Glasilo Pokrajinske zveze društev hišnih posestnikov za Slovenijo v Livbljanl. ■shaja Škrat latno. - Uratfnlitvo In upravnlltvo ja v Salcndrovl ulici Ktav. 6. - Telefen Itav.4389. Tiska tiskarna Maksa Hravatln v Ljubljani. • Odgavornl uradnik Ivan Frallh. štev. 4. Ljubljana, 24. Junija 1938 Leto XVIII Cerkvene Nova škofijska in župnijska doklada. Škofijiska konferenca v Zagrebu je sklenila, da se ne bo pobirala nova škofijska in župnijska doklada, katera je bila dovoljena v finančnem zakonu za 1. 1938/39. in bo episkopat poizkusil najti nova pota za rešitev gmotnega položaja duhovščine in nujnih potreb raznih župnij. Naše spomenice, ki smo jih izročili prevzvišenim gg. škofom so imel tedaj popolen uspeh in se je uvaževalo tudi naše predloge, da bi se za cerkvene potrebe iskalo druge vire, mesto nameravane doklade na direktne davke. Pripominjamo, da v tem oziru ni nobena druga organizacija ničesar ukrenila in bodo hišni posestniki gotovo zadovoljni, da vsaj za enkrat ne bodo plačevali nove nameravane obremenitve. Cerkvena doklada za popravilo sv. Petra cerkve v Ljubljani. Pritožbe, katere smo vložili za nekatere člane v letu 1937. proti 10% cerkveni konkurenčni dokladi zla popravilo sv. Petra cerkve v Ljubljani, ki naj bi se pobirala polnih 5 let, je imela za enkrat toliko uspeha, da je moral mestni svet ljubljanski sklepati o naložitvi te nove cerkvene doklade, dasiravno so nekateri trdili, da je bila zadeva pravno pravilno izvršena. Mestni svet ljubljanski je namreč v svoji seji dne 3. maja 1938 soglasno sklenil, da se znesek 1,862.710 Din, ki odpade na vse v mestni občini vfarane župljane in forence navedene župnije, pobere s posebno 10% dbkllado na vsej tej dokladi podvržene direktne davke, ki so navedenim župljanom in forencem v mestni občini predpisane. Ta doklada se bo pobirala v letih 1937., 1938., 1939., 1940. in 1941. Za pobiranje te cerkvene konkurenčne doklade sklene mestni svet naprositi davčno upravo, ki naj bi nabrane svote nakazovala stavbnemu odboru pri župniji sv. Petra v Ljubljani. To se je javno razglasilo na podlagi odločbe § 143. zakona o mestnih občinah s pripombo, da je začel teči rok za pritožbe proti pričujočemu odloku po preteku petih dni, po dnevu razglasitve. doklade Proti temu sklepu mestnega sveta je nekaj hišnih posestnikov navedne župnije vložilo v odprtem roku pritožbe potom naše pisarne pri mestnem poglavarstvu v Ljubljani. Hišni posestniki iz sv. Petra župnije v Ljubljani, kateri še niso plačali cerkvene doklade za leto 1937. in ki so bili za plačilo pred kratkim zarubljeni, naj se oglasijo v naši društveni pisarni, če tega že niso napravili na naš poseben poziv. Naše društvo je tozadevno že interveniralo pri pristojnih oblastvih z uspehom za odložitev plačil do rešitve pritožb. Pripominjamo, da tudi v tej zadevi razen našega društva ni nihče drug interveniral in da so samo naše stvarne pritožbe naših članov pripomogle, da je občinski svet o zadevi sklepal in s tem ustvaril nov položaj. Večina pritožb, vloženih brez našega sodelovanja ni navajala nobenih tehtnih razlogov in pogojev, določenih v zakonih za pobiranje cerkvene konkurence. fz teh poročil naj hišni posestniki že vendar sprevidijjo, kdo ščiti njih interese in doseže uspehe. Kritikovanje našega dela pa vsem hišnim posestnikom samo škoduje. Popravilo sv. Jakoba cerkve v Ljubljani. Sedaj se popravlja tudi sv. Jakoba cerkev v Ljubljani in se je cerkveno pred-stojništvo odločilo, da bo za popravilo potrebna sredstva nabralo s prostovoljnimi prispevki ter ne bo naložilo nobene doklade v ta namen. Dasiravno so ti farani 'kakor znano večinoma gospodarsko šibki, se je kljub temu predstojništvu posrečilo