t. 23.
V Gorici, v soboto dne 22. februvarja  1902.
Tečaj XXXII.
Izhaja trikrat b» teden t Šestih fidanjlh, in
sioert vsak torek, četrtek in soboto, sjutranje tedanje opoldne, rečemo tedanje pa ob 3. ari popoldne, in stane z niedniSkhni izrednimi prilogami ter s .Kažipotom" ob novem letu vred po poŠti pre-jomana  ali v Gorici   na dom poSiljana:
Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6-60
pol leta........  6 , 60 ,   ,    ,   3-30
Setrtleta........3 , 40 .   ,    .   1-70
Posamične številke stanejo 10 vin, >•.¦*:,....„*.. ;.t Naročnino sprejema tipravniStvo v Gosposki ulici; 5tv. 11 v Gorici v »Goriški Tiskarni» A. GabrScek vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa oi 9. do 12. ure. Ka naročita brez doposlane naročnin* 4» ne oziramo.
Oglasi in poalanic« se računijo po petit-vrstab, ge tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka ttsta. VeBkrat po pogodbi. — Večje črke joo. .prostorni. — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.
»Vse za omiko, svobodo in napredek!«   Dr. K. lavni.
3                  Uredništvo
se nahaja v GoBposki ulici St 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do IS. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici it. 11.
Popisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se poSiljajo le upraruiSfva.
»PRIMOREC"
izhaja neodvisno od <Soče» vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali. gld. 1-60.
«Soča» in »Primorec« se prodajata v Gorici v to-bakarhi Sohwarz - Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tohakarni Lavrendič na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra,
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
(Zjutranja izdanje.)
»Gor. Tiskarnac A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Volileem na Tolminskem in na Krasu.
Kakor nam naznanjajo poročila, bodo prvotne volitve, torej volitev novih volilnih mož, že v drugi polovici prihodnjega tedna.
Volilci! Ne bomo zgubljali več novih besed, da bi Vam predočili resnost tega položaja. Storili smo to pač dovolj obširno.
še celo »Prim. Liste od tega četrtka se je drznil tiskati na nedolžni papir, da so se borili klerikalci le za... sveto stvar, pa so hoteli spraviti v deželni zbor grdega sleparja, defrav-danta, goljufa, ki je okradel naše ljudstvo in javne zastope za velike svote na najumazanejše načine ter je v celi deželi na najslabšem glasu človeka, čegar družbe se mora ogibati vsakdo, kdor kaj gleda na svoje pošteno ime. Deželni zbor ga je zapodil iz zbornice. To je bil največji škandal, kar smo jih doživeli goriški Slovenci!
Tudi zdaj bodo klerikalci govorili in sleparili, da jim gre za sveto stvar. Volilci! Ali jim morete še kaj verjeti ?! Izvrševalni odbor narodno-napredne stranke je sklenil, da gremo v volilni boj. Naš kandidat je gospod
Oskar Gabričok,
veleposestnik, državni poslanec, Župan, predsednik
cestnemu odboru, član c. kr. okrajnega Šolskega
sveta itd. v Tolminu.
Ali si morejo volilci tolminskega okraja želeti boljšega zastopnika. Ni ga boljšega! In on živi in tudi že deluje v okraju za splošni blagor, volilci lahko po potrebi govore" ž njim. Kdo naj bolje od njega pozna potrebe tolminskega okraja? Nikdo!
Kraševci ste volili poleg \/^ga leomenskega domačina tudi g. dr. Dra-gotina Tre o ta za sežanski del okraja. Klerikalni zdražbarji, ki vidijo v vseh drugih očeh pezdir, bruna v svojem pa ne, so našli pri tej volitvi pomankljivost, katere mi ne vidimo in je ni pripoznala niti vlada. Ali bi bilo častno za Kra-ševce, da bi se dali ugnati v kozji rog
Dva huzarja.
Ruski spisal  Lev Nikolajevič Tolstoj.
* Poslovenil I. Sodar.
(Dalje.)
XI.
Ko   je  izvedela,   da  je huzarski
častnik sin grofa Teodora Turbina, bila
je Ana Fedorovna polna skrbij.
—   0n je» golobček moj!.. Danilo ! hitro teci in povej, da jih prosim, naj prideta k nam, rekla je in hitro odšla v služabniško sobo. ~ Lizika ! Ustjuška! Pripraviti je treba tvojo sobo, Liza. Ti pojdeš v strijčevo sobo, a ti... bratec! prenoči v obednici. Jedna noč ne dene nič.
—  Nič, sestrica! na tla ležem.
—  Lep mora biti, ako je podoben očetu. Videla ga bodem, golobSka... Le grej, Liza! Ali oče njegov je bil lep... Kam neseš mizo? pusti jo tu, rekla je Ana Fedorovna vsa zbegana. Dve postelji prinesi ~ jedno vzemi pri oskrbniku, prinesi kristalni svečnik, kateri mi je podaril brat za god, in deni vanj voščeno svečo.
od klerikalcev na tak način ? Ne in ne ! Zato mora zadoneti v naprednih vrstah le en sam glas: Naš kandidat je gospod
dr. Dragotln Treo,
odvetnik in posestnik v Gorici;
njega bomo volili, Če bo treba, tudi stokrat zaporedoma, toda od klerikalnih spletkarjev se ne damo ustrahovati. Mi vemo, da nas bo izborno, nevstrašeno, možko zastopal v deželnem zboru, kakor to pristoja ponosnemu Krasu!
Volilci! Pojdite torej že ob prvotnih volitvah nevstrašno na volišče ter izberite si take volilno može, ki pošljejo potem 20. marca v deželni zbor gg. Oskarja GabrŠčeka in dr. Dra-gotina Treota.
Zaupniki naše stranke naj ne pričakujejo še drugih prošenj in navodil, marveč naj se neumorno lotijo dela. Saj je vsakomur znano, kaj mu je *reba storiti. In to pričakujemo od njega. — Rodoljubi! Ali smemo od Vas pričakovati, da tudi izpolnite naše nade, katere stavljamo v Vas? Menda vendar! In ako storite vsak svojo dolžnost, bo zmaga naša, na Krasu in v gorah. Na delo, na delo!
Nemiri v Trstu.
Parlamentarni odsek, ki Ima preiskovati dogodke v Trsta.
V ta odsek so bili 20. izvoljeni sledeči poslanci: grof Pallfjr, grof Wolkenstein, dr. Dyk, dr. Heller, Kratochvil, Skala, vit. Apolinar Javvorski, vit. David Abrahamowicz, dr. Byk, vit. Stazvnski, pl. Henzel, dr. Gregorčič, dr. Derschatta, dr. Erler, Kaiser, dr. Lčcker, dr. Ellenbogen, Lupul, vit. Bazilij Jaworski, vit. Berks, Zazvorka, dr. ŠusteršiC, Spinčič, dr. Gotz, dr. Schficker, dr. Gross, Alvin Hanich, Stein, Hortis, Basevi, Cingr, dr. Pattai, dr. Fuchs, baron Schwegel, baron Ludwigstorff, pl. Skene, dr. Damm.
Po zvršetku zbornične seje se je ta odsek sešel v posebno sejo, v kateri se je konstituiral. Predsednikom je bil izvoljen pl. Skene, poročevalcem dr. Fuchs, podpredsednikom Basevi in tajnikoma Hortis in Schwegel.
Naposled je bilo vse gotovo. Liza se ni zmenila za zbeganost svoje matere in je prigotovila svojo sobo za dva častnika. Prinesla je čisto, po rezedah dišeče perilo in pripravila postelji, vka-zala postaviti steklenico vode, svečo zraven na mizo, pokadila je z dišečim papirjem v služabniški sobi in se sama preselila s svojo posteljico v strijčevo sobo. Ana Fedorovna se je malo umirila, sela zopet na svoje mesto, vzela v roke tudi karte, pa ni razkladala. Oprla se je na svojo okroglo roko in se zamaknila. »Čas, čas, kako hiti! rekla je šepetajo sama s seboj. Mari je ze dolgo tega? Zdi se mi, kakor da ga vidim sedaj pred seboj. Oh, šaljivec je bil? — In solze ji stopijo v oči. — In sedaj Lizika... ali ona ni to, kar sem bila jaz v njenih letih... lepo dekle, pa ne to, kar sem bila jaz...«
~ Lizika, ti obleci na večer oblačilo iz volnenega muzelina.
— Ali ju povabite, mamica? Bolje bo, da ne, odgovorila je Liza, čuteč nepremagljivo vznemirjenje, ko je pomislila, da bode videla častnika: — rajši ne, mamica!
