1'ošfenina plačana v gotovini Cena 1.50 din ^^^ft^i ^^il^l^F^^ ^^^¦^^nflB^K ^P^ Izhaia vsak petek ob 16. // Naročnjna znaSa mesečno po poSti 5 din, v Celju z dostavo na dorn po raznaSalcih 550 din, za inozemstvo 10 din // UredniStvo: Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1, pritliCje, desno; uprava: levo // Telefon štev. 65 / / Racun pri poStnem čekovnem zavodu v Ljubljani štev. 10.666 Leto XXII. Celie, petek 5. ianuaria 1940 Štev. 2. Skozi ogeni V »Novi riječi« piöe njen lastnik in iz- dajatelj Veceslav Vilder: V teh dneh strahovitih dramatskih potresov bi hotel vsakdo prodreti skozi kopreno Bodočnosti. Kaj bo leta 1940.? Ali bo »boljäe«? se glasijo banalna vpra- äanja. Novo leto pa je nadaljevanje — ro- mana. In če je fantazija še tako velika, vendarle pisatelj ne more, če hoče biti sprejet od čitateljev resno, delati sko- kov, ki so v očitnem n asprotju z vsem onim, kar je rekel v prvem poglavju, Značaji njegovih junakov ostanejo v vsem romanu enaki. Romana človeštva ne piše samovoljno eiia človeška glava. Zato je logika še neizprosnejea. Zato se raorarao globÜe zamiflliti v preteklost, da pogodimo bo- dočnost, ali bolje: kaj nam je storiti v bodočnosti. Oni, ki je bolje in globlje prodrl v preteklost, bo tudi bolje spo- znal bodočnost. Zato so starejši ljudje, ki so mnogo izkusili, vedno bolj pesimi- stiČni in previdnejSi v sodbah nego mla- dost. Ni bilo na primer treba velike modro- sti, da smo na starega leta 1938. s stra- hom vstopili v novo leto. Izginila je bila Avstrija, Ceškoslovaška je bila zapušče- na od zaveznikov, okleščena in razorože- na, izginila je tudi Albanija ... Mona- kovska politika ni pomirievala, marveč zaskrbljevala. Zato smo lanski članek na tem mestu zaključili s temno slutnjo: »V življenju posameznika so često po- trebni močni udarci »usode«, da mu pa- de mrena z oči in da vidi svoje zabiode. Cloveätvo raora skozi razmerno težje in večje moraine in materialne katastrofe, da se znajde in da pogodi smer medse- bojnih odnosov« ... Tudi sicer smo stal- no trdili, da brez vojne ni izhoda. Danes seveda to prav nie ne zveni kot neka da- lekovidnost, ko je vojna tu. A na tem, da vojne ne bo in da se iahko nadaljuje monakovska politika mirnega osvajanja brez vojne, je gradilo toliko državnikov! To jih je tudi zavedlo v — vojno ... Cetudi se posameznik in narod težko uči iz izkušnje tujega, četudi mora po- gosto ravno sam razbiti svojo glavo, vendarle neposredni primeri učinkujejo. Učinkovali so tudi na nas, pa smo rav- no Stiri dni pred vojno ustvarili podlago za naše notranje pomirjenje. Usoda Ce- hov in Poljakov, najbolj pa Cehov in Slovakov je bila medicina v premočni dozi, da ne bi bila imela svojega učinka. Tako smo prišli do edine velike aktivne postavke naše bilance. To je tudi naš ponos pred svetom. Toda mi se moramo stalno zavedati, da smo na Balkanu in v Evropi. Balkan mora §e skozi mnoge izkušnje, da se bo osamosvojil. Največje uspehe je dose- gel, ko je nastopal skupno: 1. 1912. Potem so sledila po vrsti fatalna stran- pota: srbsko-bolgarska vojna zaradi ple- na, Bolgarija se je 1. 1915. ločila in po- stala v svetovni vojni orodje drugih in je to drago plačala. To je dovedlo do na- daljnje pogreške, da k Balkanskomu sporazumu ni pristopila tudi Bolgarija. To je ravno sedaj največja slabost Bal- kana ... A tudi Evropa ni mirnejäa od Balka- na. Ona, ki je dala kulturo vsemu sve- : tu, ki je vrgla v poslednji kotiček tega j planeta iskro svobode in ki upravlia sto- J kfat večje prostore nego je sama, se sa- TQ& v sebi lomi. Nikakor se ne more ure- diti in umiriti. A kar je važno: vsaka, todi najmanjša motnja v Evropi vzne- mirja ves svet. Na Daljnem vzhodu div- ja vojni požar že nekaj let na ogromnih ozemljih in uničuje milijone življenj, to- da niti od daleč ne razburja sveta toli- Jco, kakor nestanek male Avstrije in sedaj borba male Finske! Državlianska vojna y Spaniji je držala svet v napetosti bolj kakor propast Mandžurije in Abesinije. A ni samo razburjenje, marveč prihaja- 30 celo iz daljne Avstralije, Nove Zelan- dije in Kanade prostovoljno vojske, da ginejo na evropskih tleh, za evropske spore. Zato prinaša rešitev evropakega pro- Wema tudi ureditev sveta. Samo preko Rooseveltove besede Povetame angleške voiske za 2 miliiona moi — Uspešni odpor finskih let te nadaliuie — Inter- naciia nemškega parnika — Pofresna in po- plavna katastrola v Tureisi V sredo se jo prlčelo zasedanje kon- gresa Zedinjenlh držav. Zasedanje je bilo otvorjeno s poslanico prezklenta Roosevelta. V tej poslanici je prezident Roosevelt obsodil diktaturo in filozofijo sile. Zaključil jo je s sledeeimi pomemb- nhni besedami: »Mi kot zedinjen narod moramo ohranjevati na tej celini pla- men človečanske svobode, razuma in de- mokracije ter častnega postopanja. Mi moramo te vrline poživljati in jih ohra- njevati za boljši svet, ki ima priti. Naj bi naši otroci označili leto 1940. kot leto, v katerem je demokracija opravi- čila svoj obstoj kot najboljši instrument vladavine, liar jih je človeštvo kdaj ustvarilo.« Angleški kralj Jurij VI. je podpisal na Novega leta dan ukaz o vojaški ob- veznosti, ki obsega skoraj dva milijona mož od 19. do 28. leta starosti. Vsi let- niki bodo še v leta 1940. poklicani pod zastavo. Finske čete so dosegle v zadnjih dneh skoraj na vseh frontah znatne uspehe in so poleg bogatega plena zajele tudi zelo mnogo sovjetskih vojakov. Siloviti na- padi sovjetskih čet na Mannerheimovo obrambno črto na Karelijski ožini so ostali doslcj brezuspešni. Akcije sovjet- skih čet močno ovirata ostra zima in sneg ki na drugi strani lajšata odpor Fincev. Na zapadni fronti se vedno ni priälo do vecjih bojev. Tudi intenzivnost vojne na morju je zaenkrat popustila. Urugvajska vlada je intern irala nem- ški parnik »Tacomo«, ki ga smatra za vojno ladjo, ker je sodeloval pri poto- pitvi nemške oklopnice »Admiral Graf Spee«. Angleška križarka »Ajax« je prl- spela v srene v krvavo kolo, spet ki ^.aia v ' in svoboda meče — toda danes sodtluje in drhti ves svet za cilje vojne in cilje mi- ru. Razdelil se je v dve veliki fronti. Mi smo delček Evrope, ne sodelujemo v tej vojni z orožjem v roki, tega tudi ne daj Bog, a nihče se pri nas ne vara, da se v njej kroji tudi naäa usoda. Mi smo z našim sporazumom prispevali tvoj delež našemu in tudi splošnemu miru. To pa še