I_ ^Ntjfežji
v Združenih državah	I
a Velja za vae leto . . .	$6.00 |
5 Za pol leta • - • • •	$3.00
Z« New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
GLAS NARODA
Esli^ovOTsBhidelavcery AnienSi.
■ baaed every day except Sundays I	and legal HoBdayi^
I	75,000 Readers.
ttqbbbi
rjaiuisirON: UORTLAJTDT 2876.	Entered m Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON: OORTLANDT 2876
NO. 270. — ŠTEV. 270.	NEW YORK, SATURDAY, NOVEMBER 15, 1924. — SOBOTA, 15. NOVEMBRA 1924.	VOLUME XXXH. — LETNIK XXXII
	_ v . r _	
DELAVSKA KONVENCIJA SEBO PRIČELA
V poned] jek se bo pričela v E1 Paso konvencija American Federation of Labor. — Voditelji, ki so zapustili La Folletta ter stopili na stran Da visa ne bodo napadeni. Boj bi škodoval delavskem gibanju. — Senator Borah zahteva naj se skliče novi kongres takoj po marcu. Težave farmarskega stanu.
Poroča John O'Leary.
BOKSANJE V LJUDSKI ŠOLI.
El Paso, Texas iiovombra. — Sklenjen jo bil ]K>skin>iii lifofifi jeliii dosrovor med ndimiristraeijskiini voditelji American Federation of Labor ter voditelji ki so a!.i javim odpadli ali *>a na tibt-m niso hoteli slediti federaciji, kr. je sprejela kandidat liro La Folletta in Wlieel-m ja, da so ne bo storilo ničesar, kar bi povzročilo boj lia konvenciji, ki se bo pričela tukaj v ponedeljek. «
Na temelju te«^a dogovora — ali spoiia>zuma, kar je boljši izrez, — .<e bo posbno poročilo glede volilno-knin-]>anjske delavnosti katero bo prišel sestavljati izvrševalni odsek danes popoldne, omejevalo na pojasnitev vloge, katero je igrala organizacija v kampanji in dalo se bo izraz zadovoljstvu »lede obsega "protestnega glasovanja" in glede števila izvoljenih kongresnikov, prijaznih stremljenjem delavstva.
(Jlasi se, da ne bodo vprizorjeni nikakili napadi in da se ne bo izvedlo nikakili reprefcalij proti onim, ki niso hoteli slediti La Follettu. S svoje strani so vstaši zadovoljni. da se bo vse vršilo na tak način. Priznavajo namreč, da bi bila alternativa debata, v kateri bi se opralo dosti umazanega perila in ki bi škodovala delavskemu gibanju kot takemu, neglede na to, kaj bi trpeli posamez-wiki.
Washington, P. O..—Senator Borali iz Idaho je stavil tekom svojega pogovora s predsednikom Coolidgem predklon-, naj se skliče novi kongres k posebnemu zasedanju *akoj po četrtem marcu, sebno na potrebo zakonith odredb v interesu poljedelcev in železnic. Govoril je tudi za to, naj se razpravlja o predlogu za svetovno razsodišče in če mogoče tudi o novem znižanju davkov tekom posebnega zasedanja kongresa.
Kongresnik Burton iz Oliija, ki se je pozneje tudi o-^lasil v Boli lnši, je izjavil, da ne smatra potrebnim posebnega zasedanja kongresa, ker je mogoče po njegovem mnenju razpravljati o zakonitih odredbah v interesu farmer jev v preostalem kratkem zasedanju sedanjega kongresa.
Po konferenci v Beli hiši je izjavil senator Borah, da tie bo mogoče v preostalem kratkem zasedanju kongresa rešiti ničesar drugeua kot dovoline predloge. Po njegovem mnenju naj bi se storilo takoj korake, da se zavaruje interese farmerjev. Tudi naj bi se izpremenilo železniško zakonodajo, v kolikor pridejo pri tem vpoštev žc-, tezniski uslužbenci in ob istem času naj bi se skrbelo za najemnike in kupce petrolej .-k i h in namakalnih ali iri-gacijskih zemljišč.
Težkočp. katere režijo sedaj poljedelstvo, so po nine
TIHOTAPEC MEDIJANSK! KOMEDIJE NA MIROVNI KONFERENCI
PRAVI, DA NI KRIV
Medians ki, katerega iščejo v zadevi vtihotapljanja demantov, sc je osebno zglasil. — Oglasil se je pri zveznih agentih ter zanikal vsako krivdo v zadevi Katza ter tudi namen, da je nameraval pobegniti.
J»*T»WT »mm nt« CO, WW'
Wwyoiski učitelj dr. .John F. Coucloai pivi v i. da .j«1 boksanje lep šport, ako se ga pravilno goji. Ho k sanje je uvedel tudi med svojimi šo-larji. Zaenkrat je še ja ko dvomljivo, kakšne uspehe ho dosegel.
VELIKA BEDA 6A JE POGNALA V ZLOČIN
Mož z ženo in petimi otroci je bil v stiskah, postaj vsled tega bandit ter se je usmrtil pri prvem ponesrečenem roparskem napadu.
Medtem ko so ajrenti zakladm-ške,fra despartmerata iskali moža, po i t nemi Medianski, katerega dolže. da je T>il zapleten v veliko tihotapsko zaroto, obsegajoeo #250.000. je včeraj Medianski osebno nastopil pred temi agenti ter izjavil, da nintii nobenega namena pobegniti v inozemstvo, kot se je domnevalo ter tudi madalje, da je popolnoma nedolžen.
Dva agenta Istega departmenta sta prišla včeraj v policijski »lavni stan v Los Angele* ter informirala detektive, ki preiskujejo umor Ilarrv Katza, trgovca z demanti. da sta že dva meseca isikala Katza. Pismo, katero je baje pisal načel- Rekla sta, da so ga zasledovali \
OBŠIRNA PREISKAVA BOLJŠEVIŠKEGA PISMA
David Lloyd George se je tekom mirovne konference v Parizu baje dejanski spoprijel. — Objavljeni spomini so bili dementirani. — Izjave Clemeneeau-ja glede Woodrow Wilsona. — Wilson se je smatral za drugega odrešnika ter je hotel na vsak način vsiliti svetu svoie ideje in nazore. — Nikogar drugega ni vpošteval.
nik Tretje internacij onale, bo preiskal posebni odbor. — Razkritja poljskega lista.
William Burns, z zapadne 147. ceste v New Yorku, kjer je živel is svojo ženo in petimi majhnimi otroei, je hotel ijrrati "ravharja" Opozoril je pri tem prav po-'in P™ izvrševanju tega poklica,
katerega ni nika.kor vajen, je izgubil vsa samozavest. Vsled tega je danes mrtev.
Veeraj je prišel v urad" pre}cup-ca Walter Tusdena v dvajsetem nadstropju Hecksclier poslopja, na vogalu pete Ave. in 57. ceste, našel tam le tajnico prekupca. Miss Ilansell ter ji Tikazal, naj dvipne j roki. Pri tem se je posLužil cenenega novega revolverja. Deklica je to takoj storila, a kljub temu jt« itstrelil, zadel tajnico v usta ter ji izbil dva zoba. Čeprav je bila poškodba le majhna, je padla deklica na tla in Burns, ki je oeivid-no domneval, da jo je umoril, se je ustrelil na lieu mesta.
V žepih samomorilca so našli listine, ki so dovedle do njegove identifikacije. Ko je izvedela njegova bolehna žena za slučaj, se je
onesvestila in morali so poklicati nju senatorja Boralia previsoki davki, premajhna nakup-(zdravnika, na sila dolarja, pomanjkanje inozemskih trgov in visoke; Izkazalo se je. da je bil Burns
nrevozne pristojbine. "Izvoz poljedelskih proizvodov." je rekel, "se je zelo skrčilo, čeprav govore poročila, rla ie vrednost teh predmetov poskočila v primeri z 1. 1913."
Senator Borah se jo izrekel proti kateremukoli poskusil, da se izključi iz republikanske stranke one republikance, ki so se tekom zadnjih volitev pridružili gibanju za La Folletta.
"Treba jih je zopet sprejeti," je rekel senator Borah ter pripomnil, da ie glavno vprašanje, ee hoče La Follette >ploh zopet v stranko, kar je seveda dvomljivo.
Ker bo postal vsled smrti senatorja Lodge-a predsednik komiteja za zunanje zadeve najbrž senator Borah, ho on sam vložil v senatu predlog za mednarodno razsodile. Glede tega je pripomnil, da ni prišel še do nobenega definitivnega sklepa v tem ozira, vendar pa naj gre vprašanje pred senat, da se ga reši na ta ali oni način.
FRANCIJA BO KMALU DOBILA OD MORGANA POSOJILO.
Pariz, Francija, 14: novembra. Te dni bodo zaključena pogajanja med francosko vlado in M organ o-vo finančno skupino glede velikega posojila, ki ga bo najela Francija v Ameriki.
TUDI MORNARIŠKI TAJNIK WILBUR BO RESIGNIRAL.
Washington, D. Č., 14. nov. — Iz precej zanesljivega vira se je izvedelo, da bo resigniral tudi mornariški tajnik Wilbur. Dose-
da j se je splošno domnevaj, da bo resigniral saono delavski tajnii Davis.
Šele preti kratkim odpuščen iz službe kot sprevodnik nekega avtobusa na peti Ave. Preje je Hil privatni detektiv ter je bil šelč leta 1922 priveden v New York Iz Ohija. ker je bil z nekim drugim vred obtožen tatvine nekega filma. Oba obtožena sta bila oproščena.
V zadnjih letih se je oeividno dobro obnašal, kajti sosedje so izpovedali, da je bil priden človek, ki je mirno živel. Ker niso našli pri njem niti eenta denarja, pač pa zastavni listek za malenkostno svo-to. se lahiko dagmeva, da je bil v stiskah in da si je le raditega izbral nevaimi posel loparja, kojega žrtev je takoj posta-l.
SOVJETI ZAHTEVAJO NAZAJ SVOJE BRODOVJE.
Pari*, Franoi.ja 14. novembra Sedajo ko je Francija priznala sovjetsko Rusijo, ^zahtevajo sovjetske oblasti od francoske vlade, naj jim vrne brodovje, ki je poiskalo zavetja v BiEcrti po Wran-glovem poraizu. Brodovje sestoji iz dveh brižark, enega drednota, sedmih, rušile ev ter treh torpedndh čolnov.
London, Anglija. 14. novembra. Kabinet je imenoval poseben odsek, da preišče avtentičnost pisma Z in ovjeva, ki priporoča angleškim komunistom bolj živahno delavnost.
Soglasno s poročili jutranjih listov so s** ministri zedinili plede tesra, tla ne ame-trajati še naprej negotovost, a- kateri je pustila celo afero vlada, ki je ravnokar odstopila in da je treba konečne ugotovitve avtentičnosti pisma, da se lahko da soA-jetski vladi primeren odgovor, seveda le na njeno zahtevo.
Pričakovati je, da ho poročilo ko misije dogotovljenn do pričetka prihodnjega tedna.
Varšava, Poljska. 4. novembra. ,Lvovska Gazeta, ki je v splošnem zelo dobro informirana, posebno <rlede ruskih zadev, izjavlja, da je ,dozdevno pismo Zinovjeva izdal predstojnik nekega tajnega urada ruskega zuuanjega ministrstva.
Ta oddelek se peča s propagando v angleških posestvih.
Ta 'Uradnik je soglasno s poljskim listom zapustil sredi oktobra Moskvo tt*r odnesel s seboj pismo Zinovjeva ter 'baje še več drugih tajnih dokumentov, tikaj oči h se boljše viške propagande v angleškem imperiju.