Predsednik Skene se je zahvalil na izvolitvi ter je izjavil, da je vlada, po njegovem mnenju, imela prav, da je proglasila v Trstu izjemno stanje ter preprečila tako veCe nesreCe, To izjemno stanje da jako mučno upliva na tržaško prebivalstvo in da je položaj zelo resen, vsled Cesar mora odsek delovati najpridnejše, da bo izjemno stanje možno odpraviti, Cim se členi odseka, na podlagi preštudiranja materijala, katerega jim predloži vlada, prepričajo, da izjemno stanje ni veC potrebno. Predsednik je pozval done odseka, naj redno zahajajo v seje, da ne bodo iste, radi prepielega števila udeležencev, nesklepčne, in da odsek Cim prej izvrši svojo
Nato je imel odsek svojo prvo sejo, v kateri je priCel meritorno razpravo.
V prvi seji odseka je govoril prvi mi-nisterski predsednik, rekoč, da vlada upošteva svojo dolžnost predložiti odseku vse infjrmacije, ki zadevajo obžalovanja vredne dogodke v Trstu, ali drugih porodi, razven kar je povedal 15. in iS. v zbornici, še ni dobil. Tudi ni mogoče tako naglo tega storiti, kajti uradniki pri namestništvu imajo mnogo posla, akti pa leže razkropljeni pri sodnijah in redarstvu ter pri vojaški oblasti.
Ministerski predsednik je dal namestniku nalog, pojasniti toCno vse razlike med oflcijelnimi poročili in onimi iz drugih virov. Namestnik mu je sporočil, da se dela z vso naglostjo ter da do soboto bodo poročila i-, pojasnila iz Trsta na Dunaju.
Ministerski predsednik opravičuje nato z nova odločbo vlade glede izjemnega stanja in nagle sodbe ter pravi, da ju odpravi takoj, ko se povrneta red in normalni odnošaji v Trstu. Vlada želi, da bi se to kmalu zgodilo, ker nima nikakega povoda, zavlačevati ta reč.
Dr. Ellenbogen pravi, da poročilo vlade sloni na podatkih, katerim stojijo nasproti drugi podatki. Vlada je odredila izjemno rtanje na svojo odgovornost in ne na odgovornost namestnika. Vlada ne bi bila smela zaupati kar navadnim brzojavnim poročilom, marveč bi jej moralo biti danes mogoče, utemeljiti izvestja z dejstvi, potrjenimi od drugih oseb... Zahteva, naj se izjemno stanje in nagla sodba takoj odpravita.
Ministerski predsednik ponovno zatrjuje, da vlada je storila svojo dolžnost, zadostila
V resnici ju ni želela toliko videti, kakor se je bala kake vznemirjujoče sreče, katera jo je Čakala, kakor se ji je zdelo.
—  Morda se želita sama seznaniti, Lizika, rekla je Ana Fedorovna, gledaje njene lase, misleč si: »Ne, to niso lasje, kakoršne sem imela jaz v teh letih... Ne, Lizika, kako bi ti Želela...« In v resnici je nečesa jako želela svoji hčori, ali ženitve z grofom ni mogla pričakovati, teh odnošajev, kakor so bili z očetom njegovim, ni mogla želeti, — ali nekaj takega jo jako želela hčeri svoji. Morda je hotela preživeti v duši svoje hčere to, kar je preživela s pokojnikom.
Starec konjenik je bil tudi nekoliko zbegan po grofovem prihodu. Šel je v svojo sobo in se zaprl vanjo, čez četrt ure se je povrnil v atili in modrih hlačah in z zbegano — zadovoljnim izrazom na obrazu, s kakoršnim deklica prvi krat oblači plesno obleko, ter je šel v sobo, namenjeno za gosta.
—  Pogledam sedanje huzarje, sestrica ! Pokojni grof je bil pravi huzar. Pogledam, pogledam...
predpisom ter predložila zbornici pisano poročilo, po katerem je bila siljena proglasiti izjemno stanje.
Schticker povdarja, da treba spraviti na Cisto, ne le, ako so bili predpogoji za izdanje izjemnega stanja opravicevalni, ampak tudi, ali so obstoječi odnošaji taki, da opravičujejo, da ostanejo izjemne odredbe v veljavi. Izvestja ministerskega predsednika se mu ne zdijo taka, da bi se moglo izreči takoj pozitivno o stvari.
Derschatta predlaga, da se zahteva od vlade brez odloga predložiti odseku vsa poročila o odnošajih, ki obstojijo sedaj v Trstu, in na sploh o vseh po razglašenju izjemnega stanja.
Hortis pravi uvodoma, da ako nedo-staje ministerskemu predsedniku sedaj poročil, s katerimi bi opravičil storjene odredbe, mu je nedostajalo tega tudi dne 15. t. m., ko jih je izdal, — Na vsak način pa je dan-, današnji situvacija v Trstu mirna in gotova, tako, da izjemne odredbe nimajo več pravice obstajati.
Gross se ozira na izjavo ministerskega predsednika v zbornici glede teroristične organizacije, kateri je pripisati nerede. Zahteva, da se to z dejstvi dokaže ter želi imeti potrjeno od vlade, da veČino ekscesov so napravili dečaki. Lloyd si je nakopal veliko odgovornost, s tem, da je prvotno zavrnil zahteve kurjaCev, potem pa jim ugodil. Zahteva od vlade, naj pove, kako smatra postopanje društva, katero subvencijonira država.
Ellenbogen vpraša, ker ni bila dokazana potrebama izdanje izjemnih odredeb, ali je res, da so zaprli 4 socijaliste, ali je res, da cenzura v Trstu zabranjuje objavljanje govorov poslancev v zbornici, ali je res, da oblasti v Trstu razpuščajo društva? Ministerski predsednik pravi, da v izdanem izjemnem stenju ni politike, marveč odredbe odgovarjajo zakonu.... Dalje odgovarja Kdrber še na draga izvajanja ter pride tudi na anarhiste. V neki gostilni so bile aretirane nekatere osebe, sumljive zastran anarhije, ki so jo pa izvajale tudi že v praksi. Med areto-vanci se nahaja neki Jos. Rovigo, ki je bil že leta 1894. kaznovan radi anarhističnih zločinov. Oddan je sodmji radi javnega na-silstva. Zaprt je anarhist Jos. Bronzi in Fr. Pittoni, ki je govoril   navduševalne govore
Častnika sta že davno prišla po zadnjih stopnicah v sobo, jima določeno.
—   No, vidiš, ali ni bolje tukaj, rekel je grof, ki je kar v prašnih čevljih legel na pripravljeno postelj, mari tukaj ni bolje, nego v kmočki sobi s ščurki.
—  Bolje je že, bolje, ali bodeva nekako obvezana tem ljudem...
—  Neumnost! Biti je treba praktičen Človek. Gotovo so strašno zadovoljni.,. Sluga, zakričal je, prosi, da kako zakrijejo to okno, če ne, bode vleklo po noči.
V tem trenotku je vstopil starec, da se soznani s Častnikoma, če tudi je nekoliko zarudeval, vendar ni zamudil povedati, da je bil tovariš pokoj nega grofa, da sta s pokojnikom bilo prijatelja in rekel je celo, da asu pokojnik ni pokazal le enkrat svoje naklonje* nosti. Ali je razumel kot naklonjenost to, da mu ni vrnil posojenih sto rubljev, ali to, da ga je vrgel v zamet, ali pa to, da se mu je posmehoval,  tega ni
Grof je bil s starcem - konjenikom jako uljuden in se mu je zahvalil za obisk.                                         (D*\je p"de-)
proti oblasti. Prijeti so bili tudi Gherson in brata Barba. Glede listov in priobCevanja govorov, kakor je menil Ellenbogen, niso storile oblasti nič takega, kar se podtika, ter tudi ne razpušCajo društev.
Ho rt i s pravi,  da ne dolži  minister-skega predsednika, da je izdal izjemno stanje iz kaprice. Tudi mu ne ugovarja glede pravice, storiti kaj takega. Ako bi bil storil mi-nisterski predsednik kaj, kar ne stoji v skladu s konstitucijo, tedaj bi se komisija ne bavila z izjemnim  stanjem, marveč, s predlogom, podati proti njemu obtožnico...... V tržaškem
slučaju sedaj je  posegla  vlada po skrajnih sredstvih,  ne da bi se bila poprej   poslužila onih manjše vrste. Ne sme se pozabiti, da ako ima država  pravico  odrediti, ima tudi dolžnost predskrbeti.   Vlada pa je tudi posegla vmes,  ko  so bili  dogodki že v najhujšem stadiju, in vlada Je odgovorna  na tem nedostatku nifi manj nego drugi faktorji. Govornik je brzojavno obvestil s primerno interpelacijo rainisterskega predsednika o štrajku, ali odgovora ni dobil. Ko je bila vlada tako obveščena, bi bila morala takoj   kaj storiti, ali zgodilo se ni nič.   Govornik je Sel takoj počitkom  alrajka k ravnateljstvu Llovda in k drugim oblastim, ali ni našel ni koga, ki bi bil upošteval težavo situvacije.... Vlada se je
ozirala pri tem le na eno stran in sicer je šla na roke »Llovdu ......
