Št. 25 (952)	L XIX
NOVO MESTO, četrtek, A 1	20.	junija
^ FK	1968
Mirna čaka izseljence
Letos: Divji lovec na prostem, koroški pevci, plesalci iz Predgrada, slikarska razstava ...
V četrtek popoldne se je na Mirni sestal priprav jalni odbor na eno zadnjih sej in natanko določil program pro-
Sklepi delavcev v steklarni
V torek uoDOldne Je bilo v tovarni IN1S množično zborovanje delovnega kolektiva steklarne. na katerem so ob navzočnosti predstavnikov ObS in d.uibeno uolitičnili oreaniza-caji sprejeli naslednje sklepe:
1. Kolektiv 1NIS podpira sklep občinske skupščine o uvedbi prisilne uprave, pod katero se bo na naiboli ustrezen način rešilo vprašanje INISA.
2. Kolektiv steklarne bo z vsemi močmi podprl prizadevanja odbora za prisilno upravo, da v najk aišem času poiščejo najboljše rešitve sedanjega položaja. Hkrati ie treba urediti vprašanje osebnih dohodkov.
3. Kolektiv steklarne bo obranil delovno disciplino in proizvodnjo. ker ie občutil prizadevanja in podporo občin-ke skupščine in drugih zunanjih činiteljev.
4. Kolektiv INIS. DS in upravni odbor se zahvaljujejo do. sedanjemu di ektoriu tov. Ludviku Golobu, ki ie to delo ojiravl:al brezplačno.
slavljanja letošnjega II. srečanja dolenjskih izseljencev na Mirni.
13. julija bo ob 20. uri na prostem pod mirenskim gradom prosvetno društvo Lojze Košak iz Kostanjevice predstavilo Finžgarjevega Divjega lovca. Vstopnice je mogoče kupiti tudi v predprodaji na Mimi, v Trebnjem, Šentrupertu in Mokronogu.
že dan prej bo v osnovni šoli na Mimi odprta samostojna razstava slikarja — naivca Viktorja Magyara s Čateža. Obiskovalci si bodo njegova nova dela lahko ogledali vsak dan od 10. do 12. Vin od 17. do 19. ure.
Glavna slovesnost se bo začela 14. julija ob 14. uri, ko bo promenadni koncert godbe na pihala, ob 15. uri pozdravni govor, nato pa bodo nastopili pevski zbori prosvetne zveze iz Koroške. Za pevci se bodo izseljencem in drugim gostom predstavili pari folklorne skupine iz Predgrada, nastopili pa bodo • tudi pevci Mirenske doline.
Gostje se bodo zatem zavrteli na dveh plesiščih ob zvokih godcev, ki bodo igrali domače in narodne viže. Iz Trebnjega bo vozil na Mirno poseben avtobus, ker vlakovne zveze niso ugodne. Organizatorji pričakujejo čez 3000 obiskovalcev.
ODMEVI NA ZADNJI GOVOR PREDSEDNIKA TITA
Od besed k dejanjem!
Od zadnje vasi do tovarne v mestu: enoten odziv na pomembne besede tovariša Tita, ki so jih naši ljudje sprejeli z vso iskrenostjo, pa tudi z vso skrbjo tako, kot so bile povedane! — Povsod čujemo: »Preidimo že vendar od besed k dejanjem! Tovariš Tito je že pred.leti v znanem govoru, ki ga je imel v Splitu, opozoril na vrsto nezdravih pojavov, ki razjedajo družbo in sejejp nezaupanje med ljudmi!«
Prisluhnili smo delavcem, kmetom, izobražencem, dijakom in drugi mladini, gospodinjam in upokojencem na našem področju, ko so te dni tako živahno in iskreno še in še govorili o vsem, kar nam je predzadnjo nedeljo zvečer povedal tovariš Tito po skupni seji predsedstva in izvršnega komiteja CK Zveze komunistov Jugoslavije. DELO, ki je pred dnevi objavilo besedilo smernic o sedanjih najvažnejših nalogah Zveze komunistov v nadaljnjem razvijanju naših družbenih odnosov, je bilo razprodano v hipu. Izredno zanimanje vlada te dni v vseh naših krajih za vse politične dogodke in naj takoj zapišemo še to, kar smo najprej spoznali: ljudje so si oddahnili, čakali so na besede tovariša Tita, jih sprejeli za svoje in zdaj samo še zahtevajo, da povsod in vsi preidemo od besed k dejanjem!
dim in poštenim delom. Te
dni potekajo vsi sestanki aktivov ZKS v duhu Titovega poziva. Tudi seja občinske konference ZK, ki bo 26. junija, bo v znamenju zadnjih misli tovariša Tita.
»Od zadnje vasi do Celuloze!«
■ V KRŠKI OBČINI so Titove besede razgibale vse delovne ljudi. Povsod sproščeno govorijo o iskrenem in zavzetem prizadevanju tovariša Tita, da bi bilo v-naši državi vendarle čimprej konec grobih socialnih krivic. »Od zadnje vasi do tovarne celuloze
(Nadaljevanje na 5. strani)
Danes odločitev za Kočevje
Danes bo v upravi Združenega železniškega transportnega podjetja v Ljubljani sestanek o usodi proge Grosuplje—Kočevje. Kolektiv Rudnika rjavega premoga v Kočevju je namreč v torek na protestnem zborovanju zahteval, naj izvršni svet SRS preklice sklep, po katerem proga Grosuplje—Kočevje ne bo več služila javnemu prometu. Rudarji zahtevajo, da se mora ta zadeva urediti v roku 3 dni, sicer bodo prekinili delo. Proga je namreč za rudnik življenjskega pomena, če bi poslovala kot dostavni tir, bi se tarife za prevoz premoga zvišale za 46 odstotkov, za ostali tovor pa še več.
1. julija začetek gradnje ceste Boštanj-Radeče
Za začetek prihodnjega meseca je določeno, da bodo začeli graditi cesto Boštanj — Radeče, kar ljudje že težko pričakujejo. Tehnične službe cestnih podjetij, ki pripravljajo gradbeno dokumentacijo, predlagajo, da bi neka-•tere odseke ceste zgradili po novih trasah, kar pa bi modernizacijo ceste podražilo za več desetin milijonov Sdin.
■ V občini TREBNJE so
že v ponedeljek na skupni se ji občinskega komiteja ZK in obč. sindikalnega sveta obravnavali Titove besede. Ugotovili so, da je tudi nedavni pro-
OBČINSKA SKUPŠČINA JE SKLENILA:
NIS“ bo pod prisilno upravo
Delo odbora za prisilno upravo, ki ga bo vodil mr. ph. Boris Andrijanič, bo nadzoroval svet za gospodarstvo — Direktor INISA Golob: »Steklarna se ni razvijala tako, kot je bilo določeno s programom!«
V ponedeljek, 17. junija, je občinska skupščina v Novem mestu izglasovala prisilno upravo v INISU. Glasovanja sta se vzdržala dva odbornika. Za prisilnega upravitelja je bil imenovan direktor tovarne zdravil KRKA mr. ph. Boris Andrijanič, v odboru za prisilno upravo pa sta še Anton Golobič iz SDK v Novem mestu in član, ki ga bo imenovala ljubljanska Kreditna banka. Taka rešitev pa je bistveno drugačna, kot je nedavno tega pisalo ljubljansko DELO.
Z izglasovanjem prisilne uprave je skupščina potrdila sklepe in predloge sveta za gospodarstvo, ki se je sestal tik pred njeno sejo in o steklarni znova razpravljal. Tako sta svet in skupščina podvomila v programe, po katerih bi rešili INIS, hkrati pa sta zavrgla možnosti, da bi občina dajala nove garancije na potrebne kredite. Skupščina je tudi potrdila predlog sveta, naj bi prevzele sanacijo steklarne poslovne banke in republiški sklad »kupnih rezerv gospodarskih organizacij, s tem da bi dali kredite neposredno INISU. »Glede na to,« pravi eden od sklepov sveta, »da steklarna že več kot leto dni posluje z izgubo, ki je bila lani večja od celotnega dohodka, pa predlagamo prisilno upravo.« Da bi preprečili še večjo gospodarsko škodo, je skupščina sprejela predlog sveta, po katerem je treba uvesti tudi stečaj, če ne bo možnosti niti za prisilno poravnavao. Hkrati je skupščina pooblastila svet za gospodarstvo, da bo nadzoroval ^"lo odbora za prisilno upravo.
Sklep o prisilni upravi je bil izglasovan ob navzočnosti delegacije i^ INISA, ki jo je vodil direktor Ludvik Golob. Ta je v razpravi poudaril, da se steklarna ni razvijala tako, kot je bilo predvideno z njenim razvojnim programom. Dodal je, da steklarna ni bila nikoli samostojna v odločitvah, medtem ko kolektiv ni imel pogojev za normalno dolo.
Načelnik oddelka za gospodarske in družbene dejavnosti Marjan Simič je med drugim omenil, da bi bilo potrebno zagotoviti steklarni
razen kreditov za uresničitev sanacijskega programa (200 milijonov dinarjev) še okoli 100 milijonov dinarjev (1 milijardo S din) likvidnih sredstev. Kljub tej naložbi, predvsem v remont peči, bi imela steklarna tudi v prihodnje na leto 2,5 milijona dinarjev (250 milijonov S din) izgube.
Ob tej in drugih številkah o poslovanju in potrebnih denarjih za steklarno so na seji menili, da ne kaže reševati INIS z injekcijami, ker tak način reševanja ne zagotavlja dolgega življenja. Med drugim so povedali, da steklarna že nekaj časa ni spo-sobrfci preskrbeti niti osebnih dohodkov zaposlenim. Tako so za minimalne osebne dohodke novomeških steklarjev za april in maj soldar-nostno posodile denar KRKA, NOVOTEKS , PIONIR, IMV in druge delovne organizacije.
test delavk v Mokronogu na stal zaradi takih nepravilnosti in vse premajhne osebne odgovornosti ter slabega odnosa vodstva do delavk, na* kakršne je opozoril tovariš Tito. — Ljudje so v sproščenih medsebojnih pogovorih toplo pozdravljali Titove besede in njegov poziv, da je treba v Jugoslaviji za nadaljnji razvoj prenehati z lepimi besedami ter sklepe in dogovore pošteno in v duhu programa ZKJ tudi dosledno uresničevati.
■ V SEVNIŠKI OBČINI so delovni ljudje pozdravili Titove misli. Med slabše plačanimi delavci je bilo čutiti olajšanje, saj je predsednik opozoril na velike razlike med zaslužki ljudi, predvsem na tiste, ki niso zasluženi s tr-
Ocena z zornega kota poslanca
Na povabilo občinskih skupščin in družbeno-politič-nih organizacij iz Spodnjega Posavja je zvezni poslanec Viktor Avbelj 14. junija prispel v Krško. V sejni dvorani CELULOZE so prisostvovali pogovoru z njim tudi številni predstavniki gospodarskih organizacij iz Brežic, Krškega in Sevnice.
Z zornega kota poslanca v najvišjem samoupravnem telesu je tov. Avbelj ocenil dosedanji družbeni razvoj in zaostritve v zadnjem času. Govoril je o težnjah po taki razdelitvi družbenega bruto proizvoda, ki ne bo več dušila gospodarskih organizacij. Pojasnil je odnose med republikami in federacijo, nove poglede na planiranje, spremembe, ki se obetajo v zakonodaji, in s tem v zvezi
Spored praznovanj
I vi ■ L .v«	■
v krški občim
V počastitev občinskega praznika in dneva borca bodo v krški občini tele prireditve:
30. junija ob 10. uri: drugo srečanje borcev Kozjanskega odreda in otvoritev muzeja izgnancev v brestaniškem gradu;
3. julija ob 16. uri: svečana seja družbeno političnega zbora, po seji otvoritev grafične razistave Božidarja Jakca v galeriji;
4. 'julija: zbor članov sindikata, delovnih kolektivov in razvitje prapora občinskega sindikalnega sveta;
6. julija: praznovanje desetletnice PAPIRKONFEK-CIJE in podelitev priznanj dolgoletnim članom kolektiva.
naštel pestro lestvico stališč od najradikalnejših do najbolj statičnih.
Podrobneje Je obrazložil osnutek novega zakona o dohodku, ki je zdaj v razpravi. Poudaril je, da so smernice predsedstva in izvršnega komiteja CK ZKJ spodbuda za odločnejše reševanje družbeno-političnih in gospodarskih nalog.
Prisotni so mu zastavili več vprašanj, na katera je takoj odgovarjal.
Srečanje družbenopolitičnih delavcev v Bihaću
15. junija je bil v Bihaću sestanek družbeno-političnih delavcev iz zletnih področij. Na sestanku so se pogovarjali o družbeno političnem pomenu Zleta bratstva in enotnosti in o telesni kulturi kot sestavnem delu priprav prebivalstva za obrambo v primeru nevarnosti. Na sestanek v Bihaću so organizatorji povabili tudi družbe-no-politične predstavnike iz Črnomlja, Krškega, Metlike, Brežic, Trebnjega, Novega mesta in Sevnice.
FINALE PIONIRSKIH ATLETSKIH IGER JUGOSLAVIJE
„Kraljica športov" zablestela v vsem sijaju
Novomeščani dosegli velik uspeh — Gazvodova, Frfolja in Pureber med najboljšimi — Pokrovitelju in organizatorju gre vse priznanje
Stadion bratstva in enotnosti v Novem mestu je bil preteklo nedeljo razgibano prizorišče srečanja najboljših mlađih atletov Jugoslavije. Pod pokroviteljstvom sarajevskega pionirskega lista »MALE NOVINE« in tovarne zdravil »KR-
KA« ter prireditelja osnovne šole »Katja Eupenatt so se pionirji potegovali za ekipnega pionirskega prvaka. Tekmovanje, ki je imelo razen športnega značaja še ta namen, da zbliža pionirje, je doseglo cilj. Pionirji, gostitelji iz Novega
mesta, so sprejeli pionirje iz Mostarja, Varaždina, Splita, Cerknice, Čoke, Niša, Ptuja, Karlovca, Ljubije in Solina, jih pogostili in jim pripravili prijetno bivanje.
Tekmovanje je bilo odlično pripravljeno, vendar ga je nekoliko
pokvarila nevihta, ki je ves čas visela nad tekmovanjem. Kljub temu je tekmovanje postreglo z nekaterimi odličnimi dosežki. Strokovnjaki so opazili, da prihaja vrsta nadarjenih tekmovalcev. Bodočnost »kraljice športov« je zagotovljena.
Največ uspeha so imeli pionirji lz Niša in pionirke iz Kopra. No-vomeščanke so bile odlične tretje,
(Nadaljevanje na 7. strani)
OD 13. DO 30. JUNIJA
Okrog 19. junija močnejši dež, nato približno do 22. junija spremenljivo s krajevnimi nevihtami. Nekako od 23. junija dalje lepo in vroče vreme s temperaturo do 300; vmes okrog 25.juni.ja in zlasti okrog 30. junija kraljevne nevihte.
DE. V. M.
Za zadružne organizacije ni vzorca!
Najpomembnejši je cilj - za dosego tega pa so dobre vse organizacijske oblike, ki bodo koristile kmetom pri gospodarjenju in preprečevale izkoriščanje
»GENERAL V IZGNANSTVU« — Daniel Cohn — Bendit, radikalni vodja francoskih študentov, za katerim je v domovini razpisana tiralica obljublja, da bo organiziral odpor v tujini, podobno kot ga je de Gaulle med drugo svetovno vojno. Tudi, če bodo gaullisti na nedeljskih volitvah v Franciji zmagali, najbrž še ne bodo imeli mirnega spanja... Na sliki: Bendit med govorom na londonski ekonomski fakulteti, za njim neuradni vodja angleških študentov Tariq Ali. UPI
tedenski zunanjepolitični pregled
Po umoru senatorja Roberta Kennedyja je bilo objavljenih mnogo trpkih karikatur na račun nasilja v ZDA. Najbolj značilna: moški s tarčo obešeno na gumbnici. Spodaj napis: »Ameriška folklora — izberite si svojega kandidata« ... »To je zgodovina, gospa!« je dejal fotoreporter Kennedyjevi ženi, ko je ta hotela zavarovati na tleh ležečega moža pred bliski fotografskih aparatov ... Moskovska »Pravda« je napadla sekretarja CK KPČ Cisafa, da je revizionist. Cisaf je dejal samo to, da Rusi niso edini ljudje na svetu, ki lahko pravoverno tolmačijo Marxa in marksizem ... Bolgarsko sindikalno glasilo »Trud« tudi napada revizioniste. To so vsi tisti, ki trdijo> da se mora partija reorganizirati in opustiti despotizem. V Bolgariji očitno mislijo, da je vloga partije nezdružljiva z demokratizacijo javnega življenja... V zadnjih dneh se je vrnil v Francijo bivši premier Bidault. Iz zaporov pa sb izpustili Salana in druge skrajnje desničarske elemente, ki so pred desetimi leti skušali v Franciji zanetiti državljansko vojno. De Gaulle išče zaveznike v svojih nekdanjih najhujših sovražnikih, ki so celo organizirali atentat nanj. Politika ... Vse srednje tehniške šole na Kubi so prišle pod pristojnost vojnega ministrstva, direktorji teh šol pa so postali oficirji. Fidel Castro bi rad naredil iz mladine dobre vojake in dobre strokovnjake, če bo ostalo dovolj časa, da bi postali dobri strokovnjaki ... Zdravnika in pisatelja dr. Benjamina Spo-cka je sodišče v Bostonu spoznalo za krivega »zarote proti državnim interesom«, ker je pozival mlade rekrute,. naj sežigajo vojaške pozive. Generacije otrok so odrasle po nasvetih starega doktorja, ki je pustil časti in profesorsko stolico, da bi se posvetil boju proti vojni v Vietnamu. »Vi ste profesor in zdravnik,« — so mu govorili. »Zdravite otroke in pustite zunanjo politiko!« Toda dr. Spocic noče, da bi otroci, ki jih zdravijo danes z najsodobnejšimi zdravili, nekega dne odrasli in šli v Vietnam, kjer bi jih pogubljali z najsodobnejšimi orožji.
V minulih tednih je bilo mnogo razprav po vsej Sloveniji o kmetijskih in kmečkih vprašanjih. Stvari postajajo vse jasnejše. Kmetje imajo kot proizvajalci enake pravice kot vsi drugi delovni ljudje, da odločajo kako bodo gospodarili z lastnimi sredstvi in vnovčili svoje pridelke. Za to so jim potrebne zadružne organizacije, v katerih bodo gospodarili zadružniki. Mnenja, kako naj bo organizirano delo in samoupravljanje v teh zadrugah, pa so različna. Predlogov je precej — nikjer pa še ni vzorca, ki bi lahko služil kmetom vse Slovenije.
Na posvetovanju v Mariboru je bilo slišati več predlogov, kako naj bi se organizirali kmetje. Sedanje kme tajske zadruge, ki so že skoraj opustile skrb za boljšo proizvodnjo na kmečkih posestvih in se usmerile predvsem v trgovino, bi morda opravljale podobne naloge ko1 nekdanje kmetijske po-
-TELEGRAMI
TEL AVIV — Izraelsko časopisje napoveduje možnost neposrednih pogajanj med Izraelom in Jordanijo. Ce bo prišlo do pogajanj bo to v veliki meri zasluga posebnega odposlanca OZN na Srednjem vzhodu Gunnarja Jarringa.
PARIZ — Pariška univerza Sorbona je zaprta in okrog nje stražijo orožniki s puškami. Premier Pompidou je napadel KP Francije. češ da je hotela prevzeti oblast. Levica očita vladi, da izpušča iz zaporov znane oasovce medtem ko zapira univerzo
WASHINGTON - Avstralski ru šileč je zadela ameriška raketa v hudem spopadu s sevemovietnam-skimi silami v bližini demilitarizi rane cone v Vietnamu. V zadnjem Časq je bilo več primerov da so ameriške sile tolkle po svojih zaveznikih — po pomoti.
KAIRO — V obveščenih političnih krogih se je izvedelo da bo predsednik ZAR Gamal Naser 4. julija odpotoval na dvodnevni obisk v Moskvo. Po vrnitvi iz Moskve na poti domov se bo Naser v Beogradu sestal S predsednikom Titom.
LA PAZ — Bolivijski vojaški režim je v krizi. Ne izključujejo odstopa vlade generala Reneja Barri-entosa. Dnevniki v La Pazu Rjšejo, da se je Bolivija znašla pred »eksplozivnimi, političnimi, gospo darskimi in družbenimi težavami«.
slovne zveze, kmetje pa bi imeli v njihovem okviru manjše delovne organizacije, ki bi morda zajele območja nekdanjih manjših zadrug. Take organizacije kmetov — lahko bi jih imenovali delovne enote zadruge — bi skrbele za proizvodnjo na kmečkih posestvih. Upravljali bi jih zadružniki. Po potrebi bi lahko ustanavljali v njih strokovne odbore. V zadrugi pa bi zastopniki kmetov odločali tudi, kako naj trguje z njihovimi pridelki, o maržah, delitvi dohodka, nakupu strojev in drugem. Po drugem predlogu bi se kmetje lahko združevali v okviru velikih kmetijskih zadrug v male skupine, v katerih bi imeli nekatere skupne stroje, medsebojno bi sodelovali pri obnavljanju sadovnjakov in vinogradov ter drugih delih. Take skupine zadružnikov pa naj bi bile le tako velike, da za evidenco svoje dejavnosti ne bi potrebovale plačanih administratorjev. Vso potrebno evidenco naj bi vodili člani. Nekaj podobnih izkušenj že imajo v ptujski občini.
Najbolj smel poskus v Sloveniji so naredili menda pri kmetijski zadrugi Slovenj Gradec. V aprilu so izvolili v zadružni svet dvakrat toliko kmetov kot članov kolektiva. Število zastopnikov kmetov in delavcev so določili po vrednosti proizvodnje zadružnih obratov in vsega odkupa od kmetov, ne le ko operacijske proizvodnje. Pra vijo, da se v minulih letih kooperacija ni zožila po krivdi kmetov in bo z ustrezno dejavnostjo treba krog zadružnikov spet močno razširiti.
Pri iskanju ustreznih organizacijskih oblik je najpomembnejši cilj, kaj želijo doseči z zadružno dejavnostjo. To je gotovo zvečevanje proizvodnje na vseh kmečkih posestvih. Ko bodo kmetje več pridelali, bodo laže gospodarili kot zdaj, četudi razmere na trgu ne bodo ravno ugod-
ne. Pri prodaji kmetijskih pridelkov in živine pa bo treba odpravljati nepotrebne posrednike, ki na račun kmetov z malim trudom veliko zaslužijo. Organizacijske oblike naj torej služijo tem namenom. Kmetom bo treba pustiti, da bodo lahko sami odločali o njih. Sami bodo tudi najbolje znali preprečevati izkoriščanja in zlorabe posameznikov, če bi se po-, skušali vtihotapiti nepošte-rvjaki v njihove organizacije.
J. Petek
Kako je v gradbeništvu?
Od januarja do aprila znaša vrednost opravljenih gradbenih del v Sloveniji 376 milijonov din ali 14 odstotkov več kot lani v istih mesecih. Za ta dela so potrebovali enako število ur kot lani, bilo pa je za 5-odstotkov več zaposlenih delavcev. Samo v aprilu so gradbinci dosegli 136 milijonov din vrednosti opravljenih del, kar pomeni 11 odstotkov več kot povprečno mesečno lani.
Do konca marca 1968 znaša vrednost po pogodbah prevzetih gradbenih del nekaj nad 807 milijonov oz. 4 odstotke več kot lani v enakem času. Od tega odpade na stanovanjske hiše dobrih 333 milijonov ali 28 odstotkov več.
Vlada DR Nemčije je uvedla vizume za vse zahodno-nemške državljane, ki potujejo n. Berlina v DR Nemčijo čez vzhodnonemško ozemlje ali v obratni smeri. Ta ukrep so utemeljili z nevarnostjo zahodnonemškega revanšizma.
Ker očitno ta razlog ni zadostoval, je vlada DR Nemčije dan kasneje objavila sporočilo, v katerem razširja ta argument. Vizume so uvedli tudi zato, ker Bonn noče priznati DR Nemčije. Uvedba vizumov naj bi bila pritisk na nasprotno stran, da bi spremenila svoje temeljno stališče do DR Nemčije.
Četverni sporazumi o Berlinu in zvezah med Berlinom in zahodno Nemčijo so v svojih določbah površni. Pred triindvajsetimi leti pač nihče ni pričakoval, da bo tako stanje v Nemci,ji trajalo tako dolgo. Delno tudi zaradi pomanjkljivih in nejasnih določb sta se od konca vojne zvrstili vsaj dve hudi berlinski krizi. Prvo je sprožil Stalin konec junija 1948, ko je blokiral Berlin. Kopenske zveze med Berlinom in zahodom so bile presekane. Zahodni zavezniki so odgovorili s tako imenovanim »berlinskim mostom«. Po treh letalskih »hodnikih« so z letali oskrbovali Berlin z vsem najnujnejšim. Blokada je trajala skoraj leto dni.
Deset let pozneje je sovjetski premier Hruščov spet sprožil »berlinsko krizo«, ko je zahteval, da mora Berlin v šestih mesecih postati svobodno mesto, kar bi pomenilo, da bi morali zavezniški vojaki iz mesta. Toda ameriške, britanske in francoske sile so še vedno tam.
Prezgodaj bi bilo govoriti, ali se utegne iz najnovejše poteze vzhodnonemške vlade izcimiti tretja berlinska kriza. Verjetno ne, ker sedanji ukrepi DR Nemčije — gotovo z blagoslovom Moskve — niso naprejeni proti zahodu. ZSSR nima interesa, da bi v tem trenutku zaostrovala odnose z ZDA. Pač pa se bodo zaostrili odnosi med Bonnom in DR Nemčijo. To naj bi bilo opozorilo drugim socialističnim državam v vzhodni Evropi, naj se še tesneje strnejo okrog varšavske vojaške pogodbe, ker je nevarnost zahodnonemškega revanšizma še vedno živa. Naj-
SAIGON — Tuji dopisniki v Vietnamu poročajo, da so čete saigonske vlade sestrelile dvanajst helikopterjev ju2no od razmejitvene črte. To je bilo prvič da poročajo o sevemovietnnmskih helikopterjih v Južnem Vietnamu.
PEKING — Tanzanski predsednik Julius N'.orere je oh'skai Kitajsko kot tretji državni poplavar po začetku kulturne revolucije na Kitajskem.
brž je to tudi opozoilo ČSSR, da se ne bi med procesom demokratizacije morda preveč zbližala z Bonnom.
Razburjenje, ki je v ZDA nastalo po umoru senatorja Roberta Kennedyja, se je nekoliko poleglo in predvolilni boj se nadaljuje z nezmanjšano srditostjo. Eden izmed kandidatov v demokratski stranki — senator Kennedy je tako izpadel in ostala sta še dva: senator McCarthy in podpredsednik Humphrey.
Kennedy in IIumphrey sta kljub nekaterim razlikam, včasih tudi pomembnim, v bistvu
sunek
zastopala naprednejšo smer družbenih sprememb. Oba sta bila proti nadaljevanju vojne v Vietnamu. Pričakovati bi bilo, da bodo dosedanji pristaši Roberta Iiennedyja zdaj avtomatično glasovali za MeCarthyja.
Toda položaj ni tako preprost. Na konvenciji demokratske stranke v začetku avgusta v Chicagu ne bodo naravnost volili kandidata za predsednika ZDA navadni volivci. Volili ga bodo izbrani delegati, med katerimi jih je že mnogo »obljubilo« glasove drugemu kandidatu:	podpredsedniku
Humplireyu. Ta ima v rokah pretežni del aparata stranke.
Senator Kennedy je imel več možnosti, da bi premagal Humhreyja na volitvah, še iz časov svojega brata predsednika Johna Kenncdy-ja je imel številne zveze z vplivnimi osebnostmi iz stran, k e po raznih zveznih državah. Vsaj nekaj teh delegatov je imel na svoji strani. Kljub temu je bil negotov, ali se mu bo posrečilo spodnesti Humphreya na chicaški kon venciji ali ne.
McCarthy nima zaslombe v aparatu stranke. Zato politični opazovalci menijo, da je zdaj njegov položaj oslabljen. Toda McCarthy se je doslej pogunmo in uspešno prebijal do predsedniške nominacije. Morda bo potegnil za seboj toliko demokratskih volilcev, da bo morala večina delegatov v Chicagu menjati svoj oklep in žrtvovati Humphreya. Toda trenutno je malo znamenj, ki bi o tem govorila.
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
■ SMERNICE — Predsedstvo in izvršni komite CK ZKJ sta na nedavni skupni seji ugotovila, da zaostajamo v oblikovanju zasnov za nadaljnji razvoj družbenoekonomskega in političnega sistema ter pri izvajanju politike ZKJ, zlasti na področju družbenoekonomske reforme. Spričo tega so se nakopičila številna žgoča vprašanja, na katera delovni ljudje niso dobivali pravočasnih in ustreznih odgovorov. Razrasle so se številne slabosti in napake, ki vznemirjajo delovne ljudi, še zlasti pa delavce in mladino. To ustvarja številne napetosti, ki se tu pa tam sproščajo v raznih eksplozivnih akcijah, kakor so v zadnjem času pokazale nekatere stavke, zlasti pa študentske akcije na beograjski in drugih univerzah.
Spričo tega sta predsedstvo in izvršni komite CK ZKJ sprejela in objavila smernice o najvažnejših nalogah. ZK pri razvijanju družbenoekonomskih in političnih odnosov. Smernice opozarjajo na korenine raznih negativnih pojavov ter zahtevajo odločno akcijo, ki naj spremeni sedanje stanje.
■ SEJA CK ZKS 27. JUNIJA — Dne 27. junija bo XII. seja centralnega komiteja ZK Slovenije. Na seji bodo obravnavali idejnopolitična vprašanja v kulturi, šolstvu in znanstveni dejavnosti.
Predsedstvo in izvršni komite CK ZKS sta na skupni seji 17. t. m. zavzeto podprla smernice o najvaž-
2 mimmm
nejših nalogah komunistov pri razvijanju družbenoekonomskih in političnih odnosov. Na seji so se dogovorili tudi za konkretno izvajanje teh smernic.
■ KONGRES SLOVENSKE MLADINE — V* petek, 21. t. m. se bo v Velenju začel VIII. kongres Zveze mladine Slovenije. Na njem se obeta sproščena, odkrita polemika
Odločna
akcija
o vseh vprašanjih, ki vznemirjajo današnjo slovensko mladino.
■ DOSLEJ 1122 PRIPRAVNIKOV — Do začetka maja so delovne organizacije v Sloveniji sprejele 1122 pripravnikov. Vendar se nekateri vodilni ljudje v podjetjih še upirajo novim ljudem.
m RAST PROIZVODNJE — Maja je bila industrijska proizvodnja za 9,3 odst. večja kot lani v tem mesecu (plan predvideva letos 4 do 5 odst. povečanje). To govori o oživljanju gospodarskih gibanj, število zaposlenih se je v aprilu in maju povečalo za 7600, vendar je
aprila v Sloveniji še vedno iskalo zaposlitev 19.770 ljudi. Pri vsem tem pa v nekaterih krajih Slovenije, izven velikih mest, ne dobijo ljudi, zlasti ne strokovnjakov.
■ ISKANJE NAFTE NA JADRANU — Julija bo odplula iz Zadra prva domača ladja, ki je opremljena z najsodobnejšimi napravami za iskanje nafte in plina. Ladja bo temeljito preiskala podmorske grebene na Jadranu od Lastova do Tržaškega zaliva, kjer se po domnevah strokovnjakov skri. vajo velike količine nafte in plina.
■ KAJ JE Z VOJNIM ZLOČINCEM? Republiški poslanec Cene Matičič je naslovil na republiškega sekretarja za notranje zadeve več vprašanj v zvezi z vojnim zločincem Vinkom Levstikom, doma iz Hudega konca pri Ribnici. Le-ta je zdaj hotelir v Rimu. Poslanec Matičič zahteva pojasnilo, kako to, da vojni zločinec V. Levstik lahko prihaja v Jugoslavijo in zakaj ga ne aretirajo. Odgovor bo dan na prihodnji seji republiškega zbora.
H UVAJANJE NOVEGA DELOVNEGA ČASA — Poleg republiških organov je doslej v Sloveniji uvedlo novi delovni čas le 16 občinskih skupščin.
H HITRE LADJE ZA TURISTE — Na hitri progi med Reko in Du-brovnikoih vozijo zdaj tri komfortne ladje: »Jugoslavija«, »Partizanka« in »Proleterka«. Ladja »Jugoslavija«, ki je začela voziti te dni, lahko sprejme 1200 potnikov.
četrtek 60.000 izvodov i :
MAiAđfcđate’,	 ta___autii
i.
O samoupravljanju (2) v družbenih dejavnostih
Kljub temu nekatera področja, zlasti šolstvo, kultura in socialno varstvo, v materialnem pogledu (pogoji za delo, osebni dohodki delavcev itd.) občutno zaostajajo za drugimi dejavnostmi. Tudi način financiranja teh dejavnosti je po vsebini in tehniki še zelo proračunsko-distributerski in močno ote-
žuje uveljavitev dohodkovnih načel na podlagi obsega in kvalitete opravljenega dela. V vsem tem je precejšnja ovira za kvalitetno delovanje družbenih dejavnosti in seveda tudi za uresničevanje samoupravnih načel ter odnosov, posebno še na področju delitve.
II.
