SLOVENSKI UČITELJ, Glasilo »Učiteljskega društva za slovenski Stajer “ Izhaja 5. in 20. vsakega meseca na celi jll Za oznanila se plačuje od navadne ver-poli in velja za celo leto 3 gld., za pol I stice, če se natisne enkrat 10 kr., dvakrat leta 1 gld. 60 kr. III 14 kr., trikrat 18 kr. Dopise sprejemu odbor »Učiteljskega društva za slovenski Štajer.4* Štev. ‘21. V Mariboru 5. novembra 1875. Letnik III. »Učiteljsko društvo za slovenski Štajer,“ (Poročilo o ‘2. občnem zboru 5. oktobra v Colji.) (Dalje.) Pri pogovoru o „prihodnjem društvenem delovanji" oglasi se g. B. Pernišek za besedo iu pravi: Oziraje se ua to, ka mora vsa, osobito pa šolska literatura pravilno pisana biti, kar pa, brez krivde društvenega odbora, pri našem organu nij, stavim predlog da naj se v Maribora poseben korektor za naš list izvoli. G. R. Škoflek je tudi za predlog, meuč, da se bo v Mariboru lehko sposobna moč našla. G. V. Jarc podpira predlog, naj bi korektor ali za denar ali če mogoče brezplačno se pridobil. G. Meglič je proti plačanemu korektorju, kajti težko se po njegovem mnenju za denar zmožna in delavna moč dobi, kajti če ga ne plačamo bogato, ne prizadeva si dosta. Govornik je za brezplačnega korektorja ali pa nobenega. G. P er ni še k: Če ni nobenega korektorja v Mariboru dobiti, predlagam: Naj se izmed društveuikov dva ali trije k o rek to rji i z v o 1 č, b k o j im n a j s e 1 i s t p r e d št am-p a nje m na pregled pošilja, ne glede na to, da bi le ta potem za kak poltedeu kasneje izlaževal. G. Jarc meni, da list uaj radi naznanil in drugih rečij redno izhaja. G. Ulčar: Odbor naj skrbi, da se v Mariboru za deuar ali brezplačno korektor dobi. Pri glasovanju pade predlog Megličev, ovi Pernišeka pa se s ]> r e j m e. 21 G. P er n is ek: Jako zanimivo in cesto izpodbudljivo je vedeti, kaj ta ali oni krajni ali okrajni šolski svet vganja. Vendar se v tem obziru pri nas premalo stori, kajti veliko krajev je, od koder ni še bilo nobenega poročila. Naj bi se prid-uejše v društveno glasilo dopisovalo. G. predsednik: To ni nikakoršen predlog. G. Jurkovič: Glede na to, da ima naša literatura, oso-bito pa šolska, prav malo proizvodov, predlagam: Odbor naj s k e r b i, k a se kolikor mogoče veliko knjig ali za učitelje ali za učence izda. G. Lapajne: Kako naj se le to zgodi? G. Jurkovič: Odbor baš naj zato skerbi. G. 11. Š k o fl e k: Predlog g. Jurkoviča je vsakakor hvale in premiselka vreden, a vendar odbor nij v stanu vsega storiti, obložen je itak z delom. Stavim pa predlog: Vsak društveni k n a j k a k p r o i z v o d izdela, dodelanega p a odboru za daljno preskrb odpošle. G. Lapajne: Le ta predlog naj se po mogočosti izpelja. Dalje pravi isti govornik: Mnogo slovenski učitelji mislili so, ka so in morajo tiskovine (Drucksorten) edino le nemške biti. Da temu ni tako, čitali ste uže v „Slov. Učitelju. Javljam Vam danes veselo vest, da je J. M. Pajk-ova tiskarna v Mariboru založila vse b a ž c slovenskih šolskih t i s-skoviu, kakor so: razrednniea, tednica, šolska naznanila i. t. d. Slov. učitelji naj le te ugodne prilike ne izpuste, nego naj se slovenske tiskovine za svoje šole naroče. Isti govornik priporočajo še podkladke za lego (Faulenzer fUr die Lage.) ju slov. K. Wiuiker-jeve pisanke. G. Kad. Škoflek: K. VViniker-jevc „Pisanke“ naj sc nakupe. G. Jurkovič: Le pod tem pogojem, če so dobre; kajti inače nismo zavezani se jih omisliti. G. Pernišek: Kakor pri vseh drugih narodih, naj se tudi pri Sloveucih skerbi, da so pisanke in risanke sč slovenskim napisom naredč. Se vsem priporoča. Pri točki: „D o loče vaj e društvenega doneska za prihodnje leto“, razmotrava g. predsednik vprašanje: „Ali ostane vse pri stari ceni, ali ne?“ Daljno razpravo in izjavo mnenj prepusti društvenikom samim. G. Jurkovič predlaga, naj bi se nobena društveni na ne plačala, nego edina naročnina za list. G. Meglič jo za to, da naj vse pri starem ostane, kajti mora vendar razloček biti med udi in samo lista naročniki-Sicer pa en goldinar vsak lehko da. G. Kad. Škoflek ga podpira in meni, ka bi morebiti društvo radi manjših dohodkov škodo trpelo. G. Jurkovič: Ako nij brez škode iu zavir društva dru-štveniue znižati mogoče, tedaj naj ostane vse kakor je bilo do sedaj; a če je znižanje ali celo odpravljenje društvenine brez gmotne škode društva mogoče, ostanem pri mojem pervem predlogu, ka naj se samo list plačuje. G. Lapajne meni, da čisto društvenine o dstaviti ne bilo bi društvu koristno, a 4 gld. na leto plačevati je se ve da nekoliko odveč, zatoraj predlagam nekakovo srednjo pot, namreč: Vsi pravi udje našega društva naj plačajo 3 gld. 50 nov. na leto in sicer 3 gld. za list in 50 uovcev pak društvenine. Ker se nihče za besedo ne oglasi, da g. predsednik predlog g. Jurkoviča: „društveniua naj se zasedaj odpravi11 na glasovanje. Predlog pade. Predlog g. Lapajneta: „društveniki naj plačujte j o na leto 3 gld. 50 uov.“, po podpredsedniku g. Rad. Škoflek-u na glasovanje dan, dobi večino glasov. Zatoraj bode od 1. okt. 1875 list društveni stal kot do sedaj 3 gld., pravi udje društva pa še plačajo za leto 50 novcev društenine. G. Zinko pravi: Cesto se zgodi, da se sporočila iz raznih učiteljskih društev prekasno, ko se uže nihče za to ne zanima, razglase in sicer se le to valjda radi pomanjkanje prostora zgodeva; zatoraj predlagam: Da se le tej neugodnosti v oko m pride, pri dene se naj „S1. Učitelju1' priloga. Pripusti se odboru. O točki: „Določevanje društvenega sedeža bodoče leto iu kraja za prihodnji občni zbor“, govori g. Lapajne, da naj se kam drugam, Brežice, Celje, Šmarje, Vransko ali kamor koli sedež društva preloži, ter naj se drug predsednik izvoli, da bi, ko bi njega začele moči zapuščati, kdo drugi društvo vodil. Govornik omenja velikega opravila in velike sitnosti v baš preteklem letu. Nazadnje misli, da naj t>i_ prihodnje leto nobenega občnega zbora ne bilo. G. Škoflek odgovarja g. predsedniku, naj ostane še za-naprej on predsednik in sedež društva naj bo tam Udor je duša vsega podvzetja iu kjer je glavna moč vsega delovanja, namreč v Ljutomeru. G. P er niše k govori tudi v tem smislu iu pravi, da g. Lapajneta do sedaj še ne zapuščajo moči, baš tako ga še ne kinčijo snežnobeli lasi starčka, nego mi zamoremo in smemo pričakovati, da bo ostal še zanaprej predsednik našemu društvu in neutrudljivo delaven na polju narodnega šolstva in napredka. G. Lapajne se potem še za prihodnje leto per a c c 1 a m a t i o n e m za društvenega predsednika izvoli in Ljutomer ostane za bodoče leto sedež društva. G. Jarc se nikakor ne slaga s tem, da bi bodoče leto naše društvo svojega občnega zbora ne imelo, kajti kakor se 21* vidi, so slov. učitelji še dosto pogumni, ne boje se javuo pri zborih svojo narodnost pokazati Tudi g. Meglič je te misli, da mora zopetna leto občno zborovanje biti. Ou meni, da naj bi mi zadravske in zamurske sobrate pohodili. Za to svrho najpripravnejše mesto našemu občnemu zborovanju predlaga govornik staroslavni Ptu j-Predlog se enoglasno sprejme. Prihodnji občni z bor u aš e g a društva bode tedaj v Ptuju. Žarad „volitve predsednika in 14 odbornikov*1 nastane daljša debata v načinu izvrševanja le-tč volitve. G.' Ulčar predlaga, da se prejšni odborniki še enkrat izvolč. G. Jarc predlaga volitve po listkih. G. Rad. Škoflek meni, naj se 14 odbornikov nasvetuje. G. Meglič: Naj se za vsak okraj eden ali več društve-nikov za odbornike nasvetuje ter potem nasproti voli. G. Peruišek le ta predlog podpira. Pri glasovanju s pr e me se Megličev nasvet. Odbornikom za društveno leto od 1. okt. 1875 do 1. okt. 187G izvoljeni so po posameznih okrajih ti le gospodje: Za brez ki okraj: g. K linč, učitelj v Artičah. „ celjski „ g. Žolnir, učitelj v Vojniku. „ gornjegradski „ g. Cizelj, nadučitelj v Mozirji. „ kozijanski „ g. Ulčar, učitelj v Dobjem. „ laški „ g. Flis, podučitelj na Laškem. „ št. le n ar d s ki „ g. Rajšp, nadučitelj v št. Jurju v sloven. Goricah. „ ljutomerski „ g. KlanšČek, podučitelj v Ljutomeru- „ mariborski „ g. Mik 1 ošič, učitelj na c. k. vadnici v Mariboru. „ ormužki „ g. Kovačič, nadučitelj v Središču, „ „ „ g. Sij a n e c, učitelj v Svetinjah in n „ „ g. Žinko, podučitelj v Središču. „ s e v n i š k i „ g. Ivan K u n s t i č, učitelj v Sevnici- „ šmarski „ g. Jurkovič, učitelj v Šmarji pr' Jelšah. „ vranjski „ g. Škoflek, nadučitelj na Vranskem. Za slovenjgraČki okraj nasvetuje in voli se g. Barle, nadučitelj v Slovenjgradci. A ker ta gospod ni ud društva, volitev sprejeti nij mogel. S tem so bile »društvene zadeve** koučaue in sledilo je razpravljanje »občnih šolskih zadev.** Skupščina sklene, ka naj se nasvetovana vprašanja v ovem redu razraotravajo, o kujem so bile v našem glasilu »Slov. Učitelju“ uaznamovane. Prva točka bila je tedaj: „Učni načerti za slovenske in s 1 o v e n s k o - u e m š k e š o 1 e. “ Referent g. Lapajne pravi, da načerti od sl. dež. šol. sveta izdani, ne povejo, koliko in kaj se na slov. učilnicah dru zega deželnega jezika uči. Tudi pri lanskej učitcljskej konferenciji v Gradcu uij se nič pozitivnega sklenilo. Mi plavamo po zraku. Sklene se, naj se skupščina na sl. dež. šol. svet s prošnjo za pomoč in razjasnjenje obrne. *) G. Pernišek: Slavna skupščina naj prosi sl. dež. šol.' svet, nam smoter in skrajno mejo povedati, kaj in koliko naj se iz nemščine po slovenskih šolah uči. Skrb sl. dež. šol. sveta naj bo, obče veljavnih pedagogičnih načel ne prestopiti. Kajti le ako nam bode sl. dež. šol. svet natanko gradivo po zdravih pedagogičnih načelih omejil, imeli bodemo slov. učitelji veselje do dela in ne bode se nam vodnega šikaniranja bati treba. G. Lapajne meni, da naj bi sl. skupščina le to, kar je dež. učit. konferencija lani sprejela, odobrila. Le to sc zgodi s pristavkom g. Pernišek - ovega dodatka. O drugi točki: „či tanke za slovenske šole“ poro- čuje g. Meglič. On pravi, kako veliko tirjajo v vsakej stroki učni načrti od učiteljev, osobito od nas slovenskih. A višje šolske oblasti ne brigajo se za to, nam tudi potrebna sredstva pripraviti. Pervo neobbodno potrebno za prospeh vsacega šolskega nauka so dobre Čitanke. A baš teh nam slovenskim učiteljem primanjkuje. Povsodi, kjerkoli so sc za narodno šolstvo brigajoči se slovenski učitelji sešli, povsod seje radi slov. čitank toževalo ter enoglasno prošnje do slavne vlade sklenile, a dose-daj še zmiraj brez vsacega uspeha. Tudi današnja skupščina dala si je zadačo glas povzdigniti. Jaz kot poročevalec v tej zadevi mislim, naj bi se cela tvarina takč na tri dele razdelila, da hi bilo za pervo in drugo šolsko leto ena čitanka, za 3. in 4. šolsko leto zopet ena čitanka in za vse ostale 4 šolska leta zopet ena čitanka. Cetverto čitanko radi kot nepotrebno smatramo, ker na deželi, klubu vsem protenju in kaznovanju otroci do dopolnjenega 14. leta šole ne obiskujejo. Poročevalec prosi dalje, naj slavni zbor sledeče resolucije sprejeti blagovoli. 1) Prenaredi se naj slov. abecednik v dva oddelka, za pervo in drugo šolsko leto. Dodana naj mu bode skrajšana slovnica, ki je sedaj pri prvem berilu. 2) Osnovala naj bi se mesto sedanjega „pervcga berila11 perva slov. čitanka, ki bi bila razdeljena zopet v dva dela, za 3. in 4. šolsko leto. Vsak oddelek naj bi bil zopet razdeljen v naravoznanski, prirodopisni in zemljepisni oddelek. Dodane naj bi bile vsakemu razdelku podučne povesti in mične narodno pesni. Tudi tej Čitanki pridjaua naj bi bila obširnejša slovnica. *) O tem hočemo v kratkem še govoriti. Ured. 3) Mesto sedanjega „drugega slovenskega berila*1 sestavila naj bi se „druga slovenska čitanka1', razdeljena v dva oddelka za 5., 6., 7. in 8. šolsko leto. Razdelitev naj bi bila podobna „pervej slovenskej čitanki", vendar morejo biti dotičui predmeti obširnejši in temeljitejši sestavljeni. Slovnica naj bi bila tukaj dovršena. Obširnejše narodne pesni bile bi tukaj na svojem mestu. Sedanjim berilom pridjani Nedved - ovi napevi naj bi izostali. 4) Sl. dež. šol. svet naj blagovoli kolikor mogoče kmalu boljše čitanko za slov. ljudske šole priskerbeti. O. Lapajne razlaga stanje naših na potu do svitlega nahajajočih se čitank. Učitelj c. k. vadnico v Mariboru g. Miklošič ima Abecednik, sestavljen po novej rejalnej metodi uže dogotovljen. Pogovoril se je v njegovem izdanju z sekcijskem šefom učnega ministerstva, z deželnim šolskim nadzornikom za Istrijo in Goriško, g. Klodičem, z ljubljanskimi učitelji, gg. Tomšičem in Praprotnikom ter s slavnim našim jezikoslovcem g. Fr. Levstik-om. Nadjati se je, da ta Abecednik ne bo predolgo na se čakati pustil. — Zalostneje pa jo stanje z uže 4 leta želno pričakovanem „tretjem berilom." Le ta čitanka sc je po preglcdanju nekojih nam protivnih ljubljanskih učiteljev zopet izdaljateljemu gg. Tomšič in Praprotuik-u v popravo vrnila. Dobimo jo enkrat sigurno, pa kedaj? to je v goste meglo prihodnosti zakrito. G. Pernišck govori za to, da bi rejalije v naših čitankah bolje zastopane bile, kot do sedaj. Čitanke naj bi bile v ta namen obširnejše, kot do zdaj. Tudi bi bilo po njegovih mislih dobro za vsaki dve šolski leti eno čitianko osnovati. G. Ivan Kunsti fi predlaga: društvo naj se obrne na sl. dež. šol. svet štajerski s prošnjo, da naj se ta z deželnimi šolskimi sveti v Celovcu, Ljubljani in Gorici za skupno izdelovanje slov. čitank sporazumi. G. Škoflek protestira zoper mnenje nekojih šolskih ob-lastij in nadzornikov, da so učitelji krivi slabega napredka v nekojih razredah in solili. Ova gospoda naj bi blagovoljno pomislila, kaka sredstva so nam v roke dana. Naj boljši pedagog bi z našimi sredstvi no opravil veliko. Dajte najslavnejšemu umetniku slabo orodje v roko in videli boste koliko bo opravil. Vsa njegova umetnost in prebrisanost ne bo mu veliko koristila. Naj bi slavna gospoda pomislila, da je to mesto, kjer nas čevelj žuli. Potem pa se kriči po svetu (in večina nemških učiteljev nas slovenske učitelji po krivem obso-juje), da so slovensko šole slabe v primeru z nemškimi! Žali-boža isti na, a naj nam šolske oklasti dajo potrebna sredstva (kar je vendar njih sveta dolžnost) in videla bo, kaj bodemo mi z dobrimi sredstvi pri naši slovenski mladini dosegli-Čudeže pa delati nikakor ne moremo. Dajte nemškim učiteljem naša sredstva v roke in preverjeni boste, da še sence tega dosegli ne bodo, kar je doseglo slov. učiteljstvo kljubu še marsi-kterim drugim ovirana. H koncu še enkrat: Mi protestiramo zoper to, da se vsa odgovornost za slabo stanje n a š i b slov. šol na učiteljske rame naloži, nego vzroki tičč tam, kjer sem jih baš navel. G. Jurkovič: Sl. zbor naj se izreče, da so sedanje čitanke neprimerne, kako naj pa se vredijo, to skleniti danes ne moremo. Pri glasovanju se resolucije poročevalčeve sprejmo. (Konec prili.) Razstava učnih pomočkov in deželna učiteljska konferencija v Gorici. (Spisal Anton Leban-Mozirski.) G. Klodič, c. kr. deželni šolski nadzornik je pričel točno ob 10. uri z ogovorom v nemškem, slovenskem in italjanskem jeziku. — Pozdravil je zbrane učitelje, katerih je bilo od vseli stranij Primorskega, iz Istre, Dalmacije in Kranjskega, — okoli 100. Budil jih je, naj neumorno delajo, da imenitno svrho izobraževanja zanemarjenega ljudstva gotovo dosežejo ; razvil je celo zgodovino ljudske šole, od Marije Terezije do novih šolskih postav meseca maja 18G9. Po končanem govoru zakličejo vsi gromoviti „živio“, „evviva“ in „koeh“ presvetlemu cesarju Franciju Josipu. — Slovenski govor se glasi: Gospoda! Sešli ste se danes v tej dvorani vsled poziva deželnega šols. sveta in po zaupanji svojih sodelavcev na trudopolnem šolskem polji k važnemu in častnemu poslu. Glas svoj imate oddati o vprašanji, kako sc imajo odgojevati in učiti naši otroci, na ktere nado naše prihodnosti stavimo, to je, kako se imajo njihove telesne in duševne moči s takim uspehom razvijati, krepiti, utrditi, da jim bode odraslim, kakor veleva postava, značaj trden in čist, vera neomahljiva, da jim bode mogoče zajemati državi, družini iu sebi na korist iz zaklada pridobljenega znanja, da se navadijo ljubiti svojo domovino, da bodo polni ljubezni do svojih rojakov in prešiujeui čutom vzajemnosti in skupnosti vseh dežel našega lepega carstva, drage naše Avstrije, ktera ima biti vsem pod njenim geslom zbranim narodom ljuba domovina, ki ima biti, kakor pesuik pravi: „Avstrija za vse", da se odraslim, pravim, vtrdi zvestoba do našega ljubljenega cara Francija Josipa, pokrovitelja vseh narodov, in do njegove svetle rodbine. — Ali si mora kedo misliti nalogo častnejšo, nalogo bolj vzvi- šeno, kakor to, truditi ge z delom, koje ima tak sad v poznejih časih obroditi, v časih, ko bodo morebiti trudni udje učiteljevi že v večnem miru počivali — s takim delom, po kojem se ima seme zasejati, iz kterega mora sledečemu rodu prirasti tisočeren blagoslov. Zaupauje torej, da si bode vsak učitelj, vsak poslanec štel v dolžnost, udeležiti se z vso svojo močjo tako važnega posla, kakoršen je prvemu deželnemu učiteljskemu zboru naročen, kličem Vam pred začetkom iskrenosrčno: Na zdar! Po tem povabi g. nadzornik navzoče, da se ogledajo razstavo. — Nij mogoče, da bi obširno se lotil popisanja, ampak ho-« čem le na kratko omeniti to, kar učitelje najbolj zanima. Blago je razstavljeno v šestih sobah. Prva hrani iz Trsta poslane reči, druga soba kaže od deželne kmetijske šole, tretja in četrta soba ste napolnjeni z rečmi c. k. poskuševaiišča za svilorejo, peta soba ima razne učne pripomočke, šesta pa razne izdelke učenk in učencev iz Gorice, Goriškega in tudi neke le-popisne knjige ljutomerske šole sem videl. Tudi mnogo aparatov. Razvrstitev je prav dobra, a premalo prostora je bilo za toliko blaga. V prvi sobi so iz Trsta razpostavili: „Scuola di discgno della societa operaria triestina“ razne slike, stroje, načrte, podobe itd.; „civico istituto masch. e fem. di Trieste“ razne risarske izdelke, aparate za telovadbo, šolske klopi itd. Reči iz otroškega vrta; šolska knjižnica; drugi izdelki otroškega vrta. — Na sredi in na obeh straneh pa razna šolska ženska dela, prav umetna, sploh „luxus.“ V drugi sobi so reči, ktcre rabijo učitelji pri poduku v kmetijski šoli, da učencem tudi v podobi in s kalupi lahko kažejo, kar jim razlagajo. — To je poljsko orodje, vsakojaka orala, brane, orodja za mlatvo, vinsko stiskalnico, razna semena trav, žita in drugih aparatov, ki se rabijo v kmetijski kemiji. V tretji in četrti sobi je razstavilo c. k. poskuševališče za svilorejo prav veliko reči. Na več načinov narejena stojala, predilnice, peči, razni stroji, s kterimi se svila čisti, mota in prede, razni kokoni, domači in tuji, izdelana domača svila, razne zbirke jajčic, gosenic in metuljev — sviloprejk, letna sporočila zavoda, kemijski aparati, posebno odlični so gospoda prof. Dr. Kbuig-a. V peti in šesti sobi so izdelki učiteljev, učencev, učenk. Razni pomočki za kazalni nauk, knjige, aparati, podobe, zemljevidi, kemijski in fizikalni aparati itd. Najbolj mi je dopadala zbirka za kazalui nauk od gospoda Ambroža Poniža, učitelja v Ribeubcrgu; reliefni zemljevid čepovanske doline g. učitelja Sreberniča; g. nadučitelja Piclia tolurij in pa mizica za določevanje geografične lege. G. Goljcvščeka aparat za predočevanje drobnin je prav razumen, ker je po njemu najbolj razvidna celota in vsaki del celote posebej. — Gallov aparat za delenje se tudi priporočuje. Tudi je gosp. učitelj Gallo razstavil popis Gorice v topografičnem in zgodovinskem obziru, ki je prav razumno in praktično delo. Od sosednih učiteljev moram omeniti gospoda Stegnarja iz Ljubljane. Ta učitelj je po mojem mnenju najbolj izvrstne reči izstavil. Njegov stroj za računstvo in ob enem tudi za čitanje je kaj izvrsten in praktičen in stane samo 6 tl.; jaz priporočam našim učiteljem ta aparat, kajti bil bi vsaki šoli na svojem mestu. Ta aparat in druge Stegnarjeve reči imajo prednost pred drugimi enakimi stroji in jaz čestitam Ljubljančanom, da imajo res tako izvrstnega učitelja. Tudi g. Tomšič iz Ljubljane je razstavil razne letnike „Ver-teca“, igro za mladino itd., kar je vse prav pohvalno. G. Lapajne iz Ljutomera je razstavil tudi razne letnike „Slov. Uči-telja“, konec letna poročila ljutomerske šole, pisanke učencev itd., česar pa ni j mogoče vsega imenovati in je prav pohvalno. Jaz sem tudi tega mnenja, da bi bili razni učitelji iz Primorskega, Kranjskega in Štajerskega poslali mnogo različnih reči za razstavo, ako bi bili vedli, da lahko tudi sosedni učitelji kaj v razstavo pošljejo, in ako se bi bilo to prej naznanilo. Radi tega so pa iz Štirskega samo Lapajne, iz Kranjskega pa Stegnar in Tomšič nekaj poslali. — Drugi pot — pozor! Lep računski stroj je razstavila dunajska firma „Picklers Witwe“; poslala je inštrumente, modele, globuse, zemljevide, modelov za telovadnice itd. Kreidl v Pragi je poslal zbirke fizikaličnih inštrumentov za meščanske šole, popolen telurij; firma Giontini v Ljubljani je razstavila krasne kartone za kazalni poduk v zgodovini, velike atlase in drugih učnih pomoč-kov. — Wokulat, Dase, in Paternolli v Gorici (knjigoteržci) so dobro zastopani. Firma Tempsky iz Prago je razstavila izvrstne učne knjige, karte itd. Knjige goriške vadnice, preparan-dije, slovenske matice, družbe sv. Mohora, so bile okusno vezane razstavljene. G. šolski nadzornik Žnidarčič je razstavil svojo „Abecedo“ s podobami, katera se strokovnjakom jako dopada. Poleg drugih „Abecednic“ ima njegova prednost, kaj ona je bolj praktična. *) Tudi g. Hribar je razstavil razne pesni in slovenskih maš. — Naj omenim še to, da sem naslikal razstavo jako površno, kajti bukve papirja no zadostuje, da bi hotel le nekoliko »atanjko vse popisati. Priznavati moramo, da jo šolstvo v zadnjem času jako napredovalo; da se je pa razstava v tako majhnem času, pa tako izvrstno uredila imamo se zahvaliti v prvi vrsti neutrudljivem dež. šolsk. nadzorniku, g. Klodiču, kateri je tudi radi svojega izverstnega delovanja na Štajerskem — nepozabljen; *) Tudi njegova knjiga o desetinskih ulomkih je izverstna. * pa tudi g. okraj, šolsk, nadzorniku Vodopivecu tiče občna hvala, kateri se je mnogo trudil, da je dobila razstava lepo lice. Tedaj prva šolska razstava v Gorici je prvi dokaz lepega napre-deka na polji omike; le jadrajmo naprej! — Prihodnjič poročam pak o dež. učit. konferenciji. Na zdar! Dopisi. Iz Maribora. (O novih okrajnih šolskih nadzornikih), katerih imena smo zadnjič priobčili, moremo svojim č. čitateljcm sledeče poročati, toda samo o onih za slovensko šolo. Sedanji nadzorniki, — za slovenski Stajer so dosedaj še samo 3 imenovani — (za okolico mariborsko, za slovensko Bistrico, za sv. Lenart, Cmurek in Radgono ni še nobeden imenovan, ker baje g. Robič v Mariboru tega posla ni hotel prevzeti) imajo v svojem področji veliko več šolskih okrajev in veiiko več šol, nogo prejšnji. Radi tega so za čas svojega službovanja kot okrajni šolski nadzorniki dobili odpust in za njih službe se iščejo suplonti; na vadnici v Mariboru se pa bode postavil podučitelj namesto g. Hafnerja. Dola bodo imeli novi nadzorniki čez glavo; toliko šol nadzorovati, pri tolikih sejah navzočim biti, toliko konferenc sklicovati — to ni majheno delo. Za svoj trud pa baje ne bodo baš obilno odškodovani, vsaj nam se je tako pripovedovalo. Da bi novo imonovani nadzorniki ne bili za svoja mesta sposobni, tega ne moremo terditi; so večinoma še mlado moči, imajo primeroma dovolj omike in dovolj dobre volje. — Vendar obžalujemo, da mej novimi nadzorniki 110 nahajamo izvorst-nih narodnih učiteljev, kakoršna sta bila prejšnja nadzornika Ferk in Jamšek. — G. Končnik, gimnazijski profesor v Celji, je bi! že več let okrajni šolski nadzornik. Kot. rojen Slovenec (Korošoc) je tudi slovenščine dobro zmožen, vendar dajo nemščini povsodi prednost, torej se jo bati. da jo bo tudi v slovenski narodni šoli, kamor ne spada, stavil na pervo mesto. G. Hafner, vadniški učitelj v Mariboru, jo miren človek in dober pedagog, radi tega se učitelji, bivši pod njegovim nadzorstvom, niso o njem pritoževali. Nekdaj jo spisoval slovensko stenografijo, katero jo mislila „SlovonBka Matica“ založiti, a' pozneje je to delo žalibog opustil, menda vsled posla pri okrajnem nadzorstvu. G. Ambrožič, učitelj v Lipnici je rojen na Kranjskem, kjer je tudi poprcd služboval. Kot učitelj v Lipnici so jo baje v pridnosti jako odlikoval in menda zato prikupil dožolnemu šolskemu svetu. Slovenščine je popolnem zmožen; čo je pa tudi vnet za napredek slovonskcga šolstva na narodni podlagi, tega pa no vemo, kakor nam tudi to znano ni, če pozna razmere po spodnjem Štajerskem. — Sicer pa jo boljšo, da vse kritikovanjo opustimo in samo besedo sv. pisma ponavljamo: „Po njih dolih jih boste spoznali." Iz Ljubljane. Druga mostna deška šola je res v prav krasnem novem šolskem poslopji v Krakovom, ki stane 74.000 gld. Veselje navdaja učitelja, ko si pregleduje tako okusno izdelano, tako prostorne šolsko setbe, sprevidone z vsem, kar j e baš potrebno za šolo. Največjo vrednosti so seveda klopi z dvema sedežema, ki zadostujejo — vsaj po naših mislih — vsem zahtevam, ki jih v tej reči slavijo pedagog in zdravnik. — Manj je pa domoljubu slovenskemu po volji notranja uredba te šole, kije baje najbolj nemška med vsemi narodnimi šolami v Ljubljani. V 4. razredu je menda v obeh paralelkah, zlasti pa v onem vodja B. le nemščina učni jezik, učitelj le takrat slovensko besedico spregovori, kedar učenec večkratnega nemškega vprašanja razumel ni. „Štundeneiutheilunge“ imajo otroci le nemške, v njih je slovenščini manj ur odločenih, nogo jih učni načerti predpisujejo. Torej se na škodo slovenščini celč ukazi deželnega šolskega sveta prelomujejo. In vendar jo v Ljubljani 1. deželni jezik slovenski, ne nemški; vsaj je tudi komaj 5—10% Nomcev na celi, ‘2. mestni šoli, ki šteje v osmih razredih okoli 500 otrok. Nova mestna dekliška šola je baje tudi po vsem nemška. Ker je katehet hotel podučevati ali ker je podučeval veronauk v maternem jeziku otrok, rekla mu jo baje mlada ravnateljica: Dieso Schulo ist eine deutsche Anstalt. — Toliko šol in tolikd učiteljev jo že zdaj v Ljubljani, da se jih komaj preštejo že — sicer treba jih je — vendar se otrok iz bližnje okolice, iz Šiške, Gline in Viča noče v šolo sprejemati. Usmiljenje vredni so otroci v teh občinah, da šo zdaj svojih šol nimajo. — Med ljubljanskimi učitelji veje nekoliko boljša sapa; za mogočneže, kakor so Gariboldi in Linhart ter za napihnjouca Zimo oni ne marajo več. Zato bode baje imel fiasco „Krain. Lehrerverein1* s svojim zborom ‘28. t. m., k večjom če pride nekaj gospodiein učitoljic omenjeno trojico gledat in poslušat. G. Belarja, ki je postal pravi prepirljivec med ljubljanskim učiteljstvom in ki se baje prav filostersko proti zasluženemu Praprotniku obnaša, tega seveda tudi pri zboru manjkalo no bo. — Ljubljanske šolske gospodske eksperimentirajo zdaj z učiteljicami, t. j. podeljujejo jim službe na kmetih. Ljubljansko, v nemškem duhu izrojene in „precartano frajlice“ pač niso za na kmete, kjer naj v enem razredu po 150 dečkov in deklic podueujejo. — Za tergo in mosta, za deklico, za poduk v ženskih delih bodo že dobre našo učiteljico, ali za žive kmetiško dečke, katere naj po 5 ur na dan podučujejo, zato so pač preslabe, tako delo in pa samota na kmetih jim bode škodovala na duhu in telesu. Verjemite nam. Iz Vojnika. Celjsko učitoljsko društvo je zborovalo 1. julija t. 1. Zapisnik prejšnjega zbora se je odobril, prebrala so se došla pisma, potom je g. Bobisut iz fizike nadaljevaje prednašal. G. Tisch ni mogel o telovadbi nadaljevati, ker je ta dan g. nadzornik Vrečko meščansko šolo nadzoroval. V avgustu jo društveni zbor izostal, kor je bila pervi četertek, 5. avgusta okrajna učiteljska konferenca za celjski okraj v Vojniku, drugi četertek pa v laškem okraji. V počitnicah mestnih in zunanjih učiteljev ni društvo zbora imelo, bil je pa spet 4. novembra t. 1. kot pervi če-tertok v mesecu, o kterem vam poročati hočemo. kSlOVStVO. („Navod k pervi in drugi računici") pride popravljen v enej samoj knjižici na svitlo. Gg. učitelje, ki navod k računicam potrebujejo, opazurejemo nanj uže radi tega, da si omislijo slovenski navod, ker nam slovonskira učiteljem mora biti skerb, da podpiramo slovensko slovstvo bolj, nego nemško. — „Peta računica", ki ima mnogo izver-stne tvarine, se tudi prav marljivo poslovenuje in ob letu je utegnemo uže imeti. — Če bi mogli tudi o „Tretjein slovenskem berilu" kaj ta-cega povedati, to bi našo učitelje še bolj razveselilo. Toda rokopis počiva še vedno v Praprotnikovi omari tak, kakoršen je došel iz rok Gari-boldija, Linharta itd., ki so bajo prečortali vse besede, ki so začenjajo s slov., n. pr. Slovensko, Slovenstvo, Slovanstvo itd. Čuli smo pa, za kar pa ue stojimo dobri, da bodo ljubljanski učiteljski odpadniki neke čisto nemške „Sprachle hre“ za slovenske šolo na svitlo spravili. To bode pa Pirker gotovo hitro priporočal ministerstvu, ter dal nagrado pisateljem in skerbel, da prej ko prej na svitlo pridejo. Šolske novice in drobtine. (Telegrafični pozdravi pri občnem zboru v Celji. Iz Rakeka. Priserčni pozdrav slavnej skupščini! Učitelji logaškega okraja: Benedek, Juvanoc. Poženel. (Iz Kanala.) Verlim tovarišem, narodnim buditeljem: scrčni na zdar! Vse za narodno šolstvo in učiteljstvo! Slava narodnim učiteljem! Mozirski. (Iz Gradca.) Slavno učiteljsko društvo! Obžalujemo, da se no moremo vašega zbora udeležiti. Živilil Na zdar! Lesjak, Zupančič, Londovšek. (Iz Ljubljano.) Obžalujevi jako, da nije mogoče bilo udeležiti se. Preserčni pozdrav! Ljutomerski učiteljici. (Iz Zagreba.) Pozdrav učiteljem, delajočim za napredek slovenskega šolstva. Vse za omiko naroda! Živili! Bezenšek, Naglič, Savinčanja. (Iz Gorice.) Pri naši 1. deželni učiteljski konferenci so je volil najpervo iz 4 udov obstoječi stalni odbor, nadalje iz 7 udov obstoječi odbor za pretresovanje vprašanj dnevnega reda, ki so glasi: 1) Posvetovanje o normalnih učnih načortih, izdelanih od nadzornika Klodiča in pogovor o tem, ali jo vpoljava strokovnih učiteljev v višjih razredih ljudske šole na pravem mestu; 2) vredba tednika za posamezno oddelke v razredih; 3) katere učne knjige in katera učila so primerna za izpeljavo učnih načertov, in kako je postopati, ako teh manjka. Pri deželni konferenci jo bilo s predsednikom vred 15 udov (2 sta manjkala), namreč: direktor Rajakovič, okrajni nadzorniki: Culot, Vodopivec in Žnidaršič, tor učiteljski odposlanci: Zoi (za Gorico eden manjka), Pich (za Gradiško eden manjka), Cvek in Praprotnik (za Sežano), Jug in Komavec (za goriško okolico), Dominko in Širca (za Tolmin). V stalni odbor so bili izvoljoni: Rajakovič, Zoi, Jug in Vodopivec. (V imenu „Učiteljskega društva za slovenski Štajer" došil je pozdrav od g. Lapanja, kojemu se jo prijazno in hvaložno odzravilo.) *) (Učiteljske preskušnjo v Ljubljani) so se bile 18. oktobra začele. Oglasijo sc je bilo 11 učiteljev in 2 učiteljici. Došlo je pa samo 9 učiteljev, nararoč gg.: Žirovnik iz Starega t.orga, Hribar in Rozman iz Postojne, Petkovšek iz Dunaja, JKercher iz Koroškega, Janc iz Novelj pri Kamniku, Zmerzlikar iz Žavca (Štajersko) Lenarčič iz Žirov, Dular iz Dolenjskega, ter gospodični Orel in Vordorbor iz Ljubljane. Za pismeno izdelovanje šobili dobili sledeča vprašanja: Iz pedagogike: 1) Was versteht man unt.er SchuldisciplinV Welche sind dio Mittel zur Aufrecbt-haltung dersolben? 2) Bodeutung Maria Teresias um die Hebung dor *) Prihodnjič obširnejšo poročilo. Ured. Volksschule in Oesterreich — Iz n emščine: Dio Scliule eine Pflanz-statte flir’8 Leben. — Iz računstva: 1) A erhielt 5 Kisten einer Waaro, von denen jedo 138 Pfd. brutto wog bei 12°/o tarra zn dem Einkaufsjjreise von 3/s Per netto. Wenn nun dio Waare mit ll3/ ? _ _________^ fij "S j*Karal Mir ja,} at1* diploma, bukvarja v Bernu, BS, diploma. 1873. VS J l873- vl-2 Ferdinandove ulice Založena dela. Štev. 3. in pisanske V založbi podpisane knjigotržnice so prišle vsled izražene želje mnogih gospodov šolskih predstojnikov in učiteljev že v nemškem in češkem jeziku popred izdane načertane pisanke zdaj tudi s slovenskimi napisi na svitlo, in sicer: Št. 1. Pisanka za nemško lepopisje (9 verst, široko dvoj-nato načertanih.) Št. 2. Pisanka za slovensko lepopisje (8 verst, široko dvoj nato uačertanih.) Št. 3. Pisanka za slovensko pravopisje (12 verst, ozko dvojnato načertanih; visoka oblika v četverki.) Št. 4. Pisanka za nemško pravopisje (14 verst, ozko dvojnato načertanih; visoka četverka.) Št. 5. Pisanka za pravopisje in spis je (14 verst, s prostimi čertami; visoka četverka.) Št. 6. Računska pisanka (kvadrati, visoka četverka.) Navedene pisanke, ki so narejene iz dobro limanega papirja, so vpeljane v nemškem in češkem jeziku v mnogih šolah in zadostujejo v vsakem obziru ukazom slavnih gospodsk, in podpisana knjigoteržnica je pripravljena, željam p. n. gospodov kupovalcev v vsakem obziru vstrezati. Cena pisank je za eno rizmo — 240 kosov 2 gld. 80 kr. av. v. netto v gotovem denarji, in posamezne številke se tudi na dalje na ogled pošiljajo. Tudi je v podpisani zalogi na svitlo prišlo: Prvi nauk v lepo- in hitropisji. Nemško sestavil in pisal Jožef Pokor n y, poslovenil Anton Lčsar. Sešitek 1.—12. ii 2 kr. pr. Riess 4 fl. 80 kr. netto 3 tl. 15 kr. Karteln zn Prlifungsschriften mit blauen Linien und Iland-verzierung in 4° a. Briefpapier š, 1 kr., 100 St. 75 kr. n. Lčsar Ant., Liturgika ali sveti obredi pri vnanji službi božji. Za gimnazialno, realno, in sploh odraslo mladost. 1863. 1 fl. Naročilu naj so franko pošiljajo na Harol Wlnlker-Jevw založnico in prodajaltiico knjig v Bernu (Briinn) 5—(> Ferdinandove ulice št. 3. Lastništvo „Učiteljsko društvo za slov. Štajer.“ Za uredn. odgovoren Drag. Lorene. — J. M. Pajk-ova tiskarna v Mariboru.