Govorica.
Po Trstu so se širile zadnje dni že vesti, da je izjemno stanje z naglo sodbo odpravljeno. Tako je pisal tudi neki laški list. Toda to ni res, marveč izjemno stanje in nagla sodba obstojata še nadalje, in bc *ta toliko časa, dokler se vlada ne prepriča popolnoma o potrebi, odpraviti ju, kakor zatrjuje vedno ministerski predsednik. Prej spregovori morda še gori omenjeni parlamentarni odsek svojo besedo, seveda ako bo to vladi ljubo; ako ne, pa prekliče poprej izjemno stanje in odsek se razide, ne da bi vso reč pretresel tako, kakor sicer javnost želi.
Aretiranje.
Zaprli so 42-letnega Karla Deraarti-n i j a, ker se je pritrjevalno izražal glede štrajku in izgredov v neki gostilni v Via del Pešce.
Usti.
V  cenzuri listov se je dovolila neka sprememba. Doslej so jih morali predlagati v cenzuro le dvakrat na dan, to je ob 5. uri zjutraj in ob 3. pop., potem pa so morali čakati 3 ure, predno so smeli iziti. Sedaj pa smejo predlagati liste v cenzuro ob vsakem času, čakati pa morajo potem še vedno 3 ure, predno smejo iziti.
Krivi so Slovenci ?
Tržaški Lahoni mečejo krivdo na izgredih na Slovence, češ, mrtvi in ranjeni in zaprti so večinoma Slovenci. »Edinost* pa poroča, da je med mrtvimi le en sam poznan narodnjak, med ranjenimi in zaprtimi pa niti enega. Med enimi in drugimi pa so po nazovi-socijalistih zapeljani sinovi našega naroda.
Anarhisti.
V  Trstu je bilo baje povodom izgredov navzočih kakih 90 anarhistov iz Milana. Tako pišejo dunajski listi.
Govorice o nagli sodbi.
Umevno, da nastajajo sedaj, ko je postavljena nagla sodba v Trstu, najrazličnejše vesti, da so obesili že enega ali dva itd. Tako se je tudi včeraj govorilo precej gosto po Gorici, da so obesili že dva v Trstu, kar seveda ni res. — .Avanti" poroča, da so razglasi o odpravi izjemnega stanja in nagle sodbe že tiskani.
Dopisi.
Ie Kota. — Te dni sem bil po opravkih v tistem slavnem Kotu, ki je pri zadnjih deželnozborskih volitvah tako imenitno pogorel. Tod sem nabral cel kup lepih novic. Nekoliko naj Vam jih, g. urednik, povem.
Veste, tisti nune tam gor'v Bbrjan', saj Vam je dobro znan, leta še vedno okrog noč in dan in »trošta* ljudi, da bo zopet Klavžar izbran. Kaj pravi: da bodo volili zopet stari volilni možje. On je torej zmage gotov, ubožec, ne ve, da tudi slepi spregledujejo. Pametni ljudje pravijo, da ne le ne bi smeli voliti stari volilni možje, ampak tudi če bi iste kje zopet izbrali, ne bi to smelo veljati, ker ne znajo prav voliti. Kakor vsi nunci, tako tudi on misli, da mora vsakdo sprejeti za neovržno resnico, kar on reče (tudi v krčmi), nobeden ne sme dvomiti nje-
govim besedam, kaj pa šele oporekati. Bor-jance je že tako prepariral, da mu vse slepo verujejo (pravijo pa, da le dokler jim bo dajal za pijačo), v Homcu pa je naletel na ljudi druge baze. V gostilni bivšega predsednika klerikalnega shoda Sedelskega se je že parkrat dvobojeval z naprednjaki, pa je vsakikrat podlegel, ter izginil skozi vrata, katera je za seboj korajžno zaloputnil. Sicer pa čast takemu gospodu, ki pusti vsaj besedo do sebe, da se drug drugega spoznamo. Vse drugačen pa je nune v Sedlu. Z njim se nobeden ne more mirno pogovoriti o teh zadevah. Gorje mu, kdor bi kaj takega poskusil! Nune bi parkrat poprhal, parkrat tlesknil z jezikom, strašno srepo pogledal, odšel domu, sprejel v avdijenco par svojih babjih špijonov v krilih in v hlačah, ki mu jih ne manjka, v nedeljo bi pa korajžno stopil haprižnfčo, kjemu ne"'""'more nikdo ugovarjati, in od tam bi grmelo in treskalo na uboge naprednjaške grešnike, da bi bil hudič vesel. Ce se mu zdi, da kakemu to ne zadostuje, mu pa pošlje še pastirski list na dom, naj ga prebira.
Tudi pri spovedi je grozno srep. Pravijo, da kdor ima .Primorca* ali »Sočo*, naj ne hodi k njemu k spovedi, ker ne dobi odveze; če jo pa hoče dobiti, se mora odpovedati hudiču, ki je zavit v .Sočo* in »Primorec*. Ni čuda, da se je takemu pritisku udal celo »ta največji* mož v občini in se odpovedal »Soči*.
Pa ni zmiraj tako osoren in hud. Kadar se tako-le bližajo volitve, za katere je posebno unet, takrat postane celo prijazen in se tudi pogovori s kmetom. V takih slučajih tudi rad obljublja in ponuja svojim privržencem po sosednjih vaseh vsakovrstne dobrote. Kako bi ne bili Stanoviščani hvaležni, ako bi jim kedo obljubil nabiralnico za pisma, ali pa podporo mlekarnici, tudi če ne bo re-gistrovana. Homec in Podbrda se lahko veselita, da pride šola iz Sedla v Homec, in Ie škoda, da niso Sedelske cerkve zidali na valjarjih, ker bi tudi tisto privaljali v Homec.
V  Sedlu ustanavljajo mlekarnieo. Preglavico jim dela le to, da nimajo za to še poslopja. Iz te skrbi pa jih je hitro rešila zvita lisičica, neka zarjavela devičica, da lahko postavijo mlekarnieo v farovžu, gospodu pa naj zazidajo novega; škoda, da ni povedala kje, — mogoče v Homcu.
Iz Vipavsko doline. — Velike Žablje-Dobravlje sta dve prekrasni občini v Vipavski dolini, kateri sta se na prizadevanje nekaterih unetih oseb združile v gospodarskem oziru. Združitev ni ostala le pri besedah, marveč rodila tudi sad, in ta je ustanovitev — vinarskega in sadjarskega društva — Vel. Žablje-Dobravlje, s sedežem v Vel. Žabljah, Ravnokar smo dobili konečno potrdilo, da društvo postavno obstoji od vis. c. kr. na-mestništva v Trstu. Iz tega razvidijo tudi ne-društveniki, da niso bile sanje, ko se je o tem pogovarjalo.
Društvo šteje sedaj okolo 100 članov; izmed teh je samo v Vel. Žabljah nad 40 ustanovnikov. Za Dobravlje nismo prav čistega izkaza napravili, sliši se pa, da pristopi vse od kraja, a tudi s Ceste oglašajo svoj pristop v društvo. Le tako naprej I Ustanovnike in prave ude sprejema društveno vodstvo. Usta-novniki vplačajo enkrat za vselej 20 K iato lahko v obrokih, redni udje pa letno 1 K. Kdor želi pristopiti, lahko to ustno ali pismeno naznani.
Društveno vodstvo obstoji iz gg. t Ivan Vuga, učitelj in pred., Anton Breščak, podpred. in posest., Jožef Paljk, štev. 53 blagajnik in posestnik, Jože Paljk, štev. 87 posest, in odbor., Pran Pikic, posest, in odbor., Karbl Fa k u č, posest, in odbor., Ant. G igo j, posest, in odbor,, Alojzij Durnik, odbor., Andrej Paljk, št. 56 posest, in nam., Anton Vrčon, trgovec in nam. in Ivan Makov ec, posestnik in nam. Tajnikom voljen: Andrej Paljk, št 51 poset. (ml.) Pregledovala računov sta gg.: France Troha in Fran Zgonik, oba načelnika gospodarskih svetov.