ni dovolj. Sporazum se mora na delu, na oblasti pa tudi v nesreči pre- izkusiti. Razni negativni elementi so že dvignili glave. Ne mislimo samo onih z ulice in iz gostilne, so tudi na drugih mestih ... Vsakogar mora prežeti glo- boko in občuteno prepričanje, da more- jo biti samo v tem sklopu državne zajed- nice Hrvati svobodni in Srbi močni. Vse drugo je ali megla ali propast. Naj bo že kakor koli, letošnji prehod v novo leto je boljši od lanskega. Ni več more, težke atmosfere in slutenj pred katastrofo. Požar je tu. A ogenj ne uni- čuje samo, marvec tudi ßisti. Na nas sa- mih je, da ne izgorimo, marv«č da se očistimo in okrephno. ga tožbenega temelja, je ostalo prro- sodno postopanje pomanjkljivo, ker r prizivu navedeni pomembni dokazi niso bili izvršeni, dasi so bili nekateri že do- puščeni. Razlog, da je svobodnemu pre- udarku toženke prepuščeno, delavca sprejeti ali odkloniti, ne drži, ker ne gre za to, da tožnik pri toženki ni bil nazaj sprejet, temveč za to, da pri drugih pod- jetjih navadno ni mogel dobiti dela. Prva stopnja ni niti utemeljila, zakaj je te dokaze opustila, in prihaja preuranje- no do zaključka, da tožnik ni doprinesel dokaza za iznešene trditve. Pomanjkljivost postopanja in pravo- pomotnost presoje pa sta podana tudi glede prvonavedenega tožbenega teme- lja. Po § 249. obrtnega zakona v zvezi z odločbo § 121. zakona o zaščiti delavcev se ne sme v izpričevalo ničesar zapisati ali oznaciti, kar bi oteževalo sprejem v drugo službo. Zadostuje torej že gola možnost, da delodajalec vsled protizako- nite oblike ali vsebine spričevala ne bo dobil službe, za to, da je protipravnost v smislu § 249. obrtnega zakona poda- na; misliti je na učinek, ki ga protiza- konito spričevalo more imeti na druge delodajalce in je nedopustnost vpisov ali oblike zato strogo presojati (primerjaj Klang pri § 1163., st. 330). Stoji, da se je toženka poslužila rdeče pečatnice in da je prečrtala prazni prostor, kjer naj bi bil naveden vzrok odpusta in rabila izraz »odpuäcen« oziroma »zdrav odpu- ščen«. Znano pa je, da je rdeča barva eplošno v rabi, kadar se hoče koga opo- zoriti (prim. Bajič, Delavsko in name- ščensko pravo str. 259; Mayer-Grünber- gov komentar k zakonu o trg. pomočni- kih str. 465 in Hellerjev komentar k obrtnemu redu str. 1134). Kar pa ae tiče izraza »odpuščen«, ni prezreti, da je dobil vsled legalne terminologije § 82. obrtnega reda (zakon 5. II. 1907 št. 26. drž. zak. o spremembi VI. poglavje obrt. reda), dalje § 27. zakona o trg. pomoč- nikih 6. I. 1910 št. 20 drž. zak. in §§ 231. in 239. obrtnega zakona poseben, specie fičen pomen, ki je za službojemalca ne- ugoden in mu more otežkočiti novo za- poslitev. Zato je tožena stranka kršila dolocbe § 249. obrtnega zakona in se je tega tudi zavedala, kot izhaja iz ugoto- vitev prvostopnega postopanja in iz po- datkov spisa. Vsled tožbe tožnika pod III P 975-38 okrajnega sodišča v Celju se je s poravnavo zavezala popraviti vpis tako, da je odstopila od uporabo rdeče pečatnice in je izraz »odpuščen« nadomestila z izrazom »izstopil«. Dasi- ravno si je tožnik v poravnavi pridržal odškodninski zahtevek, se je zavarovala toženka samo zoper priznanje vzročne zveze med spričevalom in škodo, ne pa zoper priznanje protipravnosti vpisa. Iz ugotovitev prve stopnje v tej pravdi na listu 16. izhaja, da je toženka pri Fran- cu Skali 1. 1930. rabila sicer isto rdečo pečatnico, toda z dostavkom »odpužčen na lastno željo«; pri Jerneju Hribarju je 1. 1928 rabila modro barvo in izraa »na lastno željo odpuščen«, pri Francu Storu »odpuščen radi odhoda k voja- kom«. Da je tožena stranka pri vseh delavcih uporabljala isto besedilo in isto barvo, je naravno, neprevidno bi bilo, posluževati se pri različnih delavcih raa- lične barve. Da je toženka nekatere de- lavce kljub spornemu vpisu nazaj spre- jela, med njimi tudi tožnika pred leti, ravnotako ne pomeni niČ, ker toženka položaj itak in brez oziranja na vpis sa- ma pozna in ne potrebuje svarila ah opozorila. Ce rabijo tudi drugi delodajalci isto barvo in isto besedilo, iz tega še ne sle- di, da bi taka praksa ne mogla otežko- čiti delavcu nove zaposlitve. Vsekakor je toženka zoper predpise § 121. zakona o zaščiti delavcev in § 249. obrtnega za- kona napravila nekaj, kar je sposobno otežkočiti tožniku novo zaposlitev. Tož- nik, ki ga zadene dokazno breme v po- gledu Škode, je trdil, da je novo zaposli- tev iskal, da je pa ni mogel dobiti in da je bil ves čas brez posla. Toženka je to zanikala in zlasti trdila, da se mora za~ trjevana brezposelnost pripisovati dru- gim vzrokom. Prvi sodnik je K?mo ne- kaj nedoločnega ugotovil v tej smeri, da je bil tožnik nekaj časa zaposlen pri Straii 2. »NOVA OOBA« 5. I. 1940 Stev. 2. Sokol Celie I se krepko uveliavlia Lepi uspehi mladega lofco/skega društva Mlado in izredno agilno Sokois.- Hclnost. V mesecu decembru je obiskalo Celje 788 tujcev (727 Jugoslovenov in 61 inozemcev) nasproti 918 v lanskem novembru in 926 v predlanskem decem- bru. V preteklem mesecu je umrlo v Ce- lju 44 oseb in sicer 12 v me3tu in 32 v javni bolnici. Pri celjski borzi dela je bilo 1. t. m. v evidenci 454 brezposelnih (357 moških in 97 žensk) nasproti 357 (271 moškim in 85 ženskam) dne 20. deccmbra. Delo dobi 30 rudarjev, po 1 elektrikar z mojstrskim izpitom in kur- jač, po 6 kuharic in kmeekih dekel, 5 služkinj, 4 t.kalke ter po 2 sobariei in postrežnici. c Uožirna slu/ba božjii v pravoslavni eerkvi sv. Save v Celju bo po sledecem redu: na badnji dan v soboto 6. t. m. ob 24. jutrenje, prvi dan božiča v nedeljo 7. t. m. liturgija ob 10., drugi dan v po- nedeljok 8. t. m. ob 10., tretji dan v io- rek 9. t. m. pa ob 9. Tretji dan bo po končani liturg'tji ob 10. blagodarenje za rojatni dan Nj. Vol. kraljice Marije. c Svetosavska beseda. Upravni odbor pravoslavne cerkvene občine v Celju sporoea cenj. občinstvu, da zaradi resnili časov, ki jih preživljamo, letos ne bo Svetosavske besede. Na dan sv. Save v Jioboto 27. t. m. bo samo ob 10.30 v telo- vadnici v I. drž. narodni šoli šolska pro- sltiva z blagoslovitvijo vode in rezanjem kolača. Ta dan bo ob 9. slu/ba )>ožja v pravoslavni cerkvi sv. Save, nalo pa pro- cesija v omenjeno telovadnico. c Na šahovskem brzoturnii-jn /a prvenstvo v doccmhru, ki ga jo priredil pretekli petek Celjski šahovski klub, si je priboril prvenstvo g. inž. Srečko