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije in republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije menita, da je v sedanjem trenutku za hitrejši razvoj samoupravljanja na področju družbenih dejavnosti potrebno zlasti:
1. Urediti materialni položaj
Po mnenju sindikatov to ni več toliko vprašanje sistema, čeprav so tudi v njem še potrebne nekatere spremembe in dopolnitve, pač pa predvsem vprašanje doslednega uresničevanja sprejetih načel o vrednotenju in delitvi po rezultatih dela. Razen tega pa ni več mogoče odla šati z načrtno družbeno akcijo za uskladitev materialnega položaja družbenih dejavnosti - doseženo stopnjo gospodarskega in družbenega razvoja. To velja še posebej za šolstvo, kulturo in socialno varstvo. Navedene dejavnosti je potrebno, podobno, kot je to že storjeno za zdravstvo, izločiti iz proračuna družbeno-političnih skup nosti in jim določiti samostojne vi;, financiranja, delo ma v okviru skupne prispevne stopnje, deloma pa z di rektnimi prisfvki občanov iz njihovih sredstev za osebno potrošnjo ter iz prispev kov delovnih in drugih organizacij. Iz tako zbranih sredstev bi morali na podlagf objektiviziranih meril zagotoviti v republiki enaka sredstva za uresničevanje s pro gramom določenih osnovnih dejavnosti, kar obenem zago tavlja uresničevanje ustavnih pravic občanov. To bo na višji ravni bistveno zmanjšalo sedanje neutemeljeno velike razlike med posameznimi območji in dejavnostmi. Vse to
seveda predpostavlja, da bodo razvitejše sredine presegle obseg s programom določenih uslug.
Sindikati se nadalje zavzemamo za družbeni dogovor o materialnem položaju vseh družbenih dejavnosti (zdravstvo, šolstvo, kultura, uprava, pravosodje itd.) in o osnovah in merilih za vrednotenje tega dela, za usmerjeno gibanje dohodka, osebnih dohodkov in sredstev skladov skupne porabe, za dograditev celotne tehnike dohodkovnega sistema (npr. merila, metodologije itd.) ter za bistven napredek v notranji delitvi po rezultatih dela.
Prav tako se zavzemamo, da je treba čimprej pripraviti, dati v javno razpravo ii1 sprejeti nacionalni koncept nadaljnjega skladnega razvoja družbenih dejavnosti s potrebami in možnostmi naše družbe ter ukrepe za racionalizacijo in selekcijo obsega ter zvrsti uslug oziroma nalog družbenih služb
Ugotavljamo, da je vztrajna akcija sindikatov za ureditev materialnega položaja dobila podporo tudi v nedavnih sklepih izvršnega sveta skupščine SR Slovenije o saniranju materialnega položaja šolstva. Ti sklepi temelje na predlogih sindikata, zato jih pozdravljamo in jim dajemo vso podporo.
2. Utrjevati in dopolnjevati sistem samoupravljanja v družbenih dejavnostih
Samoupravni organi (npr. skupnosti socialnega zavarovanja, izobraževalne skupnosti, skupnosti otroškega varstva itd. ter samoupravni organi znotraj delovnih skupnosti) so pomembni dejavniki v uresničevanju samoupravnih odnosov na področju družbenih dejavnosti. Potrebno jih je vsebinsko krepiti v vseh smereh in nanje postopoma prenašati vse več pristojnosti, ki jih sedaj še opravljajo državiji organi.
Čeprav soglašamo z ugotovitvijo, da uzakonjenega sistema samoupravljanja v družbenih dejavnostih ni treba v temeljih spreminjati, pa vendarle menimo, da bi bilo posamezna vprašanja v sistemu potrebno rešiti drugače, kot so urejena sedaj. To velja zlasti za:
— natančnejšo opredelitev in razmejitev pristojnosti med predstavniškimi in upravnimi organi v občini in republiki ter samoupravnimi brgani (izobraževalne skupnosti, skupnosti socialnega zavarovanja itd.) na racionalnih osnovah (da bi se izognili prepletanju funkcij in večtirnosti v delu) in v duhu decentralizacije in deetatizacije. Na vsak način mora biti zagotovljena skladnost med določanjem programa dejavnosti in sredstvi za njegovo izvrševanje, ki bo dosežena tudi tako. bodo na posameznih samoupravnih nivojih te pravice dolžnost: združene:
Urejanje gmotnega položaja šolstva
Poslanci so podprli prizadevanja izvršnega sveta — S 1. septembrom: predlog za dolgoročnejše urejanje šolskih problemov v Sloveniji
Zdrav, nasmejan in razigran otrok je sreča staršev in ponos naroda. Zagotoviti pogoje za zdravo življenje pa je ena izmed nalog zdravstva, ki sega na nešteta področja našega sožitja
Izkazalo se je, da financiranje šolstva klub zakonu o financiranju vzgoje in izobraževanja in kljub določenemu optimizmu ob sprejemanju letošnjega republiškega proračuna ni urejeno. Izvršni svet se je zato lotil korenitega urejanja teh vprašanj in je tudi v dnevnem sisku objavil svoja stališča. Pretekli teden so o njih razpravljali tudi v republiški skupščini, kjer je izvršni svet doživel polno podporo
Republiški izobraževalni skupnosti je treba že letos zagotoviti dodatna sredstva kljub težavam v proračunu. Izvršni svet je imenoval posebno skupino ljudi, ki pripravlja predlog, kako v samem proračunu zbrati ta sredstva, gre namreč za okrog
Pri združevanju zdravstvenih domov naj ne bo spet izjem!
Bali so se, da bi Ribnica in Kočevje sprožila plaz vlog in zahtevkov, če bi v njunem primeru odstopili od sprejetega zakonskega stališča
— bolj določno opredelitev funkcij predstavnikov druž bene skupnosti v samoupravnih organih družbenih dejavnosti in medsebojnih pravic in dolžnosti med predstavnikom ter organom, ki ga imenuje. V sistemu je potrebno zagotoviti večji vpliv teritorialnih samoupravnih skupnosti (npr. izobraževalnih) pri določanju predstavnikov in odnosih z njimi;
— večje ingerence skupščin družbeno-političnih in drugih teritorialnih samoupravnih skupnosti pri imenovanju direktorjev delovnih organizacij s področja družbenih dejavnosti;
— uvedbo možnosti ustrezni!} prisilnih ukrepov, ki bodo omogočali poseg širše družbene skupnosti, kadar je zaradi neurejenih razmer ogrožen družbeni interes;
— zakonsko ureditev samoupravljanja v kulturi in sistema financiranja tega področja;
— ustvarjanje čvrstejših vezi med proizvajalci in strokovnim šolstvom (predvsem tudi ustanavljanje posebnih izobraževalnih skupnosti) in podobno.
Posebej bi bilo treba proučiti, ali so še potrebni upravni odbori v manjših delovnih organizacijah v šolstvu, kulturi, socialnovarstvenih zavodih, zdravstvenih zavodih itd. (problem dupliranja).
Razprava je bila ostra, duhovita, mnenja zelo različna — do glasovanja nismo vedeli, kam se bo nagnila teh tnica Socialno-zdravstveni zbor je moral odločiti: ali naj v popravku zakona o or ganizaciji zdravstvene službe zapišemo. da je izjemno možno osnovati samostojni zdravstveni dom tudi, če na tistem območju ne živi 40 tisoč prebivalcev, kar je sicer praviloma eden od -pogojev za samostojnost zdravstvene ga doma
Predlog za dopustitev take izjeme je izviral konkretno iz želje in dokaj upravičenih razlogov, da bi imelo svoj sa\ mostojen zdravstveni dom področje Ribnica—Kočevje. Tu izpolnjujejo praktično vse pogoje za svoj zdravstveni dom, le prebivalcev je manj kot 40.000. Razen tega pa so ti kraji slabo povezani z drugimi da so po vrsti odpadale vse kombinacije, kaj in s kom naj bi združili njihovo zdravstveno službo. Preostala je le še možnost, da zdiruži-jo Ribnico—Kočevje z ljubljanskim zdravstvenim do mam. Prav zato pa so imeli pomisleke ljubljanski zdravstveni sttrokovni organi, ker se jim že sedaj meje njihovega zdravstvenega doma sila raztezajo in se boje, da bo skupen zdravstveni dom le stežka obvladal območje do Kočevja s skupaj več kot 250.000 prebivalci.
Toda v zakon ne bi bilo moč napisati ( da velja izjema in samostojen zdravstveni dom z manj kot 40.000 prebivalci le za področje Ribnica — Kočevje. Zakonodajalec bi moral vstaviti v zakon samo načelno možnost, da izvršni svet po preudarku dovoli tako izjemo. V tem grmu pa je tičal zajec. Razprava v zboru je namreč pokazala, da bi bilo kočevskemu območju skoraj potrebno pokazati izjemo, da je njihova želja po samostojnem zdravstvenem domu utemeljena in upravičena — v zraku pa je visela bojazen, da bi odstopanje od pravila, odstopanja od zahteve, da mora imeti območje vsakega zdravstvenega doma
najmanj 40.000 prebivalcev, sprožilo plaz vlog in zahtevkov, da se v najrazličnejših občinah dovoli »izjemna« o samosvojitev zdravstvenih domov
Po pravici povedano nam je letošnja reorganizacija o snovne zdravstvene službe še pala in zastajala prav zato, ker so se marsikje — Ajdovščina, Tolmin, Bela krajina, Krško, koroški predel — zanašali, da bo zakon doživel popravek in da se manjšim območjem ne bo treba združevati v okvir večjih zdravstvenih domov. Skupščinski odbori so prav ta razlog na vajali, ko so odklanjali možnost, da bi zakon dopuščal kakršnekoli izjeme in naj so bili poslanci, ki so za izjemo zavzemali, še tako prepričljivi, glasovanje ni odločilo njim v prid. V socialno-zdravstvenem zboru je proti izjemi glasovalo 35 .poslancev, 15 za, vzdržalo pa se jih je devet.
Mnoga upanja so torej pokopana in do konca septembra, kot Je bil sedaj popravljen rok za zaključek reorganizacije, bo potrebno najti dogovore o združitvi na območjih, kjer je integracija še
Čedalje manj patentov
Leta 1966 je bilo v Jugoslaviji prijavljenih pribl, toliko potentov kot v letu 1955 (865 oz. 858). Glede tega smo v primerjavi z razvitimi deželami v razvoju 10:1, vso skrb glede patentov pa smo prenesli skoraj izključno samo na gospodarske organizacije. V ZDA, na primer, prispeva država za raziskaive in razvoj gospodarstva 3/4 sredstev in podjetja le 1/4 pri nas je prav narobe:	3/4' prispeva go
spodar'f,rr' mo in le četrtino družba. Zaradi tega pada zanimanje gospodarskih organizacij za razvoj tehniškega gospodarstva, zlasti, še, ko vemo, kako zelo je gospodarstvo pri nas obremenjeno v vsemi mogočimi dajatvami.
vse doslej visela v zraku. Morda bo to še najtežje izvesti na področju Ribnica— Kočevje, kjer res veliko stvari govori v prid samostojnemu zdravstvenemu domu, a so bili lokalni interesi nekako žrtvovani na račun cilja, ki je z odločitvijo glasovanja v zboru ostal neizprosen: re organizacijo je treba izvesti, prebroditi bo treba težave, ki bodo gotovo nastajale v prvem trenutku, z upanjem, da bodo večji zdravstveni do movi le lahko zagotovili bolj učinkovito zdravstveno varstvo.
MARIJA NAMORŠ
dve milijardi starih dinarjev, kar pomeni, da bo proračun doživel korenite spremembe. Poslanci so bili sicer navdušeni nad tolikšnim pogumom izvršnega sveta, slišati pa je bilo tudi glasove, le zakaj tega izvršni svet ni pokazal že ob sprejemanju letošnjega proračuna, ko pa so že takrat opozarjali na probleme financiranja šolstva 'ter izražali dvom, če bodo stvari take, kot so jih skraja predvidevali. Podpredsednik IS dr. France Hočevar je na take ugovore opozoril, da je on sam takrat jasno povedal stališče izvršnega sveta, da bo že med letom predlagal spremembe, če se bo izkazalo, da ne gre. In drugič je izvršni svet obljubil, da bo do 1. septembra predložil skupščini predlog za dolgoročnejše ure janje šolskih problemov.
Stališča izvršnega sveta in predlogi za njihovo uresničitev so prvi del tega, kar so ob proračunu povedali v re publiški skupščini. Poglavitno izhodišče pri urejanju gmotnih zadev šolstva pa je v tem, d% je treba zagotoviti sredstva po enotnih merilih, ki jih vsako leto določi republika. Temeljne izobraževalne skupnosti naj tudi v prihodnje financirajo vso z zako-konom določeno dejavnost osnovnih šol ter vse vrste dopolnilnega dela. Za tiste občine, ki tudi poslej ne bodo imele dovolj lastnih sredstev, bo morala republika primakniti svoja sredstva. To pa le pod pogojem, če občina sama sredstev ne more zbrati, kar pa naj bi ugotovili po z zakonom določenih merilih. Ni pa bilo prvič, ko smo v skupščini slišali vprašanje, ali je še pametno, da obstaja tudi taka občina, ki niti osnovnega šolstva ne more vzdrževati sama.
Stvari so se torej korenito lotili. Nekaj jih bo urejenih že letos.
V .J.
Kmetijski nasveti
Peronospora in oidij
Vinogradniki se upravičeno najbolj bojijo dveh bolezni vinske trte: peronospore in oidija ali pepela. Prva je ne vama predvsem v vlažnih razmerah, druga pa v suhih. Boj z njima traja od maja do avgusta, veliko pa v boju pripomore protiperonosporna služba.
| Peronospora napada predvsem listje, pa tudi grozdiće in poganjke. Mastni, prosojni madeži ali bela plesniva prevleka na spodnji strani listov so dobro vidni znaki bolezni. S pomočjo podatkov o toploti in vlagi je mogoče vnaprej napovedati izbruh bolezni, ki jo uničujemo izključno s škropljenjem.
| Baker je smrtni sovražnik te bolezni, zato uporabljamo bakrene pripravke, zlasti modro galico, ki je bakrov sulfat. Iz raztopine modre galice in apna dobimo dobro znano bordojsko brozgo, ki jo običajno uporabljamo v 1-odst. raztopini. Kilogram in pol mastnega gašenega apna uporabljamo za sto litrov raztopine zaradi tega, da brozga ni preveč kisla. Vlivati moramo raztopino modre galice v apneni belež in ne obrnjeno, kot to ljudje povečini delajo in s tem zmanjšujejo lepljivost brozge. Če dodamo mleko, trajnost brozge podaljšamo.
Škrppiti je treba temeljito, predvsem na spodnji strani listov, in to še pred izbruhom bolezni, ker kasneje škropivo nič ne zaleže. Razen modre galice so dobra škropiva še: cuprablau, dithan, othocide, phaltan, cineb, euparen,
zineb, bordopin.
g Kar je baker za peronosporo, to je žveplo za oidij in za trsno pršico, žveplati smemo samo suho trto, kajti žveplo učinkuje le v toplem in sončnem vremenu. če je zelo vroče, ga lahko posujemo tudi po tleh, da ne ožge nežnih delov rastline.
Vse pogosteje pa uporabljamo žveplena škropiva, ki jin lahko primešamo škropivom proti peronospori, da ni treba dvakrat škropiti. Najboljša so močljiva žvepla: co-san. če je potrebno, škropimo tudi proti grozdnemu su-kaču s parationom ali diazinonom, sevinom ali dipte-
reksom.	.	»	MI
Inz. M.L.
PRIKAZ KMETIJSKE MEHANIZACIJE 3. JUNIJA V JABLAH, KI GA JE OBISKALO MNOGO'KMETOV IN STROKOVNJAKOV
Ob njivski plastični Škropilnici, ki zmore Škropiti 9 m Široko.
VeiUco Je bik) zanimanje za nove vrste obračalnik s koluti.
Pravzaprav smo bili mnogi razočarani, ko smo se na poskusnem polju spraševali, kaj od tega lahko naš kmetovalec kupi za svoj dohodek iz kmetijstva. Dva grčava Štajerca z velikimi dlanmi sta celo trdila: »Za ta denar bi raje kupil tovornjak in kaj zaslužil«
. v... Jaz vas prosim, da pomagate kmetom. Delajte več tistega, kar je potrebno za široke ljudske potrebe, toda v prvi vrsti za potrebe našega kmeta. Ne dovolite, da se naredi zid med vami in
kmeti. Nikar ne mislite, da jaz danes drugače govorim, kot sem govoril leta 1927, ko sem bil sindikalni sekretar. Prav tako smo mislili tudi takrat. Razlika je bila samo v tem, da je bil kmečki živelj velikokrat orodje tistih, ki so utesnjevali delavski razred, danes pa je kmet steber nove demokratične federativne Jugoslavije. On je steber fe nove države, prav tako pa je steber tudi delavstvo ...«
• Tito, 13. julija 1945
Kosilnico »s krožniki« so kmetovalci, pa tudi mnogi kmetijski strokovnjaki prvič videli v Jablah. Zanjo so zatrjevali, da se zelo dobro obnese na položeni ali pregaženi travi.
Podajte nam roko, da se sprehodimo skozi nekatere preproste račune in misli!
Kot v vsaki tehniki in mehanizaciji je nekaj privlačnega tudi v kmetijskem strojništvu. Kako ne: s sodobnimi stroji je mogoče hektar krompirja posaditi v sedmih ali še manj urah, okopati in osuti v treh urah, izkopati in pobrati v poldrugem dnevu itd. Za žita poznamo še bolj vrtoglave številke. Stroji so čedalje boljši in bolj izpopolnjeni, nadomeščajo vse več težkega dela.
Vse lepo in dobro, dokler ne vzamete v roke svičnika in papirja, da bi izračunali, kako boste stroj odplačali.
Poglavitna nerodnost je ta, da v kmetijstvu ni mogoče cene pridelka določiti tako, da bi sešteli stroške, prišteli svoj zaslužek in to ponudili trgovcu. Ponudite sicer lahko, toda vsak se bo smejal, zakaj cene določajo osnovni ekonomski zakoni. Glavna kmetovalčeva naloga je, Čimbolj zmanjšati stroške pridelovanja, če hoče, da bo zanj kaj ostalo.
JA, ČE BI IMEL JAZ TAK »GRUNT«
Nobena skrivnost ni, da smo zamudili leta hitrejšega razvoja v kmetijstvu, prav tako pa je že stara trditev, da smo imeli pred desetletji bolj razvito zadružništvo, kot ga imamo dandanes. Resda se popravlja, strokovna beseda je glasnejša in bolj upoštevana, toda še vedno so prepočasni korenitejši ukrepi, sistemske rešitve, premajhna resnična pomoč.
»Vse prihranim, da si kupim kak delovni pripomoček, potem pa bi me že skoraj zaradi tega grdo gledali.«
»Nimamo besede ne v skupščini ne kje drugje. Kadar nam gre slabo, nam nihče dovolj ne pomaga, češ kmet se bo že znašel, če ne, bo pa zategnil.«
»Kaj je bilo ukrenjenega za zložbo zemljišč? Kaj za specializacijo? Kaj je s krediti, ranjem zasebnega kmetijstva? Zakaj postavljati zasebno kmetijstvo v drug tabor kot družbenega?«
Z možmi na kmetih se ni mogoče pogovarjati o drugih
vprašanjih, če teh ne začenjamo načrtneje urejati.
ŠVICAR PRIZNA, DA ŽIVI OD GNOJA
Srečaš znanca, ki se je začasno vrnil iz Švice: »Ne veste, kaj se lahko naredi iz gnoja in gnojevke, s skrbnim gosp odar j en jem. Naše vasi in pol mest je na greznicah, menda smo preveliki gospodje, da tega ne izkoristimo in raje obiramo tiste prazne rebri in košenice.«
Gnojenje je začetek naprednejšega kmetijstva, če tega ni, potem tudi kmetijske mehanizacije ni treba. O množični mehanizaciji se je skoraj škoda pogovarjati, dokler toliko naših kmetov lahko pridelek še v košu znosi.
Je res samo kmetovo neznanje krivo, da je tako,
Naša posestva so premajhna, da bi lahko v zadostni meri uporabljala sodobni kmetijski tehnični napredek.
Pospeševalna strokovna služba je nestrokovna, saj zajema le nekako petino kmetovalcev, druge pa pušča ob strani.
Kaže, da je pri kreditiranju kmetovalcev vse v redu, samo denarja ni. Zakaj ne bi banke hranilnih vlog kmetov prelivale nazaj v kmetijstvo?
V	SVETU SO mnogo močnejši kmetje deležni državne pomoči, kmetijstvo ima posebno mesto, pri nas pa naj vzdržijo kruto konkurenco, kakršni so bili drugi kmetovalci izpostavljeni v prejšnjem stoletju.
O carinskih olajšavah ne duha ne sluha.
KAKO PRITI DO POCENI STROJEV
Ker m mogoče pričakovati, da se bodo razmere čez noč izboljšale, je treba iskati druge poti. VEC KMETIJ — EN STROJ. Za gospodarni račun ni važno, če ima tisti stroj zadruga ali skupina vaščanov, važno je le, da se stroški razdelijo na večji pridelek, da je mogoče zmanjšati pridelovalno ceno, ne da bi se moral pridelovalec odpovedati zaslužku.
Na prikazih strojev se je mogoče prepričati, da dobrih, cenenih, vsestranskih delovnih strojev za majhno kmetijo ni. Enoosni traktor z različnimi priključki je sicer zanimiv strojček, toda igračke so bolj primerne za vrtove kot za njive. Niti konj ne morejo nadomestiti.
Slovenci imamo očitno preveč pregovorov tele zvrsti: »V skupnosti še pes pogine,« da bi hitreje ukrenili tisto, kar bi morali. Vsak zase pa vendar spoznavamo, da v današnjem svetu ni mogoče več tako živeti.
POT JE V STROJNI SKUPNOSTI
Razumljivo je, da se je rodila misel o skupinski upo-
Tudi na majhnih in srednjih kmetijah se je v svetu že močno uveljavila prikolica Mengele, ki ima spredaj preprosto VVeichlovo pobiralno napravo. Prikolico lahko uporabljamo vse leto in nam nadomešča vile in grablje.
2e nekaj let sem vro skupaj kmetovalci iz raznih krajev na prikaze kmetijskih strojev. Pražnje oblečeni se gnetejo okoli traktorjev,, sadilcev, molznih strojev; bolj sramežljivi jih božajo samo s pogledi, drugi pa tudi z rokami. Kmetijski strokovnjaki jim poskušajo svetovati mnogo dobrega, koristnega, toda... če odštejemo motorne kosilnice, ima večina naših kmetij od vseh teh mogočih strojev še zelo malo koristi. Malo je kmetov, ki so si traktor prislužili zgolj iz zaslužka na svoji zemlji.
St. 25 (952)
rabi strojev v tako imenovanih strojnih skupnostih, kar se je v nekaterih državah že močno razmahnilo. Ker so strojni odseki kmetijskih zadrug prešibki, je potrebno iskati druge oblike, med njimi vaške ali krajevne skupnosti.
Največja »napaka« kmetijske mehanizacije je to, da jo vsi potrebujejo v približno istem času in da se je treba dogovoriti za vrstni red, način uporabe, plačilo in oskrbovanje. Ko pravi čas mine, so kmetijski stroji vsem v nadlego. V nekaj dneh morajo zaslužiti za vse leto.
Dober, če ne naš najboljši poznavalec sodobne kmetijske mehanizacije inž. Raoul Jenčič (brez njega in njegove troblje si prikazov strojev ni mogoče zamišljati) je s sodelavci ljubljanskega kmetijske-
ga inštituta zastavil zanimiv poskus na Okroglem v KZ Naklo. Skupnost 11 kmetovalcev, vsa vas, je uporabljala eno linijo za pridelovanje krompirja. Ko je bilo vse obračunano in primerjano ter upoštevane še izkušnje drugih, je inž. Jenčič zapisal: »Le v strojni skupnosti je za našega Kmeta pot do popolne mehanizacije.«
Takih primerov združevanja je več. še več pa jih bo. Zahteva jih napredek. Naloga odgovornih ljudi pa je, da pomagajo in jih . razširjajo — saj konec koncev:
Mar to ni socialistična 'skupnost, v kateri ljudje živijo od svojega dela?
Tekst in fotografije: Inž. MARJAN LEGAN
Dvovrstni avtomatski sadilnik za krompir Kau Kombi, ki v sedmih urah lahko posadi hektar krompirja. Za take stroje ni drugega izhoda kot strojna skupnost, v kateri bi ga uporabljalo več kmetovalcev.
sd k dejanjem!
(Nadaljevanje s 1. strani)
slišimo: od besed vendarle k dejanjem!« — tako so nam povedali na občinski konferenci Socialistične zveze, ko so ocenjevali stanje v občini. čeprav ni bilo uradnih zborovanj, so razprave v podjetjih in na vasi, posebej pa še med mladimi, povsod zelo živahne.
■ V BREŽIŠKI OBČINI
so Titovim besedam posvetili posebno skrb na redni občinski konferenci ZKŠ, o kateri posebej poročamo danes v brežiški komunski prilogi. Tako na vasi kakor v podjetjih, povsod izražajo iskreno podporo stališčem tovariša Tita.
■ V METLIKI smo zvedeli, da je po govoru predsednika republike po občini završalo. Mnogi so rekli: »Govoril je tako da smo ga vsi razumeli, preprosto in jasno!«. Ni treba posebej poudariti, da so ljudje z velikim odobravanjem sprejeli Titove napotke in da jih v celoti podpirajo že pa so v njil« tudi začeli iskati sebe, se pravi napake na domačem pragu — vse pa z iskreno željo, da bi prišlo čiinprej do resnih premikov. Mej drugim se bo tudi občinski komite ZKS takoj določeno zavzel za uresničevanje stališč
B O navdušenju nad Titovimi besedami poročajo tudi iz ČRNOMALJSKE OBČINE. »Bojimo se le, da jih ne bodo v praksi upoštevali predvsem tisti, ki so zato najbolj poklicani'« pravijo te dni mnogi občani v Beli krajini. Zdi pa se, da tokrat le ne bo ostalo samo pri besedah, saj so o Titovih stališčih zelo obširno in odločno govorili na petkovi konferenci ZK v Črnomlju, če bodo belokranjski komunisti res 7. vso zavzetostjo uresničevali Titove napotke — tak pa je sklep njihove konference — potem se ni bati, da ne bi bili sposobni odpraviti sedanjih napak.
»Mladino kvarijo predvsem tisti, ki bogate na račun drugih!«
B V KOČEVSKI IN RIBNIŠKI OBČINI nismo naleteli na človeka, ki se ne bi do kraja strinjal z zadnjim Titovim govorom. Opažali pa smo, da se ljudje ponekod boje, da tudi tokrat kljub spodbudnim besedam predsednika republike ne bi ostalo v glavnem spet vse pri starem.
O Vili Kokalj, delavec pri ITAS v Kočevju, nam je dejal: »Popolnoma se strinjam z besedami predsednika Tita. Posebej mi je bil všeč tisti del govora, ko je poudaril, da je treba zamenjati tiste ljudi v vodstvih, ki niso sposobni, pa čeprav so še na tako odgovornih položajih! Razveselilo me je, da so mladi ljudje, ki so demonstrirali, nosili gesla, ,Mi smo Titovi, Tito je naš’. Mladina je sama po sebi poštena, kvarij® jo starejši, med drugim tudi tisti, ki na račun ljudstva bogate. Hčerka mi je po Titovem govoru oponesla:	,Oče,	nekateri imajo
toliko denarja, da se kopljejo v izobilju in celo že zidajo tovarne, jaz pa niti dela ne dobim!’.
Tudi naš« samoupravljanje še ni tako, kot bi moralo biti. želim, da bi bili delavci bolje obveščeni o vsem, člani kolektiva pa o sklepih samoupravnih organov. Gospodarski položaj podjetja nam včasih razlagajo dolgočasno in s premnogimi številkami. Zgodi se tudi, da član delavskega sveta nitj noče odgovoriti na vprašanje, o čem so razpravljali in sklepali na seji.. .«
Dijakinji: »Želimo obvezno zaposlovanje!«
# Neva Benčina in Andreja Artač sta 17-Ietni dijakinji kočevske gimnazije. V razgovoru $ta posebe.i poudarili, da bi bilo treba mlade, ki končajo šole, obvezno zaposliti na delovnih mestih, primernih za njihovo izobrazbo. Pri-djali sta še, da razumeta, da nekatera delovna mesta že po 10 in več >et zasedajo ljudje, ki sicer nimajo predpisane izobrazbe, so pa sposobni. Ne razumeta pa, zakaj obvezno niso že doslej zamenjali nesposobnih ljudi. Po njunem bi bil potreben predpis o obveznem zaposlovanju vseh, ki so končali šolanje; le tako bi se morali nesposobni umak-
POGOVOR Z DELEGATOM ZA VI. KONGRES ZSJ
Družbeno ali zasebno?
Govori delegat Adolf Šuštar, predsednik občinskega sindikalnega sveta v Novem mestu
Stanovanj imamo znatno manj, kot jih potrebujemo. Značilno je, to pa so ugotovili tudi sindikati v predkongresnih razpravah, da se povečuje zidanje zasebnih stanovanj. Zidanje družbenih stanovanj, predvsem stanovanj za trg, nazaduje. Družbeni vpliv na stanovanjskem področju se je nekoliko zmanjšal. To je razvidno tudi iz tehle podatkov: leta 1965 je družbeni sektor odkupil 95 odstotkov stanovanj za trg, leta 1966 85 odstotkov, lani pa samo še 70* odstotkov. Med temi, ki stanovanja kupujejo, je delavcev zelo malo.
Razmišljanje o stanovanjski izgradnji v novomeški občinL bi lahko strnil v nekaj ugotovitev in predlogov. Mislim, da je potrebno v delovnih organizacijah predvsem proučiti, kaj je bolj pametno: ali denar za stano-,
vanja združevati ali drobiti. Nadalje: banke naj bi kreditno politiko prilagodile možnostim tako, da. bi razpoložljivi denar res dale za stanovanja, če želimo, ~ da bo postala
KDOR NI SPOSOBEN, NAJ ODSTOPI!
■ IVAN KOČEVAR, ljudski poslanec in direktor SGP »PIONIR«:
»Možate in odkrite Titove besede so opozorile delovne organizacije, da moramo nemudoma urediti zaposlovanje, predvsem zaposlovanje pripravnikov, sprostiti sredstva za stanovanja in podobno. Mislim, da bo vprašanje študentov zadovoljivo rešeno. Trdno sem prepričan, da tokrat ne bo ostalo samo pri besedah. Zadnji čas je, da začnemo pereča vprašanja učinkoviteje reševati. Potrebno nam je resnično, pametno in hitro delo — kdor pa tega ni sposoben, naj odstopi!«
niti, pa če imajo izobrazbo, ali pa so brez nje.
Odmevi v novomeški občini *
Že naslednji dan po Titovem govoru je imel občinski komite ZKS razširjeno sejo, na kateri so obravnavali Titov govor in med drugim posebej podčrtali, da je treba zdaj vse tisto, kar smo doslej zanemarjali, čimprej urediti. Te dni razpravljajo o teh nalogah tudi na sestankih organizacij in jih vključujejo v predkongresne razprave. Komunisti hkrati opozarjajo, da je treba vsa odprta vprašanja z vso odgovornostjo obravnavati tudi v republiki in zvezi, saj samo v občini ali celo v krajevni skupnosti ni mogoče reševati širših vprašanj.
$ »Bodimo kritični predvsem do sebe!« je med drugim dejal v pogovoru Dušan Zupanc, sekretar krajevne org. ZK III terena v Novem mestu, ki je še dostavil: »Vsi smo razumeli Titove besede in vsi smo jih navdušeno sprejeli. Uresničili jih bomo lahko le s svojim delom pov-
sod tam, kjer ustvarjamo, kot tudi v organizacijah, v katerih smo vključeni. Posebno skrb moramo takoj nameniti štipendiranju tistih sposobnih mladih ljudi, ki nimajo sredstev, da bi šolanje nadaljevali, prav to pa smo doslej vse prehudo zanemarjali! Vsak izmed nas naj bi bil predvsem zares kritičen do sebe, potem pa tudi do drugih. In vsak naj bi vztrajal, da bo nagrajen samo po svojem delu. Tako prav gotovo nihče ne bi pretirano in prehitro obogatel!«
% Nace Praznik, čevljarski tehnik in predsednik sindikata v Industriji obutve: »Titovega govora sem bil vesel in sem ga zbrano poslušal, želim si le, da zares ne bi ostalo samo pri besedah, da bi jim sledila dejanja in da bi zares delali vsi tako, kot smo vsak zase tiho v sebi sklenili, ko smo nehali poslušati Tita. Odobravam napredne zahteve naših študentov; prav bo, če bodo lahko študirali tudi tisti, ki nimajo premožnih staršev, pa bi lahko v življenju marsikaj dosegli!«
■ Dolga je vrsta ljudi, ki mi-
■ slijo prav tako in govore
■ z enakimi besedami. Vseh J| ne moremo objaviti — za
■ vse pa velja: vsi in povsod
■ preidimo od besed k de-
■ jan jem!
Na sejmu v Brežicah
Brežiški sejem je bil v soboto, 15. junija, bolj slabo obiskan. Naprodaj, je bilo le 420 prašičkov, prodali pa so jih komaj 242. Cene so se gibale za, mlajše pujske med 5.20 do 5.50 Ndin za kilogram, za večje pa so zahtevali 4.50 novih dinarjev.
Slab promet s prašički
V ponedeljek, 17. junija, so pripeljali kmetovalci na novomeški sejem 590 prašičkov, prodali pa so jih samo 395. Za manjše so zahtevali 70 do 130 din, za večje pa 140 do 240 din.
$
\ Trgovsko podjetje
SEVNICA
družbena izgradnja stanovanj bolj privlačna, je potrebno izenačiti merila za minimalne komunalne ureditve zasebnih z družbenimi stanovanji.
OGLEJTE Sl
NOVO
VELIKO TRGOVINO
V SEVNICI,
KOLODVORSKA ULICA - NASPROTI RESTAVRACIJE,
KAMOR SMO PRESELILI TRGOVINO Z ŽELEZNINO,
TRGOVINO Z ELEKTROTEHNIČNIM MATERIALOM
IN TRGOVINO S POHIŠTVOM
TRGOVINA PRIČNE POSLOVATI
V SOBOTO, 22. JUNIJA 1968,
OB 8. URI.