V  razne odseke, ki imajo vodstvu vsestransko pomagati, zbralo se je te gg.: Jože Troha, predsed. kr. š. sveta, Florjan Stokelj, Franc Stokelj, Jože Stokelj, Andrej Slejko, Anton Slejko in Vinc. Paljk, Matija Durnik, Alojzij Hrobat, Iv. Vouk, št. 9, Angelj Vrčon in Just Jerkič — vsi posestniki. — Kakor razvidno, je društvo v dobrih rokah, kar nas jako veseii. Le tako naprej po pričeti poti, da nam društvo res stoteren sad prinese!
Gospodje nedruštveniki pristopite v obilnem   številu k   skupnemu   gospodarskemu
ognjišču in prinesite svoj vinar, ki bo Vam in Vašim potomcem v veliko korist! Opustite vsako mržnjo in lotite se resnega dela, kajti, če si sami ne boste pomagali — tudi drugi Vam ne bodo; torej organizujte si! Le, tako pridite do veljave in ugleda. Da se pa splošne želje, ki si jih je društvo postavilo za podlago, vresničijo, v to pomozi Bog!
Skrllje, 19. febr. 1902. — Skupno zborovanje odborov bralnih in pevskih društev ajdovskega okraja se je vrš»b dne 16. t. m. v Skriljah pri g. Antonu Vrčonu. Vdeležba bila je kljubu slabemu vremenu vendar zadostna za sklepanje.
Veselilo nas je, da srna vsi enega mišljenja ter da se tudi v tako slabem vremenu gibljemo ter ne izostajamo za napredek. Sklenilo se je združno postopati v vseh skupnih zadevah, posebno pa to, da se mora vsako društvo pri vseh društvih upisati kot podporni od, tako da bo imelo vsako društvo najmanj 10—12 podpornih udov več. Sklenilo se je podpirati pri veselicah posameznih društev ali tudi pri skupnih, s svojo navzočnostjo. Širiti — omiko in napredek z naročevanjem domačih časnikov, posebno naročevanja »Primorca*. Presojevati pisavo časnikov — ter se o njih vsebini posvetovati, ali pišejo koristno, ali ne. Ona društva, katera niso bila radi slabega vremena ali iz drugega vzroka pri tem zborovanju zastopana, pa se vendar s to vsebino strinjajo, prosimo, da svojo izjavo pismeno pošljejo gosp. Ant. Vrčonu, trgovca v Skriljah, kateri je bil pooblaščen do prihodnjega zborovanja na tem zborovanju sprejemati skupna vprašanja društev.
Radi reklame v bralnih društvih se je sklenilo tako-le:
Ako imajo udje bralnih društev na prodaj morebiti vino, živino ali pridelke, tedaj naj stavi vsaki oglas v društveno sobo, kaj da ima na prodaj; poleg tega naj pošlje društvu prostovoljno kolikor mogoče večje darilo. Ravno tako trgovci, udje ali tudi ne-udje, naj svoje reklame pošiljajo v bralne sobe; poleg poslane reklame naj,blagovolijo poslat: — društvom v pomoč prostovoljnih daril. —
S tem smo končali zborovanje ter ape-lovali na na§e trgovce in obrtnike, da nas bodo v tem podpirali. Mi pa bomo storili še več kakor svojo dolžnost ter našim trgovcem pomagali, da bode naše ljudstvo jih bolj podpiralo ter vedelo, kateri so njihovi pra,,J prijatelji.
Toliko v prvi naglici.
V Komnu, dne 19. febr. 1902. — V nekem v predzadnji »Soči* objavljenem dopisu iz Svetega je med drugim tudi demen-tovana že večkrat v .Gorici* natisnjena vest, da se so obč. računi radi pomanjklivosti in nerednosti od deželnega odbora vrnili tukajšnjemu županstvu.
Iz zadnje številke »Gorice", in sicer iz »dostavka uredništva* je razvidno, da je tozadevni poročevalec »Gorice" .resnicoljuben* Svetski načelnik Ant. Jazbec. On — .mrtva roka*, kakor se sam v nekem poročilu .Gorice" imenuje — ni vreden, da se upošteva, in da se na njegove »mrtve* dopise (ki so sicer po celoti izdelani v uredništvu .G.* samem) odgovarja. Ta-le odgovor ni torej namenjen ničli Jazbec, ampak uredništvu »Gorice", ki ga proslavlja in stavlja v deveto nebo. Resnicoljubni in čisti »Gorici* torej poročamo, da do danes tukajšnemu županstvu ni doposlal dež. odbor ne odobrenih niti nepotrjenih obč. računov. Računi se torej še vedno nahajajo pri dež. odbora, in na-prošena je »Gorica*, da se o tem na kom-petentnem mestu prepriča. — Kedo se je torej »neusmiljeno osmešil*?*) Jazbec ne, ker on ni niti tega vreden, ampak osmešila se je čista, resna in resnicoljubna .Gorica".
Onim pa, ki brijejo norce z Jazbecem (mogoče tudi pri dež. odboru), bi nasvetavali, naj v bodoče nekoliko upoštevajo dostojnost oblasti ¦— županstva.
Končno bodi pa tudi Jazbecu povedano, da bode današnji g. župan prihodnjemu ve-Iemožnemu županu gosp. Ant. Jazbecu iz Svetega obč. račune izročil v najlepšem redu in do pičice natanko. Torej pomirite se, ker
—  dež. blaznica se ne bo še tako hitro zidala.
Vest, da se g. A. Strekelj odpove poslanstvu, je zlobna in neresnična. To je bržčas volilni manever »Goi ice*, ne lista »Trieste".
•/ Morda prof. Berbuč, ki je le sanjal, da jo tako podkuri Komeucem, pa je to brž dal v »Norico".
—  Op. ur.
Iz Gradca. — Prvi izkaz daril »Podpornemu društvu za slovenske visokošolce v Gradcu" v šolskem letu 1901,—1902. izkazuje nabrano svoto K 355*80. — Vsem časti-tim darovalcem se odber v imenu podpiran-cev presrčno zahvaljuje, in opozarja slavno občinstvo, da dozdaj došle podpore nikakor ne zadostujejo, da bi moglo društvo ugoditi vsem prošnjam, ki se stavijo nanj. Ono podpira poprek po 4(5 dijakov na mesec, med katere razdeli okoli 560 K. Z darili pak, ki so mu došla dozdaj, mu tega ni mogoče storiti; saj je zdaj že vsa zgoraj izkazana svota z lani ostalo razpoložnino vred popolnoma izdana, majhna osnovna glavnica pa nese društvu komaj — 80 K na leto! Zato potrebuje društvo nujne in obilne podpore, ako hoče izvrševati svojo nalogo vspešno; zatorej se obrača podpisani odbor do vseh rodoljubov, naj ne pozabijo g raške ga »Podpornega društva za slov. visokošolce«, s čemer jim seveda nikakor noče zabranjevati, da izkazujejo svojo naklonjenost tudi drugim podobnim dobrodelnim zavodom. Naši dijaki žive* morda v še slabših razmerah kakor dijaki drugih vseučiliških mest; zato pa jih ne podpirati, bi bilo pač narobe! Da res zasluži naše društvo podporo, ki mu jo je poklonilo slovensko občinstvo dozdaj, je razvidno iz nastopnih številk iz zadnjega poročila : Lani smo podpirali 45 dijakov: 31 juristov, 8 filozofov, 5 medicincev in 1 tehnika; razdelili smo med nje lepo svoto 5971 K, torej za celih 2641 K več kakor prejšnje leto ter dosegli lani tako ne samo največo svoto podpor, ampak tudi največe število podpirancev. Letos pa se zahteva od društva še več, tako da smo izdali dozdaj za 433 K več kakor v isti dobi lanskega leta. Od našega občinstva je torej odvisno, ko bi moglo izpolnjevati društvo svojo nalogo še nadalje. Darila prejemlje društveni predsednik dr. Benjamin Ipavic, em. primarij itd. v Gradcu (Karol Lud-wig-Ring 4.)                                 Odbor.
DomaČe in razne novice.
Stalno sta upokojena gg. Vodopivec Ferdinand, nadučitelj v Mirnu, inKacafura Anton, nadučitelj v Smartnem.