Sa- jovic z 7 točkami in pol izmod 9 doseglji- vih. Drugo in tretje mesto si delita gg. Niko Pešič in Dob»-ajc, vsak s 6 točkami in pol. c 20-letnicii Coljskt^a šahovski^a kiu- ba. V proslavo 20-letnice svojega uspeš- nega delovanja bo priredil Celjski ša- hovski klub v kratkem družaben večer. c Uratlni dan Zbornicc za TOI za Ce- lje in okolico bo v torek 9. t. m. od 8. do 12. dopoldne v posvetovalnici Združe- nja trgovcev za mesto Colje v Razlagovi ulici. c »Via mala« v ct'Sjskcm y;I<»dališču. Mariborsko Narodno gledališče bo upri- zorilo v petck 12. t. m. ob 20. v celjakem gledalisču dramo »Via mala«, ki jc do- segla tudi v Mariboru velik uspeh. Pred- stava je za abonma. Neabonenti dobijo vstopnice v predprodaji v Slomškovi knjigarni. c Novoletno obdarovanjc koroških borcov. Krajevna organizacija Legije koroäkih borcev v Celju je priredila v soboto 30. decembra zvečer v posebni sobi gostilne >Pri angelu« novoletno ob- darovanje naji'evncjsih člai^ov. Odbor se iskreno zahvaljuje vsem, ki so z da- rovi v blagu in gotovini pripomogli, da je mogla krajevna organizacija nuditi nekaj priboljäka tudi onim, ki so bili do sedaj skoraj pozabljeni, čeprav so sode- lovali pri postavljanju naših sevcrnih mejnikov. c Krajevnu organizacija Legije koro« skill boioov \' Celju obvešča svoje član- stvo, da bo 10. t. m. zaključila spreje- manja prijav xa spominsko kolajno. Cla- ni iz celjske občine, ki prijavnih tisko- vin še niso dvignili, se na to posebno opozarjajo. Tiskovine se dobe pri tov. tajniku Muleju, predsedniku Briščku, Kosu v Gosposki ulici in Kronovšku na Glavnem trgu 6. Clanstvo se naj o tern medsebojno obvesti. Prijavne tiskovine je treba najpozneje do 10. januarja vrniti zgoraj imenovanim. — Odbor. c Nov dopisiiik Delavske zbornice v Celju. Dopisništvo Delavske zbornice v Celju je prevzel bivsi krojaäki mojster Jože Arnšek iz Sevnice, brat Nežke Arnškove, članice sosveta Delavske zbornice in pobornice Zveze združenih dclavcev v Celju. Dosedanji dopianik g. Jože Grošelj, ki je skuäal pri svojem de- lu v Colju upoätevati pravice vseh stro- kovnih organizacij, kar izvestnim lju- dem ni bilo pogodu, se je vrnil v Ljub- ljano in prevzel svoje prejšnje mesto kot tajnik Jugoslovanske strokovne zveze. c Iz žele/aiškc službe. Zelezniški kon- trolor g. Ivan Kušar je premeščen s po- staje Videm-Krško na postajo v Celju. «¦•¦¦¦uiflHKMBiBsaiflasBBaaeiBaBaai IV. CELJSKI KARNEVAL na pustno soboto 3. feboa- as-ja 1940 v Narodnem domu nnBiaEHiaiiicBiOiigKiaiiiaBaiii« c Ukinitev nedeljskega obi*atovanja v mesnieah in na stojnicah. Mesarski in klobasičarski mojstri v Celju so na proš- njo in sporazumno s pomočniki sklenili ukiniti nedeljsko obratovanjc v mesni- cah in na stojnicah v zimskih mesecih in sicer vsako leto od 1. decembra do ]. marca. V nedeljo 7. t. m. in naslednje nedelje bodo torej mesnice in stojniflc- zaprte. Občinstvo se naproša, da se za- loži z mesom že ob sobotah. c Vsi frizcrski saloni bodo na praznik Treh kraljev 6. t. m. do 12. dopoldne odprti, v nedeljo 7. t. m. pa ves dan za- prti. c Splošen šahovski turnir. Pred dnevi je bil pod vodstvom reditelja g. Nika Latinoviča zaključen splošni turnir Celj- skega šahovskega kluba. Igralci, ki so dosegli polovico dosegljivih točk, so po- stali zmagovalci in imajo pravico igrati v glavnem turnirju za prvenstvo Ce!j- skega šahovskega kluba. Prvak v sploš- nem turnirju je postal g. j)rof. Tavčar z 11 točkami in pol od 12 dosegljivih. Do- segel je torej 95 odstotkov dosegljivih Slike za legitimacije Inajhitreje, točno in dobro izvräuje Foto Pelikan Celje • Razlagova ulica točk. Drugo mesto si je pirboril g. Jože Reichman z 10 točkami ali 83 odstotki, tretje pa g. Jože Kroflič z 9 točkami ali 75 odstotki. Med nagrajenimi je še g. dr. Josip Cerin z 8 točkami in pol ali 70 odstotki. Brez nagrade sledijo še gg. Ziga Vučkovič z 8 točkami ali 66 od- stotki, Franjo Eisenbacher in Viktor- Laus s 7 točkami ali 58 odstotki ter ka- tehet Ignacij Feguš iz St. Jurija s 6 točkami ali 50 odstotki. Vsi zmagovalci naj se še ta teden prijavijo h glavnemu turnirju in borbi za prvenstvo CSK. Za Vase knjigovodstvo v novem letu trgovske knjige, rednike, kartoteko in druge potrebščine za pisarno v veletr^o- vini papirja in knjigarni KARL GORI- CAR, vdv., Celje, Kralja Petra c. 7—9. c Zabavni \eiSer CPD bo, kakor smo že poročali, v soboto 27. t. m. v vseh prostorih Narodnega doma. Za telo in Maročajte „Alovo dobo", pridobivajte naročnike za naš list in oglašujte v njem ! Podpirajte nacionalni tisk! Sfaau 4. »NOVA DOBA« 5. I. 1940 Stev. 8. dobro voljo bo odlično preskrbljeno, saj bo jedače in izvrstnega haloškcga vina i»a pretek in plesalo se bo ob zvokih celjskega jazza. Poleg tega bodo nasto- pili tudi različni umetniki. Naj omenimo za danes le g. Stanka Preka, virtuoza na kitaro, ki bo s svojo igro prav go- to vo zadivil vsakogar. Vneti poslušalci radia ga najbrž že poznajo, saj večkrat igra v ljubljanskem in beograjskem ra- diu, pa tudi samostojne celovečerne koncerte je že priredil v Ljubljani in drugod. Njegov nastop v Celju bo goto- vo vzbudil veliko zanimanje! c Celjsko pevsko društvo bo imelo od- slej zopet redne pevske vaje in sicer ob torkih za mešani zbor, ob četrtkih za ženski zbor in ob petkih za moški zbor. Pevke in pevci, obiskujte pevske vaje redno in točno, ker so pred nami važni nastopi. e Skornj 14 milijonov je šlo v zrak. Glavna tobačna zaloga v Celju je pro- dala lani za 13,643.125 din tobaka in tobačnih izdelkov ter za 180.200 din ci- garetnih papirčkov. c Sokolsko društvo Gulje-malica spo- roča, da se prične prihodnji teden, to je od 8. t. m. daljc zopet redna telovad- ba vseh oddelkov. Članstvo, naraščaj in deco vabimo, da se redno udeležuje tc- iovadbe. e Požar .sredi mesta. V dvoriščni stav- l)i trgovca Franca Ocvirka Za kre-sijo v Celju je v torek zamrznila straniščna civ. Lastnik hiše je naročil nekemu cle- lavcu, naj cdtali zamrzlo cev. Delavee je postavil v stranišee malo peč. Naložil je nanjo oblanje in zakuril. Ko je ogenj ugasnil, jc delavec odšel. Zaradi vro'-inc; ,se je vnel na podstrešju tram in počasi tlel. V sredo okrog 16. pa je nastal na podstrešju ogenj, ki se je hitro razširil na soboto in kuhinjo v kateri stanuje postrežnica Marija Ropotarjeva. Celjski gasilci so takoj prihiteli na pomoč. Na- peljali so cevi do