VELIKA IZBIRA!
KONKURENČNE CENE!
PRODAJAMO NA POTROŠNIŠKI KREDIT Z IN BREZ POROKOV!
ZA OBISK SE PRIPOROČA KOLEKTIV!
(Odlomek iz knjige »Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941-1945«, ki bo letos izšla pri založbi OBZORJA v Mariboru)
Nacisti so v svoji raznaro-valni politiki od oktobra 1941 do julija 1942 iz t. i. obsavskega in cbsotelskega pasu ter iz brežiškega trikota nasilno izgnali v Nemčijo okoli 37.000 Slovencev. Najprej so jih. nameravali izgnati v Srbijo in nato na območje t. i. Nezavisne države Hrvatske, končno pa so jih izgnal; v nekatere pokrajine t. i. starega rajha.
Poskus kolonizacije lublinskega distrikta
Slovenski izgnanci so v Nemčiji živeli v preseljeval-nih taboriščih Vo'lksdeutche Mittelstelle in Himmler je že od jeseni 1941 predvideval, da jih bo naselil v vzhodnoevropskih dežih'.h. Taborišča, v katerih so živeli slovens'ki izgnanci, so bila prvenstveno namenjena za nastanitev tistih Nemcev( ki jih je ta ustanova preselila iz raznih evropskih držav v Nemčijo ali pokrajine, ki jih je ta zasedla po svojih osvajalnih pohodih. Večino teh nemških priseljencev je Himmler kot držami komisar za urejevanje nemštva želel naseliti v zasedenih vzhodnoevropskih pokrajinah, zlasti na Poljskem in v Sovjetski zvezi.
Eno takih območij na Poljskem, kamor je Himmler nameraval naseliti Nemce, je bil t. i. lublinski distrikt v generalni guberniji. Prvi, ki se je ukvarjal z zamislijo, da bi tam naselil Nemce> je bil vodja SS in policije tega distrikta SS-Brigadefuhrer O-dilo Globočnik. 2e od pomladi 1941 so njegovi uradniki izdelovali načrte, da bi v 4 okrožjih lublinskega distrikta (Zamosc, Tomaszow, Hru-biesaow m Bilgoraj) vzpostavil: t. i. »policijske postojanke«. Najprej naj bi bili naselili z Nemci del distrikta, nato ves distrikt in končno štiri nemške naselbine proti severovzhodu in zahodu in pritiskali na Poljake, da bi se le ti ob enakem pritisku z območja Poznanja znašli v nemških kleščah. Ko je Himmler 20. julija 1941 o-biskal Lublin, s» je s tem načrtom v osnovi strinjal. Tudi marca 1942 je bil v Lublinu na dveh konferencah, ko so razpravljali o kolonizaciji tega območja. Govoril je, da mu gre za to, da bi mesto' Lublin postalo nemško mesto in da bi tudi okrožje Zamosc postalo nemško. Pomenilo bi t. i. »nemški j^fc« (ein deutsches Boll-werk).
Da bi lahko uresničili načrt o naselitvi kakih 98.000 Nemcev, bi bilo treba izgnati skoraj vse poljsko prebivalstvo iz dela lublinskega distrikta. Z deportacijami so začeli novembra 1942 in so do prvih dni marca 1942 izgnali okoli 41.000 oseb. Izgnati so jih nameravali skupno okoli 140.000, a so ljudje takoj po zadetku akcije množično zapuščali svoje domove in .se skrili v gozdove
in polja v bližnji okolici ali pa pri sorodnikih in znancih v drugih predelih. Tudi v začetku pomladi 1943 so izgnali še nekaj tisoč Poljakov in v okrožjih Zamosc in Hrubieszow naselili * okoli 14.300 Nemcev.
Naselitvena akcija v lublinskem distriktu je kmalu povzročila nacistom velike neprijetnosti. Polovica Poljakov se je izgonu izognila in se pridružila partizanam ali pa je sama ustanavljala kmečke bataljone. Uporniki so začeli požigati hiše> v katerih so nacisti naselili Nemce, in napadati cele vasi. Od 9 do 28. decembra 1942 so samo v okrožju Zamosc požgal; 125 poslopij. Pobili so tudi na desetine nemških priseljencev, samo v vasi Ci-eszyn 37 itd.
V takšnih razmerah je pri nacističnih okupacijskih oblasteh v generalni guberiiji vedno bolj rastel odpor proti nasilnemu izgnanju Poljakov in Ukrajincev v času vojne. Tega odpora niso rodila kakšna čustva do zatiranega poljskega in ukrajinskega ljudstva niti kakšna splošna človečanska načela, temveč goli gospodarski računi in naloge ter bojazen, da nemirne razmere ne bi onemogočile nacističnega ropanja poljskih pridelkov in živine ter motile prometa na tem za naciste zelo pomem- ' bnem prehodnem ozemlju. Prišlo je do resnih sporov in torej med Himmler jem in njegovima zvestima oprodoma SS generaloma Kriiger-jem in Globočnikom na eni in upravo generalne gubernije z dr. Hansom Frankom na čelu na drugi strani. Spore je moral reševat; sam Hitler.
ENODNEVNE
PIŠČANCE
lahke in težke pasme
prodaja
vsak torek in -sredo
VALILNICA
v Naklem pri Kranju
Piščance nad 20 kosov skupaj pošiljamo tudi po železnici.
tfftirAičiflsrrill
GRADAC
tel. 76-1T). lok 8
Po konkurenčnih cenah izdelujemo vse vrste nagrobnikov, spomenikov, spominskih obeležij tn vsa teracerska dela hitro tn kvalitetno
Šolski uspeh skoraj tak kot lani
V soboto, 15. junija, so učenci 8. razredov osnovne šole v Novem mestu zadnjič sedeli v osnovnošolskih klopeh. šolski, uspeh osmošolcev je skoraj prav tak kot lani. V osmih razredih je letos izdelalo 70,56 odstotka vseh učencev, popravne izpite pa ima kar 29,44 odstotka učencev.
Po opravljenih popravnih izpitih se bo odstotek tistih, ki so uspešno zaključili osmi razred, močno popravil zlasti še zato, ker ima največ učencev popravni izpit le iz enega predmeta.
Knjiga o gasilstvu na Slovenskem
Gasilska zveza Slovenije je ob šestem kongresu gasilcev Slovenije, — ta je bil v Kranju maja meseca letos — izdaja knjigo Razvoj gasilstva na Slovenskem. Delo, ki ga je napisal Branko Božič, je prvi poskus, da bi v pregledni obliki dali oris zgodovinskega razvoja gasilske organizacije in borbe z ognjem. Knjiga vsebuje več ilustracij, opremil pa jo je slikar Edo Deržaj.
Zgodovina železnic na Slovenskem
V založbi Slovenske matice je izžlo zajetno delo Ivana Mohoriča Zgodovina železnic na Slovenskem. Delo obsega 527 strani in vrsto fotografij ter likovnih prispevkov o nastajanju slovenskih železnic, ki so imele velik vpliv na gospodarsko rast našega področja ter vplivale tudi na socialno strukturo naSih ljudi. V knjigi je obdelano tudi nastajanje dolenjskih železnic, kar je za Dolenjce še posebno zanimivo. Navedene so razne variante, po katerih naj bi sopihal »hlapom pa ni prišlo do uresni-fiitve. in tako so nekateri kraji Se danes odmaknjeni od te pomembne prometne žile ter so zato tudi v gospodarskem razvoju ostali za drugimi. Zgodovina železnic na Slovenskem Je pomemben prispevek v naši zgodovini, Slovenska matica pa je z njo izdala še eno zanimivo delo in pokazala,' da je njen posluh za objavljanje strokovnih del velik, pa četudi ne gre za književnost ali kako drugo zvrst umetnosti.
Ribnica: bralne značke so podeljene
Učenci osnovnih šol iz Ribnice in Sodražice so letos že petič zapovrstjo tekmovali za Levstikove in Cankarjeve bralne značke. Tekmovanje je postalo že tradicionalno in število učencev, ki tekmujejo za značko, je vsako leto večje.
Letošnje bralne značke je podelila učencem ob dnevu mladosti pedagoška svetovalka Petra Dobrila. Slovesnosti sta se udeležili tudi književnici Mimi Malenšek in Gitica Jakopinova, ki sta zbranim prebrali svoji črtici. Prisrčno slovesnost je še posebno poživil pester kulturni program.
Tega dneva se bodo radi spominjali tudi pionirji, ki so prav za letošnji dan mladosti postali člani ZMS, in vsi tisti, ki so tega dne postali člani RK.
M. BAMBIČ
Otroci ameriških izseljencev bodo peli v Brežicah
Prihodnjo sredo bo prišel v goste mladinski pevski zbor iz Clevelanda v ZDA. Na koncertu v Brežicah bo nastopilo 30 mladih pevcev-otrok naših izseljencev. Mladinski pevski zbor krožka »Slovenske narodne podporne jednote« je prvi slovenski mladinski zbor iz ZDA, ki gostuje v Sloveniji. Letos slavi 30-letnico obstoja in v tem jubilejnem letu bodo nastopali v domovini svojih očetov in dedov. V vseh teh letih so mladi pevci prihajali in odhajali. Prelivali so se kakor živa in iskriva reka, iz roda v rod so ohranjali slovensko besedo in slovensko pesem.
Mladi pevci so 19. junija gostovali v Ilirski Bistrici, 21. junija bodo nastopili v Sežani, 24. junija v Kamniku in 26. junija v Brežicah. Pozdravljeni v domovini svojih prednikov!
Marjan Kozina bi jih bil vesel!
Tudi druga medobčinska revija pevskih zborov nekaterih osnovnih šol iz novomeške, trebanjske, metliške in črnomaljske šole je bila lepo potrdilo o rasti pevske kulture mladega rodu — Sodeloval je tudi Zavod za glasbeno in baletno vzgojo iz Ljubljane
Prijeten in lep večer so nam pripravili mladi pevci osnovnih šol na medobčinski reviji pevskih zborov, ki je bila 13. junija v novomeškem Domu kulture. Lik pokojnega skladatelja in ljubitelja mladine Marijana Kozine je predstavil pred začetkom revije Lojze Kastelic, učenka Lavra Černelč pa je recitirala pokojnemu novomeškemu rojaku toplo spominsko besedo. Na odru so se nato zvrstili: otroški zbor osnovne šole iz Novega mesta pod vodstvom Cirile Jazbec, mladinski zbor šole z Mirne (dirigent Stanislav Peček), mladinski zbor metliške šole, ki dela šele od lanske jeseni in ki ga vodi Zora Herakovič, in mladinski zbor osnovne šole iz Črnomlja, ki ga vodi Franc Zupančič. Posebno presenečenje so pripravili učenci osnovne šole iz Dragatuša z zborom in folklorno skupino, ki ju vodi Mara Brodarič. Lepo so zapeli tudi šentjemejski šolarji pod vodstvom Alberta Zupanca, medtem ko je mladinski zbor osnovne šole iz Novega mesta vodila Marjeta Gačeša namesto obolele pe-vovodkinje Jelke Kastelic. Pod taktirko Ernesta Jazbeca so za zaključek nastopili tudi vsi zbori in orkester novomeške glasbene šole.
Večer %so pripravili Medobčinski'zavod za prosvetno-
pedagoško službo Novo mesto, ZKPO novomeške občine in ovomeški Zavod za kulturno dejavnost. Pokroviteljstvo nad revijo je imela tovarna zdravil KRKA, ki je večer tudi omogočila.
Učenci so pred začetkom revije odnesli vence na grob velikega ljubitelja mladine Marijana Kozine, šolski inšpektor Janez šolmajer pa jim je med nastopom še posebej čestital tudi za uspehe tekmovanja v spoznavanju glasbenih del. — Z na-
stopom smo bili zelo zadovoljni, saj je pokazal lep napredek v pevski kulturi in dal nove spodbude za podobna srečanja na medobčinskih pevskih revijah. Priznanje gre tudi vsem učiteljem in drugim pedagogom, ki vlagajo v glasbeno vzgojo mladega rodu toliko nesebične ljubezni in požrtvovalnosti. Dolenjska mladina je tudi s tokratnim nastopom dostojno počastila obletnico smrti velikega umetnika Marijana Kozine.
V znamenju 50-letnice
Mali kulturni barometer
PROGRAM DOLENJSKEGA julija), 4. in 8. avgusta pa bo v
POLETJA 68. Poslovalnica za kulturne prireditve pri Zavodu za kulturno dejavnost v Novem mestu je v dogovoru z organizatorji Dolenjskega poletja 68. turističnimi društvi Otoćec-Smarje&ke Toplice, Dolenjske Toplice ter Novo mesto, izdelala program Dolenjskega poletja 68. 29. junija bodo v Dolenjskih t«r v Šmarjeških Toplicah nastopili Bruški pevci ter harmonikarski zbor iz Beljaka, 4. julija bo v šmarjeških Toplicah gostoval moški pevski zbor DPD Dušan Jereb iz Novega mesta, 13. julija bo v gradu Otočec z večerom dalmatinskih pesmi gostoval ansambel Dalmacija, v Novem mestu pa bo kasneje gostoval ansambel Nasko Džorlev z večerom zabavnih melodij. Med folklornimi nastopi si bodo obiskovalci prireditev Dolenjskega poletja lahko ogledali plese ansambla Rečica iz Karlovca (Dolenjske Toplice, 27. julija), nastop folklornega ansambla Tine Rožanc iz Ljubljane (Otočec. 27.
Dolenjskih in Šmarjeških Toplicah 'nastopil z večerom mehikanskih pesmi znani Magnifico iz Skopja. Na sporedu prireditev je še balet ter več dramskih in filmskih prireditev. Dolenjski muzej in/ Studijska knjižnica Mirana Jarca pa pripravljata nekaj razstav. O posameznih prireditvah Dolenjskega poletja 68 bomo poročali sproti.
■ V GLASBENI SOLI V NOVEM MESTU LETOS ŽE TRIKRAT NASTOPALI ZA RADIO. Gojenci novomeške glasbene šole so letos že trikrat nastopili na radiu. Dvakrat so sodelovali v oddaji Glasbene šole pred mikrofonom, enkrat pa v oddaji Uspehi glasbenih šol v preteklem šolskem letu.
■ LEPE RAZGLEDNICE NASIH KRAJEV. Dolenjska turistična zveza je izdala dvanajst lepih barv-vnih razglednic dolenjskih krajev. Natisnili so jih v Firencah, vse motive pa je posnel z-veliko mero originalnosti in okusa Niko Paullč.
P. B.
Na zadnjem plenumu Slavističnega društva Slovenije v Ljubljani je bilo sklenjeno, da bo občni zbor društva 12. in 13. oktobra v Novem mestu. Takrat se bodo v domu kulture zbrali slavisti iz Slovenije, najbrž pa tudi iz Koroške in iz Trsta. Na plenumu v
Pesem in ples sta se preselila v brestaniško - dvorano
Marljivim organizatorjem je muhasto vreme preprečilo zaključek posavske kulturne revije na brestaniškem gradu. Tako se je nekaj nad 200 poslušalcev zbralo v dvorani sredi Brestanice. Občinstvu in nastopajočim je bilo žal, da so morali prireditev umakniti iz grajskega okolja.
Nastopili so zabavni ansambli in folklorne skupine. Z dvema poskočnima melodijama so prinesli v dvorano dobro voljo najprej tamburaši z Velikega Obreža. Folklorna mladinska skupina iz Dobove je zaplesala splet belokranjskih plesov. Zaigral je zabavni ansambel iz Sevnice, zaplesali so Artičani in spet Dobovčani. Instrumentalni trio iz Brestanice je prisotne zelo navdušil.
Občinstvo je toplo pozdravilo, pesem Fantov izpod zelenega Pohorja. Predstavil se je tudi brežiški trio. Z nagovori sta zaključila revijo inž. Niko Galeša in Rado Dernač.
V. P.
Kostanjeviški »Divji lovec« v Brestanici in Kočevju
Prizadevni Kostanjeviča-ni bodo nastopili z igro »Divji-lovec« v Brestanici v soboto, 22. junija, ob 17. in ob 20. uri, V Kočevju pa v nedeljo- 23. junija, prav tako ob 17. in ob 20. uri.
»OBRTNIK«, NOVO MESTO
V športnem oddelku v naši poslovalnici vam nudimo camping garniture, posamezne mize in stole, ležalne stole, različne postelje, ležalne blazine, otroške vozičke s športnim in navadnim vložkom, kolesa PONY, blago za boljše moške obleke - in še marsikaj drugega boste dobili, če se boste oglasili v I. nadstropju poslovalnice NOVA MODA, Komandanta Staneta 18.
tedenska tri buna
POLETNA
VEĆ RAZVEDRILA VEČ ZANIMIVOSTI VEČ ZA VSAKOGAR
Ljubljani so se dogovorili tudi glede referatov. Sklenjeno je bilo, da bo imel uvodni referat prof. Jože Sever (Delež Dolenjske v slovenski literaturi), o Cankarju pa bo spregovoril predsednik Slavističnega društva Slovenije dr. Bratko Kreft v referatu Cankar in nacionalno vprašanje (ob 50-letnici pisateljeve smrti) ter dr. Petre z referatom Struktura proze Ivana Cankarja. Po referatih bodo odšli udeleženci občnega zbora v Belo krajino, kjer bodo obiskali Vinico in nekaj drugih pomembnejših krajev, ki so povezani z našo literarno zgodovino, najbrž pa se jim bodo tam predstavili Belokranjci s folklornimi plesi. Novomeška podružnica Slavističnega društva stoji torej pred odgovorno nalogo, saj ji je zaupana organizacija občnega zbora društva, ki ima v strokovnem pogledu, pa tudi v javnem življenju pomembno poslanstvo.
D. D.
PODJETJA, OBRTNIKI IN KMETOVALCI!
Nudimo vam ugodnejši nakup na kredit naslednjih vozil proizvodnje CRVENA ZASTAVA, Kragujevac:
ZASTAVA 620/BL,
cena franko Kragujevac 33.390,00 din
ZASTAVA 1300/TF (furgon)
cena franko Kragujevac 26.620,00 din
ZASTAVA 1300 T - kombibus
cena franko Kragujevac 30.380,00 din Kreditni pogoji:
za gospodarske organizacije kredit na 3 leta, brez lastne udeležbe, odplačilo v šestih enakih obrokih. Pri prevzemu vozila vplačate samo prvi obrok, to je 1/6 cene vozila, obrestna mera je 8-odstotna.
Za obrtnike in kmetovalce 24-mesečni kredit brez udeležbe z odplačilom v 24 enakih obrokih. Pri prevzemu vozila vplačate samo prvi obrok in prometni davek. Obrestna mera je 8-odstotna.	v
Dobavni rok takoj pri podjetju
NOVOTEHNA
NOVO MESTO, GLAVNI TRG 11
® DOLENJSKI LIST
Št. 25 (952)
PIPS
ŠftSv*,.
:'&?§s§§i
. :
USPEŠNO UNIČUJE MUHE, KOMARJE, BOLHE, MOLJE...
\v^.	v	•
mm m
.&' 'i
r; SiS
KRKA, TOVARNA ZDRAVIL, NOVO MESTO
EMO
»m
CELJE
TOBI tip 166
- električni štedilnik s termostatom
- brzokuhalna plošča z »EGO« protektorjem
- prostorna pečica
Med zanimive atletske discipline sodi tudi met krogle. Dekleta so na nedeljski »mali olimpiadi« bile odlične, saj so orodje metale krepko čez 10 metrov.
(Foto: D. Dimitrič)
„Kraljica športov" zablestela!
(Nadaljevanje s 1. strani)
fantje pa so bili za las prekratki, da bi osvojili tretje mesto. V skupnem seštevku točk je bila najboljša OŠ »Katje Rupena«, ki je prejela v trajno last pokal prireditelja tovarne zdravil »Krke«.
Končni rezultat v ekipni konkurenci: pionirji — 1. OŠ Niš 802 točki, 2. OŠ Solin 745, 3.0Š Ptuj 681, 4. OŠ Novo mesto 676, 5. X. •OŠ Mostar 601, 6. OŠ Ljubija 581 in 7. IV. OŠ Mostar 575.
Pionirke — 1. OŠ Koper 899 točk, 2. OŠ Karlovac 859, 3. OŠ Novo mesto 836, 4. OŠ Čoka 7G5,
5.	OŠ Split 757, 6. OŠ Varažitin 745, 7. Oš Mostar 671 in 8' OS Cerknica 660.
Končni rezultat posameznikov: pionirke t- GO m: B. Zelen (Ko per) 8,0,	7.—10. N. Henigman
(Nm) 8,5, 11.—12. S. Pograjc (Nm) 8,6. Pionirka Zelenova ie dosegla odličen rezultat. Henigmanova in Pograjčeva tudi nista razočarali, saj sta svoji ekipi prinesli kar 148 točk. 300 m: R. Toronianovič (Split) 44,0, 4. T. Gazvoda (Nm) 45,3, 16. M. Serajnik 49,0. Tek v tej disciplini je bil posebno doživetje. Doseženi so bili odlični rezultati:	kar šest tekmovalk je
osvojilo po 100 možnih točk. Bil je dosežen celo pionirski rekord 'Slovenije. Gazvoda in Serajnikova sta »prislužili« ekipi 187 točk, torej največ od vseh tekmovalcev
Daljina: 1. D. Frfolja 4,79. 6 V Saje 4,53. Prijetno presenečenje! 1 Domača atletinja Danica Frfolja je bila odlična in je prijetno pre senetila številne navijače. Tudi Vesna Saje je bila s šestim mestom solidna. Iztržek je bil 172 točk. Višina: 1. J. Rudolf (Split) 142, 5. H. Mervar (Nm) 13«. 6 M. Pučko (Nm) 133. Dekleti Mervarjeva in Pučkova bi lahko dosegli več. Zlasti Pučkova bi z malo več sreče lahko posegla celo po prvem mestu. Skupno sta osvojili 129 točk. Krogla: 1. J. Dobroka (Čoka) 10,88, 6. I. Bašelj (Nm) 10,11, 7. A. Gačnik (Nm) 10.05 Bašljeva in Gačnikova sta dosegli svoje boljše rezultate in 127 točk
4	x 60 m: 1. Karlovac 31,1. 4 Novo mesto 33,3.
Pionirji — 60 m: 1. R. Tastvski (Niš) 7,6, 8.-9. V. Švenar (Nm) 7,9, 11. J. Rešelič (Nm) 8.1, V zelo zanimivem teku je bil presenetljivo boljši švener. Rešetič je daleč zaostal za svojim najboljšim dosežkom, Ta duet je dosegel 136 točk. 400 m: 1. S. Mahorič (Ptuj)
56,2,	5. E. Purcber (Nm) 57,5, 9. J. Kaplan (Nm) 60,2. Republiški pionirski prvak Pureber je tokrat prepustil prvo mesto gostu iz
Ptuja. Sam iztržek 175 točk pove, da sta se tekmovalca odlično odrezala. Daljina: 1. M. Mladenovič (Niš) 5,75. 3. F. Marolt 5.53. 6. M. Bela vič (Nm) 5,26. V te j disciplini so poleg višine bili doseženi najslabši rezultati. Marolt in Belavič nista razočarala, kljub temu, da sta osvojila skupaj 105 točk.
Višina: 1. S. Nikolič (Mostar)
1,59, 4. J. Papič (Nm) 1,56, 8.-9.
S.	Modic (Nm) 1,45. Papič je bil odličen, Modic pa je s svojim rezultatom nekoliko razočaral. Skupno sta osvojila 111 točk. Krogla: 1 G. Nikolič (Niš) 14.81. 7. J.
Možina (Nm) 12,29, 13. B. Deak (Nm) 11,01 m. V krogli je zlasti uspel Nikolič, ki je orodje po tekmovanju vrgel celo nad 15 metrov. Domača tekmovalca sta bila povprečna. Njun dosežek 95 točk pove, da je tu bila šibka točka domače, ekipe.
Kljub nevihti so organizatorji zaključili tekmovanje in podelili priznanja tekmovalcem. Toplo se zahvaljujemo delavcem kolektiva tovarne zdravil »KRKA«, ki je materialno krepko podprl tekmovanje! Upamo, da bodo tej potezi »KRKE« krepko sledili tudi drugi delovni kolektivi.	S.	DOKL
ODBOJKA
Šenčur: Kočevje 0:3
Odbojkarji Kočevja so preteklo nedeljo gostovali v Šenčurju pr: vodilni ekipi v tej ligi. Srečanje so gladko odločili v svojo korist in tako osvojili prvo mesto v dru. >i republiški ligi — zahod. Kljub ■'crazu v srečanju z ekipo Trebnjega in Novega mesta imajo odbojkarji Kočevja vse možnost: da se jeseni uvrstijo v I republi ;ko ligo
Bohinj : Trebnje 0:3
V	zadnjem kolu spomladanskega dela . tekmovanja je zastopstvo TVD Partizan — Trebnje gostovalo v Bohinju. Nezanimivo srečanje se je končalo v pičlih 45 minutah z zmago Trebnjega Moštvo Treb. "'ega je popravilo razliko v setih, vendar v spomladanskem delu nasploh ni doseglo pričakovanega uspeha. Ostane le še upanje na številnejše zmage jeseni
M. LEGAN
Brestanica : Maribor 0:3
V	srečanju republiške ženske odbojkarske lige so v Brestanici gostovale odbojkarice Maribora. Kljub temu da so domače odboj, karice igrale srčno in z voljo, ni. co b le kos razigranim Mariborčankam, ki so v vseh dosedanjih tek. mah izgubile samo en set. Prihod, njo nedeljo bodo odbojkarice Bre-stance gostovale pri drugi, ravno tako odlični ekipi Celja.
INŽ. N G\LEšA
Novo mesto - Kamnik II. 3:1
Ncvomeščani so tokrat zabeležili že peto zaporedno zmago ln so pristali pod samim vrhom pr. venstvene razpredelnice. Z dobro in dom'selno igro so povrnili zaupanje številnim navijačem, ki jim bodo lahko krepko pomagali v jesenskem delu tekmovanja.
NOGOMET
Bela krajina : Litija 1 *. 3
Tudi zadnjo tekmo so Črnomaljci izgubili, tokrat pred svojo publiko. že v prvih minutah sta nadla dva zadetka. Gostje so povedli. domači pa so po Raliču iz. enačili. Kazalo je, da bo tekma zanimiva, žal pa je bila od tega trenutka dalje nezanimiva. Gostje so zmagali. Z boljšo igro
dru-
V	naši specializirani trgovini vam nudimo vse vrste zidnih in talnih ploščic, sanitarij in armatur ter velik izbor kristala, stekla in porcelana.
ROKOMET
Ribnica : Slovan 26:3!
POIZKUSITE NAŠE MESNE PROIZVODE in ostanite tudi njihov potrošnik!
POSEBNO VAM PRIPOROČAMO:
0 kranjske klobase 0 lovsko salamo O šunkarico
0 vse ostale vrste klobas in salam Za hrenovke, pečenice in safalade sprejemamo posebna naročila
OBRAT
KLAVNICA
cel 72-231
Ribnica : Slovan 26:31
V	Ribnici je bil dosežen pose-ben rekord. V srečanju z odlično ekipo Slovana je bilo doseženih kar 57 zadetkov.
Za Ribnico so Igrali: Kersnič
1.	Kersnič II 7, Ponikvar 7, češarek 5, Radič 5, Tomšič. Tan. ko, Kersnič III 2 in Blakšič.
—t
Brežice : Kranj 11:12
Brežičanke so zamudile lepo priliko, da osvojijo četrto mesto v republiki. Srečanje so izgubile z malenkostno razliko, toda zasluženo. Zadetke za Brežice so dosegla: Slak r. Kolar 2, Les 3. Mi. šič I 4 in Mišič II 1.
Drava : Brežice 23:14
Brežičani so s porazom proti ptujski Dravi pristali na osmem mestu v republiki. S tem so pokazali, da še vedno sodijo med boljše ekipe v Sloveniji
Za Brežice so igrali:	Mars,
Rovan 3, Svažič 5, Lipej, Blatnik, Kolešnlk 1, štangelj 2, živič* 3, Žbontar in Svažič 5.
Medvode : Novo mesto 20:10
Novomeški rokometaši so gosto, vali pri novem republiškem ligašu — Medvodah. Srečanje so izgu. bili z 20:10. Zadetke za goste so dosegli: Jaklič 7, inž. Setina 2 in Bele 1.
—b
Brežice: v nedeljo slovensko prvenstvo
V	nedeljo. 23. junija, bo v Brc-žicah republiško mladinsko prvenstvo v rokometu. Nastopila bodo zastopstva šestih najboljših moštev, na tekmovanju pa bodo izbrali tudi mladinsko slovensko reprezentanco.
nem delu so zasluženo osvojili dve točki.
S	tem porazom so se gostje od. dolžili za jesenski poraz. Črnomaljci pa so s 16 točkami pristali na desetem mestu.
A. LATERNER
Tabor (Sežana) : Novo mesto 10:1
Novomeški nogometaši so doživeli v Sežani v tekmi s Taborom pravo katastrofo: izgubili so z re. zultatom 10:1. Igralci Tabora so zasluženo zmagali in so imeli igro ves čas v svojih rokah, tako da gostov splch ni bilo opaziti Uprav:č"no vprašujemo:	ali	ni
škoda denarja za takšen no^om-t?
M. D
Papimičar (Radeče) : Celulozar 2:3
V	zadnji tekmi tekmovanja v celjski nogometni podzvezi je Ce. lulozar gostoval v Radečah Gostie iz Krškega so ob pomoči zagretih navijačev zmagali s tesnim rezultatom . toda zasluženo. Za Celulo. zarja je vse tri zadetke dosegel razpoloženi Kandič. S tem se Kr. č-'ni poslavljata od te lige in gredo v kvalitetnejše II. slovensko nogometno ligo — vzhod.
L. HARTMAN
KOČEVJE — Edini predstavnik nogometa v ligaškem tekmovanju je mladinsko moštvo NK Rog. Tekmovali so v okrajni mladinski ligi in s 14 točkami med 10 klu- | bi pristali na sedmem mestu. Do- i bili so šest srečanj, dve so igrali neodločeno 10 pa so jih izgu- I bili	(A.	A.)
Od tu in tam
VARAŽDIN — Na srednješolskem atletskem ekipnem tekmovanju je sodelovala tudi - atletska vi-sta gimnazije Novo mesto. V zelo močni konkurenci so gimnazijci zasedli sedmo mesto s 7b4b točkami, prva je bila v tej kategoriji Xlu. beograjska gimnazija, Ki je zbrala 9962 točk. Pri dekle, tih je ravno tako zmagala ta beograjska gimnazija pred gimnazijo akolja Loka. Gimnazijci so dosegli neKaj lepih uspehov: 100 m; 1, Šlajkovec 11.1, 300 m: 5. Jazbec
39.3,	daljina: 3. Hribernik 6.28, višina:	4.	do mesto Slak 1,80.
štafeta: 4x100 m: 4. gimnazija No-vo mesto 46.4.	(V.	V.)
KRŠKO — V nadaljevanju balinarskega tekmovanja, ki sodi v ok. vir sindikalnih športnih iger, so bili doseženi naslednji rezultati: ObS : Kovinarska 13:9 Celuloza : AGROK 13:10, AGROK — Prosveta 13:7, Celuloza — ObS 13:3, Prosveta — Kovinarska 13:6, Ob S
—	AGROK 13:11. Celuloza — Kovi-barska 13:1, ObS — Prosveta 6:13 AGROK — Kovinarska 11:13 in Celuloza — Prosveta 13:0. Končni vrstni red: 1. Celuloza, 2. Prosveta, 3. ObS, 4. AGROK. 5. Kovinarska.	(K.	P.)
MOZELJ — Letos spomladi so se tu zbrali ljubitelji nogometne igre in organizirali tekmovalno ligo, v kateri sodelujejo nogometaši iz Livolda, Dolge vasi, črnega potoka. Predgrađa in Koprivnika. Do sedaj so odigrali tri kola in pokazali veliko resnosti. Poskrbeti morajo še za objektivno sojenje, potem bo to tekmovanje lahko služilo za vzgled ostalim. Po tretjem kolu vodijo nogometaši črnega potoka in Koprivnika s šestimi točkami, pred Mozljem (4). Pred-gradom (2) ter Livoldom in Dolgo vasjo.	(I.	S.)
LJUBLJANA — V nadaljevanju republiškega atletskega tekmovanja sta nastopila tudi atleta Novega mesta Meta Zagorc in Marjan Hribernik. Zagorčeva je bila v metanju kopja tretja z rezultatom 32,9o m, Hribernik pa deveti v daljini z rezultatom 6,04 m. (B. B.)
NOVO MESTO — Tu'je gostovala železničarska ekipa balinarjev iz Parme (Italija) in se srečala z ekipo novomeškega sindikalnega športnega društva »Železničar«. V srečanju četverk je ekipa Novega mesta porazila Parmo z 1:0 (13:17). Za Novo mesto so igrali: Rudi M.az, Niko Bratoš. Loj. ze Legiša in Ciril štalcer. V dvojkah je bil rezultat 2:0 v korist Železničarja iz Novega mesta. Mraz in Legiša sta zmagala s 13:10, Iste. nič in Trinko pa 13:1.- Po končanem tekmovanju je železničar podelil gostom spominska darila, e-kipa železničarja pa je kot zmagovalec prejela pokal. V jeseni bo povratno srečanje v Parmi.
(H. M.)
KOČEVJE — Tekmovanje v košarkarski ligi ljubljanskega področja gre h koncu. V predzadnjem kolu so igrala moštva TVD Partizan doma in dosegla naslednje izide: mladinci — Partizan (Kočevje) - KK Ljubljana 65:37 Partizan — KK Moste 50:61; pionirji — Partizan — KK Moste 67:23.