Deželni poslanec Strekelj ne odstopi. — Naši farovški listi so kar drug za drugim hiteli prinašati vest, da dež. poslanec Strekelj se odpove mandatu, češ da ga sili v to njegova služba v Dalmaciji. Naši klerikalci v Gorici bi radi mešali sedaj ob bližnji dežel nozborski volitvi na Krasu; zato pa so napisali tako notico, da morda odstopi gosp. Strekelj, ter jo poslali v Trst v laški list .Trieste", odkoder jo potem prenašajo po svojih listih, kakor rečeno, z namenom mešati ob volitvah, češ, zadnjič ni bil dr. Treo potrjen, Strekelj tudi odstopi, volite torej rajši klerikalnega kandidata! To je klerikalni manever, kateri pa se ne sponese. Poslanec Strekelj se ne odpove mandatu, ker nima nikakega vzroka za to, marveč ostane na svojem mestu. To vemo mi od najverodostojniše strani. Kdor pride na Kras s tako agitacijo, tistemu vsak Kraševec reče lahko v obraz, da je lažnik!
Z lažjo hočejo pridobiti Kraševce, kakor so zadnjič z lažnivimi obljubami premotili nekaj volilcev v komenskem okraju! Ali sedaj ostane ta klerikalni manever brez vspeha, ker Kraševei ostanejo trdni in kakor zadnjič, tako pokažejo tudi sedaj na dan 20. marca, da na Krasu ni tal za. lažnivi kleri-kalizem!
Dostave k. — Gospod deželni poslanec Alojzij Strekelj nas je brzojavno obvestil, da je neresnična ona vest v .Trieste" in drugih listih. — Stavimo sto proti enemu, da bodo klerikalci še vedno trosili svojo laž dalje.
Zeleni pobičl okolu .Prlsmojenea* brskajo povsodi ter iščejo, kje bi kaj dobili, kar bi služilo v njihove nelepe namene. Spravili so se tudi na .Zvonček", v katerem je bila natisnena neka povestica Leva grofa Tolstega, v katerem je govora tudi o sv. Janezu Krstniku, kakor da ne loči sv. Janeza Krstnika od sv. Janeza evangelista.... Povest ne ugaja zagrizenim .Rim-ljancem" v slovenski koži, zato so padli po njej najprvo v .Slovencu* in potem še v »Prismojencu", kjer zeleni pobiči zmerjajo Tolstega, tega velikega genija, s »tolsti gro-. fovski lev", česar tem ničlam seveda ni zameriti, ker ne vedo več, kaj delajo... Slabo
pa jim vendar pristoja, zmerjati Človeka, ko se nahaja na smrtni postelji.
Nismo poklicani braniti tu vredništvo .Zvončka«, katero je priobčilo tisto povestico. Ako se bo omenjenemu uredništvu zdelo to potrebno, stori že samo. — In tudi Ce bi bila vsa rec istinita, bi bila taka zamenjava malenkostna proti temu dejstvu, da se nahaja na indeksu prepovedanih knjig celo od sedanjega papeža* sestavljeni spis:"»b''rpTe-" sveti krvi device Marije*, kateri je spisal kot škof 1. 1874. Kongregacija je našla^ v tisti knjigi nauke »močno dišeCe po hereziji" (brezverstvo!), in zato je dela tisto knjigo na indeks, to je: prepovedal*-jo jej Citati. Glejte ! katoliški škof, ki postane papež, je pisal tako knjigo 1 ! — »Slovenec* seveda se je bavil s tem, hoteč vso reč zasukati in in če mogoče zatajiti, ali kdor je čital tisti zagovor, razvidi izmed vrst, da je tista vest istinita... Tu se glejte, gospodje, ter obirajte rajši škofa, ki piše herezije, mesto obirati grofa Tolstega! — Le pred lastnim pragom nočejo ti možje nikdar kidati, zato pa je tam toliko gnoja, da celo po škofijah smrdi po hereziji, in še više..,
Trgovsko In obrtno drnitre naznanja, da ima samo v evidenci vse trgovce in obrtnike v deželi in koliko je vsakomur odmerjeno davka. Društvo samo bo skrbelo, da dobi vsakdo volilno pravico, komur tiče. Toliko tukaj na znanje, da ne bodo imeli posamičniki kake skrbi. — Taka evidenca je sicer jako zamudno delo, ali društvo jo smatra danes za prvo svojo nalogo. Razlogi so vsakomur na dlani.
Pisarna društva, v Gosposki ulici št. 7., je na razpolago trgovcem in obrtnikom vsak dan za vse posle, ki se tičejo trgovine ali obrti.
Občni zbor bo v kratkem. Pokojninski zalog za udove in sirote šteje že nekaj stotakov. S tem je položeno seme, za katerega rast naj bodo skrbeli zanaprej v prvi vrsti člani tega preko-r/stnega društva. — Trgovski in obrtni stan naj dokaže, da stoji na lestvici modernega napredka, po kateri hoče stopati čedalje više do blagostanja in ugleda, kar bo v neprecenljiv blagor vsemu narodu,
Čemu pa silijo % uradniki ? — .Prini. List" govori v nekem dopisu s Tolminskega o odvisnosti uradnikov, da morajo postopati pri volitvah tako, kakor hoče vlada, itd. Res je, da so odvisni, da le prečesto v odločilnih trenotkih pritisne nanje vlada ter jim ukaže, kako morajo voliti! Umevno tudi, da uradniki po navadi nišo dobri ljudski zastopniki. Ali so tudi izjeme med njimi, seveda le redke.
,Prim. List* povdarja tako odvisnost. Zato pa vprašamo te može: čemu pa silijo z uradniki na dan? Pri volitvi v državni zbor v četrti kuriji so bili postavili c. kr. uradnika za kandidata, m sedaj baje nameravajo zopet kandidovati v gorah c. kr. uradnika. Tako se govori* Ker so tako odvisni, ne morejo biti dobri poslanci, marveC le hlapci vlade. Kar ona ukaže, četudi proti ljudstvu, temu morajo pritrditi, ne pomaga nič.
Da nas vlada zanemarja, to ve vsak količkaj zaveden Slovenec! Potem pa prihajajo klerikalci nad naše ljudstvo kot kandidatom z uradnikom, ki je odvisen od vlade. To kaže, da ta klerikalna banda sama hlap-euje vladi in da jej je kmet deveta briga! Zato pa kmet, če hoče količkaj dobro sam sebi, ne sme voliti klerikalnega kandidata, ki je odvisen ne le od vlade, ampak tudi od škofa!
Volite le neodvisne kandidate! O neodvisnosti duhoTnikor čebrnja „Prim. List*. N6, neodvisni so v marsičem, kjer bi ne smeli biti, česar pa se tu nočemo bliže dotakniti. AH pri volitvah in v politiki pa so odvisni od svojih škofov. Kar reče škof, to velja. »Oboedientia canonica* pa veže duhovnika na uboganje. Ubogati rnora, kakor mu zgorej ukažejo, tako, kakor uradnik vlado. Torej ima duhovnik v politiki povsem rezane roke. V gorah vedo, da je bilo več duhovnikov proti Klavžarju, ki so sodili, da »nož ne tiče v deželni zbor, in tudi ljudem so govorili, da njega ne bodo volili — ali prišel je ukaz iz Gorice, da se mora voliti Klavžarja, in vsi so šli v boj za sleparja. To je odvisnost!
Vsak škof pa podpiše, predno je izvoljen, reverz, s katerim se zaveže, da ne bode deloval nikdar proti vladi. In kot tak pritiska na duhovščino, zato pa tudi vidimo te prevečkrat v duhovnih vrstah skrajno popustljivost  tam,  kjer bi morala   nastopati
eneržija in odločnost. Zato je velika nesreča | za naš narod umešavanje škofov in duhovnikov v našo  politiko,  ker so vsi  skupaj vladni pomagati; in  tako nas tlačijo vlada, škofje in duhovniki!
Zato proč z odvisnimi kandidati! Vo-lilci Tolminskega in Kraševci, volite le neodvisne kandidate za svoje poslance, ki bodo delovali na podlagi programa *narodno-na-'^etlne^*^a1»k«rkHe»edino«^p«*5fi!
Izpred sodnije. — Dne 4. dec. lani je bilo prišlo do nekega prepira med fanti iz Vrtojbe in Št Petra, in sicer v Št. Petru. To v gostilni, ko so pa izstopili, je frčalo kamenje, in 24-letni Franc Križnic iz Št. Petra je bil ranjen tako v levo oko, da ga je zgubil. Obtoženi so bili Gulin Ivan, 28 let star, Avgust Pavlin, 26 let star, Al. Kuljat, 2A-, in Franc Nemec, 22, vsi iz Vrtojbe. Obtoženci so tajili. Obsojeni so bili r Iv, Gulin in Al. Kuljat na 8 mesecev ječe, Avg. Pavlin na 5 mesecev; plačati imajo 96 K za bolečine in 200. K za odškodnino Križniču. Fr. Nemec je bil oproščen. Obravnave se je udeležilo toliko Vrtojbčanov, da je bila dvorana polna.