vodnjaka pri mestnem gledališču in začeli gasiti. Cez dve uri je bil ogenj že udušen. V stanovanju Ropotarjeve je ogenj uničil vse pohi- štvo, obleko in perilo, zgorelo je tudi nekaj denarja. Pri gašenju je voda te- kla skozi strop v prvo nadstropje v sta- novanje eevljarskega mojstra Bergleza in mu je tarn povzročila znatno škodo. Skupna škoda vsled požara znaša okrog 20.000 din. e Zetev smrti. Na Cesti na grad 17 je umrla v torek 10-letna kovačeva hčerka Ivanka Osekova, v Medlogu pa je umrl v četrtek sineek trgovskega sluge Ma- ri jan Krajnc. V celjski bolnici so umrli: na Novega leta dan 57-letna alužkinja Ana Potočnikova iz Zalca, v sredo 40- letni posestnik Vladimir Kačur od Sv. KriStofa pri Laškem (o cigar smrtni ne- sreči poročamo med dopisi iz Laäkega) in 29-letna služkinja Terezija Klepejeva iz Celja, v četrtek pa 69-letna preužit- karica Alojzija Pergerjeva iz Preserja pri Braslovčah. N. p. v m.! c Dvignite nagrailo! Ob zaključku bo- žične likovne razatave celjskih slikarjev, ki 'e bila v dvorani Mestne hranilnice, so bile izžrebane naslednje štiri številke vstopnie: 247 (prva nagrada), 180 (dru- ga nagrada), 1977 (tretja nagrada) in 623 (tretja nagrada). Kakor smo ie po- ročali, prejmejo dobitniki ötiri umetni- ške slike. Po dve sliki sta v podružnici »Jutra« in v podruanici »Slovenca« v Celju. Dvignite slike na podlagl prcct- ložene vstopnice in legitimiranja takoj te dni! Slike, ki do ponedeljka <*. t. m. ne bodo dvignjene, bodo zapadle in bo- do prešle v last razstavljalcev. e Uradno popravijanje volilnih imeni- kov v letu 1940. Mestno poglavarstvo v Celju razglaSa: Po § 5. zakona o volilnih irnenikih, Službeni list z dne 12. sept. 1931 štev. 347-34, mora mestno pogla- varstvo v dobi od 1. do vstetega 31. ja- nuarja vsakega leta izvršiti uradne po- pravke stalnih volilnih imenikov. Pri tern vpiše v volilne imenike s svojim sklepom vse osebe, ki imajo volilno pra- vico, pa šc niso vpisane ter izpusti na isti način one, ki so izgubili to pravico. Vojaki, ki so odslužili odnosno ki v letu 1940. služijo svoj rok, se vpišejo urad- no. Volilno pravico za volitev v narod- no skupščino imajo vsi moški državljani kraljevine Jugoslavije po rojstvu ali na- turalizaciji, ko so dovršili 21. leto sta- rosti in vsaj že leto dni bivajo v občini. Državni in javni samoupravni uslužbenci se vpišejo v volilne imenike Celja, ako imajo v njem svoj službeni sedež. Za državne uslužbence se enoletno bivanje ne zahteva. Vse osebe, Id imajo pravico !¦:.-. V'Vfia, pa v imonikih še niso vpisane, One 3. I. 1940. Je gorelo v Celiu Äli irnate že zavarovano svoje iinetje: pohištvo, živila, tigovske zaloge iicl. proli požaru? -- Obrnite se takoj na ekspoxiiuro Banke 1t$lavije" v Cef/cf. fel. St. 199 Iri Vam zn in a 1 e n k o s t n o p I a č i I o zavaruje VaSe i in e 1 j e! nag se zglasijo v času od 10. do vstete- ga 30. t. m. med 9. in 12. dopoldne v so- h* St. 2 mestnega poglavarstva. S seboj naj prinesejo krstni list, uradno potrdi- lo o državljanstvu in uradno potrdilo o predpisanem bivanju v občini Celju. V navedenem času naj se zaradi popravkov v imenikih zglasijo tudi oni, katerih ime- na, poklici, službeni in Arm*] nazivi ter bvališča niso vpisani. c Naznanjanje neva-nioi-ii luiijailov i/ /raka. Mestno poglavarstvo v Celju raz- glaša: V bodoče se bodo uporabljali v mestu Celju naslednji znaki za nazna- njanje in prestanek nevarnosti napadov \y, zraka: A) Za pretečo nevarnoat: 1. triminutno prekinjeno zvonenje cerkve- nih zvonov v cerkvi sv. Jožcfa, župni cerkvi, Marijini in evangeljski cerkvi; 2. tri minute trajajoče tuljenje tovarniskih siren s prekinilvami (okrog 6 do 10 na minuto) v tovarai Westen in cinkarni; 3. tri hitro zaporedoma sledeči topovski streli. B) Prenehanje nevarnosti: 1. tri minute trajajočc neprekinjeno pritrka- vanjc zvonov in 2. tri minute trajajbče neprekinjeno tuljenje siren. Dosedanji znaki za naznanjanje in prestanek ne- varnosti, ki sta jih objavila mestno po- glavarstvo in krajevni odbor za zaščito pred napadi iz zraka one 22. IX. 1939 v »Navodilih Ce\p\\s^o in v r-asnnisju, re veljajo vee. c Nabava davcir.ii k'Avt in Uoutrolu uslu/benskih knjižic. Davčna uprava v Celju razglaša: V smislu el. 95. zakona o neposrednih davkih se pozivajo vsi dc- lodajalci, ki zaposlujcjo hišno služinčad, da si v času do 31. t. m. nabavijo davčno karto pri pristojni davčni upravi. S se- boj je treba prinesti tudi 25 din za ba- novinski bednostni aklad in 3 din za specialni doprinos. Delodajalci, ki si na- vedenih davenih kart. ne bi nabavili do 31. t. m., bodo morali plačati kot kazen Se petkratno vrednost davčne karte. Na- dalje se opozarjajo vsi delodajalci, ki plačujejo uslužbenski davek v davenih markicah, da predložijo uslužbenske knjižice do 31. t. m. davčni upravi na vpogled zaradi kontrole. Delodajalci, k* ne bi prcdložili v navedenem roku dave- nih knjižic v pregied, bodo kaznovani po čl. 138. zakona o neposrednih davkih. c Knjige Vodnikovc družbe je treba dvigniti v celjski podružnici »Jutra« do srede 10. t. m. Knjige dobijo tudi še oni, ki doslej niso bili člani Vodnikove družbe. Pridite po knjige najpoznejo do srede 10. t. m., da ne bo prepozno! c Clane Slovenskega planinskcga dru- štva prosimo, da čimprej poravnajo čla- narino za tekoče leto, da bodo na svojih izletih v planinskih kočah deležni član- skih ugodnosti. Od 1. februaria dalje bodo veljali članski popusti samo tedaj, čo bo planinska izkaznica opremljena z znamko za leto 1940. Poleg popusta na železniških vožnjah, ki znaäa 50%, veljajo za Clane SPD tudi popusti na avtobusnih progah, n. pr. na progi Ce- lje- Mozirja—Logarska dolina, Celje - Vransko—Ljubljana in na raznih avto- busnih progah na Gorenjskem. c Podaljšek glavncga kanala pri ciii- karni. Mestna občina celjska razpisujs dobavo 135 komadov betonskih cevi s premerom 70 cm za podaljšanje glavne- ga kanala ob cinkarni. Ponudbe je tre- ba vložiti v vložišču mestnega poglavnr- stva, soba štev. 9, do 17. t. m. do 11. do- poldne. c Mostna občiiia (M'ljska razpisuje me- sto pogodbenega uradnika oziroma urad- nice II. službene skupine. Prošnje je treba vložiti najkasneje do 31. t. m. pri predsedništvu mestnega poglavarstva v Celju. c Valilna jajca za leto 1940. Mestno poglavarstvo v Celju razglaša: Kr. ban- ska uprava dravske banovine bo v letu 1940. oddaiala valilna jajca rjave in be- le štajerske kokoši. Da bi se ta odlična pasma čimbolj razširila, se vabijo kme- tovalci, da naroče jajca v čim večjern številu. Naročila sprejema mestno po- glavarstvo, soba at. 47, do 25. t. in. Tain se dajejo tudi potrebna pojasnila. Conn jajc je 1 din za komad. Mestna občina bo prispevala kmetovalcem 0.50 din zn komad, tako da bo kmetovalec plačal l'.