(A. A.)
NOVO MESTO — Pionirji strelske družine »Janez Trdina« so se udeležili republiškega tekmovanja v Ljubljani in dosegli nepričakovane uspehe. V ekipni konkurenci so zasedli četrto mesto med 25 ekipami. Nastopili so Jože Bro. dar (16] krogov). Slavko Damjanovič (156) in Jože Lužar (135).
V	streljanju z malokalibrsko puško so ravno tako osvojili četrto mesto. Nastopili so Marjan Okrog, lič (274 krogov) Slavko Damjanovič (266) in Jože Brodar (263). Poleg tega je Marjan Okroglič osvojil šesto mesto v republiki.
(I. 2.)
STRAŽA — Mladinci ln pionirke so sodelovali v Liubliani na republiškem prvenstvu v partizan, skem mnogoboju. Izredno dobro so se odrezali mladinci, saj so izbojevali v svoii kateeoriii z eno točko zaostanka drugo mesto V > konkurenci posameznikov je bil Kost.ia Virant prvi. Tekmovanje so mpterialno podprli »Gorjanci«. No-vnles in krajevna skupnost Straha.	(F.	S.)
KOČEVJE — Odbojkarice kočevske gimnazije so v finali* za republiško prvenstvo srednjih šol osvojile orvo mesto. Finale so odigrale mimo In smiselno pod vodstvom prof. Saša Bižala. Za njimi so bjle odbojkarice Nove Gorice in Brežic. Uspeh Je izredno velik in priborjen v težkih predtekmovanjih Za prvo mesto so prejele lep pokal	(A.	A.)
'f Krškem pričakujejo 600 tekmovalcev
Sindikalna podružnica Elck. tro Celje, podružnica v Krškem se vneto pripravlja na športne igre Elcktrogospodar. stva Slovenije, ki se začno v petek, 21. junija, v Krškem z itlctskim tekmovanjem na Stadionu Matije Gubc3. Nasto. pilo bo 17 ekip, v katerih p i čakujejo okoli 600 tekmovalcev. Vsi bodo ostali v K-škeiri tri dni.
Poleg atletike bodo tekmo, vali še v več drugih športnili panogah. Športni delavci iz Kr. škega imajo s pripravami na to množično tekmovanje obilo dela. v
Svečana otvoritev s’ndik;?l. nih iger bo v četrtek ob 17. uri na kopališču pri tovarni celuloze.
L. HARTMAN
Št. 25 (952)
SPET SE JE ZAČELA SEZONA GOB — Sestri Gor
Riše in pisc Božo Oeueijaii
SRNICA PA V UREDNIŠTVO! No, da, resnici na ljubo: čisto sama ni prišla — prinesel jo je v ponedeljek Jože Drenik z Dol. Težke vode št. 8, ki jo je vso nebogljeno našel v hosti. Visoka komaj 35 cm, gre ljubka stvarca na elegantnih in majavih nogah za vsakim, ki ji izkaže vsaj malce nežnosti. Ker mama — srna (če je sploh še živa?) ne mara več za dete, ki diši po ljudeh, bo za srnico, ki so jo lovci vrnili v gozd, naslednjih nekaj dni najbrž težka preizkušnja... (Foto: M.
Moškon)
Gams prišel v ambulanto
Obiskal je tudi hote! v Crikvenici, kjer so ga odkrili v prvem nadstropju - Ta gams se je včasih vozil že v avtu - Vse o nenavadnem gamsu smo zvedeli od lovca Antona Ožbolta
Poročali smo. že, da je pred nekaj tedni gams skoraj slekel nekega občana. Zvedeli pa smo, da je isti gams v zadnjih nekaj dneh napravil še nekaj vragolij.
Verjetno se po spopadu, o katerem smo že poročali, ni dobro počutil. Zapustil je negostoljubno slovensko stran Kolpe in prišel v hrvatsko mesto Delnice, kjer je potrkal na vrata ambulante. Bolniška sestra, ki je šla vrata odpirat, se je prestrašila čudnega »bolnika«, gams pa tudi neznanke... in sta zbežala vsak v svojo smer.
Nekaj dni kasneje se je gams oglasil v gostilni na Mrzlih vodicah. Tudi tu ni dolgo zdržal. Mahnil jo je kar na jadransko obalo, in sicer v najbolj znano letoviško mesto Crikvenico. Tu je zašel po stopnicah v prvo nadstropje nekega hotela, kjer so ga odkrili, nato ujeli in živega odpeljali v Delnice, odkoder so telefonirali v Ljubljano gamsovemu »gospodarju« Mitju Mikcu, naj pride ponj.
Tega gamsa so namreč že pred tremi leti kot mladička
našli otroci Janka Stimca iz 3lra. Gamsovka po"em mladička ni hotela več sprejeti za svojega, ker je dišal po ljudeh. Lovska družina Osilnica je dala mladiča v oskrbo svojemu članu Mitju Mikcu, ki je zanj skrbel in ga udomačil. Mladega gamsa je Mikec včasih vozil celo v avtu po lovskem revirju.
Ko se je Mitja Mikec preselil v Ljubljano, je pustil gamsa na Kočevskem. Gams se zdaj ni prav znašel ne v naravi ne med ljudmi. Postal je nekakšen »huligan«. Kakšna bo bodoča usoda gamsa, ki so mu lovci prisodili kar 103 točke (se pravi, ia je kapitalen gams), ne veno ...	JOŽE	PRIMC
Danes so stare pol stoletja!
Zaninivo je pogledati, čemu se je smejala prejšnja generacija; polistali smo po dolenjskih Na
VICAE- in našli v številki, ki je izšla v četrtek, 20. junija 1918, torej natanko na današnji dan pred 50 leti, tudi naslednje šale:
. PRED SODIŠČEM. Zagovornik:	»Zatoženeč je
svojega nasprotnika res ubil, toda v silobranu. Ce ga pa ne bi bil ubil, bi gotovo danes tukaj ne sedel, arapak na svojem grobu.«
V SOLI. Profesor: »Vi, Topolovšek, ste pri meni izgubili vse zaupanje. Odslej vas niti ne pogledam ne — Pač pa bom na vas pazil dan na dan!«
IZ PRIJATELJSKEGA PISMA. »Kakor Ti je menda že znano, se pri nas selimo. Da je pri taki priliki vse narobe, lahko verjameš. V moji sobi n.pr. je tako, kakor ob stvarjenju sveta: nič drugega kakor postelja, miza in dva stola.«
- Prava moška voda v Kočevju!
Moško vodo imamo tudi v Kočevju! Znanih je ' že več izvirov, nekaj lih je še skritih in neodkritih. Dvomiti vam ni treba, ker so podatki zanesljivi. Izviri \c°čevske moške vode imajo tudi posebno lastnost. Pricurljajo samo Vozno v mraku in usahnejo pozno v noč. Spet dvom? Ne, točno tako je! Kar po-slušajte!
Izviri kočevske moške pritečejo pri gostinskih vogalih in drugii1 skrivnih kotičkih zaradi pomanjkanja ^snovne kulture pri nemterih moških m zato, ker še ne vedo, da javno stranišče končno le odprto. Torej moške vode je v> Kočevju na pretek, sledovi’	je ponoči te-
kla, Va so najbolj vidni v zgodnjih jutranjih
urah • ••
Naivnost
Prejšnji teden so v Mariboru prijeli 26-letnega Jožeta Mlakarja, samozvanega »posredovalca« za delo v tujini, ki je v trebanjski občini ogoljufal pet naivnih ljudi. Z osebnim avtomobilom tuje registracije se je vozil od vasi do vasi in iskal primerne ljudi, katerim je zagotavljal, da jim bo preskrbel službo, samo če mu bodo vnaprej izročili vsaj 250 dinarjev. S seboj je nosil formularje tvrdke Moser-Mercedes iz Salzburga. Nasedli so mu vaščani iz Sevnice, Blata in Meglenika, dva od njih sta celo že odpovedala službo, da bi čimprej lahko odpotovala v Avstrijo.
Organom javne varnosti je postal Jože Mlakar sumljiv. Ko so ga prijeli, je bil brez pooblastila in osebnih dokumentov.
vsak četrtek
Odbor krajevne organizacije ZVVI Dolenjske Toplice je organiziral nedavno za člane izlet v Beograd in Novi Sad. Ogledali so si Kalemegdan, muzej narodne osvoboditve, grob neznanega junaka na Avali in spomenik žrtvam ponesrečenega sovjetskega letala ter druge zanimivosti. V Novem Sadu so obiskali kmetij-sko-živinorejski sejem. Na sliki so udeleženci izleta pri grobnici neznanega junaka na Avali. (Foto: Karel Henigman)
ZA MLADE PO SRCU
PO ASFALTU V KOSTANJEVICO! Denar, ki ga še včeraj ni bilo, je tu in asfaltiranje lepo napreduje, obupna, prašna cesta pa bo le še neprijeten spomin. Posnetek je bil narejen prejšnji četrtek. (Foto: Tinko Vimpolšek)
Strašna slika revščine na Turškem (1918)
V MOSULU JE PRED KRATKIM IZGINILO več otrok, ne da bi kdo vedel kam, dokler ni nekega dne manjša deklica povedala svojim starišem, da je njena mala sestrica odšla v hišo nekega Arabca in da se od tam ni več vrnila. Tedaj so preiskali vso hišo in našli v vodnjaku ostanke dvaj-setero umorjenih otrok. Meso svojih žrtev je razrezal ta Arabec na male koščke, jih pekel in nosil na trg, kjer je to meso pod različnimi imeni prodajal. Obsojen je bil na vislice in bil obešen v navzočnosti vsega mosulskega prebivalstva. Matere so bile tako razbesnele, da so Arabca, preden so ga obesili, napadle, grizle vlekle za lase in metale nanj kamenje, da je bolj mrtev kakor živ došel pod vislice.
SLADKOR ZA NAPRAVO PETIJOTA.
C. kr. urad za. ljudsko prehrano je dovolil, da se odda vinogradnikom omejena	^
množina sladkorja v svrho izdelovanja do-	v?
mače pijače ali petijota. Oni vinogradniki,	( ^
ki so upravičeni ga dobiti, se imajo zgla-	^
KAJ SO PRED 50 LETI PISALE
DOLENJSKE NOVICE
MBMM
25
Poskusite domači brandy i
— In odslej, tovariš, prihajaj stalno po repete, ker ne bi več rad slišal, da požiraš pešce, lovce, topove in konje ...
(Vojaški humor iz lista »ZA DOMOVINU«)
Z RAZPRAVE PRED NOVOMEŠKIM OKROŽNIM SODIŠČEM
VOJAŠKI HUMOR
siti najpozneje do 1. septembra t. 1. pri pristojnem županstvu.
ZA JUGOSLOVANSKO DEKLARACIJO
se je z navdušenjem izrekla občina Loka pri Črnomlju; enako v isti občini žene in deKleta z besedami: »Isti vsak naj propade, kdor narod taji, še zemlja ne bo pila njegove krvi...« Za Ciril in Metodovo šolo v Mariboru se je nabralo na belokranjskem taboru v Metliki (preko Kulpe) v veseli družbi 120 kron. Živeli posnemalci!
Največji vlom zadnjih let na Dolenjskem
ODLIKOVANJE. Za hrabro in neustrašeno' obnašanje pred sovražnikom je bil odlikovan s srebrno hrabrostjo svetinjo 2. razreda metalec min in granat Franjo Hronetič, četovodja pri Cesarjevičevem pešpolku, doma iz Mokronoga. Prsa mladega junaka diči že poprej bronasta hra-brostna svetinja in Karlov četni križ. čast junaku!
ZADRUGA ROKODELSKIH IN SOROD-N IH OBRTOV v Rudolfovem opozarja vse tiste krojače in šivilje, ki so se priglasili za obrtniški sukanec, da se isti dobi samo še do 26. t. m.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC — 20. Junija 1918)
Težka mladost in beg iz zapora
ČETRT STOLETJA OD BITKE NA SUTJESKI
Na Piskarevskem pokopališču v Leningradu, kjer je pokopanih nad 400 tisoč Leningrajčanov, ki so umrli od lakote v času fašističnega obleganja, večno trpoli plamen spomina.
Na morišču stalingrajske bitke, na Mamaje-vem kurganu, gori večna bakla.
In v kanjonu Sutjeske, na pobočju nad Tjentištem, kjer je bil prebit fašistični obroč, neprenehoma plapola krvavo rdeča zastava.
Ko gre človek po dolini Sutjeske, ne more, da ne bi videl, kako vihra pod nebo kot curek krvi rdeča zastava. Podnevi in ponoči, poleti in pozimi, zmeraj. Ko zastava zaradi vetrov in dežja obledi, se na jambor dvigne nova. In tako kar naprej, iz leta v leto, iz desetletja v desetletje. Človek obstane in se zagleda: ni bolj preprostega ne bolj veličastnega spomenika. In potem se napoti po strmih pobočjih Tjentišta k jamboru z rdečo zastavo.
V vznožju petnajst metrov visokega jambora • je grob Save Kovačeviča. Človeka, ki je postal
poosebljenje junaštva partizanskih borcev, simbol nezaslišanega poguma v bitki na Sutjeski. Prav tu, na strmini tega pobočja,' je prerešetan od rafalov padel slavni komandant s stotinami svojih soborcev. Tu, kjer so začeli pokati obroči sovražnikovega obleganja.
V podnožju tega gozdnatega pobočja so pred desetimi leti postavili spominsko kostnico, v ka-
. teri je pokopan tri tisoč in en borec. Njihove kosti so zbrali ne tako kmalu po bitki in jih shranili v to preprosto kostnico.
Sleherni kamen je zgodovina in spomenik
Na drugi strani reke proti Dragoš Sedlu je grob velikega rodoljuba Nurije Pozderca. Na Milin Kladama je bukev, ob kateri je bil ranjen maršal Tito. V kanjonu je pečina, kamor so se bili zatekli begunci in ranjenci. In tako naprej. Vsaka steza, vsaka jasa in vsak kamen je tukaj zgodovina in spomenik. Tukaj ni navadnih krajev. V enem mesecu, kolikor je trajala bitka na Sutjeski, je bilo tukaj napisane več zgodovine kot na drugih krajih v dolgih stoletjih.
Zaradi vsega tega, kakor tudi zaradi izrednih naravnih lepot je vse področje Sutjeske spremenjeno v narodni park. V središču je Tjentište s kostnico in Savovim grobom v neposredni bližini. Na Tjentištu je že deset let mladinski center — mesto za odmor in rekreacijo mladine iz vseh krajev Jugoslavije. Ni naključje, da se mladina zbira prav tukaj. Ce je kje v naši deželi košček tal, kjer se zgodovina uči tako nazorno in prepričljivo, je to Sutjeska.
Letos, ob 25-letnici slavne bitke, bodo na Sutjeski začeli graditi velikanski kompleks spomenikov.
V zadnjih dneh že prihajajo mladinci, ki bodo prisostvovali jubilejni proslavi bitke in letovali. Kmalu bodo na slavno bojišče prišli tudi tisti, ki so se v tem kraju pred petindvajsetimi leti bojevali, prelivali kri. Vabilo so objavili tudi v časopisih, s prošnjo delovnim organizacijam in družbenim institucijam, da pomagajo nekdanjim borcem s Sutjeske, da pridejo na veliko proslavo.
(Nadaljevanje prihodnjič)
janc sta preteklo soboto pri nabiranju gob pri Gornjem Suhadolu našli skupino devetih jurčkov (na sliki), ki so zrasli skupaj. (Foto: M. Miška). — Kaže, da bo cena jurčkom kmalu padla, saj jih prodajajo na trgu že po 9 din, otroci ob cestah pa »pod roko« znatno ceneje. — Kot zanimivost smo zabeležili dogodek v kleti IVANA BERKOPCA v Regerči vasi pri Novem mestu. Iz zida je zrasel goban, ki je bil v »otroški dobi« podoben jurčku, kasneje pa je pokazal nekatere druge znake. Nat,,*',;'"~ ’-rluk-cija« bo pokazala, ali je jurček ali kaj drugega.
Vnaprej zasnovan vlom v tovarno INIS se je posrečil, storilca pa nista dolgo uživala — Svaka iz ciganske družine iz okolice Novega mesta, Anton Hrvojić in Milan Brajdič, obsojena na po 7 let zapora
Petčlanski senat okrožnega sodišča v Novem mestu je pod predsedstvom sodnika Antona Trunklja 11. junija obsodil nezaposlena Antona Hrvojića in Milana Brajdiča, oba iz okolice Cegelnice na 7 let strogega zapora, ker sta vlomila v novomeško tovarno stekla in odnesla 47.260 (novih) dinarjev.
Oba sta razmere v Inisu* dobro poznala, saj sta bila tam zaposlena, zato sta se dogovorila za skupno vlomno akcijo. V noči od 26. na 27. november lani sta skozi straniščno okno prišla v tovarniško poslopje in v pisarne. Tam sta s pomočjo železnega vzvoda nasilno odprla del blagajne ter odnesla mesečne osebne dohodke v kuvertah za eno izmeno zaposlenih.
O delitvi plena vsak po svoje
Dejstvo je, da sta s plenom odšla v cigansko taborišče; kako pa so ga delili, sta storilca ves čas prikazovala vsak po svoje. Medtem ko je Hrvojić zatrjeval, da so denar po »kupčkih« delili v baraki tasta Janeza Bra jdiča v navzočnosti družinskih članov, pa je Milan Brajdič vztrajal pri trditvi, da sta plen delila sama v gozdu, ob svitu baterijske svetilke.
Njuni trditvi sta se razhajali tudi v tem, koliko je kdo dobil, vendar sta se oba čutila oškodovana ...
Hrvojić se je z zapravljanjem izdal
Po vlomu se je krog osumljencev hitro krčil. Tako so kmalu prišli na sled Antonu Hrvojiču, ki je iz ciganskega taborišča, kjer je bil brez denarja, odšel na Hrvaško, tam pa živel na »veliki nogi«. Potoval je s spalnikom, na novoletni zabavi potrošil kup denarja, na veliko kupoval obleke itd. Prijeli so ga v okolici Bjelovara. Tatvino je takoj priznal, obenem pa povedal tudi za sostorilca in tiste, ki so bili pri delitvi plena navzoči.
Milana Brajdiča so prijeli še doma. Ob aretaciji je vlom tajil, na drugem zaslišanju pa je tudi on priznal in pokazal v gozdu grm, pod katerim je * imel v pločevinasti škatlici in v polivinilasti vrečki skrit milijon.
Zoper Janeza Brajdiča ni bilo dokazov
Ker je Hrvojić tudi v dokaznem .postopku menjal izjave glede delitve plena in ker sodišče tudi ni imelo dokazov, da bi Janez Brajdič in njegova družina preko zmogljivosti rednega zaslužka zapravljali denar, so bili na razpravi tudi Janez Brajdič, njegova žena Brigita in hčerka Jožica obtožbe oproščeni.
Pri Mariji Brajdič, Milanovi ženi, pa se je izkazalo, da je iz ukradenega denarja dobila zlat prstan in uhane, zato je bila kot prikrivalka obsojena na 6 mesecev zapora, pogojno za 4 leta.
ZA »ARHEOLOŠKO POMLAD« SMO PRED MESECI označili letošnja obsežna izkopavanja na ilirskem in keltskem grobišču v novomeški Kandiji. V minulem tednu se je trditev izkazala za docela resnično: odkrit grob »ilirske kneginje« je bil najlepše presenečenje — in hkrati nagrada za vztrajanje ter potrpežljivost muzejskih delavcev Dolenjskega muzeja! — dosedanjih del na Znančevih njivah. Na dan je prišel bogat nakit iz groba nekdaj verjetno plemenite Ilirke, posebno pozornost pa sta vzbudili bronasti posodi, ki ju je imela pokojnica v grobu ob svojih nogah. Na sliki: strokovnjakinji iz Narodnega muzeja v Ljubljani skupaj s študenti arheologije_ skrbno preiskujeta vsak centimeter odprtega groba; levo v kotu: bronasti posodi sta z zemljo vred že »oblečeni« v oklep iz mavca, da ju bodo prenesli na specialne preiskave in konserviranje v Ljubljano, medtem ko ob vzglavju pokojnice še zbirajo stekleno okrasje in jantarjeve kroglice. Pri delu smo fotografirali ljubljanske strokovnjake nekaj ur po tem, ko so grob do kraja l	odprli.	(Foto:	Tone	Gošnik)
Na zaslišanjih v priporu kot na glavni obravnavi se je Anton Hrvojić branil s tem, da je imel težko mladost. Očeta so pred njegovimi očmi, ko je bil še otrok, Nemci ustrelili, mati je kmalu zatem umrla, on pa se je potikal naokrog in kmalu zašel na slabo pot. Prav zato se je tudi pociganil. že večkrat je bil zaradi tatvin pred sodi-ščeriT, nazadnje pa je bil obsojen leta 1964. V takratnem in sedanjem posbopftu se je sicer skliceval na duševno bolezen, po mnenju strokovnjakov pa Hrvojić ni duševni bolnik, temveč je psihopatska osebnost z asocialnim reagiranjem, ob tem pa povsem kazensko odgovoren.
Da je Hrvojić na moč prebrisan in ■ predrzen, je dokazal tudi z begom iz novomeških zaporov. Zelo spretno se je s pomočjo nekega mladoletnika po žlebu povzpel v upravne prostore sodišča, od *tam pa je skozi glavna vrata pobegnil. Cez nekaj ur so ga že prijeli na novomeškem Marofu.
Na razpravi je bilo vse polno ciganske žlahte. Ker so rinili v dvorano tudi majhni otroci, so morali miličniki večkrat posredovati, da so jih starši odstranili. Prisotni so spoznali, da se je tudi ta, doslej največji »ciganski podvig« klavrno končal in da roki pravice ni moč uiti.
R. B.
ČLAN CK ZKS SILvO oorfnc 'P n"n*7io?iL V7nri1'r ’^I7E
Med komunisti zavel kritičen veter
Odkrit pogovor o slabostih, ki zamegljujejo uspehe pri uresničevanju gospodarske reforme — Smernice CK ZKJ delujejo kot poživilo
S tretje seje občinske konference ZK v Brežicah so komunisti 15. junija odposlali pismo predsedniku republike, centralnemu komiteju ZKS in centralnemu komiteju ZKJ. Na kongresu ZKS bodo zastopali brežiško občino trije delegati: Milan šepetave, dr. Nada Vlaisavljević in Vlado Deržič. V medobčinski svet ZK za Spodnje Posavje je konferenca izvolila štiri člane.
O izvrševanju sklepov zadnje seje konference je poročal sekretar Franc Buko-vinsky. Dejal je, da je bil uresničen le del sprejetih nalog in da so komunisti v nekaterih primerih odločali celo v nasprotju s sklepi. Poraja se vprašanje, kdo potemtakem sploh lahko veljavno sklepa.
Stanko Rebernik je v imenu komisije za družbeno-eko-nomske odnose analiziral položaj v posameznih gospodarskih panogah in opozoril na kritične strani gospodarjenja v času po reformi. Komisija je ugotovila, da nekatere delovne organizacije zadnje čase stagnirajo, da odpirajo premalo novih delovnih mest in da ne zboljšujejo kadrovskega sestava Integracijske sile v občini so šibke, razen tega ni ustaljenih mišljenj o tem. katere gospodarske organizacije naj se združujejo in katere razvijajo v samostojnejše,
Tov. Bukovinsky je referenta dopolnil z nekaterimi idej-no-političnimi problemi v zvezi z reformo, z naštevanjem nezdravih pojavov, kot so bogatenje na račun utaje davkov ali na račun tujih žuljev, zaposlovanje po so-rodniških zvezah, oklevanje pri sprejemanju pripravnikov in neurejeno štipendiranje. Predlagal je, da bi v delovnih kolektivih ponovno preučili samoupravne predpise in jih prilagodili novim zahtevam.
Postavil je vprašanje, kdo naj prevzame usmerjevalno politikov občini in če so te sile sploh ustrezno organizirane. še vedno je živa zahteva po enotni in učinkoviti analitsko-statistični službi, saj so sedanje analize zapoznele in podatki nepopolni.
Eno Verstovšek je spregovoril o integracijskih procesih, Marjan Vizjak o srednjeročnem planu, Mirko
Kambič o odnosu do planiranja, o možnostih za prehod na dvoizmensko delo, o odpiranju vrat kapitalu izza občinskih meja, o obratih in njihovih pravicah. Milan šepetave je omenil apake v obdobju po reformi, ko so se podjetja zaprla vase in težila za omejitvijo delovne sile.
Beseda je tekla tudi o sprejemanju mladih v ZK in konferenca je osvojila predlog, naj bi odslej tudi aktivi, oddelki krajevnih organizacij in sekretariati imeli pravico sprejemati nove člane.
J. TEPPEY
Zaupanje v smernice CK ZKJ
Člani občinske konference v Brežicah so 15. junija v pismih centralnemu komiteju ZKS in centralnemu komiteju ZKJ izrazili zaupanje v smernice predsedstva in izvršnega komiteja CK ZKJ. Sprejeli so jih kot spodbudo za ravnanje komunistov v prihodnje, za odločnejše uveljavljanje samoupravnih odnosov v naši družbi.
OBČINSKA SKUPŠČINA JE VEČKRAT BREZ MOČI, A NE VEDNO
tj ljudje zvedo, čeprav je slabo
Izvršni odbor SZDL še vztraja, da občinska skupščina mora prevzeti načrtovanje v kmetijstvu, ker je brežiška občina agrarna
Pet mesecev, po 'konferenci je izvršni odbor SZDL povabil na razgovor predstavnike občinske uprave in občinske Turistične zveze, da bi zvedel, če je v tem obdobju o sklepih konference kdo razpravljal in ukrepal. Konferenca se je omejila tedaj predvsem na kmetijstvo, turizem in obrt ter vlogo skupščine' pri načrtovanju.
Odgovor se je glasil, da je za večino sklepov potrebno ukrepanje v republiki in zvezi. ker je občinska uprava vezana na njune predpise. Na gospodarske organizacije in na njihov razvoj skupščina ne more veliko vplivati. Podjetja delajo po svoje in se ne držijo planov, ki so jih predložila skupščini za sestavo srednjeročnega načrta Kak smisel naj ima potem še s-kupno planiranje.
Tudi m ustalitev davčne politike v občini ne morejo nič napraviti. Predpisi se stalno menjavajo, mimo njih pa skupščina ne more.
Vse to je izvršni odbor u-pošteval, toda kljub temu meni, da sklepov občinske konference SZDL n; nihče jemal resno, še vedno ni jasno, kdo naj usmerja zasebno kmetijstvo. Ce tega ne delajo zadruge, potem bi moral biti na občinski upravi strokovnjak, ki bi se posvetil samo tej nalogi. Ni zadosti ugotovitev, da je jugoslovansko kmetijstvo v krizi. Marsikatero zadevo bi lahko rešili v občinskih mejah> če bi jo vsaj obravnavali (na primer predlog za združevanje parcel v Krški vasi).
Tudi, kar zadeva trgovino,
NOVO V BREŽICAH
ZA MATURANTE BREŽIŠKE GIMNAZIJE so se v ponedeljek, 17. Juniju, začeli zrelostni izpiti. Predsednik maturitetne komisije je prof Marjan Gregorič. V če trtih razredih je 62 djakov. Za maturo se jih je prijavilo 34. Tisti, ki imajo popravne izpite, bo. do opravljali maturo v Jesenskem roku Letos ,e maturantov zelo malft. medtem ko Jih Je bilo lani 72, prihodnje leto pa se jih bo poslovile od gimnazije že spet okrog 70 Vrste tokratnega zadnjega Irt ruka so se močno razredčile v drugem razredu. Tedaj Je bil uspeh porazen. Med tisti, ml, ki so os*ali. le zdaj kar Sest odličnjakov ELEGANTNA KONJSKA VPREGA IN JEZDECI so imeli pred dnevi v mestu nemalo občudo. valcev. Gostišče Mokrice Je za ježo v grajski okolici kupilo trt plemenito lipicance Zdaj ima na voljo devei konjev Med ljubitelji Jahalnega Sporta Je naletela reklama na obisk Mokric v neki hamhiir^ttf '•evl‘11 m velik odziv
Uprava gostišča sprejema vsak dan nove prijave tujih gostov.
OBČINSKA ZVEZA PRIJATE. LJEV MLADINE je Imela 18. junija plenum, na katerem Je predsednik poročal o delu zveze ln društev. Udeleženci so poslušali tudi poročilo o dolu pionirske komisije. Razglasili so zmagovalce v tekmovanju med društvi in podelili nagrade najboljšim.
STANOVALCI ZASEBNIH HIS V BLIZINI blokov v Hrostnici so pritožujejo nad neredom v tein delu mešta. še celo ob cesti 21. maj« dneve in dneve ne pospravi. Jo posod za smeti. Otroci njihovo vsebino pridno raznašajo naokrog. Kdo naj torej skrbi asa red in čistočo, če so odpovedali hišni sveti prav tako kakor stanovalci?
ZA OTROŠKO KONFEKCIJO NE BO VEC ZADREGE. Trgov-sko podjetje KRKA bo pošlo-. valnJco, iti oo vsak čas preurejena, zalomilo z otroškimi oblačili. Matere bodo lahko izbirale otroško konfekcijo za vse starosti, od dojenčka do 14. .eta
UCENCI OSNOVNE SOLE BRA. TOV RIBARJEV iO v torek zvečer povabili starie in drugo občinstvo na zaključno šolsko prireditev. Pod vodstvom prizadevnih učiteljev so presenetili obiskovalce i vzornim kulturnim programom
je ostalo pri starem. Občinske meje so ostale zaprte. V turizmu je bil napravljen zahtevani korak. Pri Dolenjski turistični zvezi delajo načrt razvoja Posavja. To je pa tudi vse.
Priporočilo konference, naj občinska skupščina namesto podrobnega srednjeročnega plana sprejme resolucijo o nadaljnjem razvoju, ki bi jo sproti dopolnjevala z letnimi načrti ( prav tako še čaka na uresničitev.
Ljudje so o planu zelo zavzeto razpravljali in predlagali, zato jih ne bi smeli pustiti brez odgovora. Naj zvedo, četudi ni bilo mogoče nič napraviti!	J.	T.
Danes »Čarovnik iz Oza«
Mladinsko* gledališče iz Ljubljane bo danes že drugič gostovalo v Brežicah. Uprizorilo bo dramatizirano povest ameriškega pisatelja Bauma »čarovnik iz Oza«.
Predstavo ob 11. uri bodo obiskali učenci osnovnih Sol iz okolice, predstavo ob 16. uri pa učenci osnovne šole bratov Ribarjev. Na dopoldansko uprizoritev so vabljeni tudi Brežičani.
Za obzirnost cvetje voznikom
Na petih križiščih brežiške občine so 17. junija dopoldne pionirji ustavili promet ter izročili voznikom in miličnikom šopke v zahvalo za obzirnost in pazljivost do otrok. 17. junij so v naši domovini prvič praznovali kot dan varstva otrok v prometu. Program je pripravila komisija za varstvo otroka. V akciji so sodelovale osnovne šole iz Brežic, Dobove, Skopic, s Čateža, iz Kapel in Sromelj. Omenjene šolt, so prejele lepa praktična darila .za testiranje in spretnostne vožnjo s kolesi. Pionirjem so izročili srebrne značke in izkaznice.
Spr-/~. A I I7AOI IA 1|(J ir nr^u A VFMI/IM
Pravočasno so jih zasnubili
Za prihodnost se v Splošnem obrtnem podjetju ne bojijo več
Mala delovna organizacija si je zagotovila nadaljnji obstoj z zaposlitvijo strokovnjakov. To je omogočilo specializacijo in prostor na tržišču. Zdaj se kolektiv utrjuje in usmerja le na tiste dejavnosti,, ki mu lahko režejo kruh.
Inženirski biro, ki ga je Splošno obrtno podjetje v Krškem ustanovilo v Ljubljani, raziskuje tržišče in izdeluje načrte za lakirne kabine za lesno m kovinarsko industrijo, načrte za razmasti tvene naprave za kovinsko industrijo, načrte za manjše transportne proge itd.
Danes v podjetju ne bi imeli dela, če se ne bi pravočasno odločili za pritegnitev strokovnjakov. Začetni odpor v kolektivu je bil po-
sledica kratkovidnost:. Zdaj že vsi spoanavajo, koliko jim biro lahko koristi. Vse zimsko obdobje je delo nemoteno teklo, ker so stroke dopolnili.
Tako so zdaj plani preseženi. Ključavničarska in kleparska delavnica sta bili v
Borčevska organizacija ne počiva
Občinski odbor ZZB Krško je na seji 4. junija imenoval komisije za več delovnih področij. Udeleženci so poslušali poročilo o uspehu testov za člane ZROP. Odbor je nato razpravljal o delovnem programu in točno opredelil -naloge za bližnje obdobje, zlasti za prireditve v počastitev dneva borca.
Avto je dobil delavec iz CELULOZE
Nedeljska tombola na krškem stadionu se je začela z enourno zamudo. Začetek so odložili zaradi naliva. Obiskalo jo je nad 3000 ljudi,-Avto znamke ŠKODA je zadel Mirko Simakovič, po rodu iz Bosne, ki že pet let živi z družino v Krškem. Kupil je samo eno srečko za 5 dinarjev.
Vlagajte pri
DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI
v Novem mestu ter pri njenih poslovnih enotah v Krškem, Metliki in Trebnjem!
Pretekli teden so v brežiški po-rodnišnicl rodile: Ana Bregar iz Ulo-bokega — deklico, Albina Zupan, člč iz Krške vasi — Roberta, Biserka Budna iz Krškega — Ta. deja, Miladinka Jovanovič iz Krškega — deklico, Breda Pirc iz Kapel — dečka, Mira Sušin iz Pavlove vasi — deklico, Olga Ger. movšek iz Vitne vasi — Janeza, Marija Kadivnik iz Velikega Dola — Tomaža, Jožefa Kovačič iz Cerkelj — deklico, Marta špoler iz Brežic — Stojanko.
BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ
Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici:
Franc Kramar, sin kmeta iz Srebrnika, se Je usekal s koso v desno nogo; Kost ji Kapusta, kine. tu iz Drenja, je padlo železo na levo nogo; Djurtlja Poje, gospodi, nja iz Kodakovega, je padla v stanovanju ln si poškodavala glavo; Alojz Mlakar, sin kmeta iz Hudega Brezja, je padel z drevesa in sl zlomil levo roko; Marija Kristan, upokojenka iz Arnovih sel, je padla z drevesa ln si poškodovala rebra; Ilobcrt Kralj, upokojenec iz Zakota, Je padel v stanovanju in si poškodoval desno nogo; Ivan TrbuSič, kmet iz Mo. vrače, Je padol z motorjem in si poškodoval glavo.
Krški šolarji prejeli značke
V nedeljo, 16. junija dopoldne, je bila v dvorani kina na Vidmu slovesnost, na kateri so dobili priznanje pionirji, ki so tekmovali za Kajuhovo bralno značko, in najboljšimi učenci, ki so bili vseh osem let odličnjaki, kakor tudi tisti, ki so letos z odličnim uspehom izdelali 8. razred. 33 učencev je prejelo bronasto, 39 učencev srebrno in 26 učencev zlato Kajuhovo bralno značko. Kajuhovo bralno značko je izdelal akademski kipar Vladimir Štoviček in je ocenjena kot naj lepša v Sloveniji. Značke je pionirjem podelila Kajuhova soborka, tovarišica Brina.
Predsednik občinske skupščine Krško Stane Nunčič je zatem podelil 11 učencem, ki so izdelali vseh 8 razredov z odličnim uspehom, še pozlačene medalje bratov Ribar »Pohvala za odlični uspeh«, 17 učencem pa za letošnji odlični uspeh v 8. razredu pozlačene značke.
zimskih mesecih najboljši. Za druge se sezona šele začenja. Pozimi so plače prejemali vsi, zdaj pa jih bodo sezonski delavci odslužili. Tu so mišljeni delavci' tistih strok, ki so vezani- na gradnjo novih hiš in drugih objektov.
Reelekcija ni le površen obračun
Do 30. junija bodo morali opraviti reelekcijo v 14 delovnih organizacijah krške občine. Sedem direktorjev čaka na ta postopek v drugem polletju.
Ko bo rok potekel, se bo občinski sindikalni svet lotil analize. Ta bo pokazala, če so sindikalne podružnice znale vplivati na zdravo vzdušje v kolektivih. ObSS je namreč razposlal podružnicam obsežno priporočijo, da se reelekcija ne bi sprevrgla le v obračun z direktorji in zamenjavo za vsako ceno.
Tisti, ki je doslej podjetje znal voditi, naj ostane. Sindikat je ovrgel tudi marsikatero, mnenje o »dobrih« direktorjih, ki popuščajo kolektivu na račun discipline in odgovornosti.	Jt
Za opremo je zmanjkalo denarja
V otroškem vrtcu na Vidmu dokončujejo obrtniška dela. Če bodo pohiteli, bo stavba odprta že 4. julija. Opremiti je do takrat ne morejo, ker trenutno ni denarja. Do jeseni bo tudi to.
Sicer pa poleti tako ni navala za varstvo, saj je dosti takih staršev, ki čez počitnice nimajo otrok v vrtcu.
Manjkajočo vsoto za opremo nove zgradbe na Nunči-čevem bodo poskušali dobiti iz sredstev, ki se pri občini stekajo za otroško varstvo. Izbiro opreme bo šoli • svetoval strokovnjak podjetja LESNINA.
Spoznavajmo vojne nevarnosti!
Po besedah predsednika Nunčiča so dosedanje obrambne priprave v občini zadovoljive, vendar je treba ljudi seznanjati z značilnostmi sodobne vojne in njenimi nevarnostmi, da bi bile žrtve čim manjše in možnosti za zmago čim večje. Dragocene izkušnje narodnoosvobodilne vojne, vietnamskega ljudstva in drugih narodov, ki so se borili ali se še borijo za svojo svobodo, so temeljno izhodišče za d°1<3 Slavko Kunej pri narodr.i obrambi.
Nad 60 udeležencev je v začetku junija obiskalo v Krškem posvet o nalogah pri narodni obrambi. Sklicala sta ga predsednik obč. skupščine in predsednik IO obč. konference SZDL. Uvodno besedo je imel republiški sekretar za narodno obrambo Jože Stok. Iz orisa mednarodnega političnega položaja je nizal naloge, ki čakajo občinsko skupščino in njene organe, družbenopolitične, delovne in druge organizacije ter občane.
Radio Brežice KRŠKE NOVICE
PKTEK, 21. JUNIJA: 20.00 do 20.25 — Nove plošče RTB, ob-vestila in reklame. 20.25—21.15 — Glasbena oddaja — Izbrali ste sumi.
NEDELJA, 23. JUNIJA: 11.00 — Domače zanimivosti — Ciril Baškovič:	Posavski klub študentov
Je razpravljal — Za naše kmeto. valce: in2. Olga Lupšlna — Optimalna prehrana črnega ribeza — Pojo ženski zbori Liscc Iz Sevnice, oktet s Senovega In moški zbor DPD Svobode bratov Milavcev lz Brežic — posnetki z revije Spodnjega Posavja — Iz razprave na 3. redni konferenci ZK Brežice — magnetofonski zapis — Pozor, ni. maš prednosti! - Obvestila, rokla-me in spored kinematografov. 12.40 — Občani čestitajo in po. zdravljajo.
TOREK, 25. JUNIJA: 18.00-19.00 Novo v knjižnici — Jugoton vam predstavlja — Literarni utrin. ki: Recital dijakov TS3 Krško — Iz našo glasbeno šole — Obveitila ’ ln filmski pregled - Tedenski športni komentar. 19.00—10.30 — Mladinska oddaja — Brežiški de-logati poročajo s kongresa Zveze mladine Slovenije
■ VODA SILI V KLETI. Krčani imajo žo od nokdaj nevšečnosti z vodo. Velikokrat so prazno vodovodno cevi, ob nalivih pa voda vdira v kletno prostore. To nevšečnost največkrat občutijo v naselju Nova Resa, kjer površinska voda vdira v kleli zaradi nepravilnih odtokov. Napravili so Jih pri asfaltiranju naselja.
Pri železniški postaji |e kanalizacija Izpeljana tako, da so kleti ob hudih nalivih 'kaj hitro zalito z vodo. Sklcnall bi lahko, da škode, ki Jo taka neurejenost povzroča na stavbah, ni nikomur žal. saj napak nihčo no popravi. Le gasilci včasih priskočijo na pomoč nnmo-sto zavodu za komunalno dejav nost.
m KMETJE V ZAGATI. Muhasto deževno vreme povzroča kmetom letos zelo veliko težav. Nedavna suša Jo vzela precejšen delež pridelka, sedanje padavino pa onemogočajo obdelovanje polj ln košnjo sona, ki Je žo dozorelo. Kmetovalci so upravičeno bojijo letošnjih družbenih dajatev, saj Jim bo za lastne potrebo ostalo zelo malo.
M KINO SVOBODA Je minuli te den dvakrat predvajal francoski
film »Daleč od Vietnama«. Popoldanska prodstava Je bila nameni®] na šolski mladini, večerna pa (>a' raslim. Obakrat Jo uprava kina ganizirala razgovor z mladim B**?’ grajčnnom Tlhomlrom Momirovi; tioin, ki Jo videi vojno strahote v Vietnamu na lastno oči. Bil Je v0j Jak v ameriški enoti ,ln Je P1VC meseci dezertiral. Vrnil se Jo ’ domovino. Učenci osnovne Aole so za srečanje z nilm pripravili Pr®' cej vprašanj.	.	.
■ V KKAJEVNE SKUPNOSTI vkllučona skoraj vsa naselja v oo-
čini, So vedno pa so zunaj njihovih meja Doler^ja vas, Stari grnOj Pesje in Vrblnska vna. Nekatori menijo, naj bi jih priključili mestu, drugi pa predlagajo, naj bi J111 združili v samostojno krajevno skupnost. saj prodslavliajo zaokroženo celoto ln razen tega z njesiom nimajo nič skupnega
BREŽIŠKE
(O DOLENJSKI LIST
St. 25 (9:25) -k
Prejšnji teden so pri kopanju gradbene jame za nov stanovanjski blok v Sevnici odkrili ostanek naselbine iz drugega stoletja našega štetja. To je na podlagi opeke in na njej včrtanih risb v petek popoldne, 14. junija, ugotovil dr. Komelj iz Zavoda za spomeniško varstvo. Najdba je med ljudmi zbudila veliko zanimanja, na najdbišče sta prišla tudi predsednik in podpredsednik občinske skupščine. Kopanje jame so začasno ustavili. O najdbi bomo še poročali. (Foto: M. Legan)
Okolica je budna, središče še spi
Svet KS bo skušal Sevničane bolj pritegniti, pravi tov. Rebernik
Janko Rebernik, tehnični vodja Kopitarne, je pred kratkim prevzel funkcijo predsednika krajevne skupnosti Sevnica, ki je po obsegu daleč največja v občini. Ob tej priložnosti smo mu zastavili nekaj vprašanj.
—	Tov. Rebernik, pozimi je bil sprejet odlok o plačevanju prispevka od mestnih zemljišč, s tem denarjem pa bo gospodarila krajevna skupnost. Gre za blizu 14 milijonov starih dinarjev na leto, in ni vseeno, kako bo svet KS delal, zato sprašujemo, kako bodo porabljeni.
—	Res je bilo tako, toda prispevka zaenkrat še ne pobiramo. Skupaj s pristojnimi ljudmi na občini bomo v. kratkem določili način pobiranja. Površine so že popisane, odločbe že izdane. Z zbranim denarjem bomo gospodarili, kot bodo zahtevale potrebe in ljudje, ki denar prispevajo.
Sevniška delegata za Velenje
Mladino sevniške občine bosta na 8. kongresu ZMS v Velenju, ki bo prihodnja dva dneva, zastopala Alfred Železnik in Zvone Kozamernik. Kot člana občinskega mladinskega vodstva bosta misli in vzdušje kongresa posredovala tudi drugim čla nom ZMS v sevniški občini, predvsem na razgovorih z aktivi.
— Sevničani že leta in leta čakajo na primeren prostor za kopanje. Ker se bližajo vroči dnevi, ali lahko sporočite kako spodbudno novico?
—Verjetno še dolgo ne bo na voljo toliko denarja, da bi kraj dobil olimpijski bazen. Navdušujem se za bolj preprosto in cenejšo rešitev. Možno bi bilo Mirno malo nad zadnjim mostom zagraditi, s tem dvigniti višino vode in primerno urediti okolico. Ker pa se na tem delu reke spomladi drstijo podu-sti, bi moral jez imeti zapornice, tako da bi gladino vode lahko spreminjali. Slišim, da bodo na podoben način uredili kopališče v Trebnjem na Temenici.
—Kako nasploh ocenjujete pripravljenost ljudi, da bi pomagali pri akcijah sveta krajevne skupnosti?
— Takoj moram povedati, da so prebivalci v naseljih okoli Sevnice neverjetno prizadevni in podjetni. V večjem kraju se tista osebna odvisnost in navezanost delno izgubi; to pa ne pomeni, da je ni. Otroško varstvo, igrišča, komunalne naprave, kulturne prireditve so stvari, ki so ljudem skupne, zato so pri-
SEVNIŠKI PABERKI
PODPORNI ČLANI RK. Občinski odbor Rdečega križa Je razpo. Klal delovnim organizacijam v sevniški občini vabila, naj postanejo podporni člani te humane organi, aacije. Vabilu se Je odzvalo žc G podjetij in ustanov: občinska konferenco SZDL, občinska skupSčl. na, Jugo tanin, Mizarska zadruga, Stanovanjsko komunalno podjetje in obrat gradbenega podjetja iz Trbovelj.
V	SOBOTO NOVA TRGOVINA. Sevnica bo dobila v soboto novo veliko trgovino z železnino in teh. ničnim materialom, ki Jo bo odprlo trgovsko podjetje Sovnioa.
O IMENIH SE NA ZBORIH OBČANOV. Prejšnji todrn so Je sontala komisija za hišno numera, cijo skupaj s predstavniki druž-bono-političnih organizacij. Predlaganih Jo bilo voč različnih Imen za sevniške ulice, dokončno odločitev o tem pa bodo sprejeli na zborih občanov.
PIONIRJI USMERJALI PRO. MET V ponedeljek so po Sevni-
ci usmerjali promet učenci osnov, ne Sole, C:ani podmladka Avto-moto društva iz Scvnioe. Izbrani so bili le najboljši poznavalci cestnoprometnih predpisov.
LEGO JE: CESTA TUDI V TO VAS. Vaščani LegoJ, ki spadajo v sevniSko krajevno skupnost, so poldrugi kilometer dolgo cesto v svojo vas že toliko uradili, da je v suhem vremenu sposobna za avtomobilsko vožnjo. Večino dela 90 opravili sami.
UGOTAVLJANJE ZNANJA KAN. DIDATK. S pomočjo zavoda s» »poslovanje Je bilo prejšnji teden spet testiranje kandidatk za delo v konfekcijski industriji, ki Jih bosta zaposlili LISCA IN JUTRANJKA.
J02E SMODEJ V ZRENJANI. NU. Na Jugoslovanskem posvetu gasilskih društev In zvee, ki Je bilo prejšnji teden v ZronJanlnnu, je republiško gasilsko zvezo zastopal Jo&» Smodej, prizadevni noisilskl organizator in predsednik občinske gasilske zven*.
GOSTOVANJE V KRMELJU. V nedeljo j* v Krmelju gostovala orna terska kulturna skupina s Se. nove«a in so predstavila z otroško igro: Pastirček Peter in kralj Maliban.
pravljeni tudi sodelovati. Veliko je odvisno od organizatorja. Skupaj z drugimi člani sveta KS se bom prizadeval, da se bo premaknilo tudi v Sevnici.
Telče: danes bodo odločili
V	sredo, 12. junija, se je v Sevnici sestal svet za izobraževanje in kulturo; obravnaval je sedanje stanje, ki je nastalo po tem, ko so republiški organi odklonili pomoč pri gradnji šole na Tel-čah. Ludvik Zajc, predsednik izvršnega odbora republiške izobraževalne skupnosti, je na seji izjavil, da bodo danes republiški organi še enkrat obravnavali, kateri šoli bodo pomagali, in da bo predlagal, da bi republiški kredit dobila tudi telška šola.
Na tej pomembni seji sveta za izobraževanje in kulturo so tudi menili, naj bi tako kot prosvetni delavci tudi drugi porabniki občinskega denarja začasno dobivali le tolikšne osebne dohodke, kot so jih dobivali lani.
Pojasnilo o cenah v trgovinah
6. junija smo v sestavku: »Sevnica venc&r ni med najdražjimi« objavili primerjave sevniškega Trgovskega podjetja s sosednjimi trgovskimi podjetji. Ko je bila primerjava podatkov vseh tržnih inšpektorjev že narejena, pa je bilo ugotovljenih nekaj zamenjav primerjanih prodajnih izdelkov in celo računskih napak, kar je delno spremenilo že objavljene podatke in primerjave. To je bilo potrjeno tudi na zadnji seji občinske skupščine v Sevnici.
Prikrance: letos bodo še počakali
Ker je železnica dala na voljo krajevni skupnosti na Blanci veliko gramoza, je svet KS sklenil letošnjo ob Činsko pomoč za elektrifika cijo vasi Prikrance porabiti za ureditev vaških cest in poti na območju vse krajevne* skupnosti. Ob tem je bilo zagotovljeno, da bo elektrifikacija na vrsti prihodnje leto, ko bo vas dobila enako veliko pomoč, kot bi jo dobila letos.
Angleški mladini je treba pomagati
Komisija je predlagala, da bi za gradnjo vrtca v Trebnjem začeli zbirati prispevke v delovnih organizacijah in med prebivalstvom
14. julija bo okoli 30 mladincev The Youth Club of Warwickshire iz Bedwortha na Angleškem v Trebnjem začelo graditi otroški vrtec, ki bo imel zmogljivost blizu 100 otrok. Prejšnji teden se je sestala posebna komisija, ki bo imel zmogljivost blizu skupščina, in obravnavala, kako je s pripravami in kaj je treba ukrenit:, da bo akcija dobro izpeljana.
Angleški mladinci so sami zbrali v denarju 1000 funtov (30 tisoč ND)), kar pa še
zdaleč ne bo zadostovalo za izgradnjo prve faze. Na občini se zavedajo, da bo gradnja, stala precej več kljub prostovoljenemu delu mladine. Tudi prodaja dosedanjih prostorov ne bo vrgla dovolj denarja.
Komisija je predlagala takoj začeti zbirati denar s pomočjo krajevne skupnosti v delovnih organizacijah, med posamezniki pa bo prispevke zbiral Rdeči križ. Obljubljena je tudi pomoč poslancev in republiškega odbora RK, v začetku pa bo s prostovo-
Prijavite se za pohod
Ob odkritju spomenika NOB v Dobrniču bo 4. julija govoril član CK ZKJ Bogdan Osolnik
Glavna občinska prireditev za letošnji dan borca bo 4. julija v Dobrniču, kjer bo na dobmiškem pokopališču odkrit spomenik čez sto padlim žrtvam fašističnega nasilja. Da bo še bolj svečano, bo letošnji četrti patrolni o-rientacijski pohod imel cilj v Dobrniču.
Program bo obsegal naslednje: ob 9 30 bo pohod pait-rol iz Trebnjega, ob 13. pa sprejem v Dobrniču. Ob 14. uri bo odkritje spomenika, ob tej priložnosti pa bo govoril član CK ZKJ tov. Bogdan Osolnik. Ob 15. uri bo podelitev nagrad najboljšim ekipam pohoda. Igrala bo trebanjska godba na pihala.
Resda je čas še do 3. julija opoldne, toda za tekmovanje, ki ga prireja občinski odbor ZZB, je še vedno razmeroma malo prijav. letošnja novost je, da lahko razen borčevskih ekip in zastopstev družbeno-političnih organi-
20. julija mirenska šola?
Ker je že zagotovljeno 1,20 milijona ND republiške pomoči in 0,90 mil-jona ND bančnega kredita, zraven tega pa bodo prebivalci trebanjske občine zbrali s samoprispevkom čez milijon ND, bodo prihodnji mesec lahko začeli graditi. Ponudbe so poslane štirim gradbenim podjetjem. V dopisu je določeno, da je treba z gradnjo začeti 20. julija, do tretje faze pa mora biti Šola zgrajena do 30. oktobra 1968.
zacij nastopijo tudi Člani društev.
Tekmovanje bo obsegalo streljanje z malokalibrsko puško, poznavanje topografskih znakov, določanje azimuta in nekaj vprašanj iz NOB. Ker je še čas, se lahko prijavite pri občinskem odboru ZZB NOV v Trebnjem.
Ljnim delom pomagala tudi trebanjska mladina.
Vrtec po vsej verjetnosti letos še ne bo vseljiv, ker bo najbrž zmanjkalo za centralno kurjavo. Zato tudi ne bo še mogoče izprazniti prostorov vrtca v bloku in jih prodati. Drugi del vrtca bo dograjen leta 1970, celotna montažna stavba pa bo ime la obliko črke L.
Mirna: obisk s Koroškega
Prejšnji teden je obiskal Mimo in Trebnje tajnik Slovenske kulturne zveze v Celovcu Andrej Kokot in se s člani pripravljalnega odbora za julijsko srečanje dolenjskih izseljencev na Mimi pogovarjal o pripravah. Kot je znano, bodo na Mimi nastopili tuda koroški pevski zibori.
Vojaki bodo pomagali
Prejšnji teden je bil v Trebnjem s predstavniki JLA sklenjen sporazum, po katerem bodo pripadniki armade pomagali graditi nekaj cest in mostov na območju trebanjske občine.
Splošna kritika naših ljudi več ne zadovolji
Odgovarja delegat inž. Damjan Mlakar
Martinja vas: niti glave več
Trenutno imajo v pitališču KZ Trebnje v Martinj i vasi le še 370 pitancev, kar je malo več kot en poln hlev. Pitanje konj ni dalo zaželenega uspeha, pa tudi govedo prinaša vsak dan občutno izgubo. Delavce iz ^tališča so zaposlili na posestvu. Vodstvo zadruge je prepričano, da je najbolje popolnoma prenehati s pitanjem, dokler se razmere ne izboljšajo. • Silosi bodo ostali prazni, ker bodo krmo raje posušili in prodali, če je ne bodo porabili za svojo čredo.
Inž. Damjan Mlakar, član občinskega sindikalnega sveta, bo na bližnjem kongresu v Beogradu zastopal sindikalne organizacije trebanjske občine. NjegOve odgovore na naša vprašanja o vlogi sindikata v sedanjih razmerah lahko strnemo v nekaj poglavitnih ugotovitev.
»Osebno sem prepričan, da je v sedanjem času najvažnejša naloga sindikalne organizacije osveščati in vzgajati delovne ljudi v zavestne, resnične samoupravljavce, ki bodo kos bolj zahtevnim razmeram in bolj zapletenim odnosov. Zdaj je večina članov sindikata prepričanih, da nima pravega vpliva na bistvene odločitve, saj se funkcije v samoupravnih telesih pre-. več vrtijo v istem krogu ljudi.
Prepričan sem tudi, da ne bomo napredovali tako, kot bi lahko, če ne bomo še poostrili osebne odgovornosti, natančneje ločili pristojnosti in upravljanje od vodenja podjetja. Skrivanje za odločitvami samoupravnih organov v primerih poslovnega neuspeha je še preveč pogostno, prav to pa jemlje zaupanje
v samoupravni sistem.
Pomembna, že stara naloga sindikalnih organizacij je skrb za delovnega človeka, tista resnična, ne samo »oznanjena«. Naš občinski sindi-
kalni svet mora priznati, da bo moral v prihodnje narediti precej več, kot je naredil do sedaj.
Da bo sindikat dobro opravljal svojo vlogo, je v našem delovanju potrebno več kon-kretrfte kritike in pošteno zastavljenih besed, ki vodijo do izboljšanja. Splojšna kritika in spretno sestavljeni stavki, ki natančno nikogar ne zadenejo, to nas ne sme zadovo-
ljevati.«
M. L.
DAMJAN MLAKAR:
Inž. Mlakar: »Potrebno je več osebne odgovornosti pri vsakem delu!«
TREBANJSKE IVERI
Ogla&njte v DL!
PRESTAVLJENA KRESNA NOC. Ker Se vedno ni ustaljenega lepega vremena, Je na ponedeljkovi seji odbor turističnega društva sklenil prestaviti turistično prireditev — kresno noč — na soboto, 29. Junija. Na prireditvi bodo nastopili folklorna skupina iz Preloke v Beli krajini in pevci Mirenske doline, obiskovalcem pa bodo na voljo tudi različne kuharske posebnosti.
SPREJEM ODLIČNJAKOV. V soboto, 22. junija, bo predsedstvo občinske skupščine priredilo sprejem za odličnjake osmih razredov vseh osnovnih Sol v občini.
KONCERT V KORIST VRTCA.
V	torek, 18. junija, je mladina Trebnjega oriredila v prosvetnem domu koncert zabavne glasbe, katerega dohodek je namenjen za gTadnjo otroškega vrtca. Nastopili .so pevci in godci novomeške garnizije
PRVENSTVO V BALINANJU. Občinski sindikalni svet bo priredil 29. junija na Dobu občinsko sindikalno prvenstvo v balinanju. Mirna je pred kratkim dobila balinarski klub, ta Sport pa je močno razširjen tudi v Trebnjem, vendar ni organiziran in je prepuščen le gostilnam.
MOTEL 2E PREMAJHEN- Komaj se je začela turistična sezona, Je motel že premajhen, saj ne more sprejeti vseh gostov, ki bi tam radi prenočili. Ljudje sprašujejo, zakaj beograjsko podjetje ne ureja postojanke naprej, ko sl Je zagotovilo tako lepo in primemo mesto.
SEVNIŠKI VESTNIK
TREBANJSKE NOVICE
„Že rojen sem za miličnika"
Na slavnostni seji sveta za splošne in notranje zadeve, ki je bila sklicana 13. maja, so med drugim pohvalili in obdarili kočevskega miličnika Maksa Vovka. Mnoge prestopke, o katerih smo pisali, je razvozlal prav on.
koncu hodnika. Padel je tako nesrečno, da se je ubil.
4 VLOMI V ENI NOČI
— Kar štiri vlome v eni
PRVI VLOM V KOČEVJU
Maks nam je na našo prošnjo povedal nekaj zanimivb dogodivščin.
— Prvi vlom po osvoboditvi se je zgodil v Kočevju jeseni noči. smo imeli v Kočevju 1949. Vlomilec je odnesel iz [eta 1960. Vlomljeno je bilo v kavarne več konzerv in 24 hotel, kolodvorsko restavra-steklenic žganih pijač. Posu- cijo, gostilno »Rog« in neko mil sem na S. J., ki ni bil nikoli v gostilni, a kljub temu pogosto pijan.
Dokončno pa ga je nehote izdala ženska, ki je živela z njim. Prosila me je, naj bi jima pomagal najti boljše stanovanje. Ko sem prišel v njuno res slabo stanovanje, sem zagledal ukradene pijače.
S. J. je vlom takoj priznal, prosil je le, naj ga ne ženem na milico čez cesto. Zaradi te tatvine je bil po takrat veljavnem strogem ruskem zakonu zaprt 2 leti. S. J. je do leta 1959 napravil še 36 vlomov, zdaj pa imamo pred njim mir.
K. M. NI BIL UBIT
trgovino. Na našem sestanku sem dejal, da storilec s plenom ni mogel daleč, zato predlagam, da bi preiskali ob-— Pred nekaj leti smo našli močje pod Mestnim vrhom ... pri kočevski cerkvi mrtvega In res prav pri skakalnici K. M. pri njem pa dva di- pri Dolgi vasi sem našel »svo-nama za kolo. Takrat smo jega starega znanca« Matijo vse menili, da ga je nekdo Kramarja, ko je štel denar, ubil s kolesno pumpo. Kar in ostali plen tistih štirih vlo-tri komisije so ugotavljale mov.
pravi vzrok smrti in končno vse dale prav moji domnevi, da je K. M. tisti večer kradel s koles diname; nekdo ga je v samem bloku pregnal,
Kasneje je Kramar na milici povedal, da so se mu štirje vlomi v isti noči posrečili predvsem zato, ker je prej podrobno proučil, kdaj in
K M. je begal po bloku, na- kod hodijo miličniki, ko so to pa skočil skoz okno na ponoči na obhodu. Tako je
Tega srnjaka je povozil 11. junija ob 11.50 na asfaltni cesti med Ortnekom in Žlebičem Anton Urbančič iz Velikih Lašč. Srnjak je bil takoj mrtev, na avtu pa je za okoli 50.000 din škode. (Foto: Primc)
DROBNE IZ KOČEVJA
■ ■ ■ DOLGOTRAJNO SLABO VREME zelo ovira Šolske izlete, ki Jih prirejajo razredi kočevskih šol v razne kraje naše bližnje domovine. Obiskali so Plitvička jezera, Trento itd. Tudi v Kočevje prihaja precej avtobusov s šolskimi izletniki. Ogledajo sl mesto in Bazo 20 na Rogu. Zaradi slabega vremena prihaja v Kočevje tudi manj ostalih turistov. Planinsko kočo na Mestnem vrhu že osmo nedeljo obišče le po nekaj najbolj navdušenih izletnikov.
■ ■ B ZAKLJUČNI KONCERT gojencev kočevske glasbene šole je bil zelo oolskan. Za zaključek šolskega leta je ~bilo na šolah precej prireditev, nekatere tudi za Javnost. Učenci osmih razredov pa so kar tekmovali, kdo bo prinesel vzgojiteljem v slovo pri odhodu iz osnovne šole več cvetja.
■ ■ ■ NA PROSLAVO 90 LETNICE ustanovitve prostovoljnega gasilskega druStva mesta Kočevje se pripravljajo kočevski gasilci. Posebni poudarek proslave bo 50 letnica slovenskega gasilskega dni štva v Kočevju Ustanovili so več
KOČEVSKE
NOVICE
komisij za pripravo te proslave. Gasilstvo na Kočevskem Je imelo razen humanega obeležja tudi velik narodnostnupomen, posebno po razpadu Avstrije leta 1918.
■ ■ ■ GOSTINSKI OBRAT »PRI KMETU« preurejajo. Tako bo prenovljen še en gostinski lokal. Temeljito bodo obnovili levo sobo, v kateri bodo postavili tudi sodobno točilno mizo, da bo pijača vedno primemo hladna. Gostinsko podjetje preureja lokal za lokalom v sodobne in prikupne gostinske poslovalnice. Vsekakor Je obnove potrebna še kavama »Zvezda«.
■ ■ ■ DOHOD DO NOVE SOLE je bil med zadnjimi nalivi oviran. Na cesti in stezah je bilo precej vode, zato Je treba primemo urediti cesto in celotno okolico šole. Začasno bodo uredili' okolico tako, da bodo naredili jaške, pea-kolove in jih priključili na kanalizacijo. Prostor med pokritim vho-v šolo in domom telbsne kulture pa bodo zvišali in zalili z asfaltom.
■ ■ ■ MI^ADINSKA DELOVNA BRIGADA za Novi Beograd bo kmalu odpotovala. Iz Kočevja bo v tej brigadi 10 mladink in mladincev, v glavnem dijakov gimnazije.
■ ■ ■ IZPITE ZA VIŠJO KVALIFIKACIJO so opravi |ali v petek gostinski delavci na delavski univerzi. Tečajnikov je bilo skupno 14
neko deževno noč stal zavit v nepremočljivo platno celo na kostanju v Kolodvorski ulici in opazoval miličnike na obhodu.
Kramar je zagrešil še več vlomov in tatvin. Nazadnje sva se srečala lani, ko je po treh dneh, ko je prišel iz zapora, ukradel na Reki 30 oblek. Obleke smo vrnili, še preden so v tistem podjetju opazili, da so okradeni. Kramar pa je bil spet obsojen na 3 leta in 6 mesecev zapora.
Maks bi lahko povedal še percej zanimivih, vendar naj bo dovolj. Dodamo naj le še, da ima svoje delo rad, čeprav je včasih, kot je povedala žena. prišel iz službe domov šele čez 2 ali 3 dni in še ves moker. Zato ni čudno, da ga tare včasih ta ali ona bolezen.
J. PRIMC
Jeseni v tehmško šolo
Po nekajletnem premoru bodo odprli letošnjo jesen v Kočevju večerno srednjo tehnično šolo za zaposlene. Prvi slušatelji, ki so končali večerno tehnično šolo pred tremi leti, so se lepo uveljavili na ddgovornih mestih v kovinskf industriji in v obrti.
V večerno srednjo tehnično šolo, ki jo bo organizirala delavska univerza iz' Kočevja, se lahko vpišejo kvalificirani delavci, ki so stari vsaj 18 let, in tisti delavci, ki nimajo poklicne šole in bodo morali zato obiskovati praktični pouk. Na večerni sred; nji tehnični šoli bodo imeli pouk v popoldanskih in večernih urah, predavali pa bodo inženirji in kočevski profesorji. Nad šolo bo imela nadzor .tehnična srednja šola strojne stroke iz Ljubljane, ki bo izdajala tudi spričevala
Večerna srednja tehnična šola je v Kočevju prav gotovo zelo potrebna, saj se bodo v njej lahko usposobili mladi strokovnjaki.
. Me
Tudi v Koprivniku kino predstave
Prejšnji teden je začel potujoči kino iz Kočevja z rednimi predstavami v Koprivniku, kraju, ki je brez rednih prometnih zvez in oddaljen od Kočevja. Vaščani se veselijo vsake kino predstave, saj prinese vsak film, ki ga gledajo, prijetno spremembo v vsakdanje vaško življenje. Potujoči kino Je v Koprivniku gostoval že prej z ozkotračnimi filmi. V Koprivniku gledajo zdaj največkrat barvne filme na širokem platnu in predvajane s 35 milimetrskim projektorjem. Potujoči kino ima predstave tudi v Dolgi vasi, Livoldu, Moz-lju, Črnem potoku, Brodu, Osilnici, Podpreski in Grčaricah.
Pijana mladina
Odborniki občinske skupščine Kočevje so na zadnji seji spet opozorili predstavnike »Žita«, naj v svojem lokalu Metka bar oziroma mladinski bar uvedejo red. V tem lokalu namreč točijo mladini tudi alkoholne pijače. Mladi v njem celo sklepajo stave, koliko konjakov si upa kdo popiti. Vinjena mladina se nato nesramno obnaša. Odborniki so zagrozili, da bodo zahtevali, naj v »Metki« prenehajo točiti alkoholne pijače, ali pa celo ukinitev tega lokala. Predstavnik »Žita« je obljubil, da bodo poskrbeli, da bo lokal v bodoče b<olj dostojen.
■"••• :>*-• .s I
• • v v V *
& ^ 1 * ' * .*
Novi delovni teden obljublja, da bodo otroške varstvene ustanove še bolj popolne, zato bi ribniški vrtec potreboval še nove prostore (Foto: Mohar)
Med ribniškimi cicibani
Dve sobi sta za vrtec premalo - Oskrba je poceni - Malo šolo obiskuje 67 otrok
Otroškovarstvena ustanova v Ribnici, ki deluje v sklopu osnovne šole Ribnica, ima dnevno v oskrbi do 40 otrok. Vrtec je odprt od 6. ure do 14.30. Ima dva oddelka: v prvem so otroci od 2. do 4. leta, v drugem pa od 4. do 9. leta starosti. Povedati pa je treba, da je oskrba za varstvo otrok razmeroma nizka, saj znaša za otroke do četrtega leta le 40, za starejše pa 30 din mesečno.
Vsi otroci, ki so v vrtcu, malicajo, za kar plačajo starši 60 par na dan; za kosilo (večina otrok ima namreč tudi kosilo) pa plačajo 1.70 din na dan. Za izredno oskrbo otrok računajo 5 din dnevno (v tej ceni je všteta tudi malica).
Sedanji prostori za bivanje
otrok so premajhni. S prehodom na novi delovni teden se bo pojavilo vprašanje: kam z otroki, ki čez dan ne bodo imeli varstva? 2e zdaj je treba misliti, da bo dobil vrtec v doglednem času primerne prostore, najkasneje pa, ko bo dograjena nova šola.
V sklopu otroškega vrtca deluje tudi mala šola, in sicer v dveh skupinah: prva šteje 34, druga pa 33 otrok. Pouk imajo dvakrat na teden po tri ure. Prispevek pa znaša vključno z malico 18 din na mesec.
Otroškovarstvena ustanova dobro sodeluje z osnovno šolo. Vodstvo osemletke se trudi, da v okviru možnosti nudi vse potrebno za nemoteno delo vrtca.
Seja ObS Ribnica
Seja občinske skupščine Ribnica bo predvidoma 26. junija. Na dnevnem redu bo med ostalim tudi: poročilo o realizaciji proračuna do konca maja, sklepanje o predlogih zborov volivcev, razprava o požarni varnosti, razprava o šolstvu in učnih uspehih, poročilo o delu upravnih organov, sprejem odloka o urbanističnem programu In redu ter sprememba odloka o upravnih taksah.
Prvi inženir
Kovinsko podjetje Ribnica je 15. maja sprejelo v delovno razmerje inženirja strojništva in strojnega tehnika. Oba bosta delala v razvojnem oddelku podjetja. To bo hkrati prvi inženir, ki bo delal pri tem podjetju. Obe novi moči bosta delali v okviru novega proizvodnega programa podjetja.
Skupnost jemlje podjetjem preveč
Zadrugi se obeta spet zguba — Za mlade, ki končujejo šole, premalo delovnih mest — Davčni vijak pri nekaterih obrtnikih preohlapen
Občinski komite Zveze komunistov Ribnica je skupno z občinsko konferenco SZDL in občinskim sindikalnim sve. tom sklical pred kratkim v Ribnici posvet, ki so se ga udeležili tudi predstavniki delovnih orgaiuzacij. Ko So govorili o šolstvu, je predstavnica osnovne Sole Ribnica med drugim navedla, da so osebni prejemki učnega osebja majhni. Tako prejema učitelj s pet leti službe le 670,00 din osnovne plače. Dejala je tudi, da se sploh ne ve, s koliko denarja bodo letos razpolagale šole v občini.
Težave v kmetijski zadrugi Ribnica postajajo vedno večje, predvsem zaradi znanega zastoja pri prodaji živine. Zato bodo imeli v prvem polletju predvidoma okoli dvesto tisoč din izgube.
»Podjetja so preveč obremenjena z raznimi dajatvami,« je med drugim poudaril predstavnik INLES Lok je do kraja napet in je zato
precej podjetij v škripcih. Tudi uvedba kliringa je prinesla dobrim podjetjem več škode kot koristr
Nadalje so ugotovili, da osebni dohodki v gospodarskih organizacijah le počasi rastejo, da j* precej brezposelnih, da je premalo poskrbljeno za zaposlovanje mladine, ki končuje šolo, in da si posamemiki iz nekaterih donosnih obrti kopičijo denar, ki ni plod njihovega dela, ampak ohlapnega davčnega vijaka.
Kritični so bili tudi do svojih poslancev, ki zelo po-r'dkoma prihajajo med svoje volivoe in zato ne poznajo problemov ribniških delovnih organizacij in občanov. Ugo-
tovili pa so, da so tega krivi tudi sami, k»r ne pokličejo na razgovor.
Povodenj je grozila
Ob zadnjem večjem deževju, ki je bilo okoli 9. junija, je grozila povodenj nekaterim hišam pod novim mostom v Goriči vasi. Voda se-je namreč zlila lz struge, vendar hišam, kot je ugotovila kasneje posebna komisija, ni napravila posebne škode. Menijo, da bo zaradi neprestane ogroženosti s poplavami treba okrepiti škarpo pri Zobčevi hiši. Ni pa še ix>vsem zanesljivo, če ne bo treba podreti tudi novega lesenega mostu v vasi.
RIBNIŠKI ZOBOTREBCI
o	cMadov
Pred kratkim je krajevna skupnost Ribnica	sklicala
posvet, ki so se ga udeležili tudi predstavniki občinske skupščine, stanovanj sko-ko-munalnega podjetja ter predsednika skladov za uporabo mestnega zemljišča in komunalnega sklada. Razpravljali so o porabi denarja iz obeh skladov. Dogovorili so se, da bosta imeli v bodoče veliko več besede pri njegovi porabi krajovnl skupnosti Ribnica in Sodražica. Pogovorili so se o bodočih komunalnih delih, med drugim tudi o ureditvi ribniškega gradu.
LEPA IN SODOBNA MESNICA. Ribnica bo prav kmalu dobila sodobno mesnico, v kateri bodo prodajali meso in druge mesne izdelke. Mesnico bo uredila v svoji stavbi v zadružnem domu Kmetijska zadruga iz Ribnice.
hudo NEURJE je povzročilo v nedeljo, 9. junija, na cestah IV. reda veliko Škodo. Posebno poškodovane so bile ceste v višinskih predelih. Čeprav primanjkuje denarja za redno vzdrževanje cest, bo treba poskrbeti za denar, s katerim bodo popravili Škodo, ki Jo Je povzročilo neurje.
LETOŠNJA KOŠNJA v LoSkem potoku slabo kaže. Zaradi dolgotrajne suSe ln kasnejše slane je trava počasneje rasla. Tudi zadnje deževje travnikom ni moglo mno go pomagati.
1.000 m5 LESA za posek so tudi letos odobrili krajevnim skupnostim in režijskim odborom v ribniški občini. TollkSno količino le sa naj bi darovali občani prostovoljno za gradnjo javnih objektov Na tak način je bilo zgrajenih že več vodovodov in drugih koristnih naprav, ki Jih uporabijo vsi občani.
UPRAVNI ODBOR vodovodne skupnosti SuSje je sklenil, naj se odstranijo vsi Izlivki (korita za napajanje živine) na območju vodovodne skupnosU Sušje. Ugotovili so namreč, da so naprave pri teh koritih dotrajane, popravila pa se zaradi velikih stroSkov ne izplačajo. Tisti, ki uporabljajo napajališča, se tej odločitvi upirajo.
RIBIŠKA DRUŽINA Ribnica je zelo aktivna. Zgradili bodo novo čolnarno in nabavili nov ribniški £oln. Organizirali bodo tuđi ribiško tekmovanje. RibniSka ribiSka družina zelo Jepo skrbi tudi za ribji zarod.
SO-LETNICO DELOVANJA bo slavilo 30. junija gasilsko druStvo iz Vinice — Zapotoka. Ob tej priložnosti bodo imeli slovesen obhod, odlikovali bodo zaslužne gasilce in izročili namenu novo mo torno brizgalno, za katero so zbrali sredstva v veliki meri gasilci sami. Po proslav! bo gasilska zabava v Vinici
REŠETO
PO PREDSEDNIKOVEM GOVORU V ČRNOMLJU
V komunistih je še premalo ognja!
Stališča komunistov in sindikata so do problemov gospodarstva jasna: krepiti materialno osnovo kolektivov, trezno deliti dohodek in z veliko večjo zavzetostjo uresničevati naloge
V petek, 14. junija, so na III. konferenci Zveze komunistov oDčine Črnomelj,ki so ji prisostvovali tudi člani občinskega sindikalnega sveta, razpravljali o gospodarskih problemih in o najvažnejših političnih dogodkih.
čeprav je član ZK ZKS inž. Rado Dvoršak za uvod govoril o odprtih in zelo perečih vprašanjih gospodarstva ter opozoril, da si nekateri zadnji govor tovariša Tita razlagajo po 'svoje, je bila razprava dalj časa silno mlačna, nebistvena in nekoi* kretna.šele proti koncu zasedanja, ko so načeli vprašanje združevanja v gospodarstvu, razvoj turizma in drugih vzporednih dejavnosti ter skupnega dela v korist splošne potrošnje, so člani konference oživeli.
Ker kažejo podatki, da je gospodarska moč črnomaljske občine zaradi izrabljenosti proizvodnih sredstev že na »začetku konca«, je bil eden izmed najpomembnejših sklepov konference, da se bodo komunisti vneto zavzemali za krepitev materialne podlage v podjetjih in za modernizacijo proizvodnje. Prav zato so poudarili, da je treba ob zaključku polletnih bilanc z vso treznostjo deliti ustvarjeni dohodek. Napačno bi bilo slediti težnjam nekaterih posameznikov v kolektivih, med katerimi so tudi komunisti, da bi govor predsednika Tita razumeli tako, ,.da je konec zategovanja pasu in da si lah-
Ivana Vardijana ni več
Prebivalci vsega adleš iškega področja bodo močno pogrešali Ivana Vardijana. ki ga ie zahrbtna in ne ozdravljiva bolezen pred kratkim iztrgala iz ujihave srede.. Bil je med prvimi domačini, ki so se že v začetku pridružili narodnoosvobodilnemu gibanju. Do kapitulacije Italije je deloval kot aktivist, nato pa se je boril v XV. brigadi in bil leta 1944 tudi ranjen. Po osvo-
ko podjetja ves ustvarjeni dohodek razdelijo. Odgovornost za modernizacijo proizvodnje in nadaljnji razvoj gospodarstva bi v tem primeru pustili ob strani, kar bi gotovo imelo hude posledice. Pri vseh prizadevanjih za nadaljnje investicije gre namreč v občini Črnomelj še vedno za goli obstanek podjetij, v nobenem primeru pa ne za gradnjo novih tovarn ali drugih objektov.
Glede financiranja šolstva in borčevskih zadev, za katere je občinska skupščina odklonila vsako odgovornost, če manjkajočih sredstev ne bo dala republika, so sklenili tudi komunisti vztrajati pri upravičenih zahtevah po dopolnilnih sredstvih.
Ponovno in doslej najo-
strejšo obsodbo so doživele na konferenci spet nekatere manjše delovne organizacije ali bolje rečeno njihovi vodilni ljudje, ker ne kažejo prav . nič kolektivnega duha in ra- j* zumevanja do skupnih potreb v občini.
V razpravi so še dejali, da tudi v Črnomlju mnogo pri- * čakujejo od napovedanih ukrepov ZIS in Titovih besed, vendar pa bo moral za njihovo uresničitev sleherni komunist z mnogo večjo zavzetostjo v praksi sodelovati, sicer bo vse to na terenu spet zvodenelo.
S konference so poslali telegram predsedniku Titu, v katerem črnomaljski komunisti obljubljajo dosledno uresničevanje njegovih napotkov.
>■ . : :
Nova gostilna v Vranovičih
boditvi je celih 12 let raznašal pošto po adlešiški okolici, zaradi šibkega zdravja pa je nato sprejel lažje delo pri Cestnem podjetju, ven-dar tudi tu ni mogel vzdržati. Komaj štiri leta Je preživel kot invalidski upokojenec, pa mu je bolezen zadala odločilni udarec. Vsa leta po osvoboditvi je bil aktiven član vaških organizacij, kako radi pa so ga imeli ljudje, se Je izkazalo na pogrebu, saj ga je na poslednji poti spremilo izredno veliko občanov.
V vasi Vranoviči je pred kratkim tik ceste Metlika— Črnomelj odprla prijetno gostišče Marija šunjerga, pomaga pa ji sestra.
V kraju že dolgo let ni bilo nobene gostilne, zato so
Še uradno priporočilo
O združitvi dijaškega doma v Črnomlju in gimnazije, ki poslujeta v isti stavbi, je bil že večkrat govor. Zdru žitev je že dvakrat predlagal Zavod za prosvetno pedagoško službo, priporočal jo je svet za izobraževanje in vzgojo, o tem so razpravljali na več sestankih, a vse je ostalo pri starem. Kolektiva obeh ustanov sta se izrekla prot: združitvi, ne navajata pa utemeljene obrazložitve. Glede na to so na zadnji seji občinske skupščine v Črnomlju sprejeli še uradno priporočilo, s katerim tudi odborniki priporočajo združitev.
Uniforma in svinčnik sta premalo
Nekaj več kot 70 dijakom črnomaljske poklicne kovinarske šole si sicer prizadevajo nuditi znanje, vendar pa s tako slabo opremljenostjo šola ne bo mogla dajati gospodarstvu strokovnjakov, kakršnih potrebujejo. Poklicna šola potrebu je 160 tisočakov za redno poslovanje, razen tega pa vsaj 400.000 din za nujno strojno opremo. Od kod denar, ko v občini že tako manjka 330.000 din za strokovno šolstvo? Prispevati bodo morale delovne organizacije. Tako so menili na občinski seji, saj letos strokovnemu šolstvu dajejo manj obveznega prispevka, kot so prejšnja leta dajale prostovoljno.
ČRNOMALJSKI DROBIR
■ 8. JUNIJA SO ČRNOMALJSKI
KIBICI tekmovali v ulovu rib na plovec. Čeprav Je med prireditvijo padal dež. da so bili mokri ribiči in sodniki, so pri tekmovanju vztrajali. Prvo mesto je zasedel Stane Adamič, drugo Vojko Kvas, tretje pa Anton Butala. Kmalu bo ribiška družina organizirala še e-no tekmovanje, na katerem pa pričakujejo boljšo udeležbo.
■ MEŠČANI MENIJO, da prostega sprehajanja psov po mestu ne bi smeli dovoliti saj se je že večkrat zgodilo, da je psa povo-
NOVICE
ČRNOMALJSKE
KOMUNE
zil avto ali pa Je pes povzročil prometno nesrečo. Ker sodita, k mestu obe Loki, naj bi tudi tam dovolili psom na ulico, samo če so priklenjeni na vrvici in v spremstvu lastnika.
■ POTROŠNIKI SE PRITOŽUJEJO, da skoro vsak dan že ob 11. uri dopoldne v mestu zmanjka kruha. Ker pa se sliši, da namerava občinska skupščina sprejeti odlok o podražitvi kruha, so ljudje nejevoljni. Nekateri predlagajo naj bi tudi v domači pekariji razmislili o združitvi s kakim večjim tovrstnim podjetjem v Sloveniji, kakor so to storili v Metliki in drugod.
■ PRED DNEVI SO SE POJA. VILE GOBE tudi v okoliških goz-dovih. Kje rastejo, lahko ugotovi tudi nepoznavalec terena, saj na-vadno ob obronkih gozdov parkirajo avtomobili. Zmeraj več je v Beli krajini eobariev od drugod!
V Vranovičih pri Črnomlju so začeli s turizmom
(Foto: R. Bačer)
lokala veseli vsi domačini, radi pa se tu ustavljajo tudi izletniki in prehodni gostje od drugod.
Novo gostišče ima 40 notranjih sedežev in 7 gostinskih miz s stoli na terasi, lepe sanitarne prostore in sodobno kuhinjo.
Gostilničarka pravi:	—
Zmeraj bova imeli na zalogi toplo hrano, specialitete pa po naročilu. Vsako soboto in nedeljo bomo imeli ples. Imamo veliko izbiro vseh alkoholnih in brezalkoholnih pijač, med vini pa priporočam dalmatinca in domačo kapljico. Cene v našem lokalu so nizke.
Sodeč po številu avtomobilov, ki parkirajo pred novo gostilno, so gostje s postrežbo »Pri veseli Micki« zadovoljni.
Slaba udeležba na planinskem taboru
V nedeljo, 16. junija, je Pia-ninsko društvo Črnomelj organiziralo na Mirni gori planinski tabor. Prireditev v počastitev 75-letnice ustanovitve Planinske zveze Slovenije in 44-letnice delovanja črnomaljskih planincev pa je bila porazno slabo obiskana, čeprav so vabili vsa sosednja planinska društva, se je na Mimi gori zbralo le kakih 40 ljudi. Predviden je bil večji kulturni program, vendar je zaradi slabe udeležbe zbranim le na kratko spregovoril Blaž Pahulje, semiški oktet pa je zapel nekaj pesmi. Imeli so pripravljenih veliko jagenjčkov, in druge hrane, vendar je šla v promet le manjša količina dobrot.
M SENIČAR
*-*-v
■mn
’ :	" ■■
’ i	.	vi;
Gasilski dom v Podzemlju so pod streho spravili pre-težno občani sami s prostovoljnim delom. Še letos pa bodo dogradili dvorano za kulturne prireditve, v kateri bo imela telovadne ure šolska mladina, zato bo za gradnjo prispevala tudi osnovna šola. (Foto: R. Bačer)
Pri enih ven, pri drugih pa noter
Odkar je zaic'.a obratovati v Metliki nova zuseb' na gostilna s kejljiš.jm in baliniščem, je hotel ie bolj prazen V novem jo-stišču se radi zbirajo tasti gostie, ki )im žvenketa v tepih, saj igrajo za velike denarje. Po mestu 1 govori io, da jih je ie več j zabalinalo, ia'.egljalo m zakvartalo v eni noči po 100 tisoč SD. Neki starejši možak pa je bojda pred dnevi pognal ves denar, ko pa je tega zmanjkalo, je izgubil še cekine, uro in prstan
Igranje na srečo so po dolgem prizadevanju pristojni organi komaj pregnali iz socialističnega sektorja gostinstva, zdaj pa je nadlega prišla v vas pri drugih vratih, v zasebnem gostišču...
V KOMETU SE NI BATI PREKINITEV DELA
Letošnji izvoz presegel pričakovanja
Maja so v metliškem KOMETU dobili spet 100-odstotne dohodke in še razlike za nazaj — Več delavk zaslužilo nad 1000 din — Vpeljali so nad-, urno in nedeljsko delo, da bi zadostili izvoznim naročilom
V konfekcijskem podjetju KOMET vlada splošno zadovoljstvo, saj so pred dnevi po nekaj mesecih izplačali spet 100-odstotne osebne dohodke in še razlike za nazaj od januarja dal^e. Nekaj me se cev so namreč zaposleni prejemali le 60 odstotkov zaslužka, preostalih 40 odstotkov pa so namenili podjetju kot posojilo za manjkajoča obratna sredstva.
Povprečni zaslužek e jv podjetju znašal 764 din, niso pa bile redke delavke pri strojdh, ki so ta mesec dobile 1000- din ali še več. Pri tem pa razlike za nazaj' niso upoštevane. Zaslužki so bili dobri zato, ker so uvedli nadurno in nedeljsko delo, da bi lahko zadostili izvoznim naročilom. Delavke, večinoma so to mlada dekleta, so z veseljem prišle k strojem tudi popoldne in ob nedeljah, saj se jim to mnogo bolj izplača kot pa doma opravljati težaška dela po njivah. Poljskih del se morajo sploh izogibati, sicer jim otrdijo prsti in v službi ne dosegajo norm.
Mesec maj je bil poslovno tako ugoden kot še nikoli doslej, saj so prodali trikrat več blaga kot v maju 1967, razen tega pa tudi izvoz v pivih petih mesecih letos
presega vsa pričakovanja. Do konca maja so izvozili za 66.519 dolarjev izdelkov, medtem ko izvozni plan za vse leto predvideva le 100.000 dolarjev izvoza.
Od ostanka čistega dohodka v maju, ki je znašal 190 tisoč dan, so 130 tisoč din namenili znižanju cen blaga, ki leži v skladiščih. Odprodali so že za 750 tisoč din zalog, na podoben način pa bodo spravili iz skladišč še preostalo blago, ki ga cendje na 4 milijone din. Izdelkov, ki ne gredo v promet, ne delajo več, pač pa uvajajo novo proizvodnjo po že sklenjenih pogodbah. Tal: j odo do konca letošnjega leta izvozili v Avstrijo 120.000 dežnih plaščev (šuškavcev).
V kratkem nameravajo v KOMETU na novo zaposliti
tudi 25 mladih deklet, ki so končale osnovno šolo. Sest mesecev se bodo. delu pri strojih priučevale brezplačno, nato pa jih 'ojo te Tiste, katere bodo pri pre izkusu znanja pokazale dovolj spretnosti, bodo v podjetju dobile redno zaposlitev.
Jutri občinska konferenca ZKS
Jutri, v petek, 21. junija._bo ob 13. uri v Metliki občinska konferenca Zveze komunistov. Na njej bodo razpravljali o uresničitvi sklepov v gate za kongres ter razpravljali o organizaciji medob8in-letu 1967, izvolili bodo dele-skega sveta ZKS.
Ob sprejemu manj formalnosti
Takoj je treba zbrati denar!
V metliški občini je več otrok nujno potrebnih letovanja iz zdravstvenih in socialnih razlogov, toda iz občinskega proračuna je že lani izginila postavka za letovanje otrok. Vseeno pa je pred dnevi socialna služba občine skupaj z občinskim odborom RK in Društvom prijateljev mladine sklenila, da je treba ba poskrbeti vsaj za najpotrebnejše otroke. Dogovorili so se, da bodo prosili za finančno pomoč podjetij, kakor tildi družbeno-politične organizacije. Upajo, da bodo v teh prizadevanjih uspeli, toda ker so šolske počitnice pred durmi, bi finančna pomoč zalegla le v primeru, če jo bodo dobili takoj.
V metliški občini so se hkrati z reorganizacijo Zveze komunistov v zadnjem času bolj posvetili sprejemanju mladih ljudi v vrste ZK. Občinska konferenca Zveze komunistov je priporočila vsem osnovnim organizacijam, naj bodo pri sprejemanju mladih bolj prožne. Dejali so, da ob sprejemu ni več potrebnih toliko formalnosti kot prej, se veda pa mora vsak izpolnjevati pogoje za sprejem, kakor jih zahteva program in statut
Zveze komunistov.
Nova vsebina dela in javne obravnave na sestankih Zveze komunistov nudijo več vpogleda v delo organizacije, zato je med mladimi za delo v ZK tudi več zanimanja. Letos je bilo sprejetih v organizacijo že 18 mladih ljudi; med temi je precej tehnikov in inženirjev, nekaj pa tudi neposrednih proizvajalcev. Vendar s tem število mladih, ki jih nameravajo letos sprejeti še ni zadovoljivo.
SPREHOD PO METLIKI
V SKRAJNEM VZHODNEM DELU metliškega gradu so se že pred leU v zidovju pojavile razpoke, ki jih Je povzročila meteorna in talna voda. Zaradi pomanjkljive in pokvarjene kanalizacije ta že dolga leta zateka pod obzidje in izpodjeda temelje. Da se zaustavi pogrezanje, je bil ie pred zadnjo vojno ob zunanji steni sezidan moćan betonski opornik, vendar brez vidnejšega uspeha. Zdaj bo .uprava muzeja skušala dobiti sredstva, da položi po vsem dvorišču novo kanalizacijo. Obenem so metliški gasilci pred kratkim izčrpali grajski vodnjak, da ugotove, od kod se vanj nateka voda.
PRIŠLI SO TOPLI DNEVI, ko ljudje na stežaj odpirajo okna soncu in svetlobi. Prav nič obzirno pa ni, da na največjo glasnost na-
Jih Je dal na razpolago Belokranjski muzej, odprl razstavo svojih najnovejših del. Razstavlja predvsem grafike, pa tudi olja. Vsa dela so naprodaj. Razstava bo odprta do konca junija. Metličane in druge vabimo, da si jo ogledajo.
BLI2A SE POLETJE m z njim čas nedeljskih gasilskih veselic. Vsak teden so po Metliki nalepljeni lepaki, ki vabijo ljudi, da se ob Janjcih, odojkih in dobri pijači razvedre in obenem napolnijo prazne blagajne gasilskih društev. Tako so se minulo nedeljo razveseljevali gasilci in njihovi prijatelji v Križevskl vasi pri Metliki.
KOT JE BILA V APRILU in v začetku maja velika pomladanska suša, tako je sedaj deževja že čez mero. Kolpa je pošteno narasla in kopalci, ki Jih je bilo pred tedni
Velika izbira vsega tekstilnega blaga in konfekcije. Najnovejši vzorci. Prepričajte se o cenah. Prodaja na 5-mesečno brezobrestno odplačilo.
OeleieUstil« ČRNOMELJ
vijejo radie in televizorje, ki po- K°Pa“'1- "
tem hrešče odmevajo po blokih,	Stočlel
ulicah in trgih. Ali ti ljudje res	*	in	Cakai°	118	t0PleJ’
trgih. Ali ti ljudje ne vedo, da so med stanovalci tudi ljudje, ki potrebujejo miru, zlasti starci in bolniki. Ali ne bi bilo prav, da taki brezobzimeži zapro svoja okna in vrata, če že hočejo, da jim glasbilo tuli v ušesa?!
DOMAČIN ZORAN HOČEVAR, absolvent prve stopnje Akademije za likovno umetnost, je v nedeljo, 16. junija, v dveh sobah, ki mu
še dni.
METLIŠKI
TEDNIK
Št. 25 (925) * *
DOLENJSKI LIST II
NJIHOVA KRI REŠUJE ŽIVLJENJA
ir
o vidim stekleničko s svojo krvi
u
ts e a
Pogovor s krvodajalci na dan njihovega praznika »4. junija« na transfuzijski postaji v Novem mestu - Dr. Minka Maležič: »Vsak naj bi dal kri vsaj dvakrat v življenju!« - Delavcev še vedno največ!
V torek, 4. junija — na dan krvodajalcev — je dalo kri na novomeški transfuzijski postaji 79 ljudi, od tega 20 prvič. Na odvzem je prišlo: 63 delavcev, 5 uslužbencev, 7 tehnikov,_2 inženirja, en upokojenec in en kmet. Največ krvodajalcev je bilo tega dne iz IMV, NOVOTEKSA in KOVINARJA.
»Vsak zdrav človek naj bi dal kri vsaj dvakrat v življenju,, pa bi je imeli dovolj, želimo, da bi bilo vselej toliko krvodajalcev kot danes, če bo tako, nam krvi ne bo zmanjkalo,« je povedala dr. Minka Maležič med pregledom krvodajal-
IZ NOVOMEŠKEMU PORODNišNiCE^Sg)
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Marija Vovk ia Irče vasi — Matejo, Marija Bahčič iz Baučarce — Alojzija, Kristina Vodopivc iz Ostroga — Boženo, Angela Železnik iz žabje vasi — Romana, Ivanka Crtalič iz Dobrave — Tomaža, Ljubica Fa-fandjel iz Metlike — Suzi, Zofka Brajdič iz Žabje vasi — Jadranko, Alojzija Lavrič iz Dolnjih . Ponikev
— Borisa, Dana Vidmar iz Straže
— Natašo, Marija Berk iz Prelesja — Viktorja, Ivanka Žunič iz Črnomlja-— Tinko. Frančiška Kanc iz Biča — deklico, Fani Zupančič iz Hruševca — deklico, Zinka Ko-drin iz Jurke vasi — 2 dečka, Alojzija Golobič iz štrekljevca — deklico, Terezija Pečavar iz Kota
— deklico, Cvetka Strajnar iz Starega trga — dečka, Jožefa Kastelic z Jezera — dečka, Rozalija Poglavc iz Dolnje Straže — dečka, Julijana Vovko z Broda — deklico, Marija Novak iz Brestanice
— dečka in Jožica Bojane iz Črnomlja — Marjanco.
cev na transfuzijski postaji.
Na hodniku je bilo več ljudi, ki so redni krvodajalci. Povprašali smo jih, zakaj so postali krvodajalci in na kaj mislijo v trenutku, ko se z njihovo krvjo polnijo stekleničke.
Jože šurla, cestar pri Cestnem podjetju: »Ko vidim stekleničko s krvjo, ki sem jo pravkar dal, me
Prvi pometalni stroj
Prve junijske dni je začel novomeške ulice pometati pometalni stroj. To je prvi stroj take vrste v Novem mestu, prav gotovo pa tudi na Dolenjskem. Kupilo ga je komunalno podjetje, ki mora med drugim skrbeti tudi za čistočo mesta. Po-metalni stroj je nedvomno pomembna pridobitev, saj bodo z njim hitreje in večkrat očistili nesnago z novomeških ulic, kot so bo mogli napraviti pometači.
Novomeška kronika
Nova Mercatorjeva blagovnica na
Glavnem trgu je že urejena razen manjših podrobnosti, zato računajo, da bo odprta okoli 27. junija. Do takrat morajo nabaviti le še vse potrebno blago. Nova trgovina bo zaposlovala 23 delavcev.
11.369 prebivalcev (5.351 moških in 6.018 žensk) je štelo Novo mesto začetka junija, cela občina pa 48.799 prebivalcev (23.468 moških in 25.331 žensk). Letos je znašal naravni prirastek 111 prebivalcev.
666 novih osebnih izkaznic so izdali letos pri občinski skupščini, vendar je še 666 ljudi, ki si legitimacij še niso nabavili. Proti malomamežem bodo kmalu uvedli kazenski postopek.
Javna stranišča so v Pugljevi ulici zelo zanemarjena. Neprijetne vonjave se v poletnih mesecih širijo po vsej bližnji okolici in nasploh je notranjost zanemarjena (vse je umazano, stene popisane, omet odkrušen itd.). Mogoče bi jih pa le kazalo urediti, saj so edina v mestu!
Avtobusna čakalnica je zadnji teden stalno zaprta. Pred zaklenjenim vhodom stojita dve posodi za smeti, čakajoči pa se lahko posedejo le na klopi pred čakalnico. Cemu je potem sploh čakalnica?
Mlečni sladoled prodajata v mestu dve prodajalki. Pravita, da je prometa kar dovolj (prodajalka pred hotelom Metropol ima dnevno približno za 1.100 din prometa), posebno zdaj, ko je precej izletov.
Mladinska knjiga prodaja ob sobotah knjige tudi pred trgovino, vendar je promet majhen. V trgovini pa -imajo dnevno s samo razprodajo knjig okoli 400 din prometa.
Dve ulični tehtnici so pred kratkim postavili pred ELEKTRO TEHNO na Glavnem trgu in pred avtobusno postajo. Tehtnici sta kar privlačni, posebno za otroke, zato sta stalno v rabi.
Nova trgovina Elektrotehne—bo odprta še ta teden. Novi prostor bo združen v enoten prodajni lokal z dosedanjo trgovino
■ Okoli 110 metrov cevi bodo na novo DOložili v kanalizacijsko ureditev Prešernovega trga, ki jo financirata komunalno podjetje in občinska skupščina. Dela bodo predvidoma končana v tem mesecu. sta'a pa bodo 110.000 din
■ M Janija so na sestanku
■ predstavn kov turističnega In hor-
tikulturnega društva ter družbenopolitičnih in delovnih organizacij imenovali odbor, ki bo pregledoval in ocenjeval objekte v času tekmovanja za ureditev Novega mesta. V tem odBoru so: Niko Paulič, Ema Šetinc, inž. Torne Hrovat, inž Branko Vrbinc, Ludvik Bencik in inž. Ivo Zobec.
■ Klub upokojencev v Čitalniški ulici so pred kratkim prebelili in uredili v njem razsvetljavo. Potrebujejo pa kuhinjo, da bi obiskovalcem pripravljali tudi enolončnice.
■ Prometne znake čaka v mestu vedno precej hiter in žalosten konec. Uničijo lih običalno mladi objestneži. Nič boljše usode pa ne doživijo table na avtobusnih postajah, saj so vse zarjavele in skrivljene.
■ Novomeški trg je bil v ponedeljek bogato založen s sadjem, kakor tudi z zelenjavo. Kilogram češenj Je veljal 2,5 din, liter borovnic 3 din, jajčka so bila po 0,50 din, cena glavi salate pa se je gibala od 0,20 do 0,50 din. Pesa je bila bolj redka in je veljal šopek 0,60 din, šopek čebule 0,50 din, bilo pa je tudi nekaj lisičk, po 1 dinar merica. Prodajali so še fižol po 2,80 din, krompir po 2,20 din, paradižnik po 3 din, zelje po 1,20 din itd.
■ Gibanje prebivalstva — rodile so: Joža Vodopivec z Zagrebške 17 — Igorja, Marija Jurajevčič iz Dalmatinove • — Janjo in Katica Vrbovšek iz Slakove 1 — dečka.
prevzame nepopisen občutek, da sem spet nekaj daroval za človeka. Kri dajem zato, ker želim dobro sebi in drugim. Danes jo dajem petnajstič, na odvzem pa bom hodil, dokler bom zdrav.«
Branko Turk, tapetnik iz IMV: »Sam krvi še nisem dobil, večkrat pa pomislim, ali jo bom kdaj potreboval. Toliko nesreč se pripeti — na delu, na cesti, kjerkoli. Imam avtomobil. Ko vozim, se zavedam, da se mi lahko marsikaj pripeti. Morda sem prav zaradi tega krvodajalec. Prvič sem dal kri pri vojakih, danes pa jo dajem desetič.«
Martin Bartol j, delavec v IMV: »Delo, ki ga opravljam, je precej nevarno. Majhna neprevidnost — pa je tu nesreča. Kri dajem, da bi pomagal drugim. Danes je sedmič ...«
Anica Grabrijan iz NOVOTEKSA: »Odločila sem se, in danes, ko dajem kri
Še enkrat osmrtnice
Komunalno podjetje iz Novega mesta nas je opozorilo, da imajo na zalogi še vedno tudi stare osmrtnice, ki so brez oznak. Svojci pokojnikov se zanje ne zmenijo, čeprav jih lahko natipkajo po njihovi želji. Za osmrtnice s križem ali zvezdo so se odločili zato, ker imajo take osmrtnice v vseh večjih slovenskih krajih. Osmrtnice stanejo 25 dinarjev.