Jos. Mervic od A. 25-letni mož iz Prva-čine, je stal pred sodniki, obtožen žaljenja Veličanstva. On se ni spominjal, da bi bil izustil take besede, kakor stojijo v obtožnici, ker je bil pijan, kar so potrdile tudi priče. Prisodili so mu 3 tedne zapora.
Andreja Marinkoviča, 28 let starega, iz Sinja, so obsodili   na 6 tednov zapora, ker je svojega  tovariša  pri   delti Jos.  Logarja j udaril s pikonom  tako  po  glavi, da mu je zadal težko poškodbo.
Luigi Orali iz Kampitella pri Mantovi je oče 6 otrok, delavec v Zagradu, ter dela pod cestnim mojstrom Svvarzem kot dninar. Obtožen je, da je grozil Schwarzu, da ga ubije, če gre tudi na 10 let v ječo, ako mu ne izplača zaslužka. Obtoženec pravi, da tega ni govoril, pač pa da mu Schvvarz ni hotel izplačati zaslužka skozi 23 dnij. Sodni dvor ga je oprostil obtožbe.
Ivanu Bobiču, 21 let, so prisodili 7 dnij zapora in 20 K kazni, ker jo je hotel popihati v Ameriko ter se tako izogniti vojaškemu naboru.
Tomaža Komela iz Gabrij je tožil sin, da si je izposodil od njega 1. 1895. K 200, katerih mu noče vrniti, ter da je jako oškodovan. Oče pa je trdil, da je bil sin obvezan, dati mu tisto svoto. Sodniki so očeta oprostili obtožbe.
Luigi Ponton iz Marijana je bil obtožen, da je ukradel nekemu učencu na postaji v Zagradu K 12*21 vin. Pred sodnijo je trdil, da je to našel. Ali ker je bil radi tatvine že kaznovan, je dobil 6 mesecev ječe.
Drobiž. — V Tržaški ulici se je ustrašil Faganelov konj iz Mirna avtomobila ter začel teči na vso moč. Voznik ga je udržal. Na Eorzu pa se je splašil pred nekim kolesarjem, zavil v ulico Usina, kjer je treščil ob drevo. Voznika je vrglo z voza. Konja sta ustavila dva pogumna moža, hlapca pa so morali pripeljati v bolnišnico. — Pulič Franc je bolan na umu ter se nahaja v tuk. bolnišnici. Predpreteklo noč se je napravil iz svoje celice z železom prostor, skozi kateri je hotel pobegniti. Morali so poklicati redarje, da so ga umirili, ker domačim stražnikom je pretil s kamenjem. — 5-leten deček Marinič Anton iz Podgore se je igral na ulici ter prišel po nesreči pod voz. Kolesa so mu šla čez jedno nogo, radi česar so ga morali prenesti v bolnišnico.
Vinarsko in sadjarsko društvo t Bthembergu priredi 2. marca ob 4. pop. v prostorih g. Ant. Pečenka „na governi" svoj redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika, 2.odborovo poročilo, pretres računa za preteklo leto in potreba, prevdarka za tekoče leto, 4. morebitni predlogi. K obilni udeležbi vabi odbor. Razpis natečaja za potovalne polje-delske učitelje. — Razpisujejo se na Primorskem tri mesta potovalnih poljedelskih učiteljev. Za jedno teh mest določen je italijanski, za drugi dve slovenski, oziroma hrvatski učni jezik.
Dolžnosti potovalnih poljedelskih učiteljev določene so v posebnem službenem navodilu in obstoj6 večinoma v strokovnem potovalnem poučevanju kmetijskega prebivalstva s tem, da se mu daje poljudna s praktičnimi dokazili združena predavanja o različnih strokah domačega kmetijstva.
Poljedelski potovalni učitelji nastavijo se pogodbeno in za sedaj za jedno poskusno Isto; oni so pomožni  organi c. kr. namest-
ništva in se pridelijo evuntuelno kakemu c< kr. okrajnemu glavarstvu.
Poljedelski potovalni učitelji dobivajo letnino 1800 kron in stalni letni pavšal 1000 kron, kateri prejemki se izplačujejo vnaprej v mesečnih obrokih.
Po preteku vsakih štirih, let popolnoma povoljnega službovanja poviša se gornja let-nina in sicer za štiri štiriletja po 450 K.
Prosilci za ta mešfa "morajo--vložiti svoje zadostno z dokumenti preskrbljene prošnje z dokazom starosti, avstrijskega državljanstva, dovršenih študij, delovanja v kmetijski praksi in jezikovnega znanja do najdalj e 30. marca 1902. pri c. kr. nameslništvu,
Oni prosilci, ki so položili skušnjo učiteljska sposobnosti za pouk na kmetijskih Šolah ali ono za sadjarstvo in vinarstvo ua c. kr. visoki šoli za poljedelstvo na Dunaju, imajo prednost kakor tudi oni prosilci, ki zamorejo dokazati zadostno znanje drugih deželnih jezikov.
V  Trstu, dne 18. febr. 1902. Od c. kr. primorskega namestništva.
Okrožnica c. kr. namestništva v Trstu vsem občinskim zastopom v deželi v znanje in ravnanje.
G. kr. ministerstvo notranjih zadev je opozorilo z odredbo od 11. novembra 1.1. Št. 37.996. na to, da v deželah, kjer že obstoji deželna davščina na pivo, je treba omeji .i kolikor mogoče visokost občinskih davščin { na pivo, ker ni izključeno, da se v dogled-nem času izkaže potreba urediti na sploh vprašanje o pritegnitvi piva kot davčni predmet v deželne svrhe — nekako tako kakor žganje — in sicer s tem, da se poviša državna davščina na pivo in odkaže del iste deželnim zakladom.
V  tem slučaju bi pa delalo ovire izvršitvi te akcije dejstvo, da znaša deželna in občinska davščina na pivo najvišjo dopuščeno avtonomno naklado na pivo 3'40 kron ali še več.
Uvažuje to okoliščino je izrazilo c. kr. finančno ministerstvo željo, naj bi se v bodoče gledalo na največjo mogočo omejitev nakladnega zneska in sicer toliko pri izdajanju novih dovoljenj za nadaljevanja pobiranja takih občinskih doklad.
G. kr. finančno ministerstvo je pri tem priporočalo kot najvišjo mero za take občinske doklade 2 K za vsak hektoliter.
Glede pa na to, da so občinski proračuni za leto 1902. že pripravljeni in je najbrže večinoma občinskih starešinstev že iste rešila, ter v svrho, da se ne povzroče občinam sitnosti, ki bi nastale vsled takojšnega zmanjšanja davščine na pivo, c. kr. namestništvo ne bode odrekalo za leto 1902 v zmislu naročila c. kr. ministerstva notranjih zadev privoljenja za pobiranje te davščine v poprejšnji višji meri.
Namestništvo vabi pa deželni odbor, naj že sedaj opozori občine, da po preteku prihodnjega leta (1902) načeloma ne bode privolilo v pobiranje davščine, ki bi presegala 2 kroni 20 vin. za vsak hI piva (zakon z dne 15. junija 1888 dež. zak. št. 18), torej bodo morale občine za časa skrbeti na kak drug način za pokritje primanjkljaja v občinskem gospodarstvu.
Na novo vpeljane davščine na pivo, ki bi presegale znesek 2 K 20 vin., pa namestništvo že za leto 1902 ne bode privolilo.
Listnica npraTniStva. — Dr. P. Alek-sandrija: Poslano je že v delu. V nekoliko dneh dobite odtise. Prejeli smo 25 fres. — Hvala! Da ste nam zdravi!
Učenca za pekarsko obrt v starosti 14—15 let sprejme takoj Matevž Torkar v Podbrdu ob Bači.
Prebavne organe se mora najbolj Čuvati. Ni ga organa v človeškem telesu, koji bi s tako neznatnim motenjem tako upiival na druge dele telesa ter istim pro-vzročal najhuje posledice, kakor so prebavni organi. Prebavne organe se čuva s tem, da se istim omogoča delovanje ter čiščenje potom odvajajočega sredstva. Tako sredstvo za želodec je že 40 let uporabljivi Rosa-balsam iz lekarne B. Fragnerja, c. kr. dvornega za-lagatelja v Pragi. Ta balsam se dobiva tudi v tukajšnjih lekarnah.                              2
Razgled po svetu.
