Stran 26_________________      VRTEC                                     Leto 52
    Papež Benedikt XV. 
Nenadoma, da smo sc komaj dobro zavedeli prve žalne novice o težki bnlezni svetega očeta in zadrhteli v skrbi, je bila tu že druga: Sveteg.i očeta Benedikta XV. ni več mcd živimi! Umrl je v nedeljo 22. januarja ob 6. uri zjutraj.
Čudovito naglo kliče Odrešenik sveta v tem stoletju svojc namestnike z zemlje. Papež Pij X. je vladal le 11 let, Bencdikt XV. le dobrih 7 let. Ali so postala krmarjem Petrovega čolna vesla pretežka v teh hudih ^asih? Ali svet ni vreden dalekovidnih mož, ki jih ne mara poslušati? — ¦ Visokt rajnik — prej Jakob della Chiesa — fe bil rojen 21. novembra iS54 v rocstecu PegH blizu Genove iz plemcnite rodbine markizov della Cbiesa. Po dovrŠenih gimnazijskih razredlh v Genovi se Je lotil pravoslovja. Leta 1874. je postal doklor svetnega prava. Poslej se je posvetil bogoslov/j. I.eta 1878., 21. decembra, je prcjel mašnisko posvečenje, Potem je v Rimu proučeval razne vede za diplomatsko službo, Postal je doktor cerkvenega prava. Nato ga }e imenoval papež Leon XIII. za tajnika cerkvenega zastopstva v Madridu, Tam je ostal do lcta 1S87, Takrat ga je poklical papežev državni tajnik kardinal Rampolla za svojcga tajnika v Rim. Leta 1907. ga je imenoval papež Pij X. za nadškofa v Bologni, svoje smrtno leio (1914) pa za karcHnaJa. Isio leto /e bi\ pa kardinal Jakob della Chiesa že tudi izvoljen za papcža (3. septembra) in tri dni kesneje kronan s papeško tiaro, troino krono, kot namestnik Kristusov na zemlji, kot poglavar svete Cerkve in kot oče knezov in kraljev.
Benedikt XV. jc bil papež med svetovno vojno; v letih, ko je bil domala ves svct en sam vo/ni tabor; ko se je zdclo, da jc umrla. med ljudmi l}ubezen, resnica in pravica. Stotisoč vdov in sirot je jokalo za svojimi redniki; stotisoče bednih ujetnikov hrepenelo po domovju; stotisotc ranjencev stokalo po bolnicah, milijom krvaveli in mrli po bojiščih, Prvi in edini, ki si je upal zaklicati v ta svetovni truSČ očeiovsko pomiriajočo besedo, je bij papež Benedikt XV, »Prvi,« je dejal, »ki bo ponudil roko v spravo, si bo priboril najlepšo zmago.« A ko /e videl, da govori gluhim ušcsom, je hitel celiti vsaj rane tega usodnega časa. Nikdar ne bo po-zabljeno v povestnici človeštva, koliko je stortl sveti oče Benedikt XV. za izmenjavo invalidov, za pomiioŠČenje rodoljubov, obso/enih na smrt, za ubežnike in begunce, za vojne sirote in vdove, za opustošenc pokrajine, 2a varstvo človeških življenj po aeroplanih i. t. d. In ncle prosil in rotil, ^M ampak tudi žrtvoval je milijtanc v pomoč po vojni prizadetim narodom brez ^H razlike vere m niišl}en.ja. Naj omenimo na tem mestu \e njegovo veliko skrb za osirotele in stradajoče otroke. Dvakrat se je obrnil do vseh narodov, ki v vojski niso preveč trpelt, s prošn^b, naj priskočijo na pomoč bednim io osiroteiim. Papež sam jc otvoril nabirko s 100.000 lirami. Od nabrane vsotc je razdelil med otroke Nemčije 4,100.689 Ur, Avstrije 3,654.317 lir,   ^m
Leto  52__________________VRTEC___________________Slran_27
Poljske  2,052.000,  Madžarske   1,291.000,  Cehosiovaške   1 milijon 75.000,
Jugoslavi/e 500.000 lir, Boigarije 500.000, Rumunije 400.000, Ukrajine 350.000, Latiške 350.000, Litve 380.000, Kavkaza 226.150, Armenije in Krima 300.000, Cilicije 50.000, Sirije 25.000, Severne Francije 200.000, Benečije 265.000, Ženevski zvczi za vodstvo otrok 669.310, švicarskemu odboru za pomoč otrokom 464.137. Ta prva zbirka je dala vsega skupaj

w   ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^                    ^^MB
mnogo milrjonov lir; druga se jc pa nedavno začela s 664.077 lirami in sc     .
nadaljuje.  Še več pa ko v denatja se \e dalo bedni mladini v obleki, perilu    I
in zdravilih.                                  ¦ ¦   . .                                                          -                 I
Kaj čuda — če pK>gledamo nazaj na vso io ogromno mirno dobrcdel-    I
nost Benediktovo — da so mu postavili spomenik v Carigradu celo Turki    M
in poslali ob njegovi prezgodnji smrti v Rira sožalnico, v kateri prav:i,to:   ¦
»Nfegov sp-cmenik v Carigradu, prestolnici izlama (mohamedanstva), ki bo   .¦
vcčno pričal o njegovi bogoljubni duši, prizadevanjih za svetovni mir,    I
globokem spoštovanju pravičnosti in mednaro-dnega prava kakor tud:    "j svobode narcdov, nas nckoliko tolaži nad neprecenl/ivo izgubo.«
Taka izjava — Turek o papežu! — več pove ko dcbele knjige.
In memorio aelerna crit justus. — V večncm spominu bo pravični.