Zahvala osnovne šole
Osnovna šola »Katje Ru-pena« iz Novega mesta se zahvaljuje vsem družinam, ki so gostoljubno sprejele mlade atlete, ki so se na zaključnem nedeljskem tekmovanju borili za šolski pokal Jugoslavije. Učenci osnovnih šol iz Kopra, Karlovca, Varaždina, Cerknice, čoke, Splita, Mostarja, Niša, Ptuja Lubije in Solina se bodo prav gotovo radi spominjali Novega mesta.
Učiteljski zbor se zahvaljuje tudi tovarni zdravil »Krka«, ki je sprejela pokroviteljstvo nad tekmovanjem, in vsem delovnim organizacijam, ki so pomagale pri organizaciji tekmovanja.
Prav tako se zahvaljujemo članom atletskega kluba iz Novega mesta in prosvetnim delavcem iz sosednjih šol, ki so s svojim sodelovanjem pripomogli k uspelemu in gostoljubnemu sprejemu gostov in tekmovanju na stadionu 16. junija, ki je naši mladini nudilo lepo doživetje ter pokazalo eno izmed poti za zdravo udej-štovanje v prostem času.
NADA GOSTIČ ravnateljica osnovne šole Katja Rupena v Novem mestu
»Ena gospa je rekla, da jo pravzaprav zanima, koliko deklet .dela’ v novomeškem .podzemlju v drugem nadstropju’, ko Jih ne more nikoli prav prešteti . . .«
RADIO IN TV
SPREJEMNIKE vam tnkoj m poceni popravi RTV delavnica
TONE ROSTAN
Vrhovčeva 11. Novo mesto tel 21-05?
že šestič, se mi zdi, da sem se že navadila. Ko se polni steklenička, želim, da bi moja kri pomagala ponesrečencu.«
Niko Padevski, delavec pri stanovanjskem podjetju (do zdaj je dal kri več kot 30-krat): »Prvič sem dal kri nekemu ponesrečencu na samem kraju nesreče. To se je zgodilo nekako pred 10 leti v Beogradu. Ko sem videl, kako hitro kri pomaga človeku, sem sklenil, da jo bom "še dajal.«
Lado Marolt, varnostni tehnik v IMV, prvič krvodajalec: »Z avtomobilom sem večkrat na cesti. V podjetju imamo precej poškodb. Veliko sem razmišljal o tem, kako bi lahko tudi sam pomagal ljudem. Morda sem prav zavoljo tega danes tukaj. Veselilo bi me, če bi me še kdo posnemal. Zdi se mi, da je med krvodajalci še vse premalo izobražencev ,da o vodilnih ne govorim.«
IVAN ZORAN
mWŠ.
Nadaljevanje
Planinci in upokojenci!
■ IZLET NA TRAVNO GORO, v Taborsko jamo in še kam bo priredilo novomeško planinsko društvo 23. junija. Avtobus bo odpeljal ob 5. uri izpred hotela METROPOL. Cena izleta je 20 dinarjev. Prijave bo zbirala Babika Kos v Mladinski knjigi na Glavnem trgu do 12. ure jutri.
■ DRUŠTVO UPOKOJENCEV bo priredilo izlet za svoje člane 2. junija v Logarsko dolino. Prijave bodo sprejemali do 28. junija v društveni pisarni v Čitalniški ulica v Novem mestu.
S tem pregledom najvažnejših arheoloških najdb na območju Novega mesta smo želeli pokazati, da so v tem kraju živeli ljudje v organizirani večji naselbini neprekinjeno od časov kulture žarnih grobišč, nekako od leta 1000 pred našim štetjem naprej., preko starejše železne dobe, ko doseže Novo mesto med 7. in 5. stoletjem višek svojega razvoja in pomembnosti. Sledi keltska . j selitev, ki se zaključa z La-tobiki kot poslednjimi pra-historičnimi naseljenci. Rimske najdbe iz Novega esta pa so znane od J. stoletja tja do pozne antike proti koncu 4. stoletja. Bogate in reprezentativne halštatske najdbe iz Novega mesta pričajo. da je bil v tem kraju sredi prvega tisočletja pred našim štejem eden izmed vodilnih centrov dolenskih Ilirov, s sedežem pomembnega plemenskega kneza. Zemlje -id arheoloških naj-dižč v Novem mestu nam pokaže, kako intenzivno je bil naseljen novomeški prostor. 'igar ugodno morfološko lego so s pridom izkoristili že halštatski Iliri Najdbe in raziskovanja kažejo, da je bila utrjena naselbina skozi vse prvo stoletje pred n. št. in najbrž tudi kasneje v rimskem času na vzvišenem Marofu, medtem ko ?e srednjeveško mesto osnuje in utrdi na Kopastem kapiteljskem hribu, na skalnatem pomolu, ki ga obliva globoka, vijugava Kr ka. Močno vabljiiva pa je domneva, da je biTV' še ena prazgodovinska naselbina prav na tem Kapit1 ;u, ki je po svojem obsegu sicer dosti manjši od Marofa, vendar ima odlično strateško le-
go. To domnevo pa bo lahko potrdilo ali ovrgla le podrobno arheološko izkopavanje na tem mestu, čeprav bo raziskovanje močno otež-kočeno zaradi kasnejših srednjeveških zazidav. Poleg tega poznamo v mestu dvoje velikih nekropol:	večjo in
starejšo v Kendiji in dosti manjšo in mlajšo ob vznožju Marofa. V Kandiji pokopavajo Iliri in starejši Kelti, recimo Ta- :iski, pod Maro-fbi-i pa Latobiki in Rimljani.
Tako smo v mislih poromali skozi čas treh tisočletij in skuša’i predstaviti tako bogato arheološko preteklost tega kraja, preden je bilo na teh tleh s pisanim aktom ustanovljeno mesto v sodobnem pomenu. N: naključje, da je prav na teh prastarih kulturnih tleh zraslo novo — Novo mesto, ki se danes že ponaša s skoraj neprekinjeno tritisočlefcno zgodovino.
•Po čudni logiki n-ključi j. ali pa mi rda prav zaradi živega izročila med ljudmi (ki so ostri	staro,	že
razrušeno mesto na Marofu od novoustanovljenega na Kapitlju) ima kraj, ki se imenuje Novo mesto in je bilo ustanovi j mo šele v poznem srednje^ veku, taV.o dolgo in imenitno arheološko preteki st. kot le malokateri) slovejiskb mesto z veliko s‘a rejšimi mc^r' i pravicami. V kak'nih ' palitičnili razire-rah in kakšnemu namenu je služila ustanovitev Novega mesta, na to vprašanje so že zdavnaj odgovorili zgrd i-vinarji.
gg Naš namen pa je bil: jgg op: zor iti na bogato in g dolgo n2s?litvem trači-U cijo trg- st'ri'gi Novegt CJ mesta, ki sodi v svoii p zasnovah meti najstarejša | slovenska nv'st.v
TONE KNEZ
EMONA
ZEMLJEVID UPRAVNEGA PODROČJA MESTNEGA OKROŽJA Neviodimum, ki je obsegalo večji del Dolenjske med Savo in Gorjanci ter Rogom do Višnje gore na zahodu. Na zemljevidu so ob veliki rimski cesti označeni kraji na Dolenjskem, ki jih poznamo po imenu: Acervo = pri Stični, Praetorium Latobicorum = Trebnje, Neviodunum = Drnovo, Romula = Ribnica pri Brežicah. (Risba: Šibila Knez)
Nove izkopanine
V Dolenjski galeriji so se v četrtek zvečer zbrali občudovalci muzejskih zbirk, javni in kulturni delavci ter predstojniki nekaterih novomeških zavodov in ustanov na otvoritev in ogled arheo-loSk'' razstave, kn jo je priredil Dolenjski muzej.. Zbrane goste, r.iod njimi tudi člane odbora Arheološkega društva Slovenije s predsed-r.:,:om dr. Petram Petrujem, je najprej pozdravil ravnatelj
muzeja prof. Janko Jarc, za njim pa je govor D kustos muzeji? Tone Knez, ki letos vodi obširna izkopavanja na Znančevih njivah. Med drugim je Tone Knez dejal: »Preden bom spregovoril o razstavljenih predmetih, se želim javno zahvaliti enkate rim podjetjem, njihovim direktorjem in samupravnim organom, ki so z razumevanjem podprli in omogočiLi naše izkopavanje, ko smo po
moč najbolj potrebovali. To so: gradbeno podjetje Pionir, tovarna zdravil KRKA, Industrija mote “ lih vozil, tekstilna tovarna NOVOTEKS in Dolenjska banka in hranilnica. Vsem prisrčna hvala!«
Strokovno vodstvo po razstavi, ki prikazuje polovico arheološkega gradiva, ki ga je Dolenjski muzej odkopal lani in letos, nato prevzel tovariš Knez, ki je seznanil goste z na: .ovejšimi odkritji iz najstarejše zgodovine Novega mesta Zanimiva razstava bo odprta do 15 julija 1038.
DOLENJSKI LIST
St. 25 (952)
Ugodnosti z obveznicami zavoda „Crvena zastava"
Začel se je vpis obveznic Zavoda »Crvena zastar
va«, za katere jamči Jugoslovanska investicijska banka.
Obveznice se obrestujejo 6-odstotno, amortizirane pa bodo v 5 letih z začetkom 1. maja 1971 v enakih letnih obrokih, ki obsegajo odplačila in obresti.
Občani dobe z vpisom obveznic prednost pri nakupu avtomobilov Zavoda »Crvena zastava« in sodelujejo pri nagradnem žrebanju, v katerem bo izžrebanih 8 osebnih avtomobilov ter 22 lovskih pušk. Žrebanje bo 1. junija 1969 in 1. junija 1970.
Kdor vpiše obveznico in plača avtomobil, ga bo dobil v roku 30 dni po dnevu vplačila. Tisti, ki ima-
jo že plačan avto in bodo vpisali še obveznico, bodo dobili vozilo V M dneh od dneva vplačila obveznice. Kdor namerava kupiti Za-stavino vozilo kasneje in bo imel obveznico, bo dobil vozilo prav tako v 30 dneh po vplačilu avtomobila.
Najmanjši znesek, ki ga lahko vpišete, je 500 novih dinarjev. Vpisani znesek lahko plačate naenkrat ali v mesečnih obrokih, vendar največ v desetih.
Pri nas lahko vpišete ob veznice pri trgovskem podjetju NOVOTEHNA v Novem mestu, Glavni trg 11, ki je edini zastopnik Zastavine prodajno-servis-ne organizacije na širšem dolenjskem območju. Tu lahko dobite tudi vsa navodila in pojasnila.
Moška lagodnost vali bremena na ženina ramena
— Tudi to je pravzaprav posledica stare dvojne morale, kajti večina moških smatra, da je zanje ponižujoče, da bi opravljali domača dela, — je tekel pogovor dalje.
— Malo pa gre tudi za lagodnost. Gotovo je po opravljeni službi prijetneje sesti in brati časnik, kot pa se vrteti okoli štedilnika in urejati stanovanje.
— Mislim, - da gre za eno in drugo, — je spet povzela besedo mati. — Namreč nekoliko za predsodke in nekoliko za lagodnost. Dobro se še spominjam Kovača, našega znanca. Nekoč me je vprašal, Če naš oče doma kaj pomaga. Zelo potiho in brez drugih prič mi je priznal, da on sam pomaga,- Ko pride iz službe, si opaše predpasnik in skupaj z ženo pripravita kosilo. »Toda na oknih spustim roloje«, mi je pošepnil. In potem mi je zelo vneto razlagal, kako mu je čisto jasno, da bi bilo krivično, če bi pustili ženo doma samo delati, če pa sta bila oba enako dolgo 'v službi. »Toda da bi me sosedje videli pri pomivanju posode in čiščenju solate, ne, tega bi pa res ne prenesel!« Tako od srca sem se mu smejala, da že dolgo ne tako. Ko sem ga opomnila, da je torej tudi on podlegel predsodkom, mi pa se ni mogel odločiti, da bi take predsodke premagal oziroma opustil svoje čudno ravnanje.
— Jaz pa mislim, da je za zaposlene ljudi le malo težko, če morajo vse gospodinjske in družinske posle šele po službi opravljati ^amr,
— je reklo dekle.
— To je res in velja enako za moža' kot za ženo, samo da jih mora največkrat žena več, pogosto pa sploh samo ona, — je odgovorila mati. — Posebno težko je, če imata zakonca mlajše otroke. Zato naša družba teži za tem, da bi se dosedanji način gospodinjskega dela v okviru posameznih družin spremenil. Večina del, ki zdaj obremenjujejo posamezna gospodinjstva, skuša^prenesti izven doma, da bi se opravljala v skupnih servisih, kot so obrati za prehrano, šolske kuhinje za otroke, pralnice in podobna podjetja. Urediti skuša tudi vprašanje vzgoje in varstva otrok z ustanavljanjem vrtcev, z .organiziranjem pomoči pri učenju, z organiziranjem. razvedrila otrok v prostem času in podobno. Res pa je, da z vsem tem bolj po polževo napredujemo.
— Gotovo pa bodo zmeraj ostala še nekatera dela v družinskem krogu, — je pripomnil oče, — ki jih bodo morali opravljati družinski člani sami. Torej bomo moški le morali spremeniti svoj odnos do bremen, ki jih nalaga družinsko življenje, pa če nam je to prav ali ne. Kar zahvali se nam, da te že od mladosti vadimo v tem,
— se je šaljivo obrnil k sinu.
— Kot vidiš, se jaz sicer počasi, vendar zadovoljivo prilagajam.
— Kako odličen mož bom šele jaz, ko me od mladih nog tako vzgajate, — se je namuznil fant.
V 20 letih sta oče in mati otrokom vse povedala ...
Na take in podobne načine sta Matjaževa in Alenkina roditelja izkoriščala priložnosti, ki jih je nudilo življenje samo in pa seveda sloga in skladnost vse družine. Brez posebnega truda sta ob takem načinu v dveh desetlet-
jih' rasti in oblikovanja svojima otrokoma povedala vse tisto — ali vsaj poglavitno — za kar sta smatrala, da sta kot roditelja dolžna povedati. Odprla sta jima splošen vpogled v naravno dogajanje v spolnem življenju. Zanemarjala pa tudi nista duševnih in moralnih vprašanj spolnosti in odnosov med spoloma. Ker sta ju hotela
pripraviti na življenje v socialistični družbi, sta si zavestno prizadevala, da bi otroka povzela tista gledanja na odnose med spoloma, ki izvirajo iz splošnih moralnih načel socialistične družbe. Tudi najbolj perečih vprašanj odnosov med spoloma in težav družinskega življenja pri nas nista zamolčala. Pri tem nista bila nikoli
ZAKLJUČNA BESEDA
Spolna vzgoja je lahko zdrava in uspešna samo, če ji ne posvečamo nobene izredne pozornosti. To se pravi, da z njo ne smemo pretiravati v nobeno skrajnost, ki je na eni strani v tem, da o spolnosti molčimo, kot da bi bila nekaj strašnega, ali da o njej klepetamo ob vsaki priliki, kot da bi bila edina zanimivost človekovega življenja. Vsak pameten človek ve, da ni ne eno in ne drugo. V sami osnovi pomeni beseda »spolnost«, kako »biti moški oziroma ženska«.
Zdrava in pametna spolna vzgoja je nevpadljivo vključena v celotno vzgajanje otroka in mladega človeka. Ker se vsaka vzgoja praktično začenja že z otrokovim rojstvom, se z njegovim rojstvom začenja že tudi vzgoja njegove spolnosti: kako biti moški oziroma ženska. Seveda, čisto majhen otrok še ne more sprejemati naše poučit-ve o spolnosti, toda ne po zab’jamo, da čustveno že doživlja medsebojne odnose odraslih 'ljudi različnih spolov, tistih seveda, ki ga obdajajo, in to sta predvsem mati in oče. Kot rastlina vodo vsrkava tak majhen otrok od svojih staršev njihov odnos do spolnosti. Nikoli ne pozabimo, da ravno otrok zgodnjega obdobja življenja silno vsrkava vase čustvene dojme o vlogi spolnosti v življenju človeka in da.ti dojmi tvorijo važno osnovo za nadaljnje oblikovanje spolne sestavine njegove osebnosti. Zato je v spolni vzgoji izred,-nega pomena, kako se vedemo med seboj odrasli predstavniki enega in drugega spola, še celo pa tisti, ki z otrokom živimo v družinski skupnosti. Pri tem je važno zakonsko vzdušje, ki je morda sploh najvažnejši del vse spolne vzgoje otrok in mladih.
Vzporedno z otrokovo rastjo se večajo tudi možnosti, da otrok sprejme določeno besedno poučitev o spolnem življenju, o odnosih med spoloma in o vlogi spolnosti v življenju. Običajno začne sam stavljati nekatera vprašanja. Dve ali triletni otroci se že zanimajo za značilnosti svojega telesa in za značilnosti telesa ljudi, ki ga obdajajo.
Namen spolne vzgoje še usposobiti otroka za ljubezen
Starši radi vprašajo, kako zgodaj se pri otroku že pojavijo prvi spolni občutki. Kar vemo za gotovo, je, da se majhen otrok počuti ugodno če je na toplem in nahranjen in če ga ljubkujemo. In vemo tudi, da če mu v teh potrebah ne ustrežemo, se začne zvijati in jokati, torej se očitno počuti neugodno. To vemo vsi starši. Kar pa je manj znano, je to, da se otroček že tedaj uči tega, kar kasneje' imenujemo spolnost. Kajti če mu je udobno, začne ceniti samega sebe in ljudi okoli sebe. Brez tega ni zdravega spolnega življenja.
Ko otroček sesa na materinih prsih, stopa v stik z drugim človekom, telesno in čustveno. Zato se ne čudite,
če rečemo, da je že dojenje del spolne vzgoje. In tako bi lahko naštevali še in še. Namen spolne vzgoje je usposobiti otroka za ljubezen. Razvoj tega čustva se začne s tem, da cenimo sami sebe. Z rastjo postane ljubezensko čustvo manj sebično in se razširi tudi na druge ljudi. Ljubezensko čustvo ima veliko inačic. Ljubimo starše, brate, sestre, prijatelje, moža ali ženo, otroke — pa celo predmete, kot so pokrajina, svoboda, glasba, morje ali določene misli in načela. Ljubiti pomeni, da tisti, ki ljubi, najde v tistem, kar ljubi, nekaj vrednega in pomembnega; s tem ljubljenega opogumljamo, da ljubi tudi nas. Zato je ljubezen zmeraj medsebojno dajanje in prejemanje. Enostranska ljubezen je nesmisel, ki hitro umrje.
Kako bo kot odrasel človek vaš otrok občutil spolnost, seveda nihče ne ve, in smešno bi bilo misliti, da smo starši edini, ki o tem odločamo. .Z otrokovo rastjo bolj in bolj vplivajo na otro ka tudi drugi ljudje, ki niso njegovi starši. Toda v dolgem, vznemirljivem času otroštva je njihovo občutje do spolnosti in ljubezni vsekakor najbolj odvisno od nas. Ce vas bo otrok v tej zvezi karkoli povpraševal, ne odrecite mu razumevajoče besede. Pri tem bodite POTRPEŽLJIVI, kajti zrasti ni tako lahko, kot mislimo. Tudi ob najboljši vzgoji store otroci večkrat to in ono napako. Nikoli jih ne silite, da bi zoreli hitreje, kot jim je dano po naravi.
Ostanite zvesti sami sebi!
Kar zadeva sama vprašanja, bodite pripravljeni, da bo otrok isto vprašanje večkrat ponovil. Bodite pozorni poslušalci. Kajti hudo važno je vedeti, KAJ nas je otrok pravzaprav vprašal. Lahko ga zanima veliko manj — ali pa tudi več --kot mislimo. Ce vas tri ali štirileten vpraša, kje ste ga dobili, ne mislite, da se zanima za spolne odnose ali kako se otrok rodi. Veliko verjetneje je, da želi samo odkriti, kdo in kaj je on sam — bolj želi biti prepričan, da pripada vam, svojim staršem.
Celo kadar je otrok že večji, ne jemljite njegovih vprašanj preveč dobesedno. Odgovorite mu na tisto, kar se vam zdi, da vas je vprašal, in to tako naravnost, kot sploh zmorete. Ampak nikar si ne prizadevajte, da bi mu povedali čisto vse, kar o stvari sploh zmorete, čisto vse, kar o stvari sploh veste. In ne pozabite, da je včasih zelo dobro najprej vprašati, kaj ON misli o stvari. Tako si boste medsebojno dajali in prejemali, kar je bistvo vsakega zdravega odnosa med ljudmi.
Bodite pošteni in ne spreminjajte mnenja! Tu mislimo predvsem na to, da ne bi mati govorila eno in oče nečesa drugega, stari starši pa spet nekaj tretjega. Če se kaj takega dogaja, je otrok zmeden. S tem sicer ne mislimo, da bi bilo za človeka škodlji-
vsiljiva, nikdar nestrpna, svoje poglede sta izražala jasno in trdno. Tako sta v pogledu pouka svojo roditeljsko dolžnost izpolnila. Tudi najboljši učitelj pa seveda nikoli ne more biti prepričan, da bo učenec posredovano znanje najbolje uporabil. To namreč ni odvisno samo od učitelja, marveč tudi od učenca.
STARŠEM
vo, če vidi, da niti dva človeka nikoli povsem enako ne mislita in da je na vsako vprašanje možnih v©č odgovorov. Toda dokler je otrok še dokaj mlad, je zmeraj bolje, da ne dobi dveh ki treh različnih odgovorov na eno samo vprašanje.
In tisto, kar bi vam predvsem toplo položili na srce: ostanite zvesti sami sebi! Govorite samo toliko učeno, kot v resnici ste. Po svoje so dejstva o življenju tako preprosta — in tako zapletena — da lahko pošten človek s kakšnim razredom osnovne šole nanje odgovarja pravilneje kot človeško zmeden učenjakar z visoko šolo. Tega nikoli ne pozabite in torej ne recite, da niste dovolj šolani, da bi na takšna vprašanja lahko odgovarjali. Grda napaka vseh vzgojiteljev je, ea se poskušamo delati neznansko pametne. Prepričani seveda, da tako bolj prav vzgajamo. Kje neki! Dobro vzgaja samo tisti, ki je v svojem srcu skromen. Vsakogar, ki se spreneveda ali se dela bolj pametnega, kot v resnici je, otroci prej ko slej izpre-gledajo. če to vnaprej veste, vam bo gotovo pomagalo. Kdor se pred otrokom ne iz-preneveda, je bolj človeški in samo človeški ljudje lahko vplivamo drug na drugega. V tem je pravzaprav jedro vsake vzgoje.
Prisluhnimo otroko-
vemu srcu in njego vim potrebam!
Od tega, koliko smo* sploh občutljivi za potrebe in želje drugega človeka, je odvisno, da začutimo, kaj v določenem obdobju otrok želi od nas. In od tega, koliko smo odkritosrčni v izražanju svojih mnenj in izkušenj, pa da zraven ne terjamo, da nam mora drug (pa čeprav je še samo otrok) zmeraj samo pritrjevati, je odvisno, kako rad se bo obračal na nas. Vzgojitelj in učitelj, ki ne prenese nobenega dvoma, nobenega proti vprašanja, je vnaprej propadel. On govori sam sebi, čeprav se ponavadi tega ne zaveda.
Zmeraj poudarjamo, da so srečen zakon staršev, srečno družinsko življenje in topel dom temelj vsake zdrave vzgoje in še celo spolne. To je seveda še 'kako res, toda vsi vemo, da za soncem zmeraj pride dež in da vsaj občasni oblaki prekrijejo celo čisto zadovoljive zakonske skupnosti. Zapomnimo si, da je to normalno in da ni nujno, da je za otroka škodljivo. Vzgoja je vendar priprava na odraslo življenje in je torej" slabo, če dobi otrok predstavo, da je mogoče živeti v dvoje in troje, ne -da bi prišlo kdaj tudi do nesporazumov. Toda kako se vedeta v težavah in nesporazumih, to pa je važno. Ni torej vaša dolžnost, da bi pred otrokom morali po vsej sili skriti, da je življenje polno težav in celo bridkosti. Toda vaša dolžnost je, da nudite otroku primer človeka, ki v življenju, pa naj bo breme kakršnokoli, ravna zmeraj ODGOVORNO IN POŠTENO.
HELENA PUHAR
.	itmTm ....................... -S:	": i*^
Dr. Nada Cimerman: »Prevladujejo skupine \^) B in krvodajalcev s skupino O pa je občutno manj.«
AB
KRI. KI REŠUJE ŽIVLJENJA
Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Ivan Kafol, Željko Simunovič, Zvonko Deska, Ivan Marišič, Matija Zaglpvnik, Nikola Lavrenčič, Mladen Biiič, Franc Bukovec. Franjo Djurešič in Milutin Posarič, člani Pionirja, Novo mesto; .Milan Bevc, Martin Dobnikar, Alojz Novak, Miha Ferbežar, Jože Florjančič, Katja Škerlj Darinka Stopar, Metka Pavlin, Anica smajdek in Lojze Kočevar — člani Krke, tovarne zdravil Novo mesto; Danica Oster, man, Zinka Štravs, Tončka Bašelj, Vera Kump, Fani Zalokar. Jože Korasa, Sonja Petrič Joža štangelj in Majda Kocjan, članice Laboda, Novo mesto; Anton Derganc, član Sekcije za vleko, Novo mesto; Slavka Beg, Jožica Pirkovič. Marta Mežnaršič in Irena Novak, članice Zavarovalnice Novo mesto; Miha Lokovšek. Alojz šalehar, Miha Mercedoni. Ralk Lindič in Vinko Grm, člani Industrije obutve. Novo me-sto; Jože Zefran. član INIS Novo mesto; Franc Zupančič in Marija Slak, člana Novoteksa, Novo mesto: Vinko Kebelj in Ivan Okleščen, člana Kovinarja, Novo mesto; Milan Su-Steršič član Iskre, Novo mesto; Anton Vidmar in Alojz Smuk,' člana IMV Novo mesto; Marija Mrgole, gospodinja z Brega; Alojz Bartolf, Bojan Ome.zelj in Marjan Šinigoj, člani Sekcije za vzdrževanje prog, Novo mesto; Avguštin Zore. kmet iz 2dinje vasi; Ar/ton Hecl. član Iskre, Šentjernej; Fani Zalokar, članica Laboda, Novo mesto.
Miro Kugler: POČITE K
DOPISNA DELAVSKA UNIVERZA V LJUBLJANI
Vpisuje:
— v tehniško šolo strojne* elektriške, lesno-industrij-ske in kemijske stroke
— v ekonomsko šolo
— v dvoletno administrativno šolo
— v poklicno šolo kovinarske in elektro stroke
— v osnovne šole za odrasle (5.—8. razred)
— za ljubljansko območje bo odprt tudi popoldanski oddelek osnovne šole
Vpisuje tudi v tečaje:
— v začetni tečaj knjigovodstva in analitične evidence
— v tečaj finančnega knjigovodstva
— v tečaj tehničnega risanja
— v jezikovne tečaje nemščine in italijanščine
— v tečaj za izpopolnjevanje slovenskega izražanja
— v tečaj za skladiščnike
— v tečaj za varnost pri delu
— v tečaj za preddelavce in kontrolorje v kovinski stroki
— po dogovoru organizira za potrebe podjetij izpopolnjevalne tečaje
Vpisovanje traja do 30.9.1968.
Dopisna oblika, kombinirana z občasnimi seminarji, je primerna za vsakogar, ker šolanje ni vezano na čas in kraj. — število kandidatov je omejeno! Pojasnila daje Dopisna delavska univerza, Ljubljana, Parmova 39, tel. 316-043, 312-141, vsak dan dopoldne, razen sobote, ob torkih tudi popoldne, če želite pismena navodila in program, priložite za odgovor znamke v vrednosti 2.— Ndin.
KRKA
TOVARNA ZDRAVIL NOVO MESTO
oddelek za zdravilna zelišča NOVO MESTO, Novi trg ,9, telefon: 21-304
xm
Lovska družina TREBNJE
proda na javni dražbi
30. 6.1968, ob 9. uri dopoldne
zidanico,
adaptirano v lovsko kočo v Gradišču pri Trebnjem.
Dostop do koče je možen z avtomobilom.
Izklicna cena bo določena pred začetkom dražbe.
PREIZKUSNI IZPITI
na šoli za zdravstvene delavce v Novem mestu se bodo začeli 25. junija ob 8. uri
RAVNATELJSTVO
NABIRALCEM ZDRAVILNIH ZELIŠČ
priporočamo, da v mesecu juniju in juliju nabirajo predvsem naslednja zdravilna zelišča:
CVET: plavice s čašo, plavice brez čaše, mačje tačice, lipe in bele deteljice
LIST: gozdne jagode, jetrnika, borovnice, ozkolistcga trpotca in pljučnice-pljučnika
RASTLINO: hribske rese, tavžentrože, vodne kreše, grenke ramšele, navadne ramšele, ženiklja, jetičnika in zimzelena
KORENINE IN KORENIKE: arnike, gladeža, sladkih koreninic, medvedovih tac, velikega divjega ja-neža in malega divjega janeža
Poleg naštetih pa odkupujemo še razne druge vrste zdravilnih zelišč.
Na željo vam pošljemo cenik.
Vsem nabiralcem sporočamo, da odkupujemo zdravilna zelišča in suhe gobe tudi v naši odkupni postaji v Novem mestu, Novi trg 9 (avtobusna postaja) Pošiljke nad 30 kg pošljite po železnici na naslov: KRKA, oddelek za zdravilna zelišča, železniška postaja Novo mesto.
Zdravilna zelišča in suhe gobe plačujemo po dnevnih cenah.
ORGANIZATORJEM IN ZBIRALCEM priznamo za njihovo delo provizijo po dogovoru.
Zdravilna zelišča in suhe gobe, ki jih oddaste osebno, vam izplačamo takoj pri prevzemu, za blago, ki ga pošljete po železnici, pa najkasneje v 3 dneh po prejemu blaga. Stroške za prevoz po železnici plača Krka.
Vsa potrebna navodila o nabiranju in odkupu zdravilnih zelišč lahko dobite v našem oddelku za zdravilna zelišča v Novem mestu, Novi trg 9.
Kdor zdravje ljubi, ne pije veliko. | Če pa pije, V piie Hermeliko *
te veliko zelenik in mnogotf rož po zcnM
Hcrmc
e najimenitn'J
ih SKčiAurafl
k
p
m
— GOSTILNIČAR! Tako si gosta že ne boš pridobil! Uredi si nov gostinski prostor!
— In denar?
— Varčuj namensko in dobil boš kredit pri
Dolenjski banki in hranilnici
v NOVEM MESTU ali v njenih poslovnih enotah
v KRŠKEM, TREBNJEM IN METLIKI!
NE POZABITE:
Dolenjska banka in hranilnica v Novem mestu je lani avgusta zvišala obrestne mere: za navadne vloge na 6,5%, za vezane vloge do 8%! — In ne pozabite tudi na ugodne obresti za sredstva na deviznih računih občanov, za katera plačuje banka 4-6 odstotkov v devizah, razen tega pa dodatno še 1,5 do 2,5 odstotka v dinarjih!
TRGOVSKO PODJETJE
»PETROL«
LJUBLJANA
POSLOVNA ENOTA NOVO MESTO
razpisuje prosto delovno mesto
TRGOVSKEGA POMOČNIKA
na bencinskem servisu v Trebnjem
Osebni prejemki po pravilniku, nastop službe takoj ali po dogovoru. Prošnje pošljite na »PETROL««, Novo mesto; razpis velja do zasedbe prostega mesta.
TOVARNA CELULOZE IN PAPIRJA
DJURO SALAJ
KRŠKO
razpisuje
6 ŠTIPENDIJ
3 NA TSŠ - KEMO IN 3 NA TSŠ - PAPIRNIŠKEM ODDELKU V LJUBLJANI
Osnovni del štipendije znaša 230,00 din mesečno.
Dijaki dobijo tudi gibljivi del štipendije, ki se določa na osnovi uspeha štipendista.
Kandidati morajo imeti končano osnovno šolo s pray dobrim ali odličnim uspehom. Zaradi sjpecifičnih pogojev dela v naši delovni organizaciji pridejo v poštev samo moški kandidati.
Prošnji za štipendijo je treba priložiti rojstni list in šolsko spričevalo.
Razpis velja do 30. junija 1968.
UPRAVNI ODBOR PODJETJA ZA PTT PROMET NOVO MESTO
razpisuje za šolsko leto 1968/69
2 štipendiji za dijaka I. razreda strokovne ptt šole v Ljubljani 1 štipendijo za dijaka I. razreda šole za delo na vzdrževanju tt naprav in kredit za 1 dijaka I. razreda strokovne ptt šole v Ljubljani.
Prošnje za štipendijo ali kredit pošljite do .24. junija 1968 komisiji za štipendije PTT podjetja Novo mesto. Prošnji za štipendijo ali kredit priložite še: prijavo za šolo,
spričevalo o končani osnovni šoli, zdravniško spričevalo in	,
mnenje šole.
Natančnejša pojasnila dobite pri poštah ali upravi PPT podjetja.
UPRAVA JAVNE VARNOSTI V NOVEM MESTU
razpisuje LICITACIJO za prodajo:
nekaj osebnih avtomobilov ZASTAVA 1300
Vozila so dobro ohranjena in v voznem stanju.
Licitacija bo v ponedeljek, 24. junija 1968, ob 8. uri na sedežu UJV, Jerebova št. 1, Novo mesto.
Ogled vozil je mogoč 22. junija 1968 od 8. do 12. ure na istem prostoru, kot bo licitacija.
Prednost pri licitaciji imajo družbeno pravne osebe, ki se morajo priglasiti k licitaciji eno uro pred navedenim časom.
Interesenti morajo pred začetkom- licitacije položiti 10-odst. kavcijo od začetne cene.
Kupnino morajo plačati takoj po končani licitaciji.