Njegov čin je vzbudil veliko potrtost pri sovjetski vladi in vpri-zorilo se je poskuse, da ga pridr-že v Berlinu. V London je dospel z letalom in tam so se ga skušali polastiti ruski agenti, a ušel jim je ter izročil jZinovjevo pismo in druge ddkuunente angleškim konservativcem, ki sedaj skrivajo do-tičnega ruskega uradnika.
EN BUTLEGAR NA STO PREBIVALCEV.
_ — ■ -»i
Washington, D. C., 13. nov. — En butlegar pride na vsakih sto prebivalcev distrikta Columbia, soglasno z izjavo pomožnega o<kr. pravdnika Davida Harta, ki je v zadnjih treh letih zastopal obtožbo v slučajih kršenja prohibicij-ske postave v tukajšnjih policijskih sodiščih. Pravi nadalje, da je
JAPONSKA JE ODPOKLICALA NEKAJ SVOJIH ČET S SO KOLINA.
Peking, Kitajska. 14. novembra. Včeraj je bilo ficijeilno objavljeno, da je začela Japonska umikati svoje ete z otoka Sokolina. Včeraj je odpoklicaJa 600 vojakov, dočim jih je dva tisoč še vedno tam.
upanju, da bo povedel agente k kakemu skrivališču utiliotapljenih dragih kameno-v.
Oblasti v Los Angelesu postopajo na temelju teorije, da sta bila Katz in Mrs. Mors umorjena v neki tihotapski zaroti. To teorijo so podprle trditve obeh vladnih agentov. ki sta izjavila včeraj, da je bil Katz najbrž agent kakega tihotapskega lcroga, katerega hočejo zalotiti. Druga teorija pa se glasi. da je bil to roparski umor, ker je imel Katz baje v svojii posesti dragoceno zbirko dragih kame-nov, katere sedaj ne morejo najti.
Patom Myron Sailzbergerja, svojega zagovornika. je Medianski izjavil, da so bile njegove zveze s slučajem Mors one izvedenca glede dragih kameno v in starožitno-sti ali aintikviltet. Rekel je, da je služil kot nakupovalni agent za Mrs. Mors in njenega moža Alberta na Dunaju pred petimi leti in da je bil poklica kot priča, da identificira dragocene import i rane stvari, katere so našli vladni agenti med lastnino Mrs. Mors po njeni smrti.
Medianski je označil poročilo agentov zakladniškega departmenta, da. so zaplenili in identificirali za $250.060 tihotapljenih dragih kamenov kot smešno ter trdil, da je porabila Mrs. Mors le polovico •kreditnega pisma, glasečega se na $100,000 in da je bil vreden nakit, katerega je kupila, le prihliž--no $30.000.
V policijskem stanu v Los Angeles sta včeraj dva vladna agenta izjavila, da sta cel mesec opazovala tri banke v Los Angele?, ker sta dobila informacije, da je Katz deponiral v njih dosti nakita. Po "konferenci z detektivi sta agenta odšla, da nadaljujeta s svojimi poizvedovanji, ki so ločena od poizvedovanj policije.
Policija, trdi, da ima oprs morilca Katza ter informacije glede morilčevih kretenj na dan umora. Preiskuj" tudi banke v Los Angeles. o katerih domneva, da vsebujejo del dragocenosti Katza.
London, Anglija, 1-1. novembra. — Prejšni urednik 4tTimesa'\ H. Wieklmm Steed, je objavi) knjigo, ki nosi naslov k*Through Thirty Years" in to .je napotilo prejšnjega angleškemu ministrskega predsednika Lloyd George-a. da je takoj demontiral en odstavek te kiijiget, v katerim se opisuje dogodek, ki se je za vršil na versaillski mirovni konferenci.
Tekom obravnave ob konferenčni mizi je Clineneeaii, kot poroča Steed. 4 4 tako pogosto očital Lloyd Georire-n neresnične navedbe, da i>a je slednji ves razkačen prijel za ovratnik ter zahteval, naj prekliče svoje izjave.'1 "Predsednik Wilson ;jo ločil prepirljiva petelina; nakar je reke1 Clemeneeau, da je pripravljen dati svojemu nasprotniku zadoščenje s pištolami ali sabljami.
Prejšnji angleški ministrski predsednik je označil opis Steeda kot 44bedasto izmišljotino, ki nima nil i najmanjše podlaue resničnosti."
Steed pa je takoj odgovoril na izjavo Lloyd Geor^e-a:
4 'Taketra dogodka bi povsem naravno ne objavil, n * da bi dobil) vnaprej potrdilo od ljudi, ki so bili navzof-i."
Dostavil je, da se noče radi take zadeve spustiti v osebno polemiko.	.
Kakšno mnenje je imel Clemeneeau o predsedniku Wilsonu, nam pripoveduje Steed v svoji knjigi, da je enkrat predlagal francoskemu ministrskemu predsedniku, naj govori z Wilsonom ter ugotovi njegove želje. Clemeneeau je baje 11a to odločno odgovoril:
''Govoriti z Wilsonom- Kako morem govoriti s človekom, ki se smatra za največjega moža zadnjih dveh tisoč let, ki ve nekaj o miru na svetu?"
Woodrow Wilson je namreč živeli v ideji, da je nekak drugi Mesija, ki je bil izbran, da nudi svetu mir, in njegove ideje, za pojete vnaprej, so bile edine, katere je vpošteval.
V nadaljnem je rekel Clemeneeau:
"Storil sem vse. da ga zadovljim. Sprejel sem ga oh vznožju stopnjie, kot da je angleški kralj in vendar ni bil zadovoljen."
Koncem svojega pogovora s Steedom je Clemeneeau Še pripomnil, da je brezpomembno govoriti z Wilsonom, ker bi nikdar ne prišla do sporazuma.
BOJI NA BOLGARSKO-SRBSKI MEJI.
Pariz, Francija, 14. novembra. Skupina Boigrarov je pod poveljstvom prenorala Ciardarova vdrla v jugoslovansko zemlje ter napadla vas Smolar. Po vročem boju s srbskimi vojaki, v katerem so izgubili Bolgari dvajset oseb. se je ostanek napadalcev umaknil. Tudi izgube Jugoslovanov so bile precejšnje.
HILL JE BIL OPROŠČEN.
Washington, D. O.. 13. nov. — Kongresu i k John Philip* llill i 7. Baltimore je bil danes oproščen od porote v zveznean sodišču. Kot znano, je bil obtožen, da je kršil prohibicijsko postavo, ko je na svojem tukajšnjem domu izdeloval vino in jabolčnik s tako vsebino alkohola, da je bilo srnatrr.ti pijačo kot opojno v smislu postave.
NOBLOVA NAGRADA.
Stockholm, Švedska, 14. nov. le 250 teh 'butlegarjev dosedaj jNoiblovo nagrado za literaturo je ' ušlo aretaciji in zasledovarlSu- dobil poljski pesnik Revnnoait.
STENSKE KOLEDARJE
smo pričeli razpošiljati vsem našim naročnikom. V kratkem ga bo vsak dobil. Letošnji je baš tako zanimiv kot je lanski. Krasi ga slika, ki predstavlja pomemben prizor iz ameriške zgodovine. Naročniki bodo ž njim brez dvoma zadovoljni.
Uprava * * Glas Naroda'
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALUI IN ZASEDENEM OZEMLJU.
Danes so naše cene sledeče: JUGOSLAVIJA : 1000 Din. —$15.40 2000 Din. —$30.60 6000 Din. — $76.00 Pri nakazilih, ki znašajo manj kot kot en tisoč dinarjev računamo posebej1 15 centov za poštnino in droge stroške.
Razpošilja na zadnje pošt« in Izplačuje "Pofitnl likovni nrad".
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE:
200 lir..........I 9.90 500 lir.......... $23.76
300 lir ..........£14.55 1000 lit..........$46.50
Pri naročilih, ki znašajo manj kot 201 lir račenamo posebej po 15 cen tor za poštnino in druge stroške.
Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje Ljubljanska kreditna banka v Trstu.	_f__
aa fgaujatre, ki preaegajo PETTISOČ DINABJW all pa DYiTIIOl
LIB dovoljujemo po mogoCnoetl ie poeebea dopust, fitimii Dinarjem in liram sedaj al stalna, fja H večkrat te Mfrt iakerano; Is tega raslega nam al ■egeie podati natančne eene računam« po eeni tistega dne, ko naas pride poslani denar, ▼ reke.
pošniratvur po brzojavne* pisku izvršujemo *
najkrajšem času ter računamo za strošku
leda izplačil ▼ amer. dolar jOi glajla po—ban oglaa t tam Usta
Denar nam je poslati najbolje po Deaaeotic Postal Money Order all no New York Bank Draft.	r
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
Telephone: Cordandt 4687.
GtLAS NARODA, 15. NOV. 1924.

GLAS NARODA"
B BAILVl
an* Publish*« by
Publiihing
FRANK MiaZR,
UDU BKNSBIK«
Plač« of «f Cortlantft
Bli« Corporation antf A«wm> x Borough of Manhattan, N«w
OfflMrai N. V.
• L A I NARODA" (Vol* of tha Nnto)
Imw4 Kvary Day Cxcopt Sunday« and Mallday.
• MM MiJa In Km<t
Ka Aatrt lata
.Za Naw York aa aala lata
...i«. W.0I Za pel lata ...............
h.....imISJO ka Inozemstva ta aala Ma
t1.§• Za pol lata
• # a tAcavr*
Subscription Ywrty tata
Arfvartlaamant on Agraomant
»•I— Narad«« tehaja vaakl dan traemlt nadlj 1» Ptagilfc^.

Irn potfplta la oaetteoatl aa ma prfobčujejo. Panar na) aa frUcvvtfl
pa Monar Order. Prt tprantmbl kraja naroCnlkov. proalmo,
tnfll prajtajl MrallRa duba ni. da httraja najgaio
L A • N A R O b A -
Borough of Manhattan. Wa» TaUphona: Cortlandt t8T%
K V.
ZNAČILNA RAZSODBA
K< n.-n-snik Hill jo izzval'im dvoboj ameriške sulia-
sile.
l>«»i!ia ie napravil pijaro, ki je vsebovala vef- k<>t pol pro<-»Mita alkohola ter ]u»\;i}>il svoje prijatelje in državno ura<lnike na pnsku^njo.
Stvar je prišla pred sodišče in sicer pred zveznega god n i ka Soiiera.
LVrota je Ililla oprostila.
Sodnik Sopor je pa rekel, da ni bil namen kongresa prepovedati ljudem doma kuhati pijačo, seveda le v tem jduea ju, da doma kuhana pijaea ni <rj>ojna.
To je najvažnejši del sodnikovega odloka.
S tem je hotel povedati, da ni <q določeno in postavno uveljavljeno, katera pijača je o]>ojna. in katera! ni.
Xa pritisk suhaških fanatikov je kongres izjavi, da ne sme nobena pijača vsebovati več kot pol procenta alkohola. Nravnost blazna bi bila trditev, da je vse, kar ima v M'bi več kot pol procenta, opojno.
Sodnik Snper ni povedal, katero pijačo je treba smatrati za opojno. Zadovoljil se je samo z izjavo, dsa je prepovedano izdelovati doma opojne pijače. S tem je odprl vrata obširni in zammivi debati.
Opojnost oziroma upijančljivost ie pojem, o katerem je vsakdo različnega mnenja.
Med veselostjo. veselo razigranostjo, natrkanostjo in kumiisko pijanostjo je pa precejšnja razlika.
Suliači vidijo seveda vedno le kanonsko pijanost. Oni ne po/najo pojma "veselost" in **razigranost".
Obenem ie treba tudi pomisliti, da vsi ljudje niso enako ustvarjeni. Nekaterim se poznajo posledice prej, Nekaterim pozneje.
Soperjeva odločitev se ni končna odločitev. Kljub i emu pomenja napredek, kajti njen namen je dokazati, da je suha gospoda v kongresu, ko je sprejemala postavo, vede napravila veliko razliko med farmer ji in meščani.
Ako bi bili farmer jem prepovedali izdelovati jabolčni k. bi naleteli na velikanski odpor.
Farmer namreč jako dobro pazi, kaj počno njegovi zastopniki v kongresu in državni zakonodaji.
pestili človek je malomaren.
Ponavadi vedno prepozno spozna, kaj se je zgodilo in v takem slučaju je popolnoma zadovoljen, če sme .stiskati pesti v žepu.
Ko stopi k volilni skrinjici pozabi na vse udarce in brce, ki jih je pokriviei sprejel.
Ako bo odločitev sodnika S oper j a obveljala, bo treba Volsteadovo postavo temeljito izpremeniti.
Prohibicijski uradniki so se namreč dosedaj držali načela ,da je vse. kar ima več kot pol procenta alkohola, opojno.
V bližnji bodočnosti bodo pa brezdvoma postavljene nove meje.
To bo tudi vrnilo deželi pivo in lahka vina.
Iz Jugoslavije.
D
opisi.
Chicago, 111.
Krasen večer je bil v soboto 8. novembra v Narodni dvorani na Kacine in 18. cesta. Društvo jZvon M. 70 JSKJ. je priredilo plesno m >» !U-o 7. vinsko trga v it vi j-o. Ako hočem biti pravičen, moram reč^, da je bila to ena najbolj živahnih, kar jih je bilo to jesen. Vini-čarji kakor tudi viničarke/z eno besedo, vsi so po voljno rešili svojo nalogo. Zabave in plesa dovolj. »Samo mala zmota je bila okrog ene ure zjujtraj. Godba bi morala -svirati do druge ure, j>a so jo ne-kaiteri ustavili ob eni uri. Ce se ne motim, je bil vzrok premočan kalifom ičan. Točila se je naravna ka^lj ica ves večer. Ko sem opazoval navzoče, sem videl velijo iu f^plošno zadovoljstvo.
Ko smo se rano v jutro podajali na svoje domove, smo želeli, da bi v kratkem društvo Zvon priredilo kaj podobnega.
29. novembra nam bo priredil zabaven veter dobro amni slovenski Sokol v Chicago. Sokoli, kar na
j noge, da nas boste še boljše raz-j veselili kot zadnjič.
Kar se pa tiče drugih razmer, boni pa še poročal. Zdaj. ko smo j izvedeli, ikdo nas bo basiral prihodnja štiri leta. smo tudi opazili, da se nekako bolj dela, da je vse bolj živo.
Končrtjem za danes. Kličem pa
Zvon \ naj še v kratkem zazvoni, ker le taankaj je dovolj zabave in razvedrila. Pozdrav vsem!
Poroeevalee.
P. S. — Omenjeni vkčer ni noben (a) odnesel (a) krvavega nosa ali črnega očesa.
Detroit, Mich.
Čudno se mi zdi. da so dopisi iz tega velikega mesta talko redki. Človek si skoraj ne more predstavljati, kako strahovito hitro se to mesto razvija. Hiše rastejo kot gobe po dežjn. Delo se še precej lahko dobi in sicer pri Fordu, ki plača v začejicu pet dolarjev za osem-urao delo. Draginja nt prevelika. Slovencev je precej tukaj, pa ne-
Otorepec pod tujim imenom *
Kakor smo poročali, »ta v Zagrebu znana zlikovea Raj mu Al Žolger in Edvard Otorepec izvršila številne vlome in tatvine. Žol-ger je že v rokah pravice. Otorep-cu pa se je posrečilo i>obegniti. Kakor javlja zagrebška policija, "se izdaja Otorepec kot Frank Vi-deenik iz Oplotniee pri Konjicah ter ima delavsko knjižico, glaseče ■se na 1o ime. Knjižico je brezdvoma ukrarlel.
Izvrši tev smrtne obsodbe.
Pred petimi meseci je bil v Su-botic-.i Jaiios Tot h obsojen na smrt Ker je bila prošnja za pomiloš-čenjo odklonjena, je rahel j Mauser rz Sarajeva nad Totliom izvršil smrto obsodbo.
Bomba sredi ZagTeba
Te dni je sredi jZagreba. v Pal-motičevi ulici. eksplodirala bomba. Na. ulici, v hišah in lokalih je nastala panika. Detonacija je bila silna. Nepremišljeni dečki, ki obiskujejo še ljudsko šolo, so našli na vrtu Wdlerjeve hiše vojaško bombo. V svoji nepremišljenosti so >e z boml>o igrali. Nenadoma je nevarna igrača eksplodirala. En deeek in neka stara pasantka sta bila težko ranjena. V neko privatno stanovanje je skozi dvojno okno priletel košček bombe, a človeških žrtev ni bilo. Kriminalna policija je uvedla preiskavo, vendar se doslej ni mogla izslediti oseba, ki je prinesla bombo na Wellcrjev vrtl
Vlak povozil postajenačelnika
Na železniški postaji Martinei je nedavno ponoči vlak. ki prihaja i/. Vinkovcev. povozil tamkajšnjega postajenačelnika Kaštavarea. Vlak je načelnika vlekel skoraj HO metrov daleč ter ga grozno raz-mesaril. Kaštavarac je ostal mrtev na železniškem oi.ru.
je bit Peolič v občini ugledna osebnost. Kakor se doznava. je osumljen, da je pred trinajstimi let* umoril in oropal grajščin>*kega gozdarja Vrbaniča. Petriča je ovadila neka ženska, s katero je bil v in timnih odnosa jih. Izročen je bil sodišču v Osijeku.
J
Povojni lesni trgovec.
Anton Tichina iz Celja se je moral zagovarjati v torek, dne 21. okt. prt*d celjskim okrožnim sodiščem, ker je izvabil leta 1922. in 1. 1923. več upnikom pod raznimi preTvezani denar in ker je oškodoval več strank s tem. da ni pravočasno predlagal uredbe poravnalnega postopanja ali otvoritve kon-kurza. Obdolžence spada v vrsto lesnih trgovcev, ki so po prevratu •brez denarnih sredstev in brez potrebne predizobrazbe vodili trgovino na debelo. Kupoval je le; pr; ratznih strankah, ne da bi mogel izplačati polne zneske. Med drugim je oškodoval gornjegraško grajšči no. kateri je za dve dobavi lesa točno plačal, pri tretji pa ostal dolžen večji znesek. Bil je obsojen na 14 fini zapora.
Brezvesten pohotnež
Franc Trbovšek 26 letni posestnikov sin na Frank ol o vem je tekom leta 1923-24. večkrat oskrunil neko desetletno in 2 šestletni deklici. Obsojen je bil pred celj-*'k3m okrožnim sodiščem na 2 in •]>ol meseca težke ječe.
Ponarejene lire
Fedimaršallajtnant Martin Ver-kl.jan in njegova tašča Antonija Sarič sta bila obtožena, da sta sprav ila v promet 4 ponarejene tl-sočlirske bankovce. Pri glavni obravnavi pred mariborskim okrožnim sodiščem 20. okt. je bil Martin Vrkljan oproščen, njegova tašča pa je bila obsojena na me-ser-dni ječe in na plačilo sodnih stroškov.
Velika defravdacija. r
Kakor sano nedavno poročali.! Dr. Lavoslav Gregorec je šef poštnega urada v Kabcu Mi-! v Novi Cerkvi pri Vojniku je lovan -Tovičič poneveril denarno pi Unirl tamkajšnji dekan in častni -mo Narodne Banke z vsebino 250 j kanonik dr. Lavoslav Gregorec v tisoč dinarjev ter potem pobeg-1visoki starosti S3 let. Pokonik. se-nil. Diinne.nvalo se je. da je šel pro-1 nior duhovščine lavantinske ško-krt meje na Madžarsko. Te dni pa | fije, je bil rodom iz S. Urbana pri so Jovičiča. ki se je skrival, izšle- Ptuju ter je po dovršenih bojroslo-dili v Beogradu ter ga izročili so- vnjh študijah leta 1868. na graški dišen.	univerzi promoviral na doktorja
j teologije. Več let je bil poslanec v Iz šale postala resnica ; dunajskem parlamentu, kjer se je V Subotici je bila izvršena i energično potegoval za pravice smrtna obsodba nad Emerikom; svojega nar<vJa in zlasti tudi za Totliom zaradi hudodelstva dvoj- j slovenske paralelke na mariborski j nega umora. Tamkajšnji 11st i so o gimnaziji. Fungiral je več let. kot Dim imena svojega pomožnega
Poznam dekleta, ki je jako zdrave barve.
Samo včasih se mi malo čudno dozdeva. Kadar se zjutraj hitro napravi in se ji jako mudi na delo. je ponavadi na enem licu bolj ( zdrave barve kot pa na drugem. |
lz Conemaugha mi poročajo:
"Kar se tiče hlač. jih je res tež- j ko napraviti krivonožeu. Za takoj reč so Kropenčani najbolj spo-!
sobni".	i
Omenil bi še kaj več. toda rojak. ki mj je to sporočil, se ni podpisal.
*
Peter Koverta namiguje, da sem enkrat frčal iz nevarne dvorane na Osmi.	j
Na tem mestu naj mi bo dovo- j ljeno odkritosrčno izjaviti, da; nikdar. Koveitovi podrepniki se mene dosti bolj boje kot se pa njega.
»
Kljub temu bi jim pa prav prišel Jca.k
patent, da bi udeleženci li-čali iz dvorane.
Dosti jih namreč poznam, ki so morali prespali svojo pijanost na frančiškanski postelji, ker niso imeli toliko moči, da bi hodili, še manj pa da bi frčali domov.
ilngnsimmtuska
Ustanovljena 1. 1898
KafciL 3f?btutto
Inkorporirana 1. 1901
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
t
Glavni odbornki:
Predsednik: RUDOLF PEP.DAN, 933 E. 185 St., Cle-relan«, O. Podpredsednik: LOUIS BALANT. 1808 E. «2nd Strmet. Loraln. O. Tajnik: JOSEPH P1SHLER, Ely, Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA. Box 961, Ely. Mlnm. Blagajnik neizplačanih smrtnln: JOHN MOVERN, 411 — lltb At*. rmiutk. Min«
Vrhovni zdravnik:
Dr. JOB. V. GRAHEK, SOS American State Bank Bid«. 101 Grant Street a«.
Sixth Ave. PlttBburgb, I'm..
Nadzorni odbor:
ANTON ZBASN7K, Room 206 Bakewell Bide, tor. Diamond and Grant
Streets, Pittsburgh, Pa.
MOHOR MLADIČ. 1334 W. 18 Street. Chicago. 111. FRANK SKRABEC, 4822 Washington Street, Denver, Colo.
Porotni odbor:
LEONARD BLABODNTK. Box 480. Ely. Minn.
GREGOR J. PORENTA, 810 Stevenson Bldg.. Puyallup, Waak,
FRANK ZORICH, «217 St. Clair Avenue, Cleveland. O.
Jednotlno uradno glasilo: "Glas Naroda".
Vae stvari tikajoče se uradnih sadev kakor tudi denarne pofltljatv«
naj ae pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pofilla na pred-
sednlka porotnega, odbora. ProSnJe za sprejem novtb tlanov ln bolnlika ■pričevala naj se pošilja na vrhovnega Edravnlka.