> 0.50 din za jajce. c Dražba gnoja v nie.stni klavnicl. .•..•icstno poglavai'stvo v Celju razglaša: V torek 9. t. m. ob 9. dopoldne bo mest- na občina na javni ustni dražbi prodala najboljäemu ponudniku v letu 1940. v mestni klavnici celjski pridelani gnoj. Dražba bo v pisarni mestne klavnice v Klavniški ulici štev. 2. Izklicna cena je določena na 4.500 din. Pod izklicno ceno gnoj ne bo prodan. A/i §e to še Sloveniiat Nevsdrxne prometne razmere Šmarjp, 5. januarja. Tarn blizu Sotle sta železniški postaj» iDobovec in Sv. Rok. Postaji sta, ven- dar biez železniških zvez v Slovenijo; ako bi ne bilo bolje proti Zagrebu, bi obupali. Cujmo: Od Sv. lioka vozi proti Rogatcu pač vlak ob 6.37, a naprej šele ob 13.33. Na sedež srez-a pride torej potnik šele popoldne, ko že ničesar ne opravi. Vračati se ne more uiti naaled- njega dne zjutraj, ker odhaja vlak iz Ömarja že ob 8.19, marveč mora čakati na popoldanski vlak ob 16.22, da je do- ma ob 19.02. Tako izgubi zaradi ncdolž- nega opravila pri srezu pač dva dneva ' Ni čuda, da so ti obmejni pač bolj navezani na hrvatsko banovino, ko imajo tja ugodnejšc zveze. Tudi tu je treba spremembe, in sicer čimprej. Gofpodarifvo := Viiiski sejem in raxista^a \r Ivanj- kovcih. Vinarska zadruga v Ivanjkovcih bo priredila svoj 15. vinski sejem in raz- stavo v sredo 24. t. m. v dvorani v Ivanj- kovcih. Lanska vina se prav dobro raz- vijajo, so povsem harmonična in imajo malo kisline. Cene so ugodnc. Ivanj- kovci so v sredini ljutomersko-ormoških goric in so na seiem pripuščena le vina iz tega vinarakega okoliša. Interesenti bodo imeli priJiko pokusiti mešana in sortirana vina iz tega okoliäa in si na- baviti potrebno količino. Cas prireditve pa je tudi prav primeren, kcr bodo do tega časa vina že tudi zrela. =- Obvoznost vračanja praznih \ie<- iz inozemstva povzroča našim izvoznikom, zlaöti izvoznikom, ki izvažajo deželne pridelke v manjših kolioinah, velike te- žave, ker inozemski uvozniki nočejo pre- vzeti obveznosti, da bodo prazne vreče vrnili naäemu izvozniku ob določenem roku. To je tudi razumljivo, ker ino- zemski uvozniki v mnogih primerih pre- prodajajo uvoženo blago v originalnih vrečah in je ne glede na to vračanje zve- zano s lolikimi formalnostmi in stroški, da noče zlasti pri manjših pošiljkah nih- če prevzeti takih obveznosti. Zato je Zbornica za TOI v Ljubljani prosila Na- rodno banko, da bi oprostila od obveze vračanja praznih vreč vsaj one izvozni- ke, ki izvažajo manjše količine. Na vlo- go je prejela. zbornica od Narodne ban- ke o))vestilo, da je komite razpravljal o vp)"ašanju oprostitve olweze vračanja vreč iz klirinških držav pri izvozu manj- aih partij blaga, pri katerih ni bilo upo- rabljotio več kot 5 do J0 vrcč, in sklenil, da bo devizna direkcija vzela konkretne prošnjc posamexnih izvoznikov za osvo- Ijoditcv od obveznosti vračanja vreč v poštev. Zato naj se prizadeti izvozniki obrnejo v vsakem konkretilem primeru s prošnjo za oprostitev obveznosti vra- čanja praznih vreč po enem izmed po- oblaščenih denarnih zavodov na devizno direkcijo neposredno. Sport :: Tablc-leniski tuniir v Colj». Na praznik 6. t. m. in v nedeljo 7. t. m. bo v mali dvorani Celjskega doma zanimiv table-teniški turnir za prvenstvo masta Celja. Turnir prireja table-teniäka sek- cija SK Celja, ki bo tudi postavila naj- številnejšo ekipo. Poleg igralcev prire- ditelja bo nastopila tudi moöna gard» igralcev SK Jugoslavije s Furlanom na čelu, ki brani prehodni pokal in naslov prvaka. Poleg že znanih igralcev Lati- noviča, Rebeuschegga, Coha in drugih se bo predstavila predv3em mlajša äte- vilna garda, ki se bo gotovo skuäalu uveljaviti med starejšimi in izkušenejši- mi igralci. Celjane opozarjamo na to za- nimivo tekmovanje, za katerega sta raz- pisana poleg številnih diplom tudi dva lepa pokala. Oba dneva se bo tekmova- nje pričelo ob 8.30 zjutraj in bo trajalo ves dan. :: Snežiie ra/mero 5. januarja. Mozir- ska koöa na Golteh (1344 m): —8, oblačno, 50 cm snega, 5 cm novega pr- šiča. Celjska koča (700 m): —6, drobno mode, 20 cm snega, pršie. Iz naših kraiev Žalec Ivan Premlk t Zaloc, 5. januarja. V 83. letu starosti je v Zalcu izdihnil na Novega leta dan najstarejši žalski tržan g. Ivan Premik, ki je zadnje mesece svojega življenja hiral za posledicami poškodb, ki jih je dobil, ko ga je povozil nepreviden kolesar. Pokojnik se je v rani mladosti zanimal za hmeljarstvo. Večkrat je šel tudi za pokojnega narodnjaka Janeza Hausen- bichlerja v Novo Celje po hmeljske sa- deže za prvi hmeljski nasad, ki ga je ustvaril Hausenbichler na svojem hme- ljišču. Ivan Premik je bil tudi clan in odbornik Hmeljarne r. z. z o. j. in so- ustanovitelj 1. 1880. ustanovljene pro- stovoljne gasilske čete v Zalcu. Pokojnika smo spremili v sredo 3. t. in. k zadnjemu počitku. V sprevodu je bilo tudi čaatno število domačih gaailcev in zastopnikov gasilske župe celjske z dvema praporoma. Ob odprtem grobu se je poslovil od pokojnika predsednik gasilske čete v Zalcu g. Ivan Virant. V svojem govoru je poudaril, da je bil pokojni Ivan Pre- mik marljiv gospodar, vzoren zakonski mož in nad vse skrben družinski oče. Kot gasilec je že ob ustanovitvi gasilske čete žalske pred 60. leti z mladostnim elanom in globokim čutom ljubezni do bližnjega pomagal ustanoviti prostovoljno gasil- sko četo v Zalcu, ki ji je ostal zvest do smrti. Društveni načelnik se je zahvalil zaslužnemu pokojniku v imenu gasilske župe celjske in v imenu gasilske čete žalske za njegovo dolgoletno prostovolj- no in uspešno delo z željo, naj mu bo lahka domača slovenska in jugosloven- ska zemlja in z obljubo, do bomo ohra- nili nestorja savinjskih gasilcev Ivana Premika v častnem in trajncm spominu. Nato je zadonel gasilski rog v zadnji pozdrav in na krsto nepozabnega ga- silca in žalskega narodnjaka Ivana Pre- mika so zaoele padati prve grude. ž Božičnica. Prostovoljna gasilska čo- ta v Zalcu je priredila na Stefanovo v Sokolskem dornu božičnico ob sodelova- nju