izvršiti potrebna popravila z malimi stroški, ki jih bo lahko krilo brez doklade. Enako previdno je postapalo tudi cerkveno predstojništvu frančiškanske cerkve na Viču, katero je cerkev popravilo tudi samo s prostovoljnimi prispevki. Ravno tako preudarno postopa tudi cerkveno pred-stojništvo frančiškanske župnije v Ljub-Ijjani, katero cerkvena popravila izvršuje brez doklad, in sicer v toliko, v kolikor prihajajo prostovoljni prispevki. To je posnemanja vredno tudi nekaterim drugim cerkvenim predstojništvom. Redni občni zbor Prvega društva hišnih posestnikov v Ljubljani Nadaljevanje govora Glavno društveno delo pa je koncentrirano v društveni pisarni, v kateri dobe naši člani vsa potrebna pojasnila in informacije popolnoma brezplačno. V naši društveni pisarni, ki je morda ena najboljših in najzanesljivejše urejena, kakor nobena druga pri društvih hišnih posestnikov — dobo hišni posestniki zanesljiva in točna pojasnila v vseh davčnih, gradbeno-tehničnih, predsednika Freliha. pravnih in kakor tudi v vseh drugih zadevah glede hišne posesti. V Zagrebu imajo za vsako od navedenih panog posebnega strokovnjaka, ki daje pojasnila samo gotove ure in samo par dni v tednu, medtem ko je naša pisarna odprla vsem članom od 9. do 13. ure in se delo izvršuje z vso skrbnostjo in natančnostjo in to samo z dvema osebama. Koliko stroškov članom s tem prihranimo — bi šlo visoko v tisočake! Nadalje delamo za vse naše člane popolnoma brezplačno, ne zahtevamo niti plačila za papir, naravno pa, da se nam mora plačati tiskovine, vse prošnje, davčne prijave za zgradarino, rentnino in večkrat tudi pri-dobnino, dalje razne pritožbe na prvo in višje inštance ter mnogobrojne razne vloge. Tudi na upravno sodišče smo že napravili precej vlog, zlasti glede ocenitve lastnih stanovanj in prostorov, in nismo s takimi pritožbami niti v enem primeru propadli, temveč so bile vse pritožbe z uspehom napravljene in rešene. Ker pa marsikatera pritožba pri novi oceni ni imela uspeha, smo zahtevali, da dobimo v davčnem odboru svoje zastopnike, kakor jih imajo vsi drugi stanovi. Ta naša zahteva ni nova, temveč jo že ponavljamo odkar je v veljavi novi davčni zakon, ki je odpravil naše zastopnike v davčnih komisijah. Prav z zadovoljivim uspehom smo v zadnjem letu delali pritožbe proti neupravičenim predpisom stroškov za napravo trotoanjev, kar moram obširneje poročati. Mestno poglavarstvo je v zadnjih dveh letih pričelo terjati stroške za hodnike, kateri so bili napravljeni že pred 5. ali celo 8. in tudi 10. leti in se je pri tem enostavno sklicevalo na čl. 122 in 123 novega gradbenega zakona, ki je stopil v veljavo 16. decembra 1931. Jasno je bilo, da mestna občina ne more zahtevati plačila stroškov po novem gradbenem zakonu, če so bili hodniki napravljeni še v času, ko je veljal stari gradbeni zakon za mesto Ljubljana in je v smislu čl- 71. tega zakona imel lastnik stare hiše plačati samo eno tretjino stroškov za hodnik, po novem gradbenem zakonu pa mora plačati vse stroške. Da smo proti takim plačilnim nalogom napravili upravičene pritožbe in so imele popolni uspeh, je naravno. V več primerih je mestno poglavarstvo zahtevalo plačilo stroškov za hodnike, kateri niso bili napravljeni pred hišo privatnega lastnika, temveč ob mestnem zemljišču, ker je med cesto in zemljiščem privatnega lastnika še poseben pas mestnega sveta, na katerem so nasajena drevesa oziroma urejeni mali pasi. Tudi to je jasno, da gospodar v tem primeru ni navezan plačati stroškov. Zelo interesantni so primeri, ko je mestna občina tlakovala kako ulico, pa radi preozkega zemljišča ni mogla napraviti ob hišah hodnikov, temveč je postavila robnike samo ob hišah in to iz