Jugoslovanska KatoliSka Jednota se priporoča veem Jugoslovanom n obilen pristop. Kdor želi postati Clan te organizacije, naj se zglasl tajniku bližnjega druStva JSKJ. Za ustanovitev novih eruštev se pa obrnite na gl. tajnika. Novo druStvo se lahko vstanovl z 8 Clanl ali Članicami.
Novice iz Slovenije.
★
—	Xo. kako kaj gre' — som vprašal j>red kratkmi mogočno oporo našega Dima.
—	O, že gre, — je odvrnil — eno se z drugim pokriva.
—	Kako misliš ?
—	I. tako. Poleti smo prodajali Dim in dajali ajdovo moko za nagrado. Kr.-la.j s.1110 pa začeli moko prodajat i in dajemo Dim za nagrado.
★
Mussolini jo javno počastil spomin umorjenega socdjalistienega p«; da ilea Matteottija.
To je najnesramnejše in naj-predrznejše, kar si mo-re misliti elovek.
Mlissjolini ima na vesti njegovo sinit, pa je poleg tejra še tako lo-povski. da loei za njim krokmlil-ske solze.
★
Takih slučajev je sicer malo. toda nekaj pcxiob-nega imamo kljub temu pri nas v Ameriki.
Saj ste meaida eitali. kaj je pisal in govoril Koverta o poikojnem župniku fare sv. Štefana.
V pijanosti ponesrečil . mraza prevee stiskala k ognju, s« 1'žitkar .Janez Saje iz -Jablane ji jr nenadoma vnela obleka. Pri j na Dolenjskem je sel k kovaču v j tem je dobLla iakr> težke opeklin«*. Karteljevo. gostilni pri Žagarju tla j.- kljul» takojšnji zdravniški je pil nekoliko vee kakor ]>o nava- poinoei že čez nekaj časa v nezno-di ter se je. precej vinjen. prekoVnih mukali umrla, njiv vračal domov. V temi je pade j--
r8:s Malenkostni vzroki velikih
li na njivi mrtvega.
Edina, srt^ča, da ne izda naš
justifikaciji obširno poročali. Štirinajstletni Stefan Torma je čital poročila ter skušal posnemati posel krvnika. Ovil si je vrv okoli
urednik '' Slovenskega Gospodar- j urednika . . ja"\ ter je tiiruogo pisal tudi za •'Suectvteierisehe Post"*. Meseca junija je obhajal svojo biserno
vratu, stopil na stolček - in si zve-: mašo. Pokojniku, ki je bil goree za! tudi roke. Po neprevidnosti pa'rodoljub, ohranimo blag spomin, je menda odrinil stoJec in obvisel i
na vrvi. Ko so ga našli, je bil de-'	Nagla smrt
ček že mrtev.	j 22 letni krojaški pomočnik Fr.
i Ferš. ki je bival pri svojih starših Zupan _ razbojnik.	' v Ciril Meto<lovi ulici 18. je šel
V občini Petrijevci v Osijeku je bil te dni aretiran tamkajšnji bivši župan Gjuro Petlič. Aretacija je vzbudila veliko senzacijo, ker
kaj čudno mirujejo tako na društvenem kot na kulturnem polju.
Pozdrav!
L. K., R. F. 2.
Deaboru. Mich.
Cleveland, O.
Prav bi bilo. da iz te velike naselbine večkrat kdo kaj v javnost napiše in sicer v Qlas Naroda, ki je največji in najbolj razširjen slovenski list v Ameriki. Povem
zjutraj na stranišče. Ker se dolgo ni vrnil, ga je šel oče iskat. Našel ga je mrtvega. Mladeniča, ki je bil tudi epileptičen. je zadela srčna kap.
501etnica zagrebške univerze.
Vsa hrvatska javnost je prazno, vala 50 lettnieo zagrebške univerze. Vseučilišče je brto ustaaiovl je_ no s pomočjii) škofa Strossmajerja. ki je prevzel iniciativo za zbiranje prostovoljnih prispevkov ter je sam daroval v ta namem 70 tisoč goldinarjev. Ustanovna glavnica je narasla s prostovoljnimi prispevka na 500,000 goldinarjev.
sveča_
Vam. da sem zadnjic cital nekaj.	.	_
. i	-	. , . , Zagrebška univerza Te bila
tako smernega v kolom "Peteri ®	^
,	.	i no ottvor>ieina 19. oktobra 1874. Pr-
Zgaga , da se nisem mogel sme- ..	.
ha vzdržali. Tudi .mojim prijateljem je ugajaj o in so rekli, da sc-bodo naročili. Tempotom vam pošljem za enega naročnino.
O delavskih razmerah nimam ničkaj dobrega poročati. Jaz sam ne delam, pač pa prešam in peči a-rim. Zvečer obiskujemo šolo, kjer se človek lahko dosti nauči, ako ima v«rdje do učenja angleščine.
Pozdrav vsem rojakom sirom Amerike, posebno pa naročnikom Glas Naroda.
Pečlar.
vi rektor je bil Matija Mešič, nedaii profesor hr\-atske zgokJovine. Ofi_ cijelna proslava 50 letnice bo koncem leta.
Samomor gimnazijca
Te dni je akocil 12-letni sin odvetnika doktorja Roberta Farka-ša v Zagrebu, Ivo Farkaš, v samomorilnem namenu skozi okno tretjega nadstropja na cesto. Pri padcu je dobil tako težke poškodbe.
da je kanalu nato umri. Kaj je gna [o Marijinih sanjah, lo dečka v smrt, ni- znano.
V novem jugoslovanskem kabinetu je tudi Slovenec dr. Gregor Žerjav.
On je minister za šume in rude.
Ali to ni največja ironija *
Kar je bilo rude v naši zemlji in naših žepih, je že zdavnaj stekla v Beograd.
Naše šume pa vztrajno podira in pobira Italijan.
★
Letos je prišel Koverta malo prepozno na dan z agitacijo za dnevnik.
Ponavadi agitira za dnevnik vsako leto v pasjih dneh.
Pa nič zato! Ne bo ga tako ali tako. In če bi bil, bi pozimi prej
zmrznil.	•
★
Clevelandski Tone je pa nenadoma umolknil.
Ker je izprevidel, da slovenskemu javnemu življenju ne more niti s kraljmatijaško šaržo impo-nirati. se je zopet mrtvacev lotil.
Časopisje poroča, da bo naspra vil vodljivi bad on ZR—3 v soboto svojo prvo poskusno vožnjo r Ameriki.
ZR—3 jo je že napravil. In sicer iz Nemčije v Ameriko.
Če
ni bil na tej vožnji dovolj preiskušen, na nobeni ne bo.
Kot mi poroča rojak iz deve-•landa. se bo Lojzeta in Majkn še dolgo časa prav temeljito sanjalo
Pred
Obesil -se je
V Trnju pri Zagrebu branjev Rudolf Kotnik, rojen leta l>7o. v j mi.-.ka v Šmarju. Ko .ie zjutraj vstal in se varne v
>o,l '
zadreg.
kratkim je zašla mala »troj IVnfral Eleetriie to-.ille; Francija, ter je p<">-praznično oblekel, je šel v pod ! vzročila kratki stik. Miška je z<?o-strešje in se obesil. Po izvedbi nje-|rela. Ziičela je goreti turbina iri gove žene je večkrat izjavil, da bo J velik d»-l tovarne je bil uničen.
izvršil samomor, češ da ima para lizo.
Požar na vagonu
Na postaji Videm-Krško je za če lo goreti na vagonu naloženo sr ■nri. Požar so zanetile uajbrže iskre ki stj bruhal i/, stroja vlaka, vozečega v postajo. Večina sena j*1, zgorela.
' Poskusen samomer.
Te dni so pripeljali z Bleda v ne zavestnem stanju znanega tatu Benedičiča ki so ga oblasti zasledovale že dalje časa. Benedičiča je zasačil orožnik ravno v trenuo-ku. ko je opravljal svoj tatinski pasel. Aretaciji se je hotel izogniti s samomorom. Porinil si je nož globoko v prsa in se ranil ravno pod srcem. Oddali so ga v splošno bolnico.
Deklica zgorela na paši
Povzročena škoda j«* znašala 20 t isnč dolarjev. Dosti ljudi domnu-va, da je zaprtje 1" malenkostna nousodnost t<*r pravijo: "Bo že prešlo"". I'a h' strahovito motijo, kajti ta malenkostra neugodnost jo večkrat vzrok nevarne bolezni. Zaprto telo mora biti takoj i7.čišče-no in Trrnerjevo Grenko Vino je najboljše »Iravilo v tem oziru. Iz-<"isti črevesje. uravna normalno delovanje odvajalnega črevesa ter odpravi nevarnost. V^epovsorl užr-va Trinerjovo Grenko Vino sloves najboljše želodčne tonike. '"Pošljite mi ducat Trinerjeveg;* Grenkega Vina", piše Mr. Mike Jankovieli iz Gumbo Mine. Kenni-coit. Alaska, v ]>ismu. ki je bilo odposlano dne 7. oktobra ter je dospelo v Chicago po treh tednih. Pri vseli boljših lekarnarjih in prodajalcih lahko dobite Triner-jev Liniment proti revni a ti zrnu in nevralgiji in Trinerjev Mirilee
T)ne 23 oktobra je bila 12-letna Kašlja proti prehladom. Ce ne mo-Terezija Lamberger iz okolice Ra-|rete dobiti. ]>Jšito na: — Joseph čje na paši. Po pastirski navadi si.Triner Company. -Chicago, 111. je zakurila. Ker pa se je vsled» '	x	(Adv.)
Priporočljivo je, da nam pošljete
VASE PRIHRANKE
za obrestonosno naložitev.
Naša banka plačuje na vloške na

Special Interest Account
4% OBRESTI NA LETO
a sigurnost je v vseh ozirih zajamčena.
yy
Naj bo Vaše sedanje hranjenje Vaša zaslom-ba za vse slučaje v bodočnosti; radi tega vložite Vaše prihranke v solidno in sigurno domačo banko.
VSE DRUGE BANČNE POSLE IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO
Frank Sakser State Bank
82 Ccrdftiidt Street, New York, N. Y.
^^f^l.r: • v*, i. J,:,	^L^S&J&P
j -
GLAS NARODA, 15. NOV. 1924.
Voda - gonilno sredstvo motorjev.
Pariški "Matin'' prinaša zelo zanimiv razgovor svojega poročevalca s CharleNom Henrv jem,. ki deluje -še precejšen čax na tt»m, kako bi se <lala voda porabiti kot •rrviirlno sredstvo motorjev. Prina-.samo v izvlečku ta razjrovor. da bodo naši eitatelji. ki se zanimajo za napredke tehnike, poučeni o da lekosežnotsti in 7"ton>t*Tiu morebitnega uspeha raziskovanj francoskega učenjaka.
"Vstopil ft«*ni,y sobo skromnega raziskovalca.'' pripoveduje poročevalec. "Xa postelji je sedel moz. visok, s sivimi brki in rdečo čepico na glavi. Pred njim na mizi so ležali zvezki, knjige in listi, popisani s številkami in opazkami. Predstavil sem sc mn.
—	Gospod Charles Henry, profesor na Sorbonni ?
—	Da. izvolite sesti.
—	Dejali so mi. da ste na potu (lo velike iznajdbe, ki utegne vtisniti dvajsetemu veku svoj pe-«*as.t . . . Cul sem. da m«* našli sredstvo za pretvarjanje vod«1 v petro-le j-
—	Td ni povsem točno. Nika-kor nt* stremim za tem. da l>i iznašel umetni petrolej, ki bi pokvar jal motorje in zastrupljal ozračje. Moje delo gre za tem. da najdem sredstvo, ki bi omogočilo pogon avtomobilov z vodo . . .
—	Z navadno vodo ?
—	Da. Splošno se misli, da jo voda porabna le za gašenje požarov: toda v njej je skrita mogočna sila. v vo<li je latentna njrrom-na energija.
—	Prosim, razložite . . .
Takoj. Videli boste, da je ta
stvnr precej enostavna. Tz česa je voda -stavljena, veste?
—	V šoli so me učili: iz vodika in kisika.
—	Res je. Tn ta dva plina imata pomešano precejšno gonilno moč. I'porabite ju za motni* in videli boste, koliko hitrost bo razvijal stroj,in to breg smradu in brez izgube.
—	A kako, da tega še do danes uiso uporabili ?
—	i/, enostavnega vzroka: vodo je namreč težko razkrojiti. Ce jo razkrojimo elektroliitičnim potom ali pa s segrevanjem na 1200 stop. — oba procesa sta silno draga in zahtevata močno industrijo. To se pa ne izplača. Treba je novih potov. Katilizo poznate? Ce dodamo stvari, ki jo hočemo raz-krojiti, določeno snov, ki pospešuje razkroj, se leta izvrši hitreje, laže in pri mnogo nižji temperaturi kakor sicer. Organsko življenje nam o tem nudi dovol j vzgledov. Tako na pr. proizvajamo sami brez napora, pri temperaturi 3? stop. ogljikovo kislino, ki bi je v laboratoriju dobili šele pri 600 stop. C.
—	In kaj je temu vzrok ?
—	Ker imamo v svoji krvi fer-mente, oksidaze. ki pospešujejo kemični proces. Toda v naravi \c dosti elementov, ki imajo isto lastnost, da namreč ob nizki temperaturi omogočajo kemične metamor-
—	In mislite, da je ta doba v bližnji bodočnosti .'
G. Henry se trudno nasmehne.
—	Obljubiti vam ne morem ničesar. Saj ne morete niti slutiti, koliko je treba še dela in računov, potreboval bi ducat račimarjev. stroj za pisanje števil . . . l"pam pa. da moje delo mora kro-nati uspeh. Pot. po kateri hodim, je popolnoma prava. Možno je. da me doleti smrt, predno dokončam svo je delo. Toda začetek je storjen, firej ali pozneje se bo zgodilo, da bo gomila voda naše avtomobile, voda deževnica ali voda rečnieft. Motor bodočnosti ne bo poznal več smradljivih olj. Brez posredovalcev bo j>rotvarjal vodo v pliut* in v energijo. In ko se bo to zgodilo. bom<> lahko rekli, da je 20. sto-letje prekosilo 19. stoletje elektri ke. Verujem, da se bo to kmalu zgodilo.
Odšel sem. Medpotoma pa sera premišljeval o Napoleonu, ki <e je pomilovalno in ironično nasmehni! človeku, ki mu je govoril o bodočnosti pare. Morda živimo v sto-1**1 ju vode. In potem ne bo nič več prepirov za rudnike in petndej-s.ke vrelec, kajti nebo samo nam bo pošiljalo sredstva, ki bodo jro nila naš emline. naša vozila in tovarne.
'HUDIČEVI ŽARKI'
Angleški inženir II. Crindell Ma thews je iznašel stroj, ki proizvaja takozvaue "Hudičeve žarke ", kateri imajo to lastnost, da lahko ustavijo na velikansko razdaljo vsa'k električni motor. Ce se bo iznajdba obnesla, bo lah ko spraviti se pomočjo teh žarkov vsak sovražni aeroplan na tla.
NAZNANILO
vsem prejšnim odjemalcem klobas iu drugega prefcajenega mesa. da imam spet v zalogi dobre prekaje-
Nobelove nagrado.
Letošnja Nobelova nagrada za medicino je podeljena holand-skem profesoru Einthovnu na vse-učilištu v Levdnu.
Profesor Einthoven si jc stekel Jazbec, 1561 East 49th St., Cleve-
NAPRODAJ HIŠA,
4 sobe, izvirna votla in garaža na dveh lotih, dobra zemlja in več trt. dve minuti od kare in pet pa
nc klobase, šunke in plečeta po 35^ od jame. Za ceno in pojasnila se funt s poštnino vred pri naročilih obrnite na lastnika: Agust Samec,
od 10 funtov naprej. — Ferdo
ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI
(Foreign Language Information Service. — Jugoslav Bureau.)
KADAR JE KDO ARETIRAN.
Kaj se godi. kadar je kdo are-j V mnogih slučajih magistrat, tiran.' Vsak, ki stori kak zločin ko j.* zaslišal dokaze, preda vs«, Helsingsfors,.Finska. 14. nov.— sme biti aretiran; vsak. ki s svo-! stvar višjemu sodišču v nadaljno nekem parniku v tukajšnjem
pristanišču je eiksplodiral kotel.
velike zasluge na polju fiziologije srca, posebno z uporabo elcktro-kardiografa. Ta aparat je namreč jako dobra metoda za registriranje delovanja srca. Einthoven je skonstruiral tudi galvanometer, ki kaže najmanjše motenje krvnega toka, ki se potem fotografira in na papirju poveča. Na Dunaju in tudi na mnogih drugih mestih preiskujejo za več let srce s pomočjo kardiograma.
Med kandidati za letošnjo No blovo nagrado za literaturo se imenuje na prvem mestu Poljak, Vladislav Reymont. čigar veliki štiridelni epos '"Kmetje" je preveden že v mnogo jezikov. ''Kmetje" so izšli v štirih delih: "Spomlad". "Poletje", ".Jesen'' in • Zima" v letih 1905. do 1919. Kot \ drugi kandidat za. to nagrado se imenuje Italijan < i razi a Deledda.
land, Ohio.
(3x 13, 14. 15)
Box 7, Park HiU, Pa.
(2x 13. 15)
V SPOMIN
na našo srenoljubljeno !n zabno hčerko Vikieo. ki je zaspala večno sanje, danes pred enim letom, 15. novembra 1923.
Bodi ji blag spomin in rahla rodna žemljica!
Louis in Helen Peliich, staviši. Louis in Hedwig, bratec in sestrica New York Citv. X. V.
25 OSEB
JE IZGUBILO LJENJE.
ZIV-
Prav vsakdo—
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
MALI OGLASI v "Glas Naroda1',
Rad bi izvedel za naslov moje žene
ANTONIJE ŠEST AN, doma .v. Belevode. katera je pobegnila od mene ti. oktobra. Jaz ji imam nekaj važnega poročati. Kdor ve za njen naslov, naj mi ga poroča. ali naj se pa sama javi. Frank Šestan, 1234 St. Clair
Ave., Cleveland, Ohio. (3x 13. 14. 15)
Ne morete ujiti!
Nal'ezmsri iienaiinrca prrblaila. Bolečinam t:i W.eznim revti.atitmx Muke;oin:..: ::a; j-!o~i nemlgije. Strain L bolt-'-i, r.eznusr.i a^&uiji -T-obo-bcla, ušesobola, glavobola, .It kleT ne mislite na
obravnavo. V takem slučaju je ob-
tva. i Petindvajset os<'b je bilo vrženih
foze. Tako na pr. je Sabatier našel da se ogljikova kislina da razkrojiti v svoji sestavini ogljik iu kisik že pri nizki temperaturi, če ji dodamo niklja. Dozdaj se je iiska nje za katalitienimi sredstvi vršilo le tipaje in treba je bilo tisoče in tisoče eksperimentov v laboratoriju. da smo našli par sredstev, ki omogočujejo razkroj sestavin.
_Ce vas torej prav razumem.
stremite vi pri svojem delu za tetfi, da najdete sredstvo, bodisi kovino, rastlino ali karkoli, ki bi povzročilo, da bi se voda v zvezi tem sredstvom hitro razkrojila v eksplozivne pline in to ne pri topili 1200 stop., marveč mnogo nižje, recimo pri 200 stoip. C.?
— Tako je. To je vsa moja iz najdba. Da bo pa popolna, mi je treba časa in računanja. Tisrti dan ko izsledim vodni katalizator, (ki brezdvoma obstoji nekje v nara vi), tisti dan bo mogoče ustvariti motor, ki bo imel bajno silo, in to silo mu bo dajala voda. Vodo bo treba malo segreti (recimo z elek trienim akumulatorjem) in s pri mesjo primernega katalizatorja se bo razkrojila v kisik in vodik. In motor bo delal brezdimno, brez smradu in skoraj zastonj.
Zvestoba preko groba.
Nemški listi objavljajo čudno zgodbo, kako je častil svojo pokoj no ženo artist K. v Neukoelnu v Nemčiji. Gospa K. je umrla pred tremi leti. Njen mož ni mogel preboleti njene izgube. Vedno bolj pogosto je šel na pokopališče in ostal po cele ure ob njenem grobu.
Pa to ni zadostavalo artistu. Polagoma si je neopazen izkopal iz sosednje grobnice, ki je bila prazna. k grobu svoje žene luknjo. Ponoči je prihajal na pokopališče čez zid. zlezel v prazno grobpico in se skozi rov splazil v grob svoje žene. Iz pokrova krste je bil izre-zal kos lesa. Pri ponočnib obiskih svoje pokojne žene je K. odkrival krsto in božal truhnele zemeljske ostanke svoje drage življenske družice. Njegova ljubezen do žene je bila tako globoka, da so je milo jokal, ko je pomislil, da jo mora po zimi zelo zebsti v hI minem grobu. Zato je polagal skozi odprtino krsto steklenico z gorko vodo. eš. da se bo malo ogrela. Vsako-krat ji je prinašal tudi svežega cvetja in ga ji polagal v razpadle roke. Pri nobenem posetu ni pozabil revež sneti z njenega prsta poročnega prstana, ki ga je nosil pri sebi. dokler sc ni zopet povrnil na pokopališče in ga za nekaj ur zo-net nataknil na stari prostor. Artist je prihajal na pokopališ-e skoraj tri leta. vsak teden najmanj po enkrat, pozimi in poleti, v vročini in mrazu, v dežju in snegu. Ko se je danilo, se je zlezel skozi rov v prazno grobnico in pokril rakev z deskami iD nametal nanje prst. da bi njegovi obiski ostali prikriti. Polagoma je nabiral na pokopališču, pa tudi zunaj njega deske in obil z njimi ves grob svoje žene. da se ne bi zemlja sesedla in zamašila rova.
Končno so pokopališki čuvaji vendarle prišli na sled temu nenavadnemu kultu mrtvih.
jim sumljivim obnašanjem vzbuja sum izvrševatelja zaikona. da toženec upravičen tlo dveh je zakrivil kak zločin, utegne biti ri: varščine (bail) in odvetnika, j preko krova in so najbrž vse utr>-aretiran. Ali kako? Zakon določaj ki naj ga brani.	Dvaindv.ajset jih je več ali
kaj so zločini, iu jih je težjih in j Varščina (bail) je poroštvo, da- jmanj ran.ienih-lajših. Najtežji je umor in od te-;no 0(j kakega prijatelja obtožen-1 ga dol so razne stopnje do zločin- j čevega. ki jamči, da bo obtožene--; cev proti osebi, kot je javno nasil- J ob določenem roku prišel na sodi- j stvo (assault and battery), in zlo- k uadaljni obravnavi kajti1 činov proti lastnini, kot so tatvi- drugače jamšeina zaplule. "Bail"
obstoji iz gotovine ali iz nepre-.mičnin (Real Estate). V [slučaju, prijatelj, ki jxdaga vai-
Bec- v.
takoj in m- takoj nnma-
žtte i njim. ("go'lno in iiitro J on:a;ra.
Nobena fkrbna pos-poMin.'.! ne more hiti brez eno steklenic*. Ni pr:>t<	i-e nima
ANCHOR zsu^nke.
F. AD. R1CHTER & C0.
104-114 So. 4th Street Brooklyn, N. T.
na, rop itd. V mnogih občinah se 1
Hrbtena bol
je predznak obistne neprilike in nikakor se ne sme zanemariti. Vzemite
SEVERAS LEDSYL
ki je izvrsten stimulant za le- § dice. Pomaga naravi popra- j| viti obstoječi nered, ter olajša -bolečine v hrbtu vsled obistne neprilike.
Cena ?6c in $1.20.
Zahtevajte v 1«
W. F SEVERA CO.
CE-AR RAPIDS 'O*


celo prestopek občinskih odre<ll -niatra za zločin.
A ko se hoče. da bo kdo ran. treba iti k mirovnemu sodniku (justice of the peace), sodniku nižjih kazenskih -sodišč (magistrate) ali enakemu sodnemu uradniku. Njemu treba povedati vsa dejstva, dati ime človeka, ki naj bo aretiran, in s prisego potrditi resnico svojih navedb. Ako se je po mnenju tega sodnika ovaje-nee pregrešil proti zakonu, izda ti-ralnico ali zaporno povelje (warrant). Ta 'warrant* je dokument, ki nalaga policiji, občinskemu redarju i constable) ali drugemu enakemu fuutkeijonarju. da aretira obtoženca.
Policaj ali enaka uradno oseba vzame tiralnieo in privede obtoženca pred šo lnika. On sme rabiti okove (handcuffs), ako se mu zdi "potrebno. On sme rabiti tako silo. kakor se mu razumno zdi potrebna. da prisili obtoženca. <Ia pride ž njim, in v nekaterih slučajih sme celo streljati na obtoženca. ako ta hoče pobegniti.
Dočim se čaka na magistrata, da zasliši obtoženca, sme policija v nekaterih državah fotografirati <ra. posneti njegove prstne odtis-ke. preiskati njegovo osebo in odvzeti mu one predmete, ki utegnejo biti v kaki zvezi z zločinom.
Ali človek je lahko aretiran tudi na druge načine. Na primei-. ako kdo moti javni mir. utegni kdo povzročiti aretacijo kršitelja s tem. da se" pritoži k zastopniku policije. Redar sme v nekaterih slučajih aretirati tudi brez tiral-nice (warrant).
Prihodnji korak po aretaciji je — zaslišanje (hearing). Sodnik (magistrate) pokliče priče, ki znajo nekaj o stvari, in ž njimi razpravlja ves dogodek. V nekaterih državah sme tudi obtoženec biti zaslišaai v svojo obrano. Dokazila (evidence) proti obtožencu morajo biti taka; da se magistrat pr«?-priča o upravičenosti nadaljnega postojanja. Ako ni takih zadostnih dokazil. «me odrediti takojšnjo izpustitev obtoženca in stvar je s tem končana. ^
Ali ako ima sodnik dokaze o prekršitvi zakona s strani obtoženca. on ga sme v slučaju manjših prestopkov takoj kaznovati. ("Magistrati sinejo v mnogih slučajih po svojem uvidevanju takoj obsoditi in določiti kazen). V takih slučajih ima obtoženee dvoje na razpolago,, da obvaruje sebe. On sme ali prinesti dokaze, da ni kriv. ali pa se sme prizivati (apelirati) na vlšjfe sodišče. Da to stori, tretja mu odvetnika.'
VSTAŠKA LADJA SE JE VRNILA.
Montevideo, Uruguay. 14. nov. Sem je dospela brazilska vstaška
ladja ''Sao Paulo". katero so dol-
obojem i -	- T ,.
go eat^a pogTesah Ijadja je na poti
proti Rio Janeiro.
areti- Jščino. zastavlja t<» svojo lastnino .
pri sodišču. Ako obtoženec se ne ;
i
prikaže na sodišču ob prihodnji obravnavi (trial) ali zaslišanju (hearing), izgubi njegov prija-j tel j zastavljeni denar oziroma lastnino. .Tako važno za obsojenca i je. da bodo varščina čim manjša in da ne bo predrago plačal za uslu-:
go. .Te namreč mnoiro ljudi in za- SloVeok Publishing Co.
Blaznikova
PRATIKA
za leto 1925.
Gena 20 centov.
vodov, katerih redni po-el je polagati varščine za druge: pri tem si mnogi zaračunajo vi*7ike stroške za. ta posel. Dostikrat je to; upravičeno radi rizika, ali prisili j človeka, ki nima sn-dstev in hoče i biti na svobodi, na težke obveze, j Vprašanje dobrega odvetnika je' še bolj resno. Mnogo je dobrih pravnikov. Imamo tudi dobra dru- • štva za pr<yvuo pomoč (legal aid societies). Ali imamo tudi nekaj j odvetnikov, katerih neizkušenost i ali neprimerno znanje zakona jih , ne priperočujeta kot dobre zago-1 vornike. Vrednost dobrega od vet nika se ne daje vedno določati po svoti. ki jo zaračuna: na kar tre-j ba paziti, je to, da bo zares prišel na obravnavo in da ne bo povzročil pretiranih stroškov. V tej stva- ! ri je najbolj pametno, da človek ravna pri izbiranju zagovornika ravno na isti način, kot mora rav nati pri izbiranju dobrega zdravnika.
82 Cortlandt St., New York, N. Y.
Posebna ponudba našim čitatel jem!
Prenovljen! pisalni stroj "OLIVER" <jJ20 —
B strešico *a Blovenske čr-
'OLIVES' PISALNI STROJI 80 ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI
Pisati na pisalni stroj ni ni£aka umetnost. Takoj laH-JEo vsak piie. Hitrost pisanja dobite s vajo,
BLOVENIC PUBLISHING COMPANY
83 Cortlandt Street	H«w York, H. Y.
Brza in točna postrežba! Najzmernejše cene!
>
Nove pošiljatve knjig.
Prejeli smo veliko zanimivih in poučnih knjig in jih prodajamo po označenih cenah.
Po teh knjigah smo imeli mnogo vprašanj, zato ne odlašajte z naročilom, da katere ne zmanjka, predno dobimo vaše naročite.
Z naročilom pošljite potrebno svoto bodisi z money ordrom, v znamkah ali gotov denar v zavarovanem pismu na:
GLAS NARODA, 82 Cortlandt St., New York
t^9 Prečitajte pazno oglase o novih knjigah.
KNJIGARNA "GLAS NARODA
POUČNE KNJIGE:
Kneippov domači zdravnik ....................$1.25
Gospodinjstvo ................................1.00
Naša zdravila..................................50
Nasveti za hišo in dom....................... 1.20
Sadje v gospodinjstvu...........................70
Zdravilna zelišča ...............................30
Zbirka domačih zdravil z opisom človeškega trupla .75
Najboljša slovenska kuharica z mnogimi slikami, obsega 668 strani ........................5.00
Slovensko nemški besednjak, (Wolf-Pletršnik) —
2 trdo vezani knjigi, skupaj 1888 straoii ....10.00
Nemško slovenski besednjak, (Wolf-Cigale), — 2 trdo vezani knjigi, skupaj 2226 strani____7.00
Jugoslavija, 3. zveski, zemljepismi, statistični in gospodarski pregled in — Zgodovina SHS-, 3. zvezki, zgodovinski podatki Jugoslovanov iu Slovanov sploh na Balkanu. Zelo zanimivo za vsakega Jugoslovana.....3.26
' Mi plačamo poštnino.
Kalvor običajno, hoče se tudi letos večina našega priseljenega naroda spominjati svojih dražili v domovini z večjim ali man jim božičnim darom.
Raznn že znane točnosti pri vseh bančnih poslih, posvečuje naša banka posebno pažnjo izvrševanju božičnih denarnih darov.
Naše izborne zveze v stari domovini omogočijo nam izvrševanje vseh naročil brzo, točno in po najnižji ceni.
Ra.li tega Vam priporočamo, da so za vse Vase božične pošiljatve že zdaj obrnete na nas ter tako zasignrate pravočasno izvršitev Vaših naročil, ker se bodo, kakor vsako leto, pošiljatve jako nakopičile.
PRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street	" New York, N. Y.
GLAS NARODA, 15. N6V. 1924.
\
MARGARETA
Džubran Khalil Džubran:
Marta.
ROMAN. — Spisal H. Rider Haggard.
Za "Glas Naroda" priredil G. P.
18
Ležala je še v zibelki, ko ji je umrl oče; komaj deset let stara je izgubila mater. .
Po očetu je podedovala samo
glo-botka rana v ranjenih prsih j njegove gole. izsušene rokee in njegovo sliujšano telesce.
To vse sem videl z enim. pogle*
ime in bedno kočico med orehi in dom in sočutje mi je izvabilo us^
(Nadaljevanje.)
Zopet se je zasmejala. kajti popolnoma je bila prepričana, da obvladuje dušo in telo lega človeka.
—	Hvala ti. — je rekel Peter. — a ja« za tsvoj del bora skušal ostati dober in vsled tega te prosim, da natančno prerešetaš vsako novico, katero boš slišala o meni.
Nato sta pozabila svoje dvome in strahove ter pričela govoriti o svoji poroki .katero sta določila na isti dan ob mesecu ter kramljala, kako srečno bosta živela v Dedham dolini.
Margareta je dobro poznala hišo, imenovano 01<1 Hali. kajti mudila >e je tamkaj kot otrok. Dala mu je vsa navodila glede opreme sob in pohištva in ker je bilo denarja na razpolago, je bilo slednje tako dragoceno kot le mogoče.
Potekale so ure in konečno je prišla noč ter zadnja večerja, katero so zavžili »ku^aj, kajti dogovorjeno je bilo, da bo Peter odpotoval takoj po vzhodu lune, ko ga ne bo nikdo videl odhajati. Ta večerja ni bila posebno zabavna, a vsi so si prizadevali biti veseli, čeprav je prišlo le malo hrane preko lijtli ustnic. Konji so čakali in* Margareta je pripadala Petru meč. Peter je stisnil Oastellu roko, mu rekel, naj dobro pazi na svoje dragulje, poljubil Margareto v slovo ter odšel.
Margareta je vzela srebrno svetilko ter mu sledila v predsobo. Pri vratih se je Peter obrnil ter jo videl zročo nanj s široko odprtimi očmi ter bledim lieem. Ko je zapazil vso to bol, se je skoro skesal ter hotel ostati. Nato pa se je spomnil svojega položaja ter odšel.
Margareta je stala kot pribita na licu mesta, dokler ni izmrl od. mev konjskih kopit. Nato pa se je obrnila ter rekla:
—	Oče, ne vem tega. a zdi se mi, da se bova jaz in Peter zopet srečala daleč proč, na viharnem morju, a ne vem. na kakšnem.
Ni čakala na odgovor, temveč odšla v svojo sobo, kejr so jo solze zazibale v spanje.
Castf.l jo je videl odhajati ter zamrmral:
—	Prosim Boga. da nima daleko vidnost i, ki je lastna tako številnim našega renin, ^akaj pa je moje lastno srce tako težko ? No, soglasno s svojo lastno sodbo sem storil najboljše za njega in njo in jaz sam ne pridem v poštev.
topoli; mati ji je zapustila le bo-lestne solze in neupostevanost sirot stva.
Za zapuščeno .siroto .se je zavzel ubog sso^ed. ki je živel s svojo družico in otrooi v Banu, osamljeni vasici v vabljivi dolini libanonski. Živel je od zemeljskih plodov.
Marta ni poznala svojega rodnega kraja. Živela je med razdrtim skalovjem in košato krouanim drevjem.
Bosa, .siromašno oblečena je gnala vsako jutro kravieo na pa«o v dolino. Vsedla se je v seneo in bodisi prepevala s ptiči ali plaka-la s potočkom ter zavidala kravici sočnost njene hrane, opazovala po-ras-t cvetlic in trepetanje netulj-nih kril.
Ko je. zapadlo solnce. je hitela gonjena od gladu domov ter se vsedla med otroke svojega gospodarja požirajoč turščin kruh s suhim sadjem. Nato si je napravila slamnato ležišče, oprla glavo ob dlan in z vzdihom zaspala. Da bi bilo celo življenje le globoko spa-rye brez sanj in brez prebujenja.
Taiko so ubogi Marti potekala leta v gorah v oddaljeni dolini. Rastla je v svojem trpljenju in v njeni notranjščini so se porajala čustva, kot vonj v cvetnem kelihu.
Dorasla je v mlado dekle č&strh misli ko dobra zemlja, v katero še ni padlo seme spoznanja.
Sedmo poglavje. NOVICE IZ ŠPANSKE.
Peter Brome je bil .sicer miren človek, kojega glasu ni bilo po gosto čuti, in kljub temu, kako pusto in drugače je izgledala brez njega velika stara hiša v Holborn. Celo čedna Betty, katere ni nikdar posebno čislal, ker je bilo na njej preveč stvari, katerih ni odobraval, ga je pogrešala ter rekla to svoji sestrični, ki ji je odgovorila le z vzdihom. V dnu svojega srca se je Betty bala Petra ter ga rešpek-tirala. Bala se je njegovih pazljivih oči ter perečih pripomb, o katerih je vedno vedela, da so resnične in rešpektirala ga je radi njegove splošne odkritosti značaja, posebno v stvareh, ki so se tikale njenega lastnega spola.
Pred dvema letoma, ko je prišel Peter k Castellu, se je celo govorilo. da si je skušala Betty pridobiti njegovo sree. kajti smatrala ga .je primernim možem, da se poroči ž njim. Ker ni hotel zapaziti prvih migljajev, je postala njena snubitev vedno bolj izrazita. Le onadva sama vesta kaj se je konečno pripetilo, a na vsak način je navdalo to Bettv z veliko jezo, kajti Bettv se je proti svojim prijateljicam izrazila, da jt Peter mrzel človek, ki misli le na delo in dobiček. Ta epizoda je bila kmalu pozabljena, a Betty je ohranila svoj res pek t flo tega možu. Ra zven tega se je izkazal Peter ob dveh prilikah, ko so spravile ljubimske afere Bettv v kočljiv položaj, dobrim prijateljem in kar je bilo še boljše, prijateljem, ki ne govori. Vsled tega si je želela njegovega povratka, posebno ob sedanjem času, ko se je je lotila posebna strast in ko je čutila, da je zašla v globoka in dvomljiva vodovja.
Tudi uslužbenci in služabniki so ga pogrešali, kajti uravnal je vse spore med njimi ter znal spoprijazniti nasprotujoče si stranke.
Marta je štela šestnajst let, v njeni duši se je izražala krasota logo a", ko v čistem zrcalu: v njenem srcu je odmeval vsak gla*. i ko v globoki dolini.
Nekoč v jeseni polni žalosti je sedela pri vrelcu; voda je vrela iz zemlje, ko misli iz sanj. pesnikovih ---
Iz doline se je oglasil topol konjskih kopit. Jezdec .se ji je polagoma bližal. Njegovo obličje in obleka sta razodevali bogastvo in eleganco. Ko je prijezdil do vrelca. je skočil z konja in jo pozdra vil z nežnostjo, kot jo še ni nikdar spoznala pri moških.
Vprašal jo je:
"Zašel sem. Ali mi moreš, dekle. pokazati pot. ki vodi na nabrežje?"
Odgovorila je, vzravnana ko trs:
"Ne vem. gospod, toda vprašala bom svojega varuha, on ve zanjo/'
Bojazljivo je govorila in sramežljivost je povečala njeno lepoto in vabljivost. Hotela je oditi, to-
Najbolj pa ga jc pogrešal Castell sam, kajti šele sedaj, ko je Peter J da mladi mož jo je zadržal: v ži-
lah obeh se je pretakala mlada kri; njuni pogledi so se srečali.
"Ne! Nikar ne hodi---
je dejal.
Smehljal se ji je z -očarujočo nežnostjo, ki jo je ganila in opajal se je s pogledom na njene bose noge, na krasna njena zapestja, vabljive črte njenega vratu in na njene bujne kodre; v hrepenečem zamišljenju je zrl na njeno rožna-torjavo polt in njena oblastna ramena in mlada boka.
Sramežljivo je sklonila glavo, brez volje oditi, nezmožna besede,
odšel, je spoznal, v kako veliki meri se je lahko zanesel nanj, tako v trgovini kot v prijateljstvu.
Vsled tega je prišlo, da ie bila v taki hiši dobrodošla vsaka iz-prememba in čeprav ga ni marala, je bila Margareta vendar vesela, ko je izvedela, da bo prišel Aguilar ter ji prinesel darilo.
—v Nočem njegovih daril. — je rekla Margareta brezbrižno. — Kako veš to?
Betty je postala rdeča, dvignila glavo ter odgovorila:
—	To vem, ker sem včeraj obiskala svojo staro teto, ki živi v bližini Westminsti a. Srečala sem ga na poti in povedal mi je, da ima darilo za tebe in tudi za mene.
—	Pazi, da ga ne boš prepogosto srečala, Betty, kadar boš šla obiskat svojo teto. Ti Spanci niso v vsakem slučaju preveč pošteni in ti bi lahko ti izvedela na svojo škodo.
—	Hvala ti za dober svet, — je rekla Batty na kratko, — a jaz sem starejša kot ti ter poznam dosti dobro moške, da se čuvam in da jne da bi vedela zakaj, jih držim v primerni razdalji.	n«;	^ \t> mi
—	To me veseli, Betty, a včasih se mi dozdeva, da ni raadalja dosti velika, — je odgovorila* Margareta, ter obrnila pogovor na drugo stran.
Istega popoldne, ko se je Margareta izprehajala po vrtu, je pritekla k njej Bettv ter ji rekla, vsa zasopljena, da jo senjor Aguilar čaka v dvorani.
—	Dobro, — je rekla Margareta, — takoj pridem. Pojdi in sporoči mojemu očetu, naj se nama pridruži. Zakaj pa si tako vznemirjena ?
—	O, — je odgovorila Betty, — prinesel mi je darilo, — mantiljo s čudovitimi čipkami ter velik glavnik. Čakati sem morala, da mi je stvari pokazal in raditega sem tekla.
Margareta ni mogla ugotoviti prave zveze med temi dogodki ter odgovorila na kratko:
—	Mogoče bi bilo pametnejše, če bi najprvo bežala. Ne razumem, zakaj naj bi ti ta fini kavalir prinašal darove.
—	Tndi zate je kupil darilo, a mi ni hotel povedati, kakšno da je-
—	To razumem še manj. Pojdi in -povej mojemu očetu, da ga čaka senjor Aguilar.
Šia je ter našla Aguilarja v dvorani, kjer je sedel ter listal v neki knjigi. Pozdravil jo je na srvaj običajni k&vaiirski način in Margaret^ je bila tako dobro vzgojena, da ni čutila nikake zadrege ter se takoj spustila ž a jim v pogovor.
,______(Dalje prihodnjič.) ■■ / . :
mev. trpkejši uego solze . .. Vprašaj sem ga:
"Kako se zoveš?"
' "jZovem se Fuad," je odgovoril s sklonjeno glavo.
" Čigav si in kje imaš roditelje v
"Sem sin Marte iz Bana."
"Kje je tvoj oče?"'
Stresel je z glavo, ko da ne za-popade pomena teh besed.
"In kje je tvoja mati. Fuad?"
"Bolna, doma."
Hotel je oditi. Toda prijel sera ga za roko in mu dejal:
"Pelji me k nji. videti jo hočem ! *'
Molče je šel pred menoj, začuden. od časa do časa oziraje se nazaj, če mu v resnici sledim.
Ko smo dospeli na . konec pod-mestja, vstopil dečko v napol razpadlo kočico. ki je grozila, da se vsak čas razsuje.
Stopil sem za njim; srce mi je hitro bilo vse do trenotka, da sem stal v zaduhli izbi, katere pohištvo je obstojalo edino iz male svtv tiljke. katere medla svetlost se je borila s temo in bedne postelje, ki je očitovala bedo in pomanjkanje. Na postelji je dremala ženska obrnjena z obličjem v steno, ko da se obrača od krivičnosti sveta ali ko da išče med kamni sočutnejae in nežnejše srce kot je srce moško.
Dete se ji je približalo. Obrnila se je in me zapazila. Stresla se je pod raztrganimi odejami in z bo lestnim. od vzdihov pretrganim glasom je dejala:
"Kaj hočeš, mož? Ali prihajaš da. kupiš poslednji moj dih in ga
oskruniš s svojo .strastjo .'---
Pusti me ! Ulice gomaze žensk, ki ti ceno prodado svoje telo in svojo dušo. Kar se mene tiče, mi ni ost ft lo več. nego nekoliko dihov, katere kmalu odkupi smrt za grobnr mir!"
Približal sem se njeni postelji; njene besede so mi trgale sree; dejal ^em ji. hoteč z besedami izraziti svoja, čustva:
"Ne boj se ničesar, Marta ! Nisem prišel kot plenaželjna zver, temveč kot trpeč človek. Tudi j a* sem iz Libanona in živel sem v dolinah in vaseh kraj eipresnih gozdov. Ne boj se me, Marta !"
Odvrnila je:
"Naj ti nebo povrne . . . Toda pojdi, tu najdeš samo sramoto in ponižanje in tvoje sočutje mi ne vrne čistosti: ne odganjaj od mene smrti z drzno roko. Pokoravam se kazni za svoj greh.*'
V JUGOSLAVIJO
Naravnost v Cherbourg in Hamburg.
PRIHODNJE OPPIXTJE: ORCA ........ 22. novembra
Posebno
BOŽIČNO ODPLUTJE ORDUNA____ 9. decembra
Potniki bodo dospeli v svojo domače mesto pravočasno za -Božič in Novo leto.
Posebni družbeni zastopnik bo spremljal potnike ter skrbel za njihovo-prtljago.
Potoin svojega agenta v vašem mestu preskrbite prostor.
THE ROYAL MAIL STEAM PACKET CO.
Sanderson & Son, Inc., Agents 26 BROADWAY	NEW YORK
IH
Kretanje pamikov - Shipping News ' i
Poljubila je rokce svojega sinčka.
"Ljudje jih bodo zaničevali. Sin Marte prešestuicel Ce bo bo-jazljivec, bo zardeval: uprl se bo, če bo možat in pravičen."
Sledil scan glasu srca in dejal: "Nisi osk rp njeni a. Marta, če te je tudi morda usoda vrgla v nečiste roke. Oskrumba telesa se ne dotakne duše in jx>d snežno odejo ne umira živo seme . . . Ponižana si. Marta in on. ki te je ponižal, je plemenitega rodu; imičen cvet si . . . Toda naj ti bo v uteho, da si sicer zlomljen, toda ne pohojen cvet."
Uteha je zalila njeno bledo obličje. ko da je motna zarja zapada blLsknila preko temniTi oblakov. In po tišini, ki je v njej zbrala svoje poslednje sile, je dejala to-neč v solzah, ki so tudi govorile: t
"Sem mučenica zveri, skrite v moškem . . . Prišel je na konju . . . Govoril mi je sladke besede . . . Privijal me na svoja prsa in polju-boval: bila sem zapuščena sirota. Vzel me je k sebi na konja in odpeljal v prijazen, samoten dom. . . In ko je utešil s mojim telesom svojo strast in obremenil mojo dušo. me je zapustil, puščajoč v moji notranjosti ogenj, ki mi je žgal srce ... In ostala sem sama, trpeč z otrokom muke lakote in mraza. .
In po globoki tišini je dvignila svoje že s smrtjo zastrte oči in tiho dejala:
"O skrita pravičnost, čuj prošnjo moje duše, ki odhaja in krik mojega zapuščenega srca . . . Imel sočutje z menoj, vzemi a* naročje svoje pravičnosti moje dete m sprejmi na svojo levico mojo dušo . .
Zmanjkovalo ji je sil, ogledala je na svojega sina z bolestjo in ga-notjem. nato zaprla polagoma oči in šepetaila z glasonr, podobnim tišini:
"Oče naš. ki si v nebesih . . . posvečeno bodi tvoje Ime . . . pridi
DR. LORENZ
642 Penn Ave., PITTSBURGH, PA«
EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK IPECIJALI8T MOŠKIH BOLEZNI. Moj« stroka j« zdravljenj« akutnih in kroničnih bolmi. Jsz
•am i« zdravim nad 25 lat tor Imam akuinja v vaah bolaznlh__
*in kar znam slovansko, zato vas morem popolnoma rszumetl In spoaaaflf vafta bolezni, da vaa ozdravim In vrnam moč In zdravja. Skozi S3 lat aam pridobil poasbno skuinjo pri ozdravljenju molkih bolezni. Zato aa morata popolnoma zaneatl na mena. moja ekrb pa J«, da vaa popolnoma mmšrm-vlm. Na odlaiajte. ampak pridite iimproja.
Jaz ozdravim zastrupljeno kri. mazulje In lise po telesu, bolezni v tri«, |B-padanje las, bolečino v kosteh, stars rano, oslabelost, živčne In bolezni v mehurju, ledleah, J etra h, želodcu, rmenlco, revmatizem, katar, zlato žilo, naduha Itd. Uradno ure: V ponedeljek, aredo In petek od 9. dopoldne do S. po poldne; ▼ torek. Četrtek ta sobota od 8. dopoldne do t. sreCer; v asdsljsb ta prmznfklb od IS. dopoldne do S. popoldoe.
Oni večer se je vrnila kravica sama domov.
Ko se je gospodar po brezuspešnem iskanju vrnil domov je. zapla-kala njegova žena:
"Videla sem jo enkrat v sanjah, v krempljih zvferi, ki je trgala njeno telo, a ona se je smejala in pla-
kala —---
In spomin na Marto je izginil iz doline, kot se izgubi dih otroških ustnic na oknu.
Počet kom jeseni leta 1900. sem se vrnil v Bejrot. Nekega večera ?tem sedel na hoftelskem balkonu in poslušal šumenje na trgu ^bližalo mi se je komaj petletno dete, v cunjah, s košarico cvetlic na ramenu.
Deček je z medlim glasom ponujal: "Krmite cvetlice, gospod!" Videl sem njegovo malo, bledo obličje s sencami bede in ' trpljenja okoli odi, usta napol odprta, ko
Ako ste se odločili
obiskati staro domovino in dospeti tja za BOŽIČNE PRAZNIKE, treba je, da si že sedaj nabavite potni list in druge potrebne listine, da boste pravočasno pripravljeni za odhod.
Za vsa navodila glede potovanja v domovino in povratka v Ameriko obrnite se na nas, kjer jih dobite brezplačno.
Mi zastopamo vse prekmorske parobrodne proge.
Vse bančne posle izvršujemo brzo, točno in zanesljivo.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
19. novembra:
Paris, Havre. Aquit&nla, Cherbourg. SO. novembra:
Mlnnekahda, Cherbourg; Tburingim. Cherbourg in Hamburg.
22. novembra:
Homeric, Cherbourg: Ryntf&m, Bou-ogne; Republic, Cherbourg, Bremen: Orca. (Bermuda). Cherbourg.
26.	novembra:
Berengaria, Cherbourg.
27.	novembra:
America, Cherbourg in Bremen: Zetland, Cherbourg; Deutschland. Cherbourg In Hambrug; Minnekahda. Cherbourg in Bremen.
29. novembra:
Majestic, Cherbourg; Rotterdam. Boulogne;' Duillo, Genoa; President« Wilson, Trst.
3. decembra:
Mauretania, Cherbourg.
4. decembra:
Cleveland. Cherbourg Hamburg* Mongolia. Cherbourg in Hamburg.
6. decembra
Leviathan, Ch®-bourg.	t
Olympic. Cherbourg, Rochambeau Havre; Martha Washington. Trieste: Conte Verde, Genova.
9. decemora:
Pittsburgh. Hamburg; Orduna, Cher-bourg, Hamburg; Colombo. Genova.
10. decembra:
Paris. Havre.
11, decembra:
Stuttgart. Cherbourg. Bremen. 13. decembra:
Aquitanii, Cherbourg; Pres. Roosevelt, Cherbourg; Veendani Boulogne. Rotterdam.
16.	decembra:
France, Havre; Bremen. Bremen.
17.	decembra: Majestic, Cerbourg.
20. decembra:
Pres. Harding, Cherbourg: Xew Amsterdam, Boulogne, Rotterdam.
24. decembra:
Minnekahda, Cherbourg. Hamburg. Albert BaUin, Cherbourg, Hamburg
27. decembra:
Olympic. Ch^rtvjii'-g, Volend.im Boulogne, Rotterdam.
30.	decembra:
Lji SiLvoie, Havre; Arabic. Che» bourg, Hamburg.
31.	decembra:
Zeeland, Cherbourg; Ohio, Cherbourg Hamburg. 3. januarja:
Aquitania. Cherbourg: Ami-rica. -» Cherbourg: Columbus, Cherbourg, lire-men; Suffern, Havre.
6.	januarja: Duillo. Genova.
7.	januarja:
Paris, Havre.
VAS BOŽIČNI PARNIK
HITRI PARNIK S 4 DIMNIKI
AQUITANIA
(45,547 ton)
odpluje iz New Yorka s pomola 54, vznožje 14. ulice
v soboto dne 13. decembra
ob 10. dopuidne.
dospe v Cherbourg v C dn^h. Zofasno boste dospeli v stari kruj. lete Pozi«; s svojo družino in prijatelji. Posebne zveze j>ri izkrcr
da priiznu*
-	----------izkrcanju do va-
šega cilja 1 rti.mgit se vozi z vami. Spremljaj vas bo Mr. Alfred Jlarkus. Clan naSe newyorSkc j.isarne, ki je vešč potovanja. Potujte v udobni kabini, opremljeni z 2. 6 posteljami na sijajnem svetovnem purniku iti ae naslajajte z dom?« *o jedjo, poslušeno kot naPemu gostu.
V LJubljani boste dobro sprej.-ti in na pojtaji v vaSl domovini vas bo pričakal odbor odličnih Jugoslovanov. Pred odhodom iz Pariza vam bo na razpolago skupina avtomobilov, da si ogledate svetovne znane pariške znamenitosti. Ta izlet ogledovanja znamenitih mest in stvari in velik obed, vr>s bo stal samo 51.FO *n to boste plačali, ko boste kupili parobro-lni listek. Na banketu vas l»odo odlii-ni Jugoslovani pozdravili in prisrčno sprejeli.
Poslužujte se ugodnosti nove priseljeniške postave 111 si preskrbite s pomočjo svofega zastopnika od naselili'kega generalnega komisarja v Wash ingionu dovoljenje za P o vre tek v Združene države po preteku enega leta. neoziraje se na kvoto vaše domovine.
Cunard Line
25 Broadway New York, N. Y.
NAJKRAJŠA POT V VSE DELE
JUGOSLAVIJE
Odplutje vsak teden z našimi razkošnimi parnikl
RESOLUTE	RELtANCE
ALBERT BALL I N DEUTSCHLAND
Parniki si 2 in 3 razredom in znani "Mourt Clay". Cleveland'*, "Hansa" "Thuringia". "Westphalia''
s kabinami in 3. razredom
BOŽIČNA 0DPLUTJA
Thuringia ......
Deutschland ....
Mount Clav ...
Cleveland ......
20. novembra 27. novembra 6. decembra 11. decembra
United American Lines
35 - 39 Broadway. New York. N. Y. ali kateremkoli lokalnemu agentu.
tvoje kraljestvo . . . zgoili se tvoja volja . . . kakor v nebesih, tako na zemlji . . . odpusti nam na^e dolge..."
' Njen. glas je nmoknil, toda njene listne so se še nekaj časa gibale. In ko so prestale, je obležalo negibno tudi ostalo telo. Stresla se je in izdihnila; njeno obličje je pobledelo, duša je odletela in njene razprte oči so ostale obrnjene k Nevidnemu.
A faBBr
PREHLA9 MEHURJA
MOŠKI! ZaKitita mm Proti nalauaja
N »borite al najboljšo cašilt P REPRESS A m MOsKE V slika tnbaKc. Kit (4'a) «1 Vri Ukana rji alt Saa-Y-Kit Dept: B KM Bookman St.. Ne« Terk Pi fits n oWo^olcfl.
Božični izleti
v
Jugoslavijo
Mr. A. V. Pisca od United States I.ines bo vodii poseben božičoi izlet v -Jugoslavijo. Potniki bodo odpotovali 7. velikim "Leviathar.om" iz New Yorka dne 6. decembra preko Cierbourga V domovino boste
dospeli dovolj ZRodaj. da Iwisti- za-eno s prijatelji in sorodniki praznovali Božič-.
Prepričajte se »sedaj o tem izletu. Po najnižji ceni boste deležni Oistin vidohnih kabin, najboljšo hrane, velikih in privlačnih j.ivnih prostorov ter ves Oas uljudne postrežbe.
Za vsa navodila pišite ali vpra-Sajte sedaj.
UNITED STATES LINES
45 Broadway, New York City ali vpraSajte vašega lokalnega agenta
Managing Operators for UNITED STATES SHIPPING BOARD
msuwcHUNF
Naravnost v Jugoslavijo
Presidente Wilson — 29. nov., 3. feb. Martha Washington 6. dec., 24. feb.
• V Dubrovnik ali Trat. Železnina v notranjost zmerna. Nobenih vizejev. Vprašajte pri bližnjem agentu ali pri
PHELPS BROS. A CO.. 2 West St.. N. Y.
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste s njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". 8 tem boste ▼stregli vsem«
TJpfrava "Glas Naroda"
ADVERTISE in GLAS NAHODA
K DOK H MRMi« Ktmfl s
stari kraj, j« potrebo«, d« M matanSno poučen o potnih listih« fffc Uagl in družin stvareh.
Pojasnila, ki vam jih bbhii— 4 dati ▼ sled nafie dolgoletne lsknfinj« Tam bodo gotovo t korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par nlke, ki laaajo kabine tudi v ELL ra»
Glasen neve aaeelnUke pesteva, ki
,e stopila v veljavo s L julijem 1924, tamorejo tudi nedržavljanl dobiti dovoljenje ostati v domovini eno leto in ako potrebno tndi delj; tozadevna dovoljenja izdaja generalni na-selniški komisar v Washington, D.GL Prošnjo za tako dovoljenje se lahke napravi tudi v New Torku pred od-potovanjem, ter se pošlje prosilca v itarl kraj glasom najnovejše odredba
Kako dobiti svoje« ii stare-* ga kraja.
Kdor ieli dobiti sorodnika ali svojca Iz starega kraja, naj nam pre) piše za pojasnila. Is Jugoslavije ho pripuSCenib v prihodnjih treh letih, od 1. Julija 1924 naprej vsako lato po 671 priseljencev.
Prodajamo vozne llstci aa vas progo; tudi preko Trftta takorejo Jugoslovani sedaj potovati.
nauk Sakser Btate Bail
n Oortlandt gfc,