UJV Novo mesto
14 DOLENJSKI LIST
Št. 25 (952)
so mrtev kapital v skladiščih! Razprodajte jih in pomagajte si z denarjem, ki ga boste dobili na ta način! Obvestite javnost in kupce, koliko odstotkov popusta ste namenili za blago iz zalog! Pri tem Vam najbolj učinkovito pomaga oglas v lokalnem tedniku!
		
Visoko kvalitetna sodobno embalirana
Koncert po željah poslušalcev.
18.45	Kulturni globus. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Zbor RTV Beograd pod vodstvom Borivoja Simiča. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
SOBOTA, 22. JUNIJA: 8.08 Glasbena matineja. 9.30 Domače viže in napevi. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Lojze Cetina: Nihanja cen hmelja in mednarodni dogovori. 12.40 Pozdrav iz Dalmacije. 13.30 Priporočajo vam ... 15.20 Glasbeni inter-mezzo. 17.05 Gremo v kino. 18.15 Pravkar prispelo. 19.00 Lahko noč, dtroci! 19.15 Deset minut igra pianist Borut Lesjak. 20.30—21.00 Zabavna radijska igra — Vidas: S strahom in pilulo hrabrosti okrog sveta. 22.10 Oddaja za naše izseljence.
NEDELJA, 23. JUNIJA: 6.00—
8.00 Dobro jutro! 8.05 »Veseli tobogan«. 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 10.00 še pomnite tovariši ... a) Mirko Simič: Tri smrti Manolisa Glezosa, b) Ngen Hoa An: Lovci na »Železno ribo«. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 14.00 čez hrib in dol.
15.05	Popoldne ob zabavni glasbi.
16.00 Radijska igra — Karl Richard Tschon: »Klavdija«. 17.05 Nedeljsko športno popoldne. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 »V nedeljo zvečer«. 22.15 Serenadni večer.
PONEDELJEK, 24. JUNIJA: 8.08 Glasbena matineja. 9.30 Operetne uverture. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti
—	inž. Nada Puppis: Mlečnost kon-
\'SAK DAN: poročila ob 5.15, ..00 . 7.00 . 8.00, 10.00	12.00, 15.00,
18.00.	19.30 in 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00.
troliranih krav v preteklem letu.
12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov. 13.30 Priporočajo vam . . .
14.35	Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Glasbeni inter-mezzo. 17.05 Operni koncert. 18.15 »Signali«. 18.35 Mladinska oddaja; »Interna 469«. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevcem Rafkom Irgoličem. 20.00 Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije. 21.30 Zabavna glasba. 22.10 Radi ste jih poslušali.
TOREK. 25. JUNIJA: 8.08 Operna matineja. 9.15 Kaj pojo otroci po svetu in pri nas. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — Edi Senegačnik: Odbira in vzreja matic pri nas. 12.40 Iz kraja v kraj. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 Koncert za oddih in zabavo. 15.40 V torek na svidenje! 17.05 Igra Simfonični orkester RTV — Ljubljana. 18.15 Iz naših studiov. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevcem Ninom Robičem. 20.00 Radijska igra
—	Jean Giraudoux: »Intermezzo«
22.10	Glasbena medigra.
SREDA, 26. JUNIJA: 8.08 Glas bena matineja z vedro glasbo iz več stoletij. 9.15 Počitniški {»zdravi. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Tone Zafošnik: Usmeritev vinogradniške proizvodnje v luči plasmana. 12.40 Mali vokalni ansambli pojo . ..	13.30 Priporočajo
vam . . . 14.35 Naši poslušalci Čestitajo in pozdravljajo. 15.40 Slovenske narodne ob spremljavi malih instrumentalnih grup. 17.05 Mladina sebi in vam. 18.45 Naš razgovor. 19.00 Lahko noč otroci!
19.15	Glasbene razglednice. 20.00 Večerni preludij v godalih. 22.45 Melodije za lahko noč.
ČETRTEK, 27. JUNIJA: 8.08 O-perna matineja. 9.00 Počitniško potovanje od strani do strani. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste.
12.30 Kmetijski nasveti — dr. Franc Kovač. Sončarica pri konjih.
13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 Izbrali smo vam. 15.20 Glasbeni in-termezzo. 17.05 četrtkov simfonični koncert. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevcem Stanetom Mancinijem. 19.25 Pet minut za EP. 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov.
21.40 Glasbeni nokturno. 22.10 Komorno glasbeni večeri.
PETEK, 21. JUNIJA: 8.08 Glasbena matineja pri Schubertu. 9.30 Trikrat deset. 10.15—12.00 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Jože žunko-vič: Pogoste napake pri seinenar-jenju žita. 12.40 čez polja in potoke. 13.30 Priporočajo vam . ..
14.35	Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Turistični- napotki. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05
Zahtevajte jo v naši trgovini!
ZANESUIVO VARUJE PRED SONČNIMI OPEKLINAMI IN POSPEŠUJE PORJAVITEV
20'.00 TV dnevnik in Titov gcvor na kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije (Ljubljana)
21.00 50 let Jugendburga — filmski zapis (Ljubljana)
21.15 Nocoj smo vam pripravili ali Giselle med katedralami
— baletna lepljenka (Ljubljana)
21.45 Perry Mason — serijski film (Ljubljana)
22.35 Poročila (Ljubljana)
ČETRTEK 27. JUNIJA
15.45 Festival otroka — posnetek iz Šibenika (Zagreb)
17.10 Poročila (Ljubljana)
17.15 Tik tak:	Velika policijska pravljica (Ljubljana)
17.30 Daljnogled — oddaja za otroke (Beograd )
18.00 Po Sloveniji (Ljubljana)
18.15 Propagandna medigra — (Ljubljana)
18.20 Narodna glasba (Skopje)
18.45 Reportaža — Titograd — (Beograd) - r • -
19.05 Zabavno glasbena oddaja — (Beograd)
19.45 Vija vaja (Ljubljana)
20.00 TV dnevnik (Ljubljana)
20.30 Cik cak (Ljubljana)
20.35 (Ne)znana Talija:	Ljudska igra in kmečka drama (Ljubljana)
21.50 Salon za smeh: Igor Torkar
— Baročna burka o idealnem zakonu (Ljubljana)
22.10 Poročila (Ljubljana)
PETEK 28. JUNIJA
17.50 Deček iz džungle (Ljubljana)
18.20 Glasbeno igračkanje (Beograd)
19.05 Moj oddih — oddaja iz cikla človek, znanost ln
proizvodnja (Ljubljana)
19.35 Sladkor in cimet — zabavno glasbena oddaja (Ljubljana)
19.55	Vija vaja (Ljubljana)
20.00 TV dnevnik — z dodatkom (Ljubljana)
20.45 Cik cak (Ljubljana)
20.50 Casta Diva — italijanski celo-večerni film (Ljubljana)
22.20 Poročila (Ljubljana)
22.35 Simfonični koncert (Zagreb)
SOBOTA 29. JUNIJA
16.45 Tekmovanje v kajakih in kanujih — prenos iz Tacna — (Ljubljana)
18.20 Leopold Suhadolčan: Narobe stvari v mestu petpedi — mladinska igra (Ljubljana)
19.20 S kamero po svetu — (Ljub. ljana)
19.45 Vija vaja (Ljubljana)
20.00 TV dnevnik (Ljubljana)
20.30 Cik cak (Ljubljana)
20.35 Iz tujUi glasbenih produkcij (Zagreb)
21.35 Videofon (Zagreb)
21.50 Osvajalci — serijski film — (Ljubljana)
22.40	Poročilo s kongresa ZSJ — (Beograd)
23.00 TV KAŽIPOT (Ljubljana)
23.20 Jugoslovanski atletski finale
— posnetek iz Osijeka — (Ljubljana)
19.30 Novosti iz studia 14	— (Ljubljana)
20.00 TV dnevnik (Ljubljana)
20.30 Cik cak (Ljubljana)
20.35	Oblike, gibanja, oblike — balet (Ljubljana)
20.50 Na krlžpotjih slovenske po. ezije (Ljubljana)
21.50 Oddaja resne glasbe — (Ljubljana)
22.05 Poročila (Ljubljana)
TOREK, 25. JUNIJA
18.30 Nekaj o kačah (Ljubljana)
18.50 Risanke (Ljubljana)
19.05 Jugoslavija in dežele v razvoju — ob simpoziju na VŠPD (Ljubljana) ■
1.0.55 Vija vaja (Ljubljana)
20.00 TV dnevnik (Ljubljana)
20.30 Cik cak (Ljubljana)
20.40	Sram — češki celovečerni film (Ljubljana)
22.30 Poročila (Ljubljana)
SREDA 26. JUNIJA
8.55	Kongres Zveze sindikatov Jugoslavije — prenos (Beograd)
17.05 Madžarski TV pregled (Beograd)
17.20 Poročila (Beograd)
17.25	Trije dnevi iz življenja učenca ponavljalca — III. del sovjetskega filma — (Beograd)
17.45 Kje je, kaj je (Beograd)
18.00 Po Sloveniji (Ljubljana)
18.15	Vija vaja (Ljubljana)
18.20 Ne črno, ne belo — oddaja za otroke (Beograd)
19.05 Glasbena oddaja (Zagreb)
19.45 Vija vaja in Karavana prijateljstva (Ljubljana)
NEDELJA 23 JUNIJA
9.10	Kmetijska oddaja v Madžarščini (Beograd)
9.30 Dobro nedeljo voščimo z ansamblom Maksa Kumra in Lojzeta Slaka (Ljubljana)
10.00 Kmetijska oddaja (Beograd)
10.45 I)isneyev svet (do 11.35) (Ljubljana)
13.03 Športne reportaže (Beograd)
15.00 Konjeniški turnir — prenos (Beograd)
16.50 Bratislava: NOGOMET ČSSR :	BRAZILIJA (Intervizija)
17.45 Cik cak (Ljubljana)
18.00 Nadaljevanje nogometa Iz Bratislave (Intervizija)
18.45 TV kažipot (Ljubljana)
lD.Oo'Cik cak (Ljubljana)
19.25	ILEGALA — serijski film — (Ljubljana)
19.50 F.lmska burleska (Ljubljana)
20.05 TV dnevnik (Beograd)
20.50 Cik cak (Ljubljana)
20.55	Zlati zadetek — quiz (Zagreb)
22.00 Športni pregled (JRT)
22.30 TV dnevnik (Beograd)
PONEDELJEK 24. JUNIJA
16.45 Kulturna panorama v madžarščini (Beograd)
17.00 Poročila (Zagreb)
17.05 Mali svet — oddaja za otro-ke (do 17.30) (Zagreb)
18.15	Kuharski nasveti:	O	rabi
želatine v kuhinji — (Ljub. ljana)
18.43 Karavana prijateljstva — propagandna oddaja (Ljubljana)
18.50 Reportaža (Zagreb)
19.20	Skrita kamera (Ljubljana)
STROJNO KLJUČAVNIČARSTVO
JANEZ ZOREC
Slamnjak 33 (pri Ljutomeru)
p r oizva j a
PLOČEVINASTO SAMOKOLNICO »BISERKA 68« 100-lilrsko, guma z zračnico na krogljičnih ležajih.
Zelo primerna za uporabo v kmetijstvu, gradbeništvu itd. — Barva po želji!
Cena: 350.— Ndin franko železniška postaja kupca.
Takojšnja izdobava — po prejetju ustnega ali pismenega naročila! Izdeluje tudi kladivarje in pripravlja proizvodnjo kombiniranih mlinov' za repo in sadje.
za snežno belo ročno pranje/
^ velikan med detergenti
ŠEST KNJIG SAMO DVAJSET
S&- MN
Miro Kugler: SPECI
i Jjtim	—I I
V TEM TEDNU VAS ZANIMA
Petek, 21. junija — Alojz Sobota. 22. junija — Ahaci j Nedelja, 23. junija — Kresnica Ponedeljek, 24. junija — Janez Torek, 25. junija — Jaroslav Sreda. 26. junija — Gruda Četrtek 27. junija — Hema
iciN
film »Kaj se je zgodilo z Bebl Dejn«.
Novo mesto: 21. 6. franc, film »Kali jug — boginja maščevanja«. 22. do 24. amer. barv. film »Jesen plemena Cheyenne«. 25. do 27.
6.	domači barv. film »Zlata frač-
Ribnica: 22. in 23. 6. Ital. film »Zakon po italijansko«.
Sevnica: 22. in 23. 6. amer. film »Ladja norcev«.
Sodražica: 22. in 23. 6. ameriški barv. film »Ptiči«.
Šentjernej: 22. in 23. 6. »Angelika de Markise«.
Trebnje: 22. in 23. 6. amer. barv. ljub. film »Sladka Irma«.
Brežice: 21. in 22. 6. amer. barv. film »Revolveraš Waco«. 23. in 24. 6. amer. barv. film »Deset zapovedi« — II. del. 25. in 26. 6. angl. barv. film »Ligejin grob«.
Črnomelj: 21. 6. amer. barv. film vCharade«. 23. 6. amer. barv. film »Charade«. 25. in 26. 6. jug. film »Divje sence«.
Kočevje, »Jadran«: 21. do 23. 6. amer. barv. film »Most na reki Kvaj«. 24. in 25. 6. amer. film »Robinzon Crusoe«. 25. in 26. španski barv. film »Zlata mrzlica«. 27.
6.	nem. film »Mladi Terles«.
Kostanjevica: 23. 6. amer. film »Posodi mi svojega moža«. 26. 6. ruski film »Srečanje z Iljinsklm«.
Metlika: 21. do 23. 6. meh. film »Pesem je ljubezen Mehike« ln amer. film »Obračun v podzemlju«. 25. in 27. 6. jug. film »Po Konjuh planini«.
Mokronog: 22. in 23 .6. amer.
SLUŽBO DOBI
VAJENCA za tesarsko stroko sprejme tesarstvo Josip Kregar, Ljubljana, Povšetova 19.
MOTORNA VOZILA
PRODAM moped T 12 z vetrobranskim steklom — odličen. Butala, Podzemelj 14, p. Gradac v Beli krajini.
PRODAM »Simco-1000«, dobro ohranjeno, ali zamenjam za »R-4«, eventualna doplačila. Franc Janša, Kamnik, Bakovnik 5 a.
PRODAM dobro ohranjen moped T 12. Bršlin 52, Novo mesto.
UGODNO prodam moped s tremi prestavami. 2abja vas 116, Novo mesto.
PRODAM fiat 620/B — 2 toni v dobrem voznem stanju. Jože Blatnik ali gostilna Pečarič, Prečna, Novo mesto.
PRODAM
PO ZNIZANI ceni prodam več garnitur za gumi vozove. Franc Glavan, Jama pni Dvoru 27 p. Žužemberk.
UGODNO prodam 2 traktorja • koso, jermenico, plugom, prikolico in dve srednji mlatilnici, gumi voz in nekaj orodja. Ogled 23. in 24 . 6. 1968 pri Luzarju v Dol. Gradišču pri Šentjerneju.
PRODAM dobro ohranjeno žensko kolo za 300 din. Dušan Modic. Koštialova 8 a, ogled pri Tek-storju.
PRODAM košnjo na Gradišču pri Mimi peči. Interesenti naj se zglase v nedeljo ob 15. uri pri Krevseljnovih na Gradišču.
PRODAM elektromotor 5 KS in kompletno cirkularko z gumi kablom. Cena ugodna. Miha Čolnar, Trdinova 14, Novo mesto.
PO ZNIŽANI ceni prodam garniture za gumi vozove. Jože Račič, Gorica 11 pri Krškem, p. Leskovec ali Jože Avsec, Podutik 48, Ljubljana.
UGODNO prodam moško otroško kolo za otroka nad 10 let starosti. Naslov v upravi lista.
ENOOSNI TRAKTOR IRUS 8,5 KS s priključki ugodno prodam. Vladimir Ploh, Bresternica 41, p. Kamnica pri Mariboru.
POCENI PRODAM lepo ohranjeno spalnico. Ogled po 15. uri. Av-bar, Nad mlini 8, Novo mesto.
PRODAM 2 motorni kosilnici IRUS. Silvester Zičkar, Prešna Loka 22, Sevnica.
ZOPPAS 5-64, superavtomatični pralni stroj, skoraj nov, prodam. Semič 12.
UGODNO PRODAM vprežni obračalnik in gumi voz 16 col. Kraš-na, Škocjan.
PRODAM ko&ilmco — snopovezal-ko. Golob, Sela 3, Šentjernej.
UGODNO PRODAM pralni stroj (5 kg) s centrifugo, šmihelska 2, Novo mesto.
PRODAM KONJA in kobilo (pra-ma), stara štiri leta. Franc Mavec, Laverca 101, pr Škofljica.
PRODAM' 10 arov zomlje, primerno za vikend hišico nad Smole-njo vasjo pTi Novem mestu. Mariji Kos. Krka 17. Novo mesto.
UGODNO PRODAM žensko kolo.
RAZNO
Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala.
Terezija Lindič, Vinica pri šmar-jeti 16, šmarjeta, preklicujem vse neresnične besede, ki sem jih izrekla proti Nadi Zupan iz Osrečja pri Škocjanu.
godbi na pihala, osnovni šoli Dobrnič. tovarišem Kržanu, Prijatelju, inž. Mlakarju in Pekolju za poslovilne besede in vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam pomagali in z nami sočustvovali.
Žalujoči: žena Jožefa, sinovi, hčeie, brat in sestre
Miha Ilenič, Vel. Lahinja 5, p. Črnomelj, prepovedujem Jožetu-Stanetu Gregoriču iz Vel. Lahinje 6, p. Črnomelj, pašo in pregone živine in ovac po vseh mojih parcelah, če tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Preklic velja tudi za njive, ki jih imam v najemu.
Janez in Marija Smole iz Dolenje vasi 6, p. Mirna peč, prepovedujeva hojo, pašo in zaobračanje živine po vsej najini lastnini družini Murgelj iz Dolenje vasi 18, p. Mirna peč. če tega ne bo upoštevala, jo bova sodno preganjala.
Ana Movrin iz Naklega 14 in Janez Sušter iz Rodin 18 — črno. melj prepovedujeva hojo in pašo kokoši po vinogradih v Rodinah. Kdor tega ne bo upošteval ea bova sodno preganjala.
Rudolf Gliha. Lašče 7. Dvor prepovedujem hojo in pašo konj in kokoši na njivi ob cesti. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
EsmXI
Terezija Kum, Regerča vas 50, Novo mesto, prepovedujem pašo kokoši in hojo po moji njivi.
30. junija bo v Beli cerkvi velika vrtna veselica. Za Jedačo in pijačo preskrbljeno! Zabaval vas bo »Henčkov ansambel«. Pričetek ob 16. uri. Vabljeni.
V	NEDELJO, 23. junija bo v Gabrju pri Hudoklinovi gostilni veselica. Za razvedrilo preskrbljeno. Vljudno vabljeni!
OBLAČILA OČISTI takoj Pralnica in kemična čistilnica, Novo mesto. Germova 5.
ŠČETKE ZA LOŠČILCE in za sesalce za prah obnavlja ščetar-stvo Armič, Ljubljana, Tržaška cesta 52.
Ob izgubi mojega dragega moža, očeta, brata in strica
FRANCA BEDKA
se zahvaljujemo predvsem podjetju ISKRA Semič, lovski družini Semič, vsem društvenim organizacijam ter zdravstvenemu osebju bolnišnice Novo mesto, NOVOTEKSU, sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam pomagali pri hudem udarcu. Hvala vsem, ki ste sočustvovali z nami in tako lepo spremili našega dragega na zadnji poti, nam izrazili sožalje, ter za darovane vence in cvetje. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Zalujoži: žena Anica, hčerki Silva in Marinka, bratje in sestre ter drugo sorodstvo
Ob prezgodnji smrti naše drage mame
FRANČIŠKE KUHAR
roj. Zalokar
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ji lajšali zadnje trenutke življenja, posebno še prim. novomeške bolnice profesorju dr. Bajcu in njegovim sodelavcem dr. šavlju, dr. Novakovi, dr. Kramerju in dr. šribarju ter vsemu strežnemu osebju kirurškega. in ginekološko-porodniškega oddelka. Prav tako se zahvaljujemo vsem tistim, ki ste jo spremili na. zadnji poti, ji darovali cvetje ali kakorkoli drugače počastili njen spomin.
Kuharjevi
Marija Rodič, Mestne njive, blok 11, Novo mesto.
PRODAM 5 let starega konja. Jože Vire, Gor. Kamenje 6, Otočec.
PRODAM seno na rastilu, tri lahke vozove in vprežno kosilnico. Jože Zibert, Zagrebška 27, Novo mesto. •
PRODAM malo rabljen štedilnik na drva, na dva obroka. Pevec, Partizanska 2, Novo mesto.
STANOVANJA
V ČRNOMLJU iščem prazno sobo. Majda Dolinšek Pod smreko 7, Črnomelj.
PROSVETNA DELAVKA išče sobo v Krškem ali na Vidmu. Ponudbe pošljite na naslov Olga Starc, Pedagoška akademija, Ljubljana, Stari trg 34.
IŠČEM SOBO in kuhinjo v Novem mestu ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista (1045/68).
V CENTRU NASELJA Grosuplje prodam nedograjeno stanovanjsko hišo. Hiša ima vse komunalne priključke in gradbeno dovoljenje. Ponudbe pod »Takoj«.
KUPIM vseljivo novo hišo v dobrem stanju ali v gradnji v Novem mestu ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista (1054/68).
ODDAM stanovanje v Ambrusu. Oglasite se pri Muhiču v Ambrusu pri ZagTadcu.
MM
Ob tragični izgubi drage žene in mamice
JAGODE FERBEŽAR in sina - brata SLAVČKA
iz Zagreba
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih treuntkih stali ob strani, nam izrekli sožalie in ju pospremili na zadnji poti, jima darovali vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo pevcem in godbi za žalostinke ter govornikom za poslovilne besede.
Vsem še enkrat Iskrena hvala!
Žalujoči domači
Ob bridki Izgubi našega nenadomestljivega moža, očeta in brata
BERNARDA JARCA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste mu poklonili cvetje in ga spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo družbeno-političnim organizacijam, pevskemu zboru.
IVANU PLUTU iz Kanade čestita za njegov dvojni praznik mama, ženo in hčerko pa lepo pozdravlja.
jTigomme@t
*	Via	Maniacco	7	^
(pri avtobusni postaji)
GORICA* Italija
GUME
za vse vrste avtomobilov montiramo in uravnotežimo
EKSKLUZIVI:
KLEBER, DUNLOP najno-vejše japonske gume YO-KOHAMA in vse vrste ostalih gum.
Govorimo slovenski!
VOLUHARJE uspešno uničujete c pastjo, ki vam jo pošljemo po poštnem povzetju za 14 N din. A. Novak, Scopolijeva ul. 8, Ljubljana — šiška.
V	PONEDELJEK sem od hotela Metropol do Keramike v Bršlinu izgubila žensko ročno uro Dar-wil. Poštenega najditelja prosim. naj jo proti nagradi vrne na urad za najdene predmete.
DEKLE, 38, zaposlena, dobra gospodinja, s 4-letno hčerkico, s svojim domom ter nekaj premoženja poroči dobrosrčnega moškega, ki bi imel veselje do kmetije. Možna tudi zaposlitev. Ločenci in alkoholiki izključeni. Samo resne ponudbe s sliko. Naslov v oglasnem oddelku (1082/68).
ŽENIN IN NEVESTA, ne pozabita: moderno Izdelane poročne prstane dobita pri Otmarju Zidariču, zlatarju v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze).
BOLEZNI JETER (zlatenico, vnetja) zdravi rogaški DONAT vrelec. Posvetujte se z zdravnikom, DONAT pa dobite v Novem mestu pri STANDARDU (MERCATORJU), HMELJNIKU in DOLENJKI.
NEOPREMLJENO SOBO v Šmihelu oddam tistemu, ki mi plača 2000 Ndin najemnine naprej. Naslov v upravi lista.
IZGUBIL sem razvit film v Gotnl vasi v torek okoli 13. ure. Vrnite tfroti nagradi upravi lista!
GOSPODINJSKO pomočnico sprejmem. Plača visoka. Dr. Duša Mezgolič. Ljubljana. Dolomitska 21, Dravlje.
IŠČEM mlajšega moškega, ki je vajen dela na kmetiji. Vse ostalo po dogovoru. Frančiška šifrer Žabnica 60, p. žabnlca, Gorenjsko.
IŠČEM kuharico za manjše gostišče. lahko je tudi upokojenka. Javite se na naslov: Gostišče »Murka«, Kamnik, Cankarjeva 45.
Prav je, da zveste:
Odslej: poletni obseg
■ KAKOR VSAKO LETO MORAMO TUDI LETOS
v poletnih mesecih po našem finančnem načrtu skrčiti obseg domačega tednika. Vsem starim naročnikom in bralcem Dolenjskega lista je to že znano: čez poletje je manj časa za branje kot na jesen in zimo, uprava lista pa mora razen tega po svojem letnem načrtu izdati vsaj 10 do 12 številk v skrčenem obsegu.
■ DOLENJSKI LIST bo zato do srede septembra izhajal poslej vsak teden na 16 straneh; ker pa bomo tudi čez poletje obdržali dve pokrajinski izdaji našega tednika, bomo praktično tiskali vsak četrtek 18 strani domačega lista. Po potrebi pa bomo tiskali tudi kakšno obsežnejšo številko — in že danes teden boste spet imeli v rokah 24 oz. 28 strani Dolenjskega lista (pred nami je veliko srečanje izseljencev na Mimi, smo pred dnevom borca — 4. julijem, v krški občini bo srečanje Kozjanskega odreda in odprta bo nova muzejska zbirka na gradu v Brestanici itd.). Tudi sicer se je nabralo raznega zanimivega gradiva toliko, da bomo že prihodnji teden spet imeli običajen obseg lista.
■ TUDI NAŠO UPRAVO STISKAJO ZA VRAT slabi plačniki: razna podjetja, ustanove in ObS nam dolgujejo nad 16 milijonov starih dinarjev za objavljene razpise, reklamne in druge oglase, uradne objave in pod.; čeprav te dolgove redno vsak mesec terjamo, se njihova skupna vsota nikakor ne zmanjša. To vse tudi vpliva na nujno potrebno varčevanje pri izdajanju domačega tednika. — Nepotrebne skrbi pa nam povzročajo tuđi redki slabi plačniki, naši naročniki, izmed katerih smo morali zadnje tedne nekatere črtati iz naših spiskov, nekatere pa moramo še in še prositi, da bodo poravnali svoje obveznosti do lista.
■ ZA JESEN PA 2E ZDAJ PRIPRAVLJAMO več presenečenj za vse stare in nove naročnike. Prepričani smo, da vas bomo prijetno razveselili, ko vam bomo Db koncu poletja o tem napisali kaj več. — Vse naročnike in bralce lepo pozdravljamo!
DOLENJSKI LIST
Utopljenec v Kolpi
Jožeta Rauha iz Lazov ob Kolpi (občina Kočevje), ki so ga pogrešali od sobote, 8. junija, so našli mrtvega v četrtek, 13. junija popoldne. Rauh, ki je bil star 71 let, se je utopil. Domnevajo, da gre za samomor. Njegovo truplo so našli pri vasi Sodevci v črnomaljski občini.
Smrtna nesreča mopedista
16. junija ponoči se je pripetila huda prometna nesreča v Brestanici pri hiši št. 75. Mopedist Franc Bohorc iz Presladola se je peljal z mopedom iz Brestanice proti domu. Ko je pripeljal do navedene hiše, je zavil v levo v robnik cestišča in padel. Z glavo je zadel v betonski temelj in se tako močno poškodoval, da je na kraju nesreče podlegel poškodbam.
Izsiljeval je prednost
16. junija dopoldne je voznik osebnega avtomobila Zvonko Kovačič iz Dmovega vozil s Čateža proti mostu čez Krko. V tem času je iz smeri Brežic pripeljal čez most voznik avtobusa Edvard Granda iz Lavrice. Peljal je pravilno po svoji desn; strani. Voznik osebnega avtomobila pa pred mo. stom ni ustavil, ampak je izsilje. val prednost. Pri srečanju sta se vozili oplazili, škode je za okrog 900 din.
bil iz Novega mesta proti Metliki. Pri Težki vodi jo je začelo zaradi neprimerne hitrosti zanašati. Avtomobil se je zasukal in prevrnil na bok ob robu ceste. Škoda znaša 900 din.
Pri zaviranju ga je zaneslo
Franc Rupar iz Tržiča se je peljal 16. junija s »škodo« proti Zagrebu. Pri Pluski je dohitel kolono vozil, in ko se je približal zadnjemu vozilu, je naglo zavrl. Ker je bila cesta mokra, je avtomobil zaneslo čez cesto v usek na levi strani ceste, škodo so ocenili na 950 din.
Zaradi megle zdrsnil po nasipu
Savo Svitlica iz Jaica 1e zapeljal 11. junija zjutraj s tovornjakom pri Benečiji na neutrjeno bankino in zdrsnil po nasipu na travnik, kjer se je prikolica prevrnila. škoda na vozilu in na cesti znaša 2.800 din.
Mopedist se je zaletel v tovornjak
Albin Pragar iz črmošnjic se je
11.	junija zvečer peljal s tovornjakom iz Kamn.ia proti Metliki. Pri Rakovcu mu je pripelljal po sre. di ceste naproti Blaž Lugar iz Kamnja. Mopedist je trčil v sprednji del tovornjaka in padel na tla. Na mopedu je škode za 100 dinarjev,
Neprimerna hitrost Otroci SO Zanetili
16. junija popoldne se je pripetila prometna nesreča na cesti Bregana—Jesen;ce. Motorist Mar. jan Kolan iz Ribnice je z ne-Dnmemo hitrostjo pripeljal iz Bregane in hotel zaviti proti Jesenicam. Ko je pripeljal do nadvoza avto ceste v Obrežu, je srečal osebni avtomobil, ki ga je vozil Dugan Kostekan iz Zagreba. Kolan se zaradi prehitre vožnje ni mogel ogniti in se Je zaletel v prednji levi del avtomobila. Pri trčenju je motorist padel po cesti in se poškodoval: odpeljali so ga v brežiško boln šnico. Na vo. zilih je za okrog 3000 dinarjev škode.
Trčenje na mostu
14. junija ponoči se je pripetila , prometna nesreča na mostu čez Krko in Savo v Brežcah. Voznik osebnega avtomobila	I.jubnko
Djušič iz Brežic je vozil iz smeri Brežic proti Čatežu. Na mostu mu je naproti pr'pel)al	po desni
strani voznik avtomobila Drago Simonič iz Cerkelj. Tik pred sre. Čanjem je Djušič zavil v levo in trčil v avtomobil, ki je privozil naproti. Po nekaj metrih vežnje po levi strani je Djužič porušil mostno ograjo v dolžini 4 metrov ter padel na travnik	2,70 metra
globoko. Poškodoval se ni nihče, na vozilu pa je za okrog 2.300 dinarjev škode.
Zaradi neprimerne hitrosti
Novomeščanka Olga	Sopčič je
15. Junija voz la osebni avtomo-
požar
11..junija popoldne je začela goreti streha skednia. ki ie last Antona Draginca iz Bušinje vasi pri Metliki. Zgorelo je ostrešje in stelja. Požar je ogrožal tudi sosednja poslopja, vendar pa so gasilci ogenj pogasili in tako preprečili, da bi se požar razširil, škode je bilo za 5000 din. Kaže, da je prišlo do požara zato, ker so se otroci igrali z vžigalicami.
Spet vlom v Straži
11.	junija je neznanec med opoldanskim odmorom spet vlomil v trgovino »Dolenjke« v Straži. Storilec je vlomil skozi vežna vrata v prodajalno. Kei se je poslo-vodkinja prej vrnila v trgovino, je pobegnil. Vse kaže, dr. pozna storilec zelo dobro razmere v trgovini. kaj je najbrž tudi prvič vlomil v trgovino nu tak način.
Volčjaka so ukradli
Draginčevim v Zburah pri Šmar jeti je nekdo ukradel v noči od 14. na 15. junij enoletno psičko-volčjaka, ki je bila vredna 500 din. Žival je bila privezana na verigi pred hišo. tat pa jo je odpeljal z verigo vred.
Tatvina na tržnici
V	noči od 12. na 13. junij so neznanci ukradli na novomeški tržnici zaboj s 50 kg krompirja in tudi nekaj paradižnika. Tatov še niso prijeli.
OBVESTILO OBČANOM
ZDRAVSTVENI DOM METLIKA
obvešča
prebivalstvo, da bo zaradi letnih dopustov v času ad 15. junija do 1. oktobra 1968 splošna ambulanta delala po spremenjenem delovnem času. Odslej ordinira zdravnik v splošni ambulanti vsak dan od 7. do 15. ure, ob sobotah pa samo od 7. do 14. ure. Delovni čas v posvetovalnicah in pri dežurni službi pa ostane tudi v poletnih mesecih neizpremenjen.
ZDRAVSTVENI DOM METLIKA
DOLENJSKI LIST
LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer. Miloš Jakopec, Marjan Legan, Marija Padovan, Jože Primc, Jožica Teppey in Ivan Zoran. Tehnični urednik: Marjan Moškon.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 70 par (70 starih din)	— Letna	naročnina:	32	N dinarjev (3200 S din),	polletna	naročnina	16	novih
dinarjev J1600 Sdin); plačljiva Je vnaprej — Za inozemstvo: 50 novih dinarjev (5.000 Sdin) oz. 4 ame riške dolarje ali ustrezna druga valuta v vrednosti 4 ameriških dolarjev — Tekoči račun prt podr. SDK v Novem mestu: 521-8-9 - NASLOV UREDNI-STVA IN UPRAVE:	Novo mesto, Glavni	trg 3 —
Poštni predal 33 —	Telefon	(068)-21-227	—	Nena-
ročenih rokopisov ln fotografij ne vračamo — Tiska- CP »Delo« v Ljubljani