Državni zbor. — V seji 19. t. m. se je vršila specijalna debata o bosanski železniški predlogi. Prvi govornik, posl. O f n e r, je predlagal, naj se tozadevno posojilo zviša od 75 na 100 milijonov, pri tem pa se sklene, istočasno tudi zgraditi progi Banjaluka-Jajce in Knin-Novi. Poslanec Syl ves te r kritikuje našo železniško politiko sploh, ki da je slabša
od turške, zato pa je tudi vsa trgovina na Balkanu v tujih rokah. — Minister Wi t te k se izreče proti Ofnerjevi precllogU'— Posl. Lechner se zavzema med drugim posebno za podaljšanje vshodno-štajerske železnice preko Radgone-Ptuja Krapine, s čimer bi se dosegla na Dunaj za 150 km krajša pot. —¦ Glavnima govornikoma sta biia izvoljena: Berks pro, a Malik kontra. Poslanec Berks pa je resigniral, na kar je Malik strastno napadal bosansko vojaštvo ter zahteval, naj se Bosna in Hercegovina priklopita Ogrski. Ko je še govoril posl, Schwegel v obrambo železniškega odseka, sklene se debata ter se predloga sprejme v tretjem branju.
V seji poslanske zbornice 20. t. m. se je začela razprava o proračunu, in sicer je tekla dosti živahnejše, nego se je pričakovalo. Dr. Gregr je nastopil z ostro filipiko proti sedanjim političnimr razmeram. Žel je obilo pritrjevanja, ko je dejal, da Bog ne zadeni, da bi sodil svet omiko avstrijskega parlamenta po tem, kar so Nemci počenjali za časa nemške obstrukcije, ali kar so nemški kulturonosci uprizorili zadnjič zaradi Lob-majrrja, Gregr je Kdrberja zagotavljal, da z levico ničesar ne opravi in je plediral za premembo sedanje ustave in za razširjenje volilne pravice. Za njim je govoril nemški klerikalec Hagenhofer, ki se je hitro upletel v velik škandal, Ko je Hagenhofer rekel, da njegova stranka poljedelskega ministra Giovanellija objektivno sodi, so Vse-nemci in zlasti SchOnerer začeli razsajati, Hagenhofer je zaklical Schčuererju, naj gre spat, češ, da je pijan. Sedaj je nastal šele pravi šunder. Vsenemci niso hoteli pustiti Hagenhoferja govoriti, končno je ta izjavil, da Schdnerer ni pijan, na kar je mogel svoj govpr dokončati, Ko je nehal, je SchOnerer začel vpiti: Mi vas bomo že odvadili lagati; vsi bodete pobešeni; mi Vam bomo te hlače izprašili. Za Hagenhoferjetn je dobil besedo Pihuljak,
Govor Hagenhoferja je vzbudil burno prizore, SchOnerer ga je imenoval sleparja. Hagenhofer pa je podil Schdnerja iz zbornice, naj si gre izkadit svojo pijanost. Vsenemci so kričali ter pretili Hagenhoferja, Slovenci in Čehi so se zabavali ob tem prizoru, Ho-fica je pel ,Heil dir im Siegeskranz*, Brzo-rad pa tDie Wacht am Rhein*. Bil je velik „špas*. — Bareuther je izjavil, da Vsenemci ne bodo glasovali za državni proračun tako dolgo, dokler ne bo nemščina drž, jezik v Avstriji. Mengerje govoril tudi zanemškidrž. jezik ter priporočal rešitev jezikovnega vprašanja s pomočjo narodnih kurij.
Srbija. — V skupščini se je razvila vsled neke interpelacije velezanimiva razprava zastran žurnalistične vojne, ki jo vodi neki del zunanjega časopisja proti Srbiji. Ministerski predsednik Vuič je pojasnil to obrekovalno kampanjo in njene namene, ožigosal, da jo podpirajo nekateri bivši srbski ministri, ki sedaj prebivajo na Dunaju, in konstatiral popolno soglasje med narodom in kraljem, tako glede notranje kakor zunanje srbske politike. Vuič je govoril sicer z veliko obzirnostjo, a vendar je bilo očitno, da so njegovi udarci merili na Dunaj, a ne samo na bivše srbske ministre, ampak tudi na avstrijske. Skupščina je sprejela resolucijo, s katero obsoja to žurnalistično vojno in njene srbske pospeševatelje ter izreka kralju udanost in zvestobo.
Rustya. — Službeni list ruske vlade »Praviteljstveni Viestnik* je priobčil te dni važno carjevo naredbo, po kateri, se osnuje posebno poverjenstvo pod predsedstvom finančnega ministra z nalogo, da poizveduje o vseh potrebah ruskih poljedelcev ter predloži potrebne nasvete v zaščičenje poljedelstva ter ž njim spojenih strok.
Tako se briga Rusija, da dviga poljedelstvo ter pomaga seljakom, ki so glavna podpora in najjačja zaslomba velike ruske države. Že danes se Rusija z Ameriko smatra za največjo žitnico, iz katere se celi svet preskrbuje s hrano.
Španija. — Iz Barcelone 20. t. m. Ob 8. uri zvečer so culi na ulicah neprestano streljanje iz pušk. Ubili so enega rožnika, ranili enega oficirja. Množica je oplenila pekarne, stavci so pretili tovarišem, ki delajo, s smrtjo in tiskarne hočejo porušiti. Tovarne so zaprte. Nekega anarhista Bonafulo so odvedli v zapor. — Vse stranke parlamentarne opozicije trdijo, da je vlada nesposobna odpraviti obstoječe nemire; da je treba, nadomestiti jo z drugo. — V Badaloni se pripe-tujejo istotaki nemiri. V Sabadellu so morali menihi preoblečeni bežati pred množico, katera jim je zažgala samostan. Med izgredniki je premnogo anarhistov iz drugih dežel.
Bazne vesti. — V tobačni tovarni v Furstenfeldu je požar uničil 12. t. m. 30.000 kratkih smodk, rešili pa so nad 3 milrme dragih smodk. — S Koroškega poročajo, da so v Prevaljah pri novih občinskih volitvah zmagali Slovenci v tretjem in drugem razredu, v prvem pa propadli za en glas.
.Hsnnebergova svila"
— le pristna, ako se vdobi direkno od mene — za bluze in obleke črna, bela in barvana od 65 kr. do gld 1465 meter. Vsakemu franko in carine prosto aa dom. Vzorci z obratno pošto. Pismena naročila naj se frankiraio v Švico s 25 vin.
G. Henneberg", tovarnar svile
(1)     (izkl c. in kr. dvorni zalagalelj) *# Curihu.
Na prodaj
enonadstropna hiša
v   dobrem   stanju   v   Skriljah štev. 27. Oglasiti se je v Hli It 34 v Skriljah.
Posredovalnica za zakone.
Resno, delikatno, z zagotovilom stroge diskrecije za dame in gospode vsakega veroizpovedanja, narodnosti, starosti in poklica.
Klel«, trgovska agentnra, Dunaj V.
Wehrgasse 11.
Zda 1881. v Gorici ustanovljena lvrdka
(nasproti nunski cerkvi) priporoča preč. duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd. vse po zmerni ceni. Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo.
4f*^
Samo 5 kron
stane 4'/* klg najfinejega, pri izdelovanju poškodovanega, lepo-dišečega toaletnega mila in sicer dokler zaloga dopušča. — Razpošilja proti povzetju aH naprej poslanim zneskom A. Feith. Dunaj, V/2 Matzlelns-doferstrasse 76.        \>
wr?r
Naznanilo.
Podpisani naznanjam si. občinstvu, da zamorem postreči 5. gg. odjemalcem s svojo zalogo jedilnega blaga po najnižji ceni. To storim lahko radi raznih »sklepovc z mnogimi tvrdkami posebno s tvrdko gosp. G. F. Resberga v Gorici.
Spoštovanjem
Anton Vrčon,
trgovec, Skrilje štev. 96.
Gosp. lekarnar
BELA ZOLTAN
Budimpešta.
Prosim, blagovolite poslati proti povzetju 4 steklenice Vašega izvrstnega mazila proti
prfltinuinrsviatizau.
M roslav < endre
uradnik avstr. Llovda. Trst
Posebni slučaji, mnosiobrojna piizna-nja in zdravniška spričevala dokazujejo, da je to mazilo že več let znano in gotovo delujoče sredstvo, katero najbolje upliva pri bolečinah v kos eb, sklepih in mišicah.
Cena steklenice 2 kroni.
Glavna zaloga za Avstrijsko:  Lekarna  pri „črnsm medvedu"
Up- Dunaj, i. Lugeck 3. ~-*jQ|
Po po i i razpošilja izdelovatelj lekarnar B6la ZOltan v Budimpešti.
..Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim jamstvom.
Nacelstvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. dec. 1901. tako:
Hranilna vloge se obrestujejo po 472%. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po 5%. Rentnidavek plačuje posojilnica sama.
