------    237    .___
Slovansko slovstvo.
Srbsko i hrvaško.
Prirodopis živinstva, bilinstva i rud-stva. Za zreliju mladež sastavio Jos. Torbar. Sa 351 bojadisanom slikom. U vel. 8-ni 124. str. sloga a 34 vrlo liepo bojadisane ploče slika iz sva tri carstva, i 29 črnih, na kojih je naslikano lisce; izašlo je to djelo u put nakladom g. Hartmana. Pregledavši to djelo, moramo ga natoplije preporučiti kao vrlo koristnu po-mocnu knjigu za poznavanje prirode; stoji samo 2 for. 40 nove.
*   Književne   zabave hrvatsko-srbske,   u kojoj su sastavci g. Velimira Gaja,  izaso je svezek II.
-----   238    -----
U 8-ni str. 120.   Giena 30 novč.   U tem svezku nahaja se kratek potopis po Primorskem i Krasu.
*  Rščnik lščnikoga nazivlja. Sastavio dr. Iv. Dežman. Troškom jug. akademije u Zagrebu 1868 kod Ant. Jakica.    U 8-ni str. 142.   Ciena 1 for. 50 nove.
*   Istočno pitanje i Hrvati.   Historično-prava razprava. Spisao Evgenij Kvaternik.   Strana druga. U Zagrebu 1868. Na prodaji u knjižari  Svetozara Galca. U 8-ni str. 180.    Ciena 80 nove.
*  Psalmi Davidovi, prevedene u slogu narodnih pjesama pjesnikom Nedjeljka g. Ogn. Utješeno-vicem. Razpisana je na ovo knjigo predplata. Tko mu (Wien, Alsergrund, Berggasse br. 4) pošalje 1 for. do konca kol., dobije liepu knjigu od 17 tab.
*  Do 60rukopisa injekoliko desetina od-1 o maka dobio je akademik Sreznjevski od A. Hiifer-dinga, sto ih je ovaj skupio po naših krajevih; znameniti su rukopisi po tom, sto su mnogi iz 13 i 14 vieka, a njeki spadaju u književnost Bosne.
Bugarsko.
U Carigradu izišle so sliedeče knjige:
*   Nov bukvar (u tablici kratki), sa njekoliko figura.    Bukvar je na 16-ni na 32 str.
*   Čitanka čerkovna. Pitomka ili pravila za politizm (malka Hristoitija) za djecata.
*  Sravniteljna gramatika za starij, čerkovnij i novij Bolgarskij jazik, s zabjelježvanija i vrhu narje-čijata mu, od P. R. Sla vej kova.
*  Nedjelni i prazdični slova i poučenija, izvlečeni od tvorenijata na črkovni propovjednici, prva cest, na 8-ni 256. str.
*  A. Bogorov u Beču štampa francuzko-bugarski i bugarsko-francuzki riečnik. Prva cest, francuzko-bogar-ska, stoji 8 cvancika a toliko isto i druga.
„Dragoljub."
Narodne pesmi iz St. Vrazove zbirke.
Priobčuje F. Kočevar. I.   Sveta Marjeta in sv. Jurij orožnik.
Stoji, stoji velika vas,                     Šla je k jezer' globokimu,
Na konc' vasi je beli grad,            Srečal jo je en stari mož,
Na konc' gradii jezer globok,         Ljub svet Jurij orožnik.
Noter je neguden čer v,                    Še je tako rekel star možic:
Neguden červ, lintvern hud.             Kaj je teb', Marjetica,
Druz'ga ne pije, druz'ga ne je,       Ker si silno žalostna?
Ko lesko kri, lesko meso.                Še je tako rekla Marjetica:
Še so imali počedarijo,                    Usmil se tavžentkrat Bogu!
De so mu en'ga človeka dajali.       Godi se vselej tako,
Prišla je počredarija                         K' otroci svoje matere nimajo.
Na žlahtniga gospoda                       Jez grem k jezer' globokimu,
No na žlahtno gospo,                      Prisal bo neguden červ,
De pojde k jezer1 globokimu,          Ki bo mene tam požerl.
De tam svoje življenje sklenil bo.     Še je tako rekel star možic
Vun bo prisal neguden červ,          Oj ljub svet Jurij orožnik:
Kdor bo tam, ga bo požerl!            Nič se ne boj, Marjetica,
Tako je rekel žlahtni gospod:         Saj pojdem jez tudi s tabo!
Peršla na naji je versta,                  Šla sta k jezer' globokimu,
Al pojdes ti, al pojdem jez             Prisal je en neguden červ,
K jezer' globokimu?                         Neguden červ, lintvern hud.
Še to je rekla žlahtna gospa:         Svet Jur je vzdignil desno roko,
Nič se ne boj, žlahtni gospod!        Čez červa storil sveti križ;
Ne pojdes ti, ne pojdem jez,          Marjetica zdrasala pasec svoj
Dala bova Marjetico.                         Vergla ga je červu na vrat.
Tako je rekla žlahtna gospa:          Červ je tako močno zarjul,
Pojd gori, gori Marjetica,                De se je ves grad na kup razsul.
Naprav' se kot nevestica!                 Zdaj premisli človek ti,
Marjetica čisto nedolžna b'la,          Kaj ena taka pregreha stri!
Rada mačohe bogala.                        To nevošljivost stri,
Napravila se je k' nevestica,           De cel grad potopi. Pa silno bila žalostna.