razloga, da so kocke dobile sigurno podlago (oporo), ker drugače bi se bile lahko s časom zrahljale. Ko je višja oblast dobila v odločitev pritožbe proti takim plačilnim nalogom in se zahteva plačilo za robnike, kjer hodniki niso niti napravljeni, se je na licu mesta prepričala, kje so ti hodniki in se čudila, kako more mestna občina zahtevati plačilo za robnike v ulicah, kjer ni napravljen noben hodnik in tudi robniki niso postavljeni v svrho naprave hodnikov. Tudi v teh primerih smo s pritožbami imeli popoln uspeh. Ker pa mestna občina tudi z rešitvami ni bila zadovoljna in je vsekakor hotela dobiti plačilo za dotične postavljene robnike, dasitravno se je ravno dotičnim posestnikom svoječasno zagotovilo, da ne bodo imeli s hodniki nobenih stroškov, pa je občina poslala nove plačilne naloge prizadetim posestnikom, v katerih je zahtevala po lovico stroškov za tlakovanje ulic z utemeljitvijo, da je občina do takega plačila upravičena po čl. 124 novega gradbenega zakona v smislu katerega ima občina pravico terjati polovico stroškov za napravo nove ceste, za razširjenje ali regulacijo ceste. Ko sem dobil v roke prvi tak plačilni nalog, sem bil iznenađen in se obrnil na gradbeni urad, kako so mogli priti do take zahteve po plačilu stroškov, ki so znesli še več kot poprej za robnike. Odgovor je bil, da je to upravičeno po navedenem členu, proti čemur sem odločno ugovar jal z izjavo, da ne more biti govora do takega plačila, ker za to ni prav nobene pravne podlage in je popolnoma napančno tolmačenje čl. 124 gradbenega zakona. Naravno je. da smo vsem prizadetim ponovno napravili pritožbe in pred par dnevi mi je eden prizadetih posestnikov sporočil, da je mestno poglavarstvo končno sprevidelo svojo pomoto in dotični plačilni nalog preklicalo. Pritožbe pa so bile tudi tako doblro utemeljene, da ni bilo dvoma o ugodni rešitvi, če bi se bila pritožba predložila v odločitev višji oblasti. Najbrž je novi pravni referent gradbenega ulrada, kot priznan strokovnjak sprevidel, da so bili dotični plačilni nalogi neupravičeno napravljeni in je raje preklical plačilne naloge, kakor pa da bi bila prejela občina od višje oblasti za posestnike ugodno rešitev. Kdor tedaj prejme kak plačilni nalog od sedaj dalje za hodnik, naj se obrne na društvo posestnikov, kjer je tozadevno izšla tudi važna razsodba državnega sveta. Vsakomur bomo dali zanesljivo pojasnilo in če treba bomo napravili tudi pritožbo. Vsakomur radi postrežemo, tudi z napravo pritožbe, ,če smo prepričani in sigurni, da bo imela uspeh. Pritožb ne delamo kar tja v en dan in čeprav je morda kak posestnik nezadovoljen, mu ne moremo napraviti pritožbe, ki ne bi imela uspeha. Za take eksperimente nismo nikoli na razpolago, ker posestnikom povzročajo le nepotrebne stroške. Iz tega vzroka tudi nismo hoteli napraviti nobene pritožbe proti go-staščini za nove hiše, ker smo že naprej vedeli za negativno rešitev ter smo s tem obvarovali posestnike pred dotičnimi taksami. Tudi če bi bila rešitev glede gosta-ščine slučajno pri upravnem sodišču ugodno rešena, je gotovo, da bi bila pri Državnem svetu na pritožbo občine taka pritožba razveljavljena, ker je Državni svet v konkretnem primeru razsodil, da plačajo v smislu člena 108 finančnega zakona gosta-ščino tudi nove hiše. V finančnem zakonu za leto 1938-39 pa je v posebnem členu pojasnjeno, da velja čl. 108 glede gostaščine za nove in stare hiše. To smo primorani pojasniti radi tega, da ne bo tudi v tekočem letu kakih nepotrebnih pritožb, s čemur bi si dotični posestniki napravili samo nepotrebne stroške. Treba pa je tudi velike previdnosti pri vlaganju pritožb na upravno sodišče v zadevi mestne občine, ker ima mestna občina v smislu zakona in pravilnika po državnem svetu in upravnih sodiščih pravico, da pošlje k obravnavi svojega advokata, kateremu prizna upravno sodišče primerne stroške, ki jih mora plačati tožnik, če tožbo pri upravnem sodišču izgubi. Nek hišni lastnik se je pritožil radi hodnika, pa je moral plačati razen svojega advokata še odvetnika, ki ga je k obravnavi poslala mestna občina ljubljanska. Poprej se to ni godilo, a je v zakonu upravičeno. Tedaj pozor pred tožbo na upravno sodišče 1 To pa ne velja za državne urade, ki ne pošiljajo svoje zastopnike. Pa če tudi bi ga poslali, stranka ne trpi stroškov. Anonimna pisma bomo enostavno metali v koš. Kdor nima poguma, da pismo podpiše, ne more zahtevati, da bi se z njegovimi, večkrat neslanimi pismi ukvarjali. Iz naših poročil ste cenjeni zborovalci razvideli, da naša organizacija dela vsestransko in da želimo zboljšanje svojega položaja in večjih uspehov. Ce nismo zadovoljni s položajem, smo v mnogo sami krivi, če nimamo toliko uvidevnosti, da bi se združili v enotno, skupno organizacijo, za-kar od naše strani ni prav nobene zapreke. Če pa jo drugi zavlačujejo, je krivda na vseh onih hišnih posestnikih, ki ne delujejo za skupnost, temveč gredo celo na nasprotno stran. Hišni posestniki, napravite v tem oziru red, in vsak je zavezan, da vsaj nekoliko doprinese k temu, da se bomo združili vsi v eno skupno organizacijo, ker le takrat bomo imeli uspeh, ker drugače smo že z razcepljenostjo obsojeni na neuspehe ali pa na neznatne uspehe. Ljubljanski g. škof je za novo leto tako lepo priporočal slogo pri društvih in grajal, da imamo Slovenci posebno bolezen, da ustanavljamo preveč društev in s tem cepimo delavne sile. Na nasprotni strani pa se gre tako daleč, da se nas poziva v njih glasilu, da naj odgovorimo na razna vprašanja, s katerimi se hoče nekako osmešiti naše delovanje. Slučajno smo zvedeli za nekaj takih vprašanj, a principijelno nismo hoteli na nje odgovoriti v »Mojem domu«. Zato naj bo sedaj prav kratek odgovor in to radi tega, da ne bo kdo mislil, da smo morebiti kako vprašanje, ki se tiče hišne posesti zanemarili. Vpraša se nas, kdaj smo zahtevali zastopnike v davčnem in reklamacijskem odboru? Imam pred seboj tiskano spomenico na ministrstvo financ iz leta 1926, ko smo zahtevali, da dobimo v davčnem odboru in tudi v višji inštanci dva zastopnika iz naših vrst. To smo ponavljali stalno in tudi na lanski glavni skupščini v Zagrebu. Ne moremo zato, če d etičnemu ni to znano, kaže pa popolno nepoučenost o našem delu, zato se nam je ravno v tem pogledu delalo mnogo krivice, a še do danes se ni dokazal niti en primer, v katerem bi ne bili nastopili in se zavzeli za hišno posest. Zahteva se tudi pojasnilo, kdaj smo zahtevali posebno zbornico za hišne posestnike. Na to odgovarjamo, da nikoli, in take zahteve ne bomo tudi nikoli stavili, ker se je na mednarodnih kongresih, kakor v Berlinu, Dunaju, Haggu zavzelo odločno stališče, da prisilne organizacije niso nikoli dobre, kakor tudi niso dobri »prisilni zakoni«. Kdor ne more ustanoviti in izpopolniti prostovoljne organizacije, potem mu tudi prisilna ne bo donesla drugega, kakor da plačuje visoke doklade za svoje društvo, da delajo razne šlatistike, da so pa v splošnem obsojeni k skromnemu delovanju. Vso drugo delavnost pa lahko razvija prostovoljno društvo. Zato pričakujemo, da bo vendar prišel trenutek, ko bodo vsi posestniki sprevideli, da le v skupni organizaciji je moč in uspeh. Končno še omenjam, da smo vložili razne spomenice glede znižanja obrestne mere, glede zadol-ženja hišne posesti in glede vseh drugih zadev, ki se tičejo (hišne) posesti, kar smo tudi priobčevali v »Mojem domu«. Z listom »Moj dom« so pa težave, ker je pri izberi gradiva biti skrajno previden, na drugi strani pa nas pri nizki članarini list mnogo stane, a brez njega ne moremo biti, ker bi hišni posestniki večkrat ne dobili potrebnih pojasnil in novih predpisov uredb in zakonov, in bi brez tega glasila bili lahko zelo oškodovani. Tajnikovo poročilo in moje pripombe so tedaj v razpravi in prosim, da se oglasi, kdor želi besede. — Poročilo in predsednikove pripombe so bile soglasno odobrene. HISe z davtnlmi olajšavami plavajo cerkvene doklade Štev. 7766/37. Na pritožbo državnega pravobranilca pri finančni direkciji v Sarajevu proti razsodbi upravnega sodišča v Sarajevu od 15. februarja 1937. leta. Fin. št. 609/2-36, s katero je na pritožbo dr. Konstantina Delijanisa uničena odločba finančne direkcije v Sarajevu štev. 146.782/36 od dne 2. novembra 1936. leta v zadevi odmere patrijarhijske 10% doklade na stavbo, ki uživa davčno olajšavo po členu 37/11 Zakona o neposrednih davkih, je državni svet ugotovil: Z izpodbijano razsodbo je uničilo upravno sodišče na pritožbo dr. Konstantina Delijanisa odločbo finančne direkcije v Sarajevu štev. 146.782/36 od 2. novembra 1936. leta v zadevi odmere 10% patrijarhijske doklade na nove stavbe, ki uživajo začasno davčno olajšavo v smislu člena 37/11 Zakona o neposrednih davkih in so last davčnih zavezancev, pripadnikov vzhodno-pravoslavne vere, — iz razlogov, navedenih v razsodbi upravnega sodišča. Proti tej razsodbi je vložil pritožbo državni pravobranilec pri finančni direkciji v Sarajevu, v kateri napada zakonitost te razsodbe. Državni svet je proučil pritožbo, izpodbijano razsodbo in ostale akte tega spora ter je ugotovil: Utemeljeno je navajanje upravnega sodišča, da se po členu 37. Zakona o neposrednih davkih pri odmeri zgradarine ne morejo na dopolnilni davek nalagati nikake samoupravne doklade. Toda patri-jarhihjska 10% doklada ni samoupravna doklada v smislu tega zakonskega predpisa. Tu gre dejansko za versko doklado, ustanovljeno v smislu člena 9. in 10. Zakona o srbski pravoslavni cerkvi in člena 237. Ustave srbske pravoslavne cerkve za pokritje cerkvenih potreb. Zato.se zakonska prepoved, da se na dopolnilni davek ne more nalagati nikaka samoupravna doklada, ne nanaša tudi na patrijar-hijsko doklado. Zaradi tega ni v soglasju ^ z zakonom navajanje upravnega sodišča, da se patrijarhijska doklada ne more odmeriti na nove stavbe, ki uživajo davčno olajšavo po členu 37/11 Zakona o neposrednih davkih. Razen lega niti ni v soglasju z zakonom navajanje upravnega sodišča, da se patrijarhijska 10% doklada tudi pri stavbah, ki uživajo davčno olajšavo v smislu člena 37/11 Zakona o neposrednih davkih, zaradi tega ni mogla odmeriti, ker se ta doklada odmerja na osnovni davek, pri novih stavbah pa, ki uživajo davčno olajšavo, da ne obstoji osnovni davek niti dopolnilni davek, ampak da se zanje namesto osnovnega in dopolnilnega davka plačuje 6% oziroma 12% od ugotovljenega čistega donosa. To pa iz razloga, ker se mora po odloku ministrstva financ štev. 2561 VII. od 14. marca 1936. leta 10% pa-trijarhijska doklada odmerjati na tekoči neposredni davek (brez dopolnilnega davka in brez posebnega davčnega dodatka), l’oda s členom 3., odstavek 4. Zakona o neposrednih davkih je predpisano, da se začasno oproščeni davek odmerja in vpisuje v celokupni davčni predpis za dotič-nega davčnega zavezanca in se ta del davka s pozivom na dotično oprostitev obenem odpiše davčnemu zavezancu«. To pomeni, da se v primeru začasne davčne olajšave pri zgradarini odmerja davek, kakor da olajšava ne obstoji, t. j. odmerja se osnovni in dopolnilni davek, nato pa Be od te skupne obveznosti, torej davčnega predpisa, odpiše oni del, katerega je davčni zavezanec oproščen zaradi začasne davčne olajšave. Iz tega sledi, da tudi v takih primerih obstoji odmerjen tak* osnovni kot dopolnilni davek in s tem tudi osnova za odmero omenjene doklade. Kako pa se to računsko izvede, to je stvar za odmero pristojne oblasti kakor tudi finančnega ministrstva, ki je po členu 161. Zakona o neposrednih davkih pooblaščeno, da daje vsa navodila za izvrševanje tega zakona. Zaradi tega dejstvo, da davčni zavezanec za zgradarino z začasnim davčnim olajšanjem zgradarino plača v smislu člena 37/11 Zakona o neposrednih davkih v višini nekega določenega odstotka (6% ali 12%) od čistega donosa stavbe, ne pa posebej osnovni in dopolnilni davek kot pri starih stavbah, ostane brez učinka na vprašanje, ali je ta davčni zavezanec podvržen plačevanju patrijarhijske 10% doklade. Iz obrazloženega ni bilo v zakonu osnove, da se z izpodbijano razsodbo uniči odločba finančne direkcije o odmeri 10% patrijarhijfeke doklade na novo sezidano stavbo imenovanega, ki uživa davčno olajšavo v smislu § 37/11 Zakona o neposrednih davkih, zato je državni svet na osnovi §§§ 591, 604 in 607 Civilnega sodnega postopka v zvezi s § 58. Zakona o opravilnem redu v državnem svetu in upravnih sodiščih moral razsodbo spremeniti ter zavrniti pritožbo zgoraj imenovanega. Prebivalstvo Jugoslavije 1921-1936 Po štetjih leta 1921. (31. januarja), 1931 (31. marca) in cenitvi za konec 1936 je bilo število prebivalstva po banovinah naslednje: banovine 1921 1931 1936 dravska 1,060.356 1,144.298 1,192.068 drinska 1,205.500 1,534.739 1,753.597 donavska 2,179.329 2,887.295 2,515.857 moravska 1,200.258 1,435.584 1,588.058 primorska 804.163 901.660 961.449 savska 2,424.374 2,704.383 2,874.896 vardarska 1,323.546 1,574.243 1,736.157 vrbaska 850.004 1,037.382 1,160.024 zetska 784.693 925.516 1,015.997 Belgrad 152.688 288.938 375.550 vsa država 11,984.911 13,934.938 15,173.608 Še bolj pregledno nam kaže gibanje prebivalstva v naši državi razdelitev prebivalstva po banovinah (odstotek smo povsod zaokrožili); 1921 1931 1936 dravska 8.85 8.21 7.86 drinska 10.06 11.0 11.56 donavska 18.2 17.1 16.6 moravska 10.0 10.3 10.5 primorska 6.7 6.5 6.3 savska 20.2 19.4 18.95 vardarska 11.04 11.3 11.44 vrbaskai 7.1 7.44 7.64 zetska 6.5 6.64 6.7 Belgrad 1.3 2.07 2.47 Iz tega pregleda je razvidno, da beležijo, dravska, donavska, savska in primorska banovina nazadovanje svojega odstotnega deleža v primeri z vsem prebivalstvom v državi. Tako je imela Slovenija leta 1921. še 8.85% vsega prebivalstva v državi, leta 1931. je ta odstotek padel na 8.21, za leto 1936. pa znaša na podlagi uradnih cenitev samo še 7.856%. Studenci pri Mariboru V nedeljo dne 13. februarja 1938 se je vršil v nabito polni dvorani g. Petza občni zbor Društva hišnih in zemljiških posestnikov za Studenec in okolico v Studencih. Občnemu zboru je prisostvoval tudi zvezni predsednik g. Prelih, ki vedno rad pohiti med svoje drage Studenčane, ki ga vsakokrat z velikim navdušenjem sprejmejo, saj je on duša vseh društev hišnih posestnikov in prinese Studenčanom vsakokrat važne novice glede hišne posesli. Ob tričetrt na 15. uro je predsednik Novak otvoril občni zbor, pozdravil navzoče v slovenskem in nemškem jeziku, posebno pa še zveznega predsednika gospoda Freliha. Po prečitanju zapisnika zadnjega občnega zbora je predsednik Novak obširno poročal o splošnem delovanju odbora v korist hišnim posestnikom S posebnimi vlogami je društvo potom Pokrajinske in glavne zveze zaprosilo za spremembo zakonov in uredb v tem smislu, da bi se pri novih hišah znižala davčna stopnja od 12 ozir. 6 na prvotno določene 3%, da bi se znižala obrestna mera <