Posojila: na vknjižbe po............5 V, %
» varščino ali zastavo..........6%
» menice   ...............6%
s -Vt % nradnino. Glavni deleži koncem leta.............6%.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. — Posojila se dajejo le zadružnikom.
Otvoritev nove gostilne!
Podpisani naznanjam slavnemu občinstvu, da sem otvoril
gostilno s prenočišči
(v lastni hiši)
v ulici Vogel št. 29.
Točil bodem dobra vipavska vina ter zagotavljam točno postrežbo in dobro kuhinjo.
Rojakom v mesto in na deželi se toplo priporočam udani
Andrej Bolita.
Seidel & Naumannov
pisalni stroj   »IDEAL«
Vzbuja senzacijo. Jasna pisava od prve do zadnje črke. Stroj je jako trpežen. Na močnem ministerjal-nem papirju izdela 4—6 iztisov, na kon-ceptnem papirju 8—10, na tanjkem papirju 12—16. Najvišje priznanje ter prva zmaga amerikanske konkurence. — Zlata svetinja; Berlin (maj 1901.)
Glavna zastopstvo za Avstro - Ogersko:
64. Trst (sv. Andrej) - Pulj in obratno.
& Sonnatl
Dunaj 111.13. Hetimarkt 9.
____Iščejo se zastopniki za deželo.
Zatatna znamka: 8IDR0.
L1H1MEHT. GAPSiei COMPOS.
Iz Rlohterjave lekaro v Prac' pripoznanu kot izvrstno ¦:»! ublažujoče mazilo; za ceno 80 h, kron 1-40 m 2 kroni se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to splošno priljubljeno domače zdravilno sredstvo vedno le v origf. steklenicah z nažo zaščitno znamko s ..SIDROM« namreč, iz RICHTERJEVE lekarne in vzame kot originalni izdelek le tako steklenico, ki je previdena s to zaščitno znamko.
Riohterjeva lekarna „pri zlatem leva"«^
v PKAOI.                 f-fl.
Ellzabethg-asse št. 6.     |\lj
Na dež jubil. razstavi odlikovan s srebr  drž. svetnjo Na Ivovski razstavi s prvo ceno  - srebrno svetiinjo
TTTT
Tovarna uzamih telovadnih priprav JOB. YIMDYŠ-S5
v Pragi na Smlhovu
(Praha-Smichov) Vinohradska ulite čislo 816 se priporoča
k popolnemu uzornemu prirejevanju sokolskili in šolskih telovadnic
po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavih.
V ta dokaz je na razpolago mnogo priporočil-jočih spričal domačih in inozemskih.
Zagotavlja jedno leto. Cene zel6 zmerne, plačuje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti.
JVavadhe priprave so vedno v zalogi.
Ceniki, proračuni in načrti za popolne telo vadnice poSilja na zahtevo brezplačno in poštnin* prosto.                                                                       3
Poprav« izvrfioje po najnižjih ceuali.
Iti.    Osebni		rlaki	| trzni,  flsebihl. 1				I Osebni McSunec		Osebni vlaki			JBnovI
						I* O 8 t al j o						
	174   112    114	1-16	1     122   -|				113	~    175	117 j 121 j 111			2
	«•••50  S-4B  430	7-45	2-30  —		odh	Trst.-sv. Andrej   .   doh	9-35	-   11-15	T—	9.25	9f»ll	
-      006  4Ti0		—			f	Ricmanje  p.   .   .      A	\nc,	__	«•41	!	i -_	
72«  ftli  4M		8-07	,2,.">        1		T		iria	1038	tS'37	!9'04	9-28	
S 02   »-26T1-09		8-21	310  —		•1		8Tifi	1013	6'84	8-47	9-15	_.  j
«•28  9-38  5"2 J		8-32	3 22  — 1		doh	Herpelje-Kozina   .   odh	8-4«	—     9-52	•TI?	•(8.33	9'04	
! 948  5*30		__.	8-38	} \	odh	Herpelje-Kozina   .   doh	831		5-59	!f'~		k—i!
- ' 950  r,'45			84!)		¦	Podgorje     ...      A	8'2.*i	_       M	5-4(i			8-4!) 1
, — 10-17  004						Hakitovič     ...	8 0«	—       "p	.72« ,   T      -•-			* 1
: — 1028  BMS		—	9-13	z  ¦   - j			7-50	•g	510'   «     -			K-92 1
.Oak.10'40 fi'26			,	s  — 1			7*41	Xi	4-59; g   —			« I
j  ll  I0'o6  6'42			9-31	s   - 1		Lupoglava    ...	•/¦:«]	m	4'44     S     --			8*04 1
[vlaki¦ lrn  7-			,	2    _|		Borut p.      .   .   •	709	O	,4-22:  g,   -			" 1
{6-35.11*91   7-12			9-52	a     "" 1		Cerovlje ....	'/ OS	0-25	4'13     * , —			\nm
jf>*40 112B  718		—	„	_  j		Novaki p.    .   .   .	tt-ofi	— i 6-20	4-02    '2 ' -			' 1
	651 H-3S  731		1003	"S ¦ —-1		Pazin.....	«•49	- ! 613	3'53    «    —			7-30
	7-19 11-58  754		w	•s" i — 1		Sv. Peter »u Sumi*	«•81	! — i 5-55	3*31 .  f    -			» r
	7.11.12-18  814	—	10-33	"o   i   — I		Kanfanar.   ...	(514	! — i 5*38	3'09    i , -			701 |
	7-37 12-18 8-21	__		s       __ j		Smoljani p. .   .   .	G* 10	i   • --   !    —	3-03,   2 i —			» |i
	7-441224. 8-28		„	o   — 1		Sv. Vincenc p.     .       1	(i'04	i   —   |    —				
	7*4912-29  835	—	„	3   -		Zabronii p.     .   .	5-59	.   —	2*48'   3     -			" ll
803 12-42  9-51		—	I0f>4	i\ž\		Vodnjan  ...            J	15'46	!      ----      >       . -^	2-30,   ,      — r,:20' a ~			<>m
811'1248 i 9--		—	m			Galezan p.   ...	537	s      -----------------      ¦        _				» 1
8-25  1-— ¦ 9-15		—	1M0		T	Pulj.....      *	5-20	i      ---------      |       ---------				<M 5 ,
Sr	.lini. 1-1/:   -	—	11-21	. ponatisi'. |	doh.	Pulj-luka     .   .   .   odh	|5-	i torek!   —			—	1
Ivan Bednarik
priporoča svojo
knjigoveznico
v Gorici
ulica Vetturini št. 3.
Anton Pečenko
Vrtna ulica 8 — GORICA - Via Giardino 8 priporoča pristna bola In ftrn« vina iz vipavskih,    ^ furlanskih,
Dostavlja na dom in razpošilja po železnioi na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce,
C«n« zmarn«  Postr.žba poltana
©0©©©©©©©©©©©©®©©©©©©©
©
© © © © ©
96%
vinski cvet (špirit)
ae dobi  « mirodllnlcl  pri
§                                A. JBRET1Č-U
v Gorici - Tržna ulica (poslopje okr. sodišča.)
sr
Dr. Rosa balzam I Pražko hišno mazilo
za itlodtc                          I ------------------<j iz lekarne B. FRAGNER-ja v PRAGI ^---------------;-----
" je sta-o, najprej v Prapi uporabljevano hiSno zdravilo, katero vzdržuje čiste rane in jih tudi obvaruje   nečistohe  ter  ublazujoče deluje   na
vrofino ter bolečine. V škatljah po 35 In 25 kr. S pošto 6 kr. veo. Za naprej posiani znesek aU. 1-58 se pošlje «/, škatlja ali gld. 1-68 % škatlja. »Ii gld. 2-30 «7, škatla, *1\ gld. t 48 °/2 škatlja, poSt-une prosto na vse postaje Avstro-Ogerske. Vsi deli zaboja
SI
je splošno, že 30 let znano domač« zdravilo,
katero pospešuje tek, olajšuje prebavo in lehko odvaja. Pri rednemu vporabftanju ojaenjo prebavne organe in drži v pravem toku. Velika steklen. 1 gld., mala 50 kr. Za naprej poslani znesek gld. 9-28 se pošlje velika steklenica io mala za 75 kr. poštnine prosto na vse postaje Avstro-Ogerske.
&
Glavna zaloga: Lekarna B. MHER-ja, c. kr. dvirucp zalagatelja „prl črnem orl«tt v Pragi, Mala strana 203, na voglu Siomsrove ulice,
potem v Gorici v lekarnah Cristofoletti, GUubich, Pontoni in pl. GironcoU. r* Dnevno razpošiljanje po poSU. —Zaloga t Tseh lekarnah ATstro-Ogerske. -»*1 f