ttnidoĄori i n@šiioi nomCoitei Vprašanja in odgovori Plačilo odvetniških stroškov in zašdita. Blaž Sok v S. Vsled lažnih izpovedb prič ste izgubili pravdo, ki ste jo naperili zoper dediče svojega doižnika. Zaatopal Vas je odvetnik, ki zahteva od Vaa v osmih dneh plačilo še 5800 diu, razen že plačanih 1000 din, ter Vam grozi s tožbo in rubežjo. Vprašate, ali ste res dolžni plačati tc odvetniške stroške, in ali Vam pritiče zaščita, ker je šlo za izterjavo terjatve iz leta 1930. — V predmetnem primeru ni cdločilno, od kdaj izvira iztoževana terjatev, marveč okolnoat, kdaj ste najeli odvetnika in kdaj so nastali njegovi stroški. To pa je bilo — kot vidimo iz pisma — po 20. aprilu 1932. Radi tega je odvetnik upravičen terjati od Vas plačilo vseh stroškov brez znižanja in brez obrokov. Ako menite, da so stroški previsoki, predlagajte pri sodišču njih aodno odmero. Oče pljančuje in odprodaja zemljo. Varstvo? N. N. Oče pijančuje, odprodaja zemljo in zapravlja denar. Vprašate, ali bi ae ga zamoglo dati »pod varstvo«, pod kakimi pogoji, s kolikimi stroški; ali sme ostanek zemlje izročiti tujim ljudem; ali 8e zamore kupoprodajno pogodbo, ki jo je že aklenil, a še ni zemljiškoknjižno izvedena, razveljaviti ? — Zapravljivca se zamore omejeno preklicati, ako je podana nevarnost, da bo radi zapravljanja prišel v stisko on sam all tudl njegova rodbina; to pomeni, da ne bi mogel več atanu primerno živeti. — Za omejen preklic radi pijančevanja je treba, da dotična oaeba iz navade, odnosno bolezenskega, neodoIjivega nagnenja zlorablja alkohol ter radi tega sebe ali avojo rodbino iapostavlja že opisani nevarnosti stiske, ali pa, ako za primerno oakrbovanje svojih poslov potrebuje skrbnika. Predlog na uvedbo preklicnega postopanja zamore staviti bližnji svojec. Kolkovati ga je s 100 din. Nadaljne stroške preklicnega postopanja tvorijo eventuelne prifinine, pristojbine izvedenca, ako ga bo treba zaslišati (kar pa ni nujno), na kolkih pa bo plačati le po 5 din za vsak zapianik. — Oseba, ki je omejeno preklicana, ne miro brez sodelovanja skrbnika aklepati poslov, s katerimi cdtujuje ali obremenjuje svojo imovino ali prevzema cbveze. Za odsvojitev nepremič^-n je potrebna tudi nadskrbstvena odobritev od strani sodišča. Ako bi torej skrbnik in aodišče smatralo, da je za preklicanca koriatneje, da izroči posestvo kaki tretji oaebi nego otrokom (kar pa ni verjetno), bi se to lahko zgodilo. — Ako bi dotičnik, ki je z očetom že pred uvedbo preklicnega postopanja sklenil veljavno kupoprodajno pogcdbo glede dela zemljišča, vztrajal na izvršitvi pogodbe, odnosno zemljiškoknjižni izvedbi, se pogodbe ne bo dalo razveljaviti samo iz razloga, da je prodaja čin zapravljivosti. Brezj>lačen odstop dela stavbišča za obfiinsko cesto. J. V. v S. Kupili ste 32 m dolgo stavbiSče. Qbčina zahteva, da ji brezplačno odstopite 1 m širok pas parcele.stavbišča, ker je bila tam projektirana cesta, ki je sedaj odprta. Vprašate, ali ste res dolžni brezplačno odstopiti navedeni pas od svojega stavbišča, čeprav ste ga sami morali plačati. — Občina sme v splošnem v javnem interesu za otvoritev, razširitev ali podaljšavo novih ali obstoječih ulic razlastiti privatne nepremičnine tudi zoper voljo lastnikov, ako zemljišča ne more pridobiti s aporazumom In dogovorom. Za zemljišče, ki se razlaati, je dati laatniku pravično (primerno) odškodnino, ki jo je treba dor ločiti zlasti glede na vrednost zemljišCa ob Casu cenitve. Donmevamo, da je v Vašem primeru prodajalec najbrž parcelii-al svoje zemljišče in ate Vi kupili del tega parceliranega zemljišča. V primeru parcelacije pa mora lastnik parceliranega zemljiSča odstopiti občini brezplafino In neobremenjeno zemljiSče, doloCeno z naCrtom, ki jfi potrebno za javne prometne In proste površine, odnoano ulice vzdolž njega lica (fronte), in glcer do največje širine 20 m, to je ulica z vso fiirino na zemljišču, ali do polovice ulične širine, če leži ulica ob meji zemljišča. Le za potrebno površino preko te mere mora cbCina odškodovati laatnika zemljišča. — Ako ate Vi že ob času nakupa vedeli, da gre za del parceliranega zemljišča in da je ob mejl projektirana občinska cesta, ne morete ničesar ukreniti ne zoper prodajalca, še manj se upirati brezplaCnemu odstopu prizadetega dela parcele občini. Ako pa Vam to ni bilo znano in je prodajalec zamolčal, da boste morali 32 kvadr. metrov brezplačnp odstopiti občini za projektirano občinsko cesto, Vam mora prodajalec vrniti sorazmerni del kupnine. Napram zahtevi občine se pa ne morete braniti, ako, odnosno v kolikor je po gornji obrazložitvi utemeljena. Sezonsko zidarsko delo in plačevanje zgradarine. A. Lesjak v O. Drvčna uprava zahteva, da plačate zgradarino za pet let nazaj, ker je dognala, da štiri do pet mesecev v letu opravljate zidarska dela pri tretjih osebah. — Zgradarine so oproščene zgradbe, ki služijo izkljucno kmetovalcem in njih kmetskim delavcem za prebivanje po vaseh in selskih občinah. Za kmetovalca se ne smatra oni, ki se trajno bavi z obrtnim ali drugim pridobitnim poslovanjem ali samoatojnim poklicem. — Ako so Vam v naaprotju s temi določbami predpisali zgradarino, ae zoper dotični nalog pritožite v 30 dneh na finančno ravnateljstvo v Ljubljani, a preko pristojne davčne uprave. Dolžnika nočeta plačati pravdnib. in izvršilnih stroškov. G. G. v P. Leta 1930 ste posodili dvexna malima poaestnikoma 5500 din za dve leti proti 10%. Ker nista plačala niti obresti, ste ju potom odvetnika iztožili ter vodili izvršbo na nepremičnine, do dražbe pa ni prišlo, ker ata dolžnika dosegla ustavitev izvršbe. Stroški ao narastli na skoro 3000 din. Ob izstavitvi nove zadolžnice pred občino sta dolžnika sicer te stroške priznala, ko pa ate terjali prvi obrok, ata na sodišču predlagala, naj se zadolžnica razveljavi, Ceš, da stroškov nočeta plačati. Sodnik Vam je dejal, da morate vse stroške sami trpeti. Na posamezna vprašanja Vam odgovarjamo: Pojasnilo v Ljudakem pravniku septembra 1937, da »se strpški, naatali po 20. aprilu 1932, prištejejo znižani glavnici in jih mora dolžnik plačati v 121etnih cbrokih«, se je llkaio uoLicnega kcntoetnegai" primera irt ga ni razumeti tako splošno kot ste ga Vi. Dolžnik je namreč dolžan*plačati pravomočno priaojene sodiie atroške v pravdah o obstoju, višini aii prirodi kmetskega. dolga, nastale v času od "20. aprila 1932 do 25. septembra 1936. Njih znesek se priračuni glavnici. »Ako pa kmet ni dal povoda k tožbi in ako je na prvem naroku priznal tožbeni zahtevek, ni dolžan plačati navedenih stroškov.« Pravilno in v skladu z doaedanjo prakso sodišč v civUnih pravdah je Vaše mnenje, da je dolžnik s tem, da ob zapadlosti ni plačal dolga (bodisi glavnice ali obresti), že dal povod k tožbi. V primerih kmetske zaščite pa je judikatura včaaih drugačna, odnosno neenotna. Ni namreč prezreti, da v primerih, ko pride do pravde, ne da bi dal toženi dolžnik povod k tožbi, dolžnik aploh ni dolžan plaCati pravdnih stroškov. Zato je naatala negotovost, kako je razlagati gornja, v narekovajih citirana zakonita določba. Ako bo okrajno sodišče izreklo neveljavnost nove zadolžnice, odnosno, da dolžnika nista dolžna plačati p r a v d n i h atroškov, se pritožite na okrožno sodišče. Pritožbo dajte kar na zapisnik in Vam ni treba odvetnika. — Kar se tiče stroškov, nastalih v izvršilnem postopku po 20. aprilu 1932, pa jih dolžnik ni dolžan plačati. — Bila je dolžnost aodišča, da Vašo tožbo leta 1932, izvršilne predloge in predloge v izvršilnfem postopku sprejme na zapisnik in Vam s terrt prihrani nepotrebne advokatske stroške. Ako bi Vas prihodnjič zopet napotili k advokatu v stvareh, kjer zaatopanje po advokatu ni predpiaano, se pritožite na predatojnika okrajnega sodišča, in če to ne zaleže, na predaednika okrožnega sodišča. — Dolžnika zamoreta rea doseči spremembo nove zadolžnice, čeprav sta jo pred občino podpisala. Uredba namreč določa, da se njeni predpisi s pogodbo ne morejo izpreminjati v dolžnikovo škodo. Ako bi se torej izkazalo, da stroškov ali del stroškov nista dolžna plačati, se v toliko zadolžnica, odnosno obveza dolžnikov lahko spremeni. — Morda 8e Vam posreči dokazati, da sta dolžnika, ali vsaj eden izmed njih, v boljšem gmotnem položaju nego Vi? Ako sta imela dolžnika ob čaau zadolžitve še kake druge obdavčene dohodke (omenjate gostilno), ki so presegali dohodke iz kmetijstva, jim zaščita ne pripada. Iatotako možu ne pritiče zaščita, ako 26. aeptembra 1936 ni Dil več posestnik, odnoano kmet. Gozdno drevje dela senco njivi. K. A. v K. Dva metra od Vaše njive stoji sosedov gozd; drevesa mečejo senco do polovice njive, ki radi tega slabo obrodi. Vprašate, ali smete sami veje obsekati. — Zakon dopušča posekanje le onih vej, ki segajo v zračni prostor tuje parcele. Ni pa določbe, ki bi prepovedala delati senco tuji njivi in dovoljevala eventuelno poaekanie tistih vej, ki senco delajo, ne da bi S&&&1?: v tiij zračni prostor. — Odffovore na cstala .vprašanja sto našii v zadnjih stevilkah »S!ov. g-,ospodarja«. Katera tovarna sprejema Jan. F. C. v S. Pridelali ste precej lana in bt radi vedeli. ali in katera domača tovarna bi ga kupila. — Znano nam je, da tovarna Motvoz d. d. v Grosupljem potrebuje predivo. Ali pa katera tuzemska tovarna Kupuje mn, nam zai ni znano. Vprašajte za iii formacijo Tkalnico v JarSah'pri Dornž»'3b. Pomoč v:oi)er malovje. K. J. v P. Pišete, da, Vam malovje uničuje boljši del vinograda in najbolj rodovitno sadno drevje ter vnrašate, kam naj se obrnete za pomoč. — Ako leži vinograd ob banovinaki cesti, se obrnite potom občine na okrajni cestni odbor. V nasprotnem primeru se pa obrnite na okrajnega kmetijskega referenta.