celjske vojaške godbe, ki je ob tej priliki prvikrat nastopila v Zalcu. Po- globljcni prostor pred odrom je za god- bo vsekakor premajhen. Treba ga bo podaljšati in tudi razširiti. Vojaškn godba je odlično izvedla koncertni spo- red in igrala tudi pri plesu. Je pač uži- tek poslušati poklicne godbenike. Zbra- no občinstvo, ki se mu je pridružilo tu- di več oficirjev celjske garnizije, je po- zdravil z lepimi besedami predsednik ga- silske čete g. Ivan Virant, v imenu Rde- čega križa pa je spregovoril kapetan g. Toš iz Celja. Nato so uprizorili na no- vem odru cnodejanko »Oboleli stric«, ki jo je režiial g. Kado Slokelj. To je bila prva predstava na novem odru. Zabav- na igra je povsem uspela. Kulise, ki so bile prenešene iz Roblekove dvorane pt ne ustrezajo dimenzijam velikega nove« ga odra. Zelo trpi akustika, zato bo tre- ba improvizirati za gledališke predstave in koncerte primeren strop na odru. Igri je sledila dražba božičnega drevesa, ki je dala blagajni lep prispevek. Oficielni del je zaključila učinkovita alegorija. Nato se je razvila prijetna zabava. Štev. 2. »NOVA DOBA« 5. I. 1940 S trau 5. k Silvestrovanje. Sokolsko društvo v Zalcu je priredilo v nedeljo v Sokolskem domu Silvestrov večer z obširnim spore- dom. Sodeloval je g. Josip Povhe iz Ma- ribora, ki je izvajal nekaj starih kuple- tov. Nastop državnega prvaka na kro- matični harmoniki g. Rudolfa Piliha je nudil lep umetniški užitek. Nastopil je Uidi domači orkester, pomnožen s celj- skimi godbeniki. Na sporedu so bili na- dalje komični in baletni nastopi, ki pa zaradi slabe akustike in nezadostne pri- pravljenosti niso prišli prav do izraza. Po lepi polnočni alegoriji je želel dru- štveni starosta br. Vilko Senica vsem gostom, ki so docela napolnili krasno dvorano, srečno in veselo novo leto. V sotorih je bilo vse vzorno urejeno in so tudi vse razprodali. Prijetno in animi- rano novoletno razpoloženje je trajalo do jutranjih ur. ž Roblekovo dvorano, v kateri so bile doslej gledališke predstave raznih kul- turnih organizacij, je vzelo za deset let v najem Katoliško prosvetno društvo v 2alcu, ki si je nabavilo lastne kulise in priredilo na starega leta dan svojo prvo predstavo. Igrali so »Revčka Andrej- čka«. ž Predavanje o organizaciji pasivnc obrambe pred sovražnimi napadi iz zra- ka bo na praznik Treh kraljev v soboto 6. t. m. ob pol 9. dopoldne v Sokolskem domu v 2alcu. Predaval bo kapetan I. razreda g. Franjo Toš iz Celja. Poleg gasilcev je k predavanju vabljeno tudi ostalo civilno prebivalstvo. ž Zvočni kino Zalec. V soboto 6. t. m. ob 14., 16. in 19.: »Scstra Marija«. Iz- redno lep film. V glavnih vlogah Camilla Horn, slavni baritonist Aleksander S v e d, Hilde v. Stolz, Pavel Javor in Tibor v. Hal may. — V nedeljo 7. t. m. ob 14., 16. in 19.: »Ciganske inelodije«. Film velikega formata. V glavnih vlogah Lupe Velez, Jerry Verne, Fred Duprez, Wyn Weaver in Raymond Lovell. Sodeluje najboljši ciganski vir- tuoz Alfred Rode in njegov orkester. Šmartno ob Paki äm Mi/.erija / električnim tokom. Smartno ob Paki dobiva električni tök še vedno iz zasebne elektrarne v mlinu. S tern tokom pa jc velik križ. Kadar je voda visoka ali pa kadar zmrzne, smo brez toka za razsvetljavo in pogon. Na- sa električna zadruga je dala že lani v iebruarju na občnem zboru svojemu predsedniku g. Martinu Steblovniku po- oblastilo, da stopi z vodstvom Kranjskih deželnih elektrarn v pogajanja za pri- ključitev Smartnega ob Paki na omrežje KDE. Od tega občnega zbora je preteklo skoraj že leto dni, a vse je ostalo pri starem, čeprav je glavni vod Kranjskih rieželnih elektrarn oddaljen od našega omrežja komaj dva kilometra. S priklju- oitvijo na omrežje KDE bi se tok pri nas pocenil, obenem pa bi prenehale se- danje nevšečnosti s tokom in bi elek- trična zadruga pridobila mnogo novih clanov. Ker je zadeva za naše gospodar- ätvo važna in nujna, pričakujemo, da bodo pristojni činitelji v kratkem ukre- nili potrebno, da bo tudi naš kraj pri- ključen na omrežje Kranjskih deželnih elektrarn. I/oven/ Cradec s Silvcstrovanje. Tudi letos se je Slo- venjgradec poslovil od starega leta v So- kolskem domu, kjcr je tukajsnje Sokol- sko društvo priredilo svoje tradicional- no silvestrovanje. Pred polnočjo je dramski odsek v režiji g. Ivana Kavsa uprizoril nekaj burk iz slovenjegraške- ga življenja, ki jih je spisal br. Drago Justin. Po petju narodnih pesmi, ki jih je zapel tukajšnji oktet, se je br. staro- ata Ivan Rojnik poslovil s klenimi bese- dami od starega leta in pozval brate in •seatre, da ostanejo v novem letu zvesti Sokolu, nacionalni ideji, kralju in domo- vini. s poskočnicami, ki jih je zaigral sokolski jazz, je staro in mlado z najlep- äimi upi in nadami zaplesalo v novo leto. s Sokolska efektna loterija. V nedeljo 31. decembra je bilo žrebanje efcktne lo- terije v veliki dvorani SokoAkega doma v Slovenjem Gradcu. Ze eno uro pred pričetkom se je zbrala velika množica ljudi, ki so ne3trpno čakali, ali jim bo sreča naklonjena. 2al pa bodo šli vsi glavni dobitki izven našega mesta v daljni svet. Pol urc pred pričetkom se je sestala komisija, ki 30 jo tvorili člani loterijskega odbora gg. Alfonz Debelak, Drago Justin, Ivan Rojnik, Vinko Cajn- ko in Karlo Kokalj, poleg tega pa še javni notar g. dr. Marjan Belle iz Ma- renberga in starešina finančne kontrole g. Ignac Kamenik. 2rebanje se je pri- eelo ob 14. Izžrebani so bili najprej manjši dobitki, nazadnje pa glavni do- bitek. Deset glavnih dobitkov so zadele sledeče številke: 19.243 (avto), 3.365 (motorno kolo), 12.767 (šivalni stroj), 19.512 (spalnica), 15.848 (kuhinjska o- prema), 18.374 (moško kolo), 2.261 (žensko kolo), 13.962 (plug), 10.101 (foto aparat) in 1.348 (volneno blago za moško obleko). Izžrebanih je bilo še 152 dobitkov. Laško Roparski umor pri Laškem Na Silvestrovo nedeljo zjutraj sta sla dva fanta izpod Maliča k maši v Laško. Ko sta sta stopala po zadnjem klancu poti, ki pelje iz Smohorja proti Laškemu in ki se tik za kopališkimi posestvi steka v občinsko cesto iz Reči- ce, sta v globoko zarezanem kolovozu z grozo opazila truplo mladega moškega, v katerem sta spoznala 17-letnega Ivana Senico, p. d. Sp. Malška, po3estnikovega brata izpod Maliča in delavca v tekstilni tovarni v Laškem. Senica je ležal na hrbtu, pod vratom je zevala 7 cm široka rana, sneg je bil poškropljen s krvjo. Truplo je bilo zmrnjeno. Hitela sta v Laško k orožnikom. Na kraj umora je takoj krenila orožniška patrulja pod vodstvom narednikov gg. Dežutlja in Vovka. Patrulja je ugotovila, da je bil pokojni ustreljen v hrbet in da mu je morilec nato prerezal grlo ter ga zabo- del z dolgim nožem petkrat v prsi. Pri preiskavi umorjenca je patrulja opazila, da je bila podloga notranjega žepa obr- njena navzven, iz Cesar se je dalo skle- pati, da je morilec potegnil vsebino iz žepa in ni podloge potlačil nazaj. Vse je torei kazalo na roparski umor. Z bliskovito naglico se je vest razši- rila po Laškem in vzbudila med občin- stvom ogromno pozornost, saj nismo slišali o kakem roparskem umoru v okolici Laškega že 20 let, t. j. od leta 1919., ko so bili na Turju umorjeni in oropani zakonca Matek in služkinja. Orožniki so takoj prijavili zločin sodi- šču. Sodna komisija pod vodstvom so- dnika g. Roša se je podala na kraj umora, da ugotovi podrobnosti. Ugoto- vitve sodišča so bile enake kakor ugoto- vitve orožništva. Medtem so orožniki že poizvedovali, kod je hodil Senica prejšnji dan in v kaki družbi. Dognali so, da je bilo prejš- njega dne plaeilo v tekstilni tovarni, kjer je prejel umorjeni svojo mezdo, nekaj nad 200 din. Senica je delal pri istem stroju skupaj z 20-letnim Anto- nom Fajfarjem, posestnikovim sinom iz Erjavčka pri Laškem, s katerim ga je vezalo tesno prijateljstvo. Tudi ta je dobil izplačan svoj zaslužek, nakar sta pohajala skupaj po Laškem in šla v Podergajsovo gostilno. Tarn sta izpila 1% litra vina in jedla klobase. Od tarn sta krenila v Drolčevo gostilno, kjer sta zopet nekaj pila do pozne noči, ven- dar ne toliko, da bi bila vinjena. Orožniki so hiteli za Fajfarjem in ga našli na domu njegovih staršev, kjer 3e je takoj začelo izpraševanje. Fajfar ni kazal posebne zadrege. Na vprašanje, kje ima nož, je potegnil iz žepa navaden žepni nož, na katerem se je videlo, da ni bil v rabi že delj časa in da si ga je Fajfar preračunano pripravil. Pri pre- gledovanju obleke so orožniki opazili na hlačah velike sveže krvne madeže. Faj- far je trdil, da izvirajo od rane, ki si jo je prizadejal na prstu pred kakim ted- nom pri popravljanju dežnika. Na vpra- šanje, kje ima drugi dolgi nož, ki so ga videli prej tovariši pri njem in s katerim je baje nedavno čakal na nekega na- sprotnika, da bi ga zabodel, je povedal, da je ta nož izgubil. Sledila je aretacija in zasliševanje v Laškem v prisotnosti dveh prič. Fajfar se je čedalje bolj zapletal v protislovja in končno priznal, da je spremljal Seni- co proti Mulenci, češ da sta se dogovo- rila, da bosta klicala neko V. Preden sta prišla do hiše, kjer stanuje V., je Senica pregledoval svojo pištolo, ki jo je bil prej dal Fajfarju, da bi mu jo popravil. Pri ogledovanju se je pištola sprožila in se je Senica po nesreči zadel. Ležeč na tleh je prosil Fajfarja, naj ga usmrti, da ne bo trpel in počasi umiral. Fajfar se ga je usmilil ter mu prerezal vrat in ga nato še večkrat zabodel v prsi. Lepe tiskovine, kakor: lepake, letake, prospekte, stenske in žepne koledarje, diplome, srečke, časopise, knjigo, cenike ter vse reklamne tiskovine za trgovce v eni in več barvah vam solidno izgotovi ZVEZNA TISKARNA CELJE, STROSSMAYERJEVA ÜL. 1 LASTNA KNJIOOVEZNIOA Seveda je bilo takoj jasno, da zago- vor ni resničen, ker je bil Senica ustre- ljen v hrbet. Na vprašanje, kje je dobil denar, ker so našli pri njem nad 400 din, je odgovoril, da mu je Senica posodil 200 din še v Laškem, ker je potreboval denar za plaeilo harmonike, naročene pri izdelovalcu harmonik Zupancu v Brodnicah. Končno pa je Fajfar pod te- žo dokazov priznal, da je Senico umoril v namenu, da bi si prilastil njegov de- nar. Izgovarjal se je, da sta se prepirala in da ga je Senica zmerjal zaradi pi- stole, kar je Fajfarja ujezilo, da se je odločil za to dejanje. Po umoru je nož in pištolo skril v gozdu. Obdukcijo trupla sta izvršila zdravni- ka gg. dr. Cede in dr. Lovšin v mrtvaš- nici v Laäkem. Pogreb umorjenega je bil v torek 2. t. m. zjutraj na tukajšnjem pokopališču. V lepem govoru se je po- slovil od pokojnega dekan g. dr. Krulc in pokazal na posledice slabe vzgoje na- še mladine. Pogreba se je udeležilo mno- go občinstva. Fajfar je vzel umorjenemu 223 din. To priča še bolj o podivjanosti morilca, ki ga je majhen znesek zavedel k tako strašnemu dejanju. Fajfar se je rodil 31. decembra 1919 in je torej na dan umo- ra, ki ga je izvršil okrog V,2. ponoči, dovršil 20. leto. Starši so pošteni in ob- jokujejo svojega sina, ki je zašel na stranpota. 2e nekaj mesecev je imel mladi Fajfar razmerje z neko E. H. ter živel z njo. Senica je bil brat uglednega posestnika Malška pod Maličem. Bil je, kakor pripovedujejo, zelo priden in pameten mladenič. Morilca so v sredo odvedli v zapore okrožnega sodišča v Celje, kjer čaka na zasluženo kazen. Svojega dejanja se prav nie ne kesa in ne kaže nobenega razburjenja, kakor da bi se ne zavedal strahote svo- jega dejanja. Mi smo že večkrat opozarjali na raz- mere v okolici Laškega. Zdi se nam, da čuje mladina vse premalo dobrega in le- pega in da jo navajajo predvsem le k politični in socialni nestrpnosti. Izvestni ljudje smatrajo tako vzgojo za prven- stveno, na sreno kulturo in na moralo se pa premalo ozirajo. Sama pobožnost — kdo bi mogel tajiti, da je okolica La- škega prav vzgledno pobožna — še ne napravi človeka poštenega, zlasti če je ta pobožnost hlinjena, navidezna in sa- mo zunanja. Treba bo stopiti na druga pota, na ona, ki jih je g. dekan pokazal ob odprtem grobu pokojnega Senice. Ce bomo šli po teh potih, bo res postalo življenje tudi v Laškem znosnejše. 1 Sokolsko silvestrovanje. Tudi na Sil- vestov večer je narodno občinstvo na- polnilo sokolsko dvorano. Opažamo pa, da postajajo obiski naših višjih z neka- terimi častnimi izjemami vedno redkejši in da prihajajo v naš dom bolj in bolj nam ljubi prijatelji iz takozvanih »niž- jih« krogov. Cedalje številnejše so zasto- pani delavci in nameščenci in zato prav lahko pogrešamo one, ki jim ni mnogo za nas in za našc prireditve, vsaj ne v teh časih. Večer je bil zelo razgiban in vesel, posebno še, ker smo imeli oddelek vojaške godbe iz Celja, ki nas je prav vse zadovoljil. Igrali so dobro in mar- ljivo, izbrane komade in za pies. Spored večera je bil zadovoljiv. Saloigra je bila podana prav dobro. Opazili smo na odru novo moč, ki mnogo obeta. Tercet (s. Slavica, s. Apihova in br. Krašovec) je lepo zapel kitico narodnih pesmi. Tro- jica br. Horjak, Dragar in Zadravec je vzbujala s svojimi kupleti mnogo smeha. Tudi polnočna slika je bila lepo priprav- Ijena. Skratka, vse je bilo dobro in naj- boljše menda še to, da smo staro leto podaljšali za 12 minut, v čemer smo menda edinstveni. Morda bi bilo na me- stu kaj šaljivega in krajšega, vendar je prav, če v teh resnih časih slišimo tudi kaj resnega in pametnega. Zabava je trajala do jutranjih ur. Obljubljali smo si, da se bomo na prihodnji prireditvi v našem domu zbreali zopet v tako le- pem številu in v takem dobrem razpolo- ženju, v kakršnem smo bili na Silve- strovo! — Prvič je ta večer funkcioni- rala centralna parna kurjava. Ni še vse urejeno, pa vendar se je pokazalo, da bo odslej v dvorani toplejše in da ne bo več tistega večnega prepiha. Zasluga za to pridobitev gre pač v prvi vrsti br. Križ- niku, v nič manjši meri pa tudi vsem onim bratom, ki so tako pridno in po- žrtvovalno delali mesece in mesece. Hva- la jim! Sedaj manjkajo le še stranski prostori, nakar bomo imeli Sokolski dom tak, kakršnega si želimo. 1 Planinci! Lovci! Opozarjamo na ve- leko prireditev, ki bo v soboto 20. t. m. s pričetkom ob 20. v Sokolskem domu. Cisti dobiček je namenjen prvenstveno za gradnjo novega planinskega doma na Smohorju in deloma za Zeleni križ. Vabi- mo na to veliko veselico vse naše pri- jatelje. 1 Oscbna vest. Od našega, sreskega načelstva je premeščen k sreskemu na- čelstvu v Kočevje pristav g. I. Sinkovc. 1 Sprememba posesti. Od dedičev pok. Kramerja, krojaškega mojstra v Celju, sta kupila njih vilo v Laškem, bivšo pi- sarno stare pivovarne, gg. ing. Kuno Widra, obratovodja Kranjskih dežemih elekraren v 2irovnici, in njegova sopro- ga za 92.000 din. 1 Mrtvašnica. Obdukcija umorjenega Senice je zopet pokazala kako pomanjk- ljivo mrtvašnico imamo. To je koliba brez oken, tako da prihaja svetloba v njo le, če so vrata odprta. V njej stoji mala kmečka peč brez dimnika. Ker je bila obdukcija v hudem mrazu, so se se- veda zdravniki pritoževali nad razmera- mi v mrtvašnici. V kraju, kakršen je La- ško, z industrijo, je pričakovati vsak čas smrtnih nezgod in z njimi združenih obdukcij, zato bi bilo že treba skrbeti za moderno mrtvašnico z vodovodom itd. Dokler pa imamo gospodarje z dru- gimi željami in pogledi, pač ne bo prišlo do kake nove zgradbe, ker smatrajo, da je bolj važno postaviti nov fantovski dom, za katerega je občina določila 100 tisoč din podpore. Ta denar potegnejo iz žepov laških davkoplačevalcev. Dav- koplačevalci smatrajo, da bi se dal mno- go bolje obrniti in nočejo imeti noben'h stikov in vezi s fantovskimi odseki. Naj- prej je treba dovršiti razna nujna jav- na dela, koristna vsej naši javnosti, šele nato naj pride vse drugo. 1 Smrtna n^sreča. V soboto 30. de- cembra je vozil 40-letni posestnik VJa- dimir Kačur iz Strmce pri Laškem z eno- vprežnim vozom drva. Na cesti se je konj splašil in skočil. Kačur je padel pod voz, pri čemer mu je šlo kolo čez glavo in zdrobilo lobanjo. Ponesrečenca so prepeljali v celj. bolnico, kjer je v to- rek 2. t. m. podlegel poškodbam. Pogreb je bil v četrtek 4. t. m. v Laškem ob obilni udeležbi sosedov. 1 Kino Laško bo predvajal v soboto 6. t. m. in v nedeljo 7. t. 1. vsakokrat ob 16.30 in 20.30 velefilm glasbe in pet- ja »Princesa Ilona«. V filmu nastopajo trije slavni ameriški zvezdniki: Gladys Swarthout, John Boles in John Barry- more, znani iz velikih filmov »Pesem Gauča«, »Sampanjski valček« i. dr. Film je poln pustolovščin, smeha, ljubezni in humorja. Tednik. Oglejte si! Hrastnik h Draginja in povišanje zaslužka. Ce- ne življenjskih potrebščin so v zadnjem četrtletju minulega leta v toliki meri narasle, da so se po večini na no pre- uredili sporazumi med delodajalci in de- lojemalci glede zaslužkov. Tako je bil dosežen in podpisan dne 12. decembra sporazum med Trboveljsko premogokop- no družbo ter zastopniki rudarskega de- lavstva in vseh treh strokovnih organi- zacij, po katerem se brutto zaslužkom priračuna še 8-odstotna doklada kot po- višek plač od 1. decembra 1939. naprej Stran 6. »NOVA DOBA« 5. I. 1940 8tev. 'Podpisani s fern izreRam za izredno Ruianfno tikvidacijo vsfed pozara 'BanRi „Sfavifi", zavarovafni druzßi v ßjußfjani, isRreno zafivafo. 'Priporočam vsem, da se oSračafe na n/o fer na njenega gfavnega zasfopnifia vy Žafcu g. Joiefa ftußreßfa in na eßspozifuro v Cefju.\ iOSIP HODNIK. gostilničar In poseffnflr. Žafec in traja tako dolgo, dokler se cene živ- ljenjskim potrebščinam v maloprodaji v Ljubljani ne spremenijo za več kot 6 točk. Ta sporazum je povzročil med ru- darskim delavstvom v tukajšnjih revir- jih nerazpoloženje, ki so ga izvestni ele- menti izrabili tako daleč, da je prišlo do nelegalne stavke v Hrastniku, Trbovljah in deloma tudi v Hudi jarni pri Laškem. Rudarsko delavstvo je po skoraj deset- dnevni stavki spoznalo, da ta pot borbe ni samo nepravilna, temveč tudi zelo škodljiva. Zato je sklenilo na svojih zbo- rovanjih, da se po božičnih praznikih po- vrne na delo, svoje zahteve in želje pa izrazi v posebni resoluciji. Ta sklep je bil izvršen tako, da se je po praznikih začelo normalno delo. — Tovarna stekla v Hrastniku je zviäala svojemu delav- stvu mezde na 14-dnevni zaslužek tako- le: do 500 din 20%, do 750 din 15%, do 1000 din 10% in nad 1000 din 7% dokla- de. Kakor čujemo, je tudi občina dala svojim uslužbencem eno mesečno plačo kot draginjski prispevek. h SUvestrovanje. Po žalostnih in tihih božičnih praznikih, ko je bilo točenje al- koholnih pijač prepovedano in so bile prepovedane tudi vse prireditve, je na starega leta zvečer nastalo zopet razigra- no življenje. Vse gostilne so oživele in so bile dobro obiskane. Prebivalstvo je v dobrem razpoloženju pričakalo novo leto želeč si vsega najboljšega v obilni meri. Ktško Oblintko goipodarituo v Obiinski hranilnici Krško, 5. januarja. »Slovenec« je v St. 269 z dne 22. no- vembra 1935 na strani 4. objavil sle- deče: »Imenovanje novega odbora Mestne hranilnice v Krškem. Dosedanji upravni odbor Mestne hranilnice v Krškem je kralj. banska uprava razrešila, njegove dolžnosti pa je takoj prevzel novoime- novani gerentski svet s predsednikom g. dr. Murgeljem na čelu. Clani sosveta so sami priznani strokovnjaki kot gg. