrej Triler, Št. Vid n. Ljublj.
ta kmečki mlin se sprej- Zdravo dekle me takoj. Voda stalna. -Jsrednjih let, zmožno sa-Naslov se izve * upravi Slovenca pod št. 10.740.
Krojaški vajenec se sprejme z vso oskrbo, stanovanje in htano, v hiši. - Frim Josip, kroj, mojster, Slov. Konjice.
Mlinar
Dva učenca
za čevljarsko obrt sprej- : me z vso oskrbo Hribar,! Kranj.
Trgovski učenec
s primerno šolsko izobrazbo, močan, poštenih staršev, se sprejme takoj v trgovini z mešan, blagom. - Klun Janko. Pre-valje.
mostojne kuhe in opravljanja vseh hišnih poslov, sprejme takoj Vida Lanc, Litija.
Starejšega kravarja
neoženjenega ali oženje-nega brez otrok, ki zna dobro molzti in je popolnoma zanesljiv - išče oskrbništvo grašč. Čem-šenik. - Ponudbe s prejšnjimi spričevali na Felix Urbane, Ljubljana.
Kuharico
perfektno, mora znati delati fine močnate jedi, sprejme M. Kac, Mariboi - Vrtna ulica 11.
Mizarski vajenec
t dobrim šolskim izpri-čevalom se sprejme. — Hrana in stanovanje v hiši. - Ponudbe na Kari Erjavec, mizarstvo, Brod, p. Št. Vid nad Ljubljano.
Vajehec
za krojaško obrt iz Ljubljane ali okolice se sprejme. Ludvik NVohinz, Vegova ul. 8.
Hotelski praktikant
kateri je dovršil z dobrim uspehom 3. aH 4. razred srednje šole - se sprejme v hotelu »Slon«, Ljubljana.
Krojaškega vajenca
sprejmem takoj z vso oskrbo. - Zalaznik, Podutik pri Ljubljani.
Dve učenki
za strojno pletenje iz Ljubljane, pridni in pošteni, sprejmem takoj. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10.863.
Potnika-organizaforja
išče veletrgovina s poljedelskimi stroji. Fiksum, dnevnice in provizija. Ob-Sirne ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja na upravo »Slov.« pod »Zmožnost« št. 10.652.
2elezo-strugarja (Dreher) z večletno prakso, iščemo takoj. Ponudbe z referencami na tvrdko »Titan« d. d., Kamnik, Gorenjsko.
Išče se prvovrsten
P1RM1ST
za večje industrijsko podjetje, rutiniran za salonski orkester in jazz, ki bi bil obenem sposoben za pisarniške posle. Javijo naj se oni, ki žele stalno mesto uradnika. -Ponudbe je poslati na upravo pod štev. 10.746,
Krojaški vajenec
oskrba pri starših, se takoj sprejme. - T. Pagon, Stari trg 11 a.
Zobotehniški
praktikant
se išče na deželi. - Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 10.867.
Dekle
se sprejme v trgovsko hišo na deželi takoj; pridna in poštena, vajena vseh hišnih opravil, kuhanja, snaženja, pa tudi pranja in kmečkih del. Ponudbe pismeno na naslov: Tončka Zaplotnik, Križe pri Tržiču.
Trgovsk. pomočnika
pridnega, sposobnega in zanesljivega sprejme za takojšnji nastop trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki — Pavel Stergar, Sevnica ob Savi.
Vajenca
zdravega, krepkega, starega 15 let, sprejme pekarna Novak, Kamnik.
Dva dijaka
se sprejmeta na stanovanje z zajtrkom. Električna luč. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 10.880.
Dve dijakinji
se sprejmeta na stanovanje in hrano. - Maribor,
Orožnova 9/1.
Stanovanja
Stanovanje
dve sobi, kuhinja, pritikline, parket, elektrika, vodovod, v Šiški, oddam mirni, snažni stranki brez otrok. Najemnina primerna. — Naslov v upravi Slovenca pod št. 10.736.
Soba
velika in svetla, s posebnim vhodom in elektriko, se prazna ali opremljena odda. Primerna tudi za pisarno. Gasilska cesta 3. Ljubljana VIL
Dve stanovanji
na Vodovodni cesti se oddasta v najem s 1. nov. Prvo v pritličju, obstoji iz treh sob, kopalnice, kuhinje in vseh pritiklin za ceno do 1500 Din. -Drugo v suterenu iz kuhinje in dveh sob. Informacije pri Ogrinu, Gruberjevo nabrežje štev. 8, od 13.—16. ure.
Pristno angleško sukno
se dobi po ceni vedno o TEKSTILNEM BAZARJU Maribor - Velrinlska ulica i5
Dvosobno stanovanje
udobno, z vsemi pritiklinami, v severnem delu Ljubljane, oddam za november. Ponudbe pod »Solnčno«.
Stanovanje
iščem; eno ali dve sobi in kuhinjo. Solidna stranka brez otrok. Ponudbe pod šifro »Okolica sv. Jožefa 500« upravi Slov.
Lepo stanovanje
treh sob in vseh pritiklin (kompletna vila) v Medvodah, z lepim sadnim in zelenjadnim vrtom - s c odda. — Pojasnila »Pri zlati lopati«, Ljubljana, VVolfova ulica 12.
Pozor I
Pouk v krojnem risanju
in prikrojevanju damskih oblek daje redno za dom in poklic edino strokov, izprašana učiteljica in lastnica modnega salona Roza Medved, Ljubljana, Mestni trg 21/111, naspr. magistrata. Uspeh pouka zajamčen.
Francoščino in klavir
poučuje Aneta Potočnik, strokovno izprašana učiteljica. Vila »Roža« (pri mostu) Groharjeva ccsta — Mirje.
Reliefne vezenine
so kras vsaki sobi. Pouk in pojasnila brezplačno. -Josip Lindič, Ljubljana, Komenskcga ulica 17.
Gospodične
ki žele zase šivati perilo, sprejmem v pouk. - Go-ričan Marija, vila >Ro-zinka«, za Bežigradom.
Prireditve
Danes vsi
na »Trgatev grozdja« Zveze slovenskih vojakov v Sokolski dom v Moste, kjer se bo točil nad vse sladki letošnji mošt, kakor tudi starina. Pridite in pokusite. Odbor,
Trgovski lokal, pritlično
stanovanje
Za takoj ali pozneje se išče v sredini mesta trgovski lokal ali pa stanovanje, obstoječe iz 2 do 3 sob. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Nujno«.
Umetni mlin
dam v najem pošteni in mirni mlinarski družini za kmetsko mletje. - In-dihar, Rakovca, p. Kranj.
V najem se odda
kmečki mlin
mlinarju z dobrimi spričevali in dolgo skušnjo. - Naslov: Graščina Zalog pri Petrovčah.
§ MAMum- aišem
/r^TAMOV
je važuo preprečevalno »re Mvo, ki i njim nikdar ne moremo zadeti dovolj zjtodai. Preizku-oni ,,1'LANINKa" zdravilni £a\ pospešuje obtok krvi. onemoKo,'a s tem pn-pnenje $ilia razredči kri in vrne noapnelim žilam potrebno prožnost, s čimer se odstrani j"6 polav< o«tare-losti in ohrani delavno moč v nezmanjšani meri. — Zahteval t.n v apotekah samo pravi .',Pl,ANINK.\ 'čai B A 110 VEC v plombiranih paketih iu z napisom proizvajalca :
Lcharsia mr.Bahovec - Liutoifana
Soba
meblirana ali prazna, ob Poljanskem nasipu, sc takoj odda solidnemu gospodu ali šivilji za mesečnih 300 Din. - Naslov v upravi pod št. 10.879.
Sobo
eventuelno s kuhinjo, oddam. Električna razsvetljava. - Naslov v upravi Slovenca pod št. 10.877.
Stranki brez otrok
oddam stanovanje 2 sob, kuhinje in vseh pritiklin, 10 minut oddaljeno od glavnega kolodvora. Naslov v upravi št. 10.878.
Mimo sobico
priprosto, išče akademik. Cenj. ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Takoj« št. 10.876.
Stanovanje
dve do štiri sobe, za takoj ali za november, išče trgovec; tri osebe. Ponudbe pod »Snažno« na upravo »Slovenca«.
Šoferska šola
prva oblastv koncesljon.. Čamernik, Ljubljana (Ju-goavto), Dunaiska cesta 36 Telet 2236 Strokov-niaški teoretični pouk in praktične vožnie na različnih modernih avtomobilih. s pričetkom vsakega prvega
Stanovanje
oddam: velika soba, kuhinja in pritikline — za
1. oktober. - Aleševčeva cesta 34.
„POSEST"
nealltetna pisarna, dr a o. z.
LJUBLJANA
Miklošičeva cesta i, odda sledeča stanovanja:
Trisobno, elektr., vodovod, Kodeljevo, 800 Din.
Enosobno, kuhinja, Sto-žice, 250 Din.
Dvosobno, Kodeljevo, 650 Din.
Enosobno, kuhinja, Bežigrad, 400 Din.
Dvosobno, kabinet, pritikline, Bežigrad, 700 Din. _
Trisobno, komfortno, v |j mest. delu Rožne doline, 1300 Din.
Poleg tega več drugih stanovanj, mesečnih sob, lokalov itd,
i Krojači, šivilje
in nešivilje! 8. oktobra 'pouk prikrojevanja dam-ske garderobe, modeliranja, perila po najnovejšem pariškem sistemu. Krojačem obleke, uniforme (važno za vojne obveznike). - Poučevali se bodo najnovejši modeli i jesenske, zimske sezone. Dame, ki nimajo časa v skupne tečaje, dobijo pouk v poljub, urah. Onim, ki ne morejo v tečaje, se pouk pošlje potom pošte. Učni pripomočki in praktične vaje brezplačno. Absolventi imajo vsakoletni brezplačni tečaj in dobijo zvezke o spremembi mode - Izdelava krojev. Oskrba na željo ; v zavodu. Brezplačna re-komandacija služb. Krojno učilišče. Pariški modni salon, Ljubljana, Stari trg štev. 19.
Hotel - Restavracija Pensijon ali sanatorij
v Krapinskih Toplicah -vis-a-vis Kopališča - se oddaja v najem moderna zgradba brez inventarja; v pritličju zgradbe tri krasni veliki in 2 manjša lokala za restavracijo in kavarno: kuhinja, soba, soba za vratarja in vsemi ostalimi pritiklinami, v prvem nadstropju z modernim foerjem in hodnikom 10 velikih 8X8 m, 3 manjše 5X6 m, par-ketirane sobe, vse preskrbljene z modernimi pečmi (Kachel-ofen) in lestenci; podstrešne sobe za družino, dve veliki verandi, angl. kloseti, z vsem komfortom, klet, vodovod, vpeljana razsvetljava, telefon, kanalizacija, senčnat vrt, sadni vrtovi, postajališče auto-busa, zbirališče kulturnega društvenega življenja. Otvorjeno poleti in pozimi, Večletna pogodba. V poštev pridejo samo resni reflektanti z vso opremo. - Ponudbe poslati na Jurkovič, Zagreb, Prilaz 6.
Širite »Slovenca«!
li oftlchc [
suknje, damske plašče itd. itd. S
kupuje vse 1
NOVA Mo
pri
Ljubljana - Kongresni trg 15
fcWC€II€f€ in najbolje j
Oglejte si tudi Vi I
Trgovski lokal
na prometnem kraju blizu cerkve v velikem trgu v Savinjski dolini, se odda. Naslov v upravi. 10.790.
Kupimo
Hlode
hrastove in lipove kupuje v vsaki množini parna žaga V. Scagnetti, Ljubljana.
Seme
divjega kostanja, želoda, akacije, jesena, javorja, buke, jelove storže in gobe kupuje Fructus, Ljubljana, Krekov trg 10.
Vinsko sesalko
dobro ohranjeno, s 25 m 1" cevi, kupim. - Ponudbe na naslov Andrej Č u f e r , Jesenice, Gor.
Elektromotor
dobro ohranjen, od 5—10 KS z istosmernim tokom, kupim. Ponudbe takoj na Anton Pogorele, Struge, Dolenjsko.
Hišo
kupim v Ljubljani od 80 do 150.000 Din. Ponudbe pod šifro: Hiša št. 10.754.
20 % kronske bone
kupi Pučka štediona i za-ložni zavod d. d., Osijek, Desatičina ul. 27.
Kupim takoj
dva koča za pokrivanje konj, 1 plahto za voz, 1 močan tovorni voz za samca, 1 tovorne sani za samca; vse le v dobrem stanju. - Ponudbe upravi lista pod »Dobro blago«.
Lipove deske
vsake debeline, suhe in gladke, kupi po najvišji ceni, tudi v manjši količini, tvrdka Ivan Dovžan, Ljubljana VIL
Auto
dobro ohranjen, 4—6 sedežen, kupim. - Ponudbe z natančnim opison na: D. Pogačnik, Laško.
Kupimo
več pisarniških miz in stolov, najraje trd les. - Ponudbe pod »M. P.« na upravo »Slov.«
Deske
500 m3, jelka in smreka, 24 mm monte, kupim franko vagon. Plačilo a-kreditiv. - Ponudbe na oglasni oddel. Slovenca pod »Eksport«.
Zaganjač
(Anlasser), malo rabljen, za istosmerni tok 110 voltov, 4—5 HP, kupimo. -Sa1c z i j a n s k i zavod Rakovnik.
Kratek klavir
ali pianino - kupim. -Erjavec, Poljanska ccsta št. 15, X/13.
Pisalni stroj
nekoliko rabljen, najraje tipa »Mignon«, kupim. -Zupan Joško, pošta Mengeš 124.
Divji kostanj
kupuje, kakor vsako leto tudi letos po najvišjih dnevnih cenah vsako množino tvrdka
V. II. Rohrmann
LJUBLJANA
Sv. Petra nasip 27.
Vsakovrstno
zlato
košnje
po naivišiih cenah. CERNE. iuvelir, Ljobliana. Wolfova ulica St. 3.
Kompleten radio detektor, slušalke in anteno, kupimo. - Ponudbe : Miha Lah, Kamnik,
»Schaffhausen«
precizne žepne ure nudi
Ivan Pakiž, Ljubljana — Pred škofijo 15.
Budilke
(vekerce) po 60 Din s triletnim jamstvom — nudi Ivan Pakiž, Ljubljana — Pred škofijo 15.
Vinski sodi
transportni — močni in zdravi, od 600—700 litrov, se prodajo. Istotam naprodaj kompletna sesal-ka. Jernej Štele, Ljubljana VII, Gasilska cesta 3.
Otroška pisal, mizica
in površnik za dečka od 10 do 15 let starega, se poceni proda. - Streliška ulica 32.
Lesena stena
4 X 3.20, zložljiva, s steklenimi vrati, sc poceni proda. - Stari trg št. 11 a, T. Pagon.
Kraški marmor
za grobnico — prodam. Vrata za garago, vrvi žič-nate in konopne. F. Cvck, Kamnik.
Zimski suknjič
(Stuzer) po meri narejen, nov; 1 par čevljev Havan. boks 45, ceno prodam. Poljanska cesta št. 19/1., B. Pečnik.
Čebelarji, pozor!
Proda se nov letošnji kompleten čebelnjak z vsem orodjem ter 8 Žni-daršičevih panjev (5 polnih) in 9 kranjičev, praznih. Vprašali in ogledati: Ana Zorinc, Trbovlje I.
Proda sc
kompletna sejmska stojnica s plahto in pudl za trgovino. Vprašati: Ana Zorinc, Trbovlje I,
Vse na obroke
Kolesa za gospode in dame, motorna kolesa, šivalne stroje za krojače, šivilje in privatnike, žepne ure za gospode in dame, stenske in budilke, ter razne vrste gramofone prodajamo na dolgoročne male obroke vsakomur. -Pošljite natančni naslov pod šifro »Na obroke 9037« na upravo in mi Vam pošljemo takoj našega zastopnika na dom.
Prodaja premoga
in drv. Dostava na dom. Fran Jezeršek, Vodmat-Moste.
Pohištvo
na obroke, novo, za spalne in jedilne sobe, kuhinjo itd., iz vsakovrstnega trdega lesa. nudimo na dolgoročne do triletne mesečne in tedenske majhne obroke vsakomur, tudi delavcem. Pošljite natančen naslov na upravo pod št. 7740/29 in mi Vam pošljemo takoj našega zastopnika na dom.
Strojno pletilstvo
je edino ugodna prilika za takojšnjo dosego dobrega zaslužka in lastnega podjetja brez posebnih stroškov in zamude časa. Učne tečaje se nastopi lahko vsak dan. Najboljši pletilni stroji »VCaltcr« vedno v veliki izberi na zalogi. - F. KOS, Ljubljana, Židovska ulica 5.
Lipovo cvetje
arnikove korenine, suhe borovnice, proda Albert Verdnik, Šmartno, pošta Slovenjgradec.
Motorno kolo Ariel
z ali brez prikolice, v brezhibnem stanju, radi selitve ugodno naprodaj. Ogleda naj se v garaži I. Kopač in Uranič, Blei-vveisova c. 52, Ljubljana.
Trgovska hiša
na Glavnem trgu v Kamniku, z lepim lokalom, pritiklinami, stanovanjem v I. nadstr., korporacijsko upravičena, se iz proste roke proda. Ponudbe na upravo pod štev. 10.725.
Golobe golšarje
čistokrvne (krofee) in flo-rentince, prodam. Habič Janez, Bizovik, p. Spod. Ilrušica.
Kozo
staro in mlado, prodam. Poizve sc: Dobrunje 54, p. Spod. Hrušica.
Trgovska hiša
dobro idoča trgovina, 5 minut od velike postaje, ob glavni cesti, z veliko okolico poljskih pridelkov - se proda. - Naslov vprašaj upravo Slovenca v Mariboru 855.
Mleko
vsak dan sveže, dostavljam na dom v vsaki množini (dostava lahko že ob 6 zjutraj). Cenjena naročila prosim na upravo »Slovenca« pod šifro »Dobro mleko«.
Restavracija
na najbolj promet, kraju v Zagrebu, dobro idoča, zelo lep lokal z dvema manjšima klubskima prostoroma, se proda proti odkupnini 90.000 Din. — Cenj. dopise na naslov: Giorgja Subotič, Zagreb, Bijenička 11, visokopritl.
Puhasto perje
kg po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. Potem čisti beli puh kg po 300 Din. L. Brozovič, ke-mička čistiona perja, Zagreb, Ilica 82.
Žago
s polnojarmenikom in drugimi stroji ter skladiščem v izmeri 8000 m' tik ob železnici na Gorenjskem prodam. Vprašanja na upravo lista pod šifro »Žaga št. 10.608«.
2 vagona ladij, poda
30 mm, naprodaj. - Franc Pust, Streliška ulica 33.
Auto »Wanderer«
majhen, dobro ohranjen, se po jako ugodni ceni proda. - Vprašati: Mehanična delavnica Novak, Maribor, Jugoslov. trg 3.
Kislo zelje
prvovrstno, rezano in v glavicah razpošilja po nizki ceni. Gustav Erklavec, Kodeljevo 313, Moste pri Ljubljani.
Drva ?n premog
prodaja Vinko Podobnik. — Tržaška 16, Ljubljana. Tel. 33-13. Tel. 33-13.
Naprodaj sta dva
štirisedež. voza
v zelo dobrem stanju. Cena po dogovoru. Naslov: Graščina Zalog pri Petrovčah.
Prodamo:
1	kompletno hidravlično stiskalnico za izdelavo ccmentnc opeke, 1 ročni stroj za izdelavo zidne opeke, 1 bencinski motor firme Langen in WoIf, 5 KS, montiran na pripadajočem vozu, 2 elektromotorja Siemens-Schukert, 220/380 kw 4 z zaganja-čema, 1 generator za vrtilni tok A. E. G. Union, 115 V., 122 Amp„ 100U obratov, s priborom, i električni transformator 12 kw, s trofazno stikalno napravo, 380 enot, 110-50,
2	elektr. varilna stroja »Peco« za pločevino firma Bocks, Passing 110 V., 8/12 kvv, 1 vrtnini stroi, dvojnat za železo za mehanični pogon, 1 brzovr-talni stroj za železo na meh. pogon, 1 mehanično žago za železo, 1 stroj za krivljenje dimnih kolen na ročni pogon, 1 škarje za pločevino s krožnim nožem dolž. 60 cm. Razne transmisijske osi in ležaie z lesenimi in železnimi jermenicami, večjo količino jekla za vozovna peresa in jeklene pločevine za modele. Slograd, Ljubljana VIL, Franko-
panska ul. 12.
Prodam takoj
elegantno kočijo s streho, dvovprežno, do vseh podrobnosti najsolidnejše izdelano, z vsemi pritiklinami. Kočija je vsled izbornih vzmeti izredno prijetna za vožnjo. Cena 3000 Din. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Ugodna ponudba«.
Pisalni stroj »Jost«
novejši model, ugodno naprodaj. - Mulej, Masa-rykova 44.
Remington 11
trgovski model, lepe črke, se proda. - Brukler, Wolfova 1, I. nadstr.
Zaslužek
Lončeno peč
dobro ohranjeno, prodam. Bohoričeva ulica 9.
Moško kolo
dobro ohranjeno, prodam. Ivan Jakop, pri Kvasu, Wolfova ulica 1.
Orehove hlode
30 m® od 40 naprej, pri-ma, brez grč, prodam. -Vprašati: oglasni oddel. »Slov.« pod »Prima«.
Oliver in Remington
oba dobro ohranjena -prodamo ugodno. - Jos. Zidar, Dunajska cesta 31.
6 lončenih peči
razne velikosti, skoraj novih, se prodajo. Ljubljana, Škrabčeva ulica 7.
Hiša
gospodarsko poslopje in vrt, na prometnem kraju, se nujno proda; cena 180 tisoč dinarjev. - Zglasiti se je: Domžale, Študa 27.
Prodajalce
za naše
švedske posnemalnike
iščemo v vsakem kraju proti dobremu plačilu
„Tehna" družba z o. z Ljubljana. Mestnitrg 25 /I
Potniki
in potnice za zelo ugoden predmet z 20% provizijo, se sprejmejo za vse kraje v državi. Gaj-ret, Zemun, Pašičev trg 5.
Za zastopnike
velik glaven in postranski zaslužek. Dnevno samo 2 uri dela. Vaš zaslužek: 4 do 5000 Din meseč, Neprekosljiv šla-ger - predmet. »Onima«, Miklošičeva 14.
Zastopnike
za 16 predmetov sprejme takoj Josip Lindič, Ljubljana, Komenskoga ul. 17.
Več sodov
od 30—100 litrov in sadno prešo, prodam. Beri-čevo 63, p. Dol pri Ljublj.
S 30% popustom
prodamo še en sadni mlin in eno prešo. Pišite takoj Brezalkoholni produkciji, Ljubljana, Komenskega 17.
Za konzerviranje
določene doze proda poceni Brezalkoholna produkcija - Ljubljana, Komenskega ulica 17.
Polkrlta kočija
dobro ohranjena, poceni naprodaj. - Cegnarjeva 4.
Povsod in vsakemu
nudimo do 500 Din dnevno s prevzemom našega zastopstva. — Pišite na: Organizaciono odelenje, Mojstrana.
Poizvedbe
Pes volčje pasme
sliši na ime »Nero«, se je izgubil. Odda naj se ga proti dobri nagradi na naslov, ki se nahaja v upravi pod št. 10.874.
Skrbi, pota prihrani
Vam socijalni zavod »Mar stan«, Maribor, Koroška cesta 10, za razna naročila, nasvete v gospodarskih, važnih življenjskih vprašanjih — brezobrestno posojilo (navodila) — zidanje — nakup, prodajo, najem posestev, obrtnih, trgovskih, stanovanjskih hiš. (Ponudbe brezplačno.) Vprašanjem priložiti znamke.
icaEEai
Mušiceve
vijoline
so res dobre in poceni Prepričajte se v trgovini, Gregorčičeva ulica.
V Savinjski dolini se proda posestvo
5 min. oddaljeno od kolodvora, tik glavne ceste, obsega 9 oralov njiv, travnikov in hmeljišč. Na posestvu je stanovanjska hiša, veliko gospodarsko poslopje in novozidan kozolec. Cena 150.000 D. Posredovalci izključeni. -Vpraša se pri ANTONIJI OREŠNIK, Polzela v Savinjski dolini.

Trgovino
z gospodarskimi poslopji ter 10 orali posestva, sa-donosnik, travniki, njive in gozd, vse v najboljšem stanju in na prometnem kraju takoj proda Simon Kocbek, trgovec v Lor-manji, pošta Sv. Lenart v Slov, goricah.
Pozor, lovci!
Dne 8. oktobra se vrši dražba za planinski lov občine Gozd v Kamniku v gostilni g. Cerarja ob 11 dopoldne.
Ena stabilna lokomobila, Wolf 1908, 28/35/44 PS, s predkurjavo, še v obratu. - Eno vrpčano žago (Bandsage) 90 cm. En parni kotel z armaturo 46 m=, 8 atm., naprodaj. — Kupim dinamo 220 Volt, 1 kw. Tehnični biro ing. Schmidinger — Celje.
Debelo
luskinaste otrobe
kupite najceneje prt tvrdki
A. vol«. Liubllana
Besljeva cesta J!
Mestna zastavljalnica
bo imela redni dražbi februarja 1929 zastavljenih predmetov, in sicer za dragocenosti (zlatnino, srebrnino itd.) dne 3. okt., za efekte (blago, perilo, stroji itd.) pa 10. oktobra t. 1. od 15. ure dalje v uradnem lokalu.
Čevljarska zadruga
v Ljubljani naznanja, da se vrši nje redna pomočniška preizkušnja dne 13. oktobra t. 1. Prijave se sprejemajo do 9. oktobra v zadružni pisarni: Hrenova ulica 4. Načelstvo.
POSREDOVALEC
rcalitetna pisarna Dalmatinova ulica 11,
PRODA:
Hišo, enodružinsko, Bežigrad, podkletena, 1500 nr vrta, 170.000 Din.
Hišo, novo, dve dvosobni stanovanji, vrt, blizu tobač. tovarne. 210.000 Din. Ugodni plač. pogoji.
Hišo, vili slično, začetek Rožne doline, štiri-stanovanjsko, mes. donos 1750 Din. Lep vrt! 150.000 dinarjev.
Hišo-vilo, Sp. Šiška, ob drž. cesti, 5 sob in pritikline, 170.00 Din.
Tvorniško poslopje, zazidanega preko 500 m'J, center Ljubljane, pripravno za mehaničarsko in vsako drugo stroko, s pisarnami itd. 400.000 Din.
Hišo z gostilno in trgovino, blizu Celja, 10 stanovanjskih sob, večji vrt, dvorana itd. 180.000 Din. Ugodni plačilni pogoji.
Enonadstrop. vilo, Boh. Bistrica, vrt 20C0 ms, podkletena, 7 sob, 2 kuhinji, pripravno za penzijonat, gostilno, kavarno in letovišče, 350.000 Din.
Posestvo - 70 oralov -okr. Črnomelj, polje, gozd, pašniki in vinograd, 250 tisoč dinarjev. - Odda se tudi v najem.
Posestvo nad Mariborom, 32 oralov, vse v enem kosu, 5 oralov vinograda, ostalo njive, sado-nosnik in gozd. Velika masivna stanovanjska in gospodarska poslopja z viničarrjo. 350.000 Din.
Vodna moč
100 PS s tovarn, poslopji, posebno primerno za tekstilno industrijo, ker je voda kemično čista. Sem spada 10 oralov zemljišča. Gostilna s 17 orali, prometa 700.000 Din, 150 hI vina, 70 hI piva, sli-vovka 220.CC0 Din. Mala gostilna z lepo hišo in posestvom v tovarn, kraju, 100.000 Din. - Vinograd 3 Vi orala, 4 orale njiv, travnikov, 2% orala gozda, 2 hiši, 120.000 Din. - Posredovalnica »Rapid«, Maribor, Gosposka ul. 28.
Obrt
Čistilnica
Maribor, Koroška c. 17, priporoča po zmernih cenah in strokovni izvržbi vsa dela novega in starega perila vsake vrste. Trdo iika srajce in ovratnike. — Josipina Osira.
žimnice
modroce, posteljne mreže, želez, postelje (zložljive), otomane, divane in dr. tapetniške izdelke dobite najceneje pri RUDOLFU RADOVANU, tapetniku, Krekov trg štev. 7 (p Mestnega doma).
TTOBNICA
STAPIPILJK
T. SOHLIC
MARIBOR Aleksandrova cesta 34
Mno moko
in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri
A. & M. Zorman
Stari trg 32, Ljubljana.
American Heating
je najpopolnejša trajno-goreča peč sedanjosti. Največji prihranek na kurivu, nepretrgani ogenj skozi celo zimo. Zastopstvo »T e h n a« družbe, Ljubljana, Mestni trg 25. Tel. 2580. Iščemo povsod zastopnike.
Prvovrstna gonilna jermena
in mlinsko - tehnične potrebščine priporoča tvrdka
Čadež & Brcar
Ljubljana - Kolodvorska ul. št. 35. 2478
Auto-hladilnike
blatnike in drugo - popravi strokovno, hitro in ceno Gustav Puc, kle-parstvo, Ljubljana, naspr tobačne tovarne.
Mi slikamo vse!
Slike poobličja (Portrat-bilder), razglednice, slike takoj izgotovljene, industrijske in športne slike. Novo vpeljan fotoatelje z najmodernejšimi aparati. -Fotomeyer, Maribor, Go-spodska 39.
Priporočam
svoj prvovrstni krojaški atelje za gospode in dame. - Jože Gregorin, -Marmontova 19, na jVlirju.
Patent fotelji
in kanapeji, patent otomane v najnovejših oblikah in najfinejši izdelavi dobite samo pri
RUDOLF SEVER
Ljubljana, Marijin trg 2.
ponišivo
moderne spalnice, kuhinjske oprave iz trdega ali mehkega lesa, lino izdelano, priporočam cenjenemu občin stvu. Zaloga pohištva
IRAIMC VELHAVnn
mizurstvo. Viimarie, (pod klancem) p. Št. Vid nad Ljubljano. Pripore ča se najtopleje za cenjena naročila katera izvršuie točno po želji in vzorcu. Cene nizke. Delo solidno.
Obleke
moške in damske — po meri — od 150 Din naprej. - Muršič, Ljubljana,
Urarska popravila
izvršuje najceneje in naj-precizneje Franc Wolfing, urar, Gosposvetska c. 12,
Budilhe poceni
L. Vilhar
urar Ljubljana Sv. Petra c.
Pljuča!
Pljučne bolezni ozdravi dr. Pečnik, pljučni zavod (Privat-Lungenheilanstalt), Sečovo, železniška postaja Rogaška Slatina. Sprejema bolne!
Najboljši v materijaln in najlepši v opremi so Šivalni stroji, Kolesa „Grltzner" In „Adler" za
domačo obrt in industrijo
Pouk vezenja brezplačen
Le pri
JOS. PETELINC
Ljubljana
0Oleg PreSernovega spomenike ob vodi Večletna garancija l Zahtcvajtp ponudbe.
Pekarno
gostilno, trgovino, tudi v bližini mest ali prometnih krajev, iščejo resni kupci in najemniki. Ponudbe na »Marstan« — Maribor.
Stanovanje
velika soba s kuhinjo in pritikline, se odda mirni stranki brez otrok. Po-
Stari trg 11 a, skozi vežo. izve se na Friškovcu 6.
S sklepom okrajnega sodišča na Brdu z dne 24. septembra 1929 A 119/29/15 dovoljena
javna prostovoljna dražba premičnin
v zapuščino po g. dekanu B i z j a n u spadajoSb premičnin (goveje živine, konj, gospodarske po« trebščine, zlasti dveh parilnikov in več voz, po« hištva in slik, medtem takih starinske vrednosti itd.) bo v torek, dne 1. oktobra 1929 od 14 naprej v župnišču v Moravčah. Dražbeni pogoji se razglase pred pričetkom dražbe na licu mesta, izvedo pa se lahko tudi prej pri notarju kot sodnem komisarju na Brdu.
Novo došlih sezonskih fasonov KLOBUKOV
in vsakovrst. čepic ima v zalogi po najnižjih cenah
M. JAHTNI
modistinja — MARIBOR — Stolna št. 2.
Fižol
vsake vrste kupuje vedno — veletrgovina
Ed.Snppanz-Pristava
Za&vala.
Ob priliki petdesetletnice mojega obrita sem prejel od prijatehev, od inženjerjev, od tcenj. naročnikov in številnih podjetij toliko časit.k, da mi na žalost ni mogoče vsem se zahval ti pismeno. Zato mi naj vsi oproste, če se jim zahvaljujem tem potom in da jim na tem mestu iztekam najiskrenejšo zahvalo; čutim se pa tolikanj počaščenega, da istočasno vem, da so ne morem primerno zahvaliti, čeprav so mi Vaše častitke dragi prijatelji, g. inženjerji, odjemalci in podjetja v dokaz, da vršim svojo dolžnost v pravcu svojega očeta, ustanovitelja podjetja. Prosim pa vse, da mi še nadalje ohranite naklonjenost. Zagotavljam Pas. da bom s podvojeno močjo skušal ustreči vsem in se tako oddolžiti in sicer s točno in solidno postrežbo.
Ostajam z udanim spoštovanjem
AVGUST MARTINČIČ m. p.
ključavničarski mojster Ljubljana, Rimska cesta štev. 14
V Ljubljani, dne 28. septembra 1929.
Pri hiši sreskega poglavarstva v Konjicah se
oddajo takojšnja
popravila strehe in oken
Ponudbe na podpisano občino do 10. oktobra t. L
Občina trg Konjice.
POLIRJfl
za stalno nameščenje sprejme takoj
stavbno podjetje J. SLAVEC — Kranj.
Šoferska šola
oblastveno koncesionirana - I. GABERŠČIK, bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Bleiweisova cesta 52. Praktični in teoretični pouk na podlagi najmodernejših pripomočkov. Prihodnji redni tečaj prične 1. oktobra. — Poučujem tudi privatno.
JVlodistinia in krofačica
MARIBOR, Slovenska ulica 4.
Na novo je došla velika izbira damskih in deških klobukov. Izdeluje po najnovejših modnih predlogah sezonske toalete. — Se priporoča
R. & A, Armbruster.
Pozor! - Ne premišlfulte
ter si oglejte najnovejše blago za moške in ženske obleke, za moške suknje, ženske plašče, žamet za obleke, barhente, flanele, barhentaste rjuhe, odeje, koče, plete, moško, žensko in otroško triko-perilo, pletenine itd. — vse po najnižji ceni pri tvrdki
IVANKA ŠTRUKELJ — ŠKOFJA LOKA
Kapucinsko predmestje.
30 komadov novih, originalnih
Lutg-ovili peci
različne velikosti, deloma brezhibnih, deloma z napakami, v emajlu, prodamo globoko pod tvor. ceno »SLOGRAD«, Frankopanska ulica 21, Ljubljana 7.
Stroj za obdelovanje lesa
Pohištveno mizarstvo.
Vpeljan zastopnik za specialne zobčalne, utorne in grabničarske stroje (Zink-Nut-Gratmaschine) -se išče. — Ponudbe pod »Sch. U. 635« odpošilja Rudolf Mosse, Berlin, Schoneberg, Hauptstr. 23/24.
Otvoritev mesarije in prehajevalnicei
Maribor, Aleksandrova cesta 53
\
uiaup z uiaidpo Ep 'nA^suioqo -u 'd uiujuBuzeu oupntj^ 1. oktobra t. 1. vis-a-vis glavnega kolodvora v hiši gostilne »Wilson« MESARIJO IN PREKAJEVALNICO
Jožef Kiiček, mesar in gostilničar
Vsemogočnemu je dopadlo, da je danes po trudapolnem življenju, dopolnivši 70. leto starosti, v Leonišču v Ljubljani, previden s sv. zakramenti za umirajoče, boguvdano za večno zatisnil svoje oči naš predragi papa, stari papa, brat itd., gospod
IVAN ŽARGI
trgovec in posestnik
Dragega pokojnika prepeljemo v Kamnik, kjer bo v ponedeljek, dne 30. septembra 1929 ob 5 popoldne položen k večnemu počitku v lastno grobnico na mestnem pokopališču na Žalah.
Sv. maše se bodo darovale pri oo. frančiškanih in v farni ccrkvi.
Kamnik, dne 28. septembra 1929.
Maks Žargi, sin. — Miml Eargi, roj. Weibl, sinaha. — Zlatko in Maksi, vnuka. — Vse ostalo sorodstvo.
Pogrebni zavod I. GajSck, Vodmnt - Ljubljana.
—.■>MW> i Tli i	Hl .m— . .. rfMMMi^HB
Veliki	P F IV I K
ilustrovani	"	I
dobite zastonj.Zahtevajte ga od skladišča
MEINEL IN HEROLD
tovarna glasbil, gramofonov In harmonik H. Lorger	MARIBOR	Sle v. 102-M
Violine od Din 95'—, RoCne harmonike od Din S5'~. Tamburlce od Din 98'—. Gramofoni od Dln34S'— daljn.
»Java« pšenična kava
je izvrstna, zelo redilna ln okusna. - Zahtevajte jo pri vseh trgovcih! — Razpošiljamo jo tudi po pošti v .zavojih po 5 kg za 70 Din, če se denar naprej pošlje ali pa po povzetju za 75 Din. Povzetje je 5 Din dražje. Poštnino plačamo mi. Vsakemu zavoju »Java« pšenične kave je kot darilo pridejana lepa skodelica za kavo. • Kdor pošlje 2 Din v znamkah, dobi vzorec 100 gr »J a v a« pšenične kave poštnine prosto. - Sprejmemo za vsak večji kraj zastopnika. - Pržiona kafe »Java« k. d., Beograd, Lomina ulica 11/a.
Prima bosanske SLIVE
suhe, 5 kg zabojček 51 Din, 10 kg zabojček ICO Din. Suhe hruške in jabolka zavoj 10 Din ceneje. —
Razoošilia franko noštninn po povzetju ali pred-J
plačilu G. DRECHSLER, TUZLA — BOSNA 1
Vsesa zdravilstva
DR. STANE VRHOVEC
zobozdravnik
se s 7. oktobrom 1929 naseli v Celju
v novi hiši Mestne elektrarne (pri kroni) v i. nad.
ZAHVALA
Za lepe pomenljive in tolažljive izraze sočutja ob prerani izgubi našega iskreno ljubljenega sorodnika, prijatelja, preča-stitega gospoda
Valentina Marčiča
župnika v Mavčičah pri Kranju
izrekamo tem potom najglobokejšo zahvalo. Osobito sc zahvaljujemo preč. gospodu dekanu iz Cerkelj za vodstvo pogreba in lepe tolažljive besede, dalje se lepo zahvaljujemo veleča-stitim gg. kanonikom, oziroma vsem preč. gospodom iz Ljubljane, srčna zahvala vsej častiti duhovščini iz sosednjih župnij za obilno udeležbo, vrlemu g. organistu za spretno vodstvo petja žalostink, Prosvetnemu društvu iz Železnikov za častno udeležbo, kakor tudi za lepe govore, domačim Orlom in Marijini družbi, gasilnemu društvu, iskreno zahvalo za veliko požrtvovalnost blagi gdč. učiteljici v Mavčičah, lepa hvala fara-nom domače in mnogih sosednjih župnij za blago sočutje in obilno spremstvo k zadnjemu počitku.
Mavčiče, dne 26. septembra 1929.
ŽALUJOČI OSTALL
L A V R I C COMPANY (LONDON) Ltd., LONDON
Prevzema izvedbo vseh trgovskih in finančnih poslov z Veliko Britanijo - zlasti prodajo hmelja in drugih poljskih pridelkov. — Iščejo se zastopniki in koncesijonarji za različne angleške in francoske izdelke, nadalje prvovrstna pisarniška moč za Strasbourg. — Dopisi v poljubnem jeziku so nasloviti na osrednjo tvrdko
BM
J- LAVRIC & CIE., STRASBOURG - FRANCE
4. rue du V. M. aux vlns	Brzojavke: Lavric	Telefon 13-19 In 49-27
najboljših svetovnih znamk v veliki - —■ Ubiri zelo poceni Najnovejši modeli otroških vo-Mikov od priprostega do nairiuejSegH in igračni »ozlčkl v zalogi Več znamk Šivalnih strojev najnovejših modelov, deli tu pneumatika Ceniki franko Prodaja oa obroke ..Tribuna" F. B. L. to-»aiua dvokoles in otroških vozičkov. LJUBLJANA, Karlovska cesta št, 4.
ItOGflVlCE
damske, otročje in moške volnene, flor, svilene, pavolnate, dokolenice, kratke (obujke), otročje čepice, šale. triko, volnene in usnjate rokavice, žepne robce, samovezuice (kravate) ovratnike mehke in trde, suknene gamaše za gospode ter galanterijsko, kratko in modno blago nudi po najnižjih cenah
OSVALD DOBEIC - LJUBLJANA Pred Škofijo stev. 15
Velika zaloga raznih čipk. zobčkov. lastike in trakov ter 0. M. C. prejice io kvačkanua
NA DEBELO 1
NA DROBNO I
AVTO-DOKTOR
aparat za iskanje defektov pri avtomobilih, vseh vrstah motorjev, turbinah, parnih in elektr. strojih ter vodovodnih napravah Vara takoj pokaže vse nerednosti motorjev, puščanje zračnih in vodnih cevi ter Vam obenem prihrani veliko časa, sitnosti in ogromnih izdatkov. Glav. zastopstvo za Jugoslavijo: V. Podlogar, Ljubljana, Florjanska 22.
Najvarnejše in najboljše naložite denar pri
v Celju
Reslstrovanl zadrugi z neomejeno
lavezo v Celju,--v lastni hiši,
Cankarjeva ulica 4 (poieg davkarije)
Stanje hranilnih vlog nad Dtn 70,000.000.-. Obrestna mera najugodnejša. — Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 3000 članov posestnikov z vsem svojim premoženjem. —
Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji.
PosoSilnica je kot kmetska zadruga prosta rentnega davka
Za ozkotirno industrijsko železnico na parni pogon v Sloveniji — iščemo izprašanega
strojevodjo
Prednost imajo oni, ki so že bili v podobni službi. . Ponudbe z navedbo plačilnih zahtev in opremljene s prepisi spričeval je poslati na upravo »Slovenca* pod šifro: »Strojevodja« Stev. 10.669.
KUPON	^i/AV-.
ZA IS<&ANKE	
V	
ILUSTRIRANEM	
SLOVENCU	SK 39
Cenjenim 'damam se priporoča modai salon datnskih klobukov
A. PEKOČ),
ki se nahaja odslej LJUBLJANA
MESTNI i B O
(hifca g. Ki-nda).
Preden si nabavite peči, si oglejte naše izdelke, to je Jugo Lac peči, katere izdeluje in prevzema v popravilo po konkurenčnih cenah tvrdka
JUGO LUC
Ljubljana, Puharjeva 3, prej Srebotnlak & Golob.
L. Mikuš - Ljubljana
priporoča svojo zalogo dežnikov solnčnikov in sprehajalnih palir Popravila točno Id solidno
Fahturista
(žensko ali moško silo) — perfektnega, z daljšo prakso, s popolnim znanjem slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi — IŠČEMO za takojšen nastop. Prednost imajo poznavalci srbohrvaščine. Zahtevamo tudi strojepis in vsaj eno stenografijo. - Prosilci naj se oglasijo osebno s pismenimi ponudbami pri tovarni železnih izdelkov »TITAN« D. D., KAMNIK.
Dva elektrika
dobra delavca, vešča teorije in prakse za visoko in nizko napetost, za vzdrževanja in popravila vseh v to stroko spadajočih strojev in naprav pri rudo-kopu in zraven spadajočem industrijskem podjetju, le sprejmeta. Prosto stanovanje in druge ugodnosti. Absolventi srednje tehnične šole in drugi boljši delavci naj se ponudijo z lastnoročno pisano prošnjo, opremljeno s prepisi spričeval, na upravo »Slovenca« pod šifro »Prvovrstni s prakso« 10.668.
Kupim stalno
kostanjev taninski les
smrekove skorje cele in drobljene. rabljene sode ud stroinega in jedilnega olja po najugodnejših cenah. Takojšnje plačilo.
FRANC OSET. Sil. PETER V SflV. DOL
STROJNO PLETILSTVO
Pozor!	Pozor!
V Vašem interesu je, da si pred nakupom
nagrobnih spomenikov
najnovejših nagrobnih ograj, raznih nagrobnih okvirjev, itd ogledate zalogo zgoraj omenjenih predmetov in se prepričale o nizkih cenah in solidnem delu pri
Franc Bacraik -II, kamnoseku v Mostah pri Ljubljani
Moderna šoia noviii jezikov
Francoščina, nemščina, angleščina, italijanščina, ruščina. Poučujejo samo akademsko izobraženi predavatelji, vsak v svojem materinem jeziku po modernih metodah (Berlitz, znanstvena in dr.). Istotam nemški otroški vrtec. Vpisovanje vsakodnevno od 18 do 20 zvečer, Gosposvetska c. 16, pritličje. — Začetek tečajev dne 1. oktobra.
LAiTNiiC 7.KOCMJT, KM NJ
lidelofe:_
kostime - telovnike puloverje - žemperte mailce-saie-oiroshe oftif Ure - Cepiče - itd.
Eksport samo lastnih izdelkov
- PUH-PERJE R.MIKLAUC LJUBLJANA
Strojne tovarne in livarne d. d.- liubliana
Telefon 2830	Brzojavke: Stroj
Transmisije
jermenice, osi, ležaji, sklopke, zobata kolesa, napeljalne jermenice, vrvenice, krog-—	ljični ležaji, vse po Dinorm
Železne konštrukciie
Rezervarji, strešne konstrukcije, ventilatorji, dvigala, žerjavi, transporterji, elevatorji
Najpopolnejši mstOEWER" šivata* stroji
za šivilje. kro>aČe tn čevljarje ter za vsak dom Preden si nabavit stroj, oglejte si to izrednost pri tvrdki
L. BARAGA, LJUBLJANA. Šelenburgova ulica 6.
Brezplačen pouk	15 let lamstva	Telefon štev. 29«
GOSPODHRSKI1 ZilEZH V LJUBLJANI
ima stalno na zalogi:
vse vrste UflueSJlJh ono|l3, Tomaževo žlindro, rudninski in kostni superfosfat, kalijevo sol, čilski soliter, apneni dušik, mešano gnojilo in nitro-foskal; nadalje vseh vrst portianti ccnrnua.
Bogata zaloga Spceer skeica In holotilialneBa blaga, vse vrste nfcoski Izdelki, pal|etiefiski siroti, premog iz domačih in tujih rudnikov,
bukeoa drua
Vijolitie, strune, glasbila
vse potrebščine zanesljivo kvaliteta« blago kupite pod tovarniškimi cenami I« pri bivšem učitelju Glasbene matice
ALFONZU BREZNIKU, Ljublj., Mestni trg 3.
Pletenine
kakor pulloverje, telovnike, jumperje, površne jope, cele obleke zu dame, triko maje, spodnje in reform hlače za gospode in dame iu skoke za otroke vseh velikosti kupite najceneje pri
OSVALD DOBEIC — LJUBLJANA
pred Škofijo štev. ib.
NA DEBELOI
NA DROBNO I
na novo preuredil PEVEC IVAN — MARIBOR, Orožnova 3. Ceno in solidno delo. Se priporoča,
Francoska linija - French Line
Cfe. Gie. Transatlantique
Za Severno Ameriko in Kanada.
Mavre — NewyOrk samo s i/2 dni čez morje-V Južno Ameriko Argentino, Chile, Uruguay
vsak teden iz Havre Bordnanx in Marsilije Cie. Chargour* Itonnis
Sutl-Atlantiqiie, Transport« Maritime«. Izvrstna hrana, izborna postrežba, vino brezplačno. Vsa pojasnila daje brezplačno zastopnik
IVAN KRAKER, Liubliana Kolotfmka ulica 35
RAZGLAS
Razpisujem na podlagi čl. 86. do 98. zakona o držav, računovodstvu na dan 15. oktobra 1929 ob 11 dopoldne.
I. javno pismeno ofertal. licitacijo
ki se bo vršila pri gradbenem oddelku oblastne samouprave v Ljubljani
za zgradbo železobetonskega obokanega nadvoza čez železnico pri Višnji gori.
Pogoji so razvidni na razglasu na uradni deski gradbenega oddelka, Gosposka ulica 15/1.
Komisar oblastne samouprave oblasti ljubljanske:
Dr. MARKO NATLAČEN.
Dandanes zahteva živl enie, da se ravnamo do modi!
Vred nakupom piaAfo plAite en>, ,lopi«ni<0 veletrRovloi STERMEOKL, nakar dolilte takoj najuovej&iltuatrovani ce nlk a vo1 tt-oA»itkam ponolno ma »aHionj. Pnmkal najiletcra-z«d nino-Mh druulh tuill -dedofie ptaS^e najmoilernoj-ena kroja
rtelo ni kih o*nah : Molton n 114, Saja 3U-. »nknen 49S. ka* ti a VS, vetnr 815. rips UMI pllA 1**1. Narodi a fei Din nvo postnloe proa.o. Kar ni> uenja. ««■ zaino nja nI' vrno de lar. Veletrgovina ln IndaatrUa konfekot e R. BUroeokl, Celje nt. 18, Slovani]«


Vse veda izbira vse boifSa Kakovost vse nižie cene!
En primer:
Okusni damshi plašč
iz lepe velour-tkanine z modernim, visoko lasoni-ranim krznenim ovratnikom, najnovejšega kroja ob straneh okrašen z malimi robovi in gumbi, podložen do bokov s svilenim brokatom ali flanelo
dinariev 660 -
Po želji se izvrši tudi po meri za isto ceno v roku 24 ur torej
bodi lepša, izdaš mani. poidl in piši
trgovski in razpošiljalni tvrdki


Krasni katalog s krojno prilogo v obsegu 120 strani dobite na zahtevo takoj 111 brezplačno. Za po pošti poslano blago nudimo popolno jamstvo: zameno ali denar nazaj.
lire, zlatnino in
srebrnimi
Kupite no|bol)$e In noicene)$e
pri stari, priznani tvrdki H. SUTTNER LJUBLJANA. Prešernova ulica 4 (poleg frančiškanske cerkve) — Največja in naj-solidnejša razpošiljalnica. Razpošilja v vse kraje tu- in inozejustva.
Zah!eoa)te brezplačni cenlh H. Ssattner, Mnbilana 2
Lastna protokolirana tovarna ur v Švici, znamk IKO, OMIKO AXO.
Cliina srebruo jedilno orodje s 50 letno pismeno tovarniško garancijo.
POZOR!
OGLEDA NAJ SI VSAKDO OSEBNO!
Novo veliko zalogo vsakovrstnega Flnejru usnja v vseh modnih barvah, ter prvovrstno spodnje usnje za Šivana In zbita dela, za jesensko In zimsko sezono po zelo nl/.klh cenah Vant nudi trgovina usnja
FRANC ERJAVEC - LJUBLJANA - STARI TRG 11a
Spodnještajerska ljudska posojinica
y Mariboru Keglstrovana zadruga z neomeieno zavezi
Sprejema vloge | Daje posojila | Izvršuje vse v denarne stroko spadajoče posle
Obrestuje vloge po najvišji obrestni meri tei ne odteguje vlagateljem rentnega davka
SRHmOFON!
novi modeli
gram. P4.0SCE,
najnovejši posnetki ravnokar pospeli! Specialni oddelek za šivalne stroje' in kolesa. Velikanska izbira I Najnižje cene I
»Tehnik" JOSIP BANJAI
LJIIBLJRIIR, Praiahooa uit ca 19
V palači Ljubljanskega dvora
E £
Zobozdravnik
Med. Univ. Dr. Rado Sfiligo/
špecijalist za bolezni v ustih in na zobeh ie otvoril svoj ambulatorij
Ljubljana, Tavčarjeva ulica štev. 4jI
•> ter sprejema od 8—ll30 in oa 2,u—5>u
JAVOR * LOGATEC
LESNA. INDUSTRIJA
Ga brlel Oblak - Slovenija Brzojavni naslov: Javor Logatec — Telefon Interurban S
Izdeluje vsakoršno pohištvo iz trdega in mehkega lesa, kakor spalnice, jedilnice, kuhinje i. t. d. Z jamstvom proti razsušitvi. — — Cene zmerne I

IZVRŠUJE ENOBARVNE IN VEČBARUME FOTOTIPIJE, ENOBARVNE, VEČBARVNE AUTOTIPIJE, KOMBINIRANE KLIŠEJE ZA NAVADEN IN NAJFINEJŠI PAPIR KLIŠEJE PO PERORISIN, SLIKAH IN RISBAH, ROKOPISIH IN FOTOGRAFIJAH ZA RAZGLEDNICE, REKLAM. SLIKE, VIHJETE
ADRUŽNA GOSPODARSKA BAN
Br/.ojavni naslov: Gospobanka
Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoji. — Glavno in največje zastopstvo v Sloveniji za prodajo srečk Driav-D(< razredne loterije.
v Ljubljani (MlklošICeva cesta tO)
Kapital in rezerve skupno nad Din 16,000,000'—, vloge nad Din 360,000.000 —
Podružnice;
Bled, Celle, DJakovo, Kočevje, Kranj, Maribor, Novi Sad, Sombor, Split, Sibenik.
Telefon št. 2057, 2470 in 2979
Prodaja obveznic 7°/0 dri. 'uvest, posojila ter 2'1,'U vojne odškodnine ln vseh vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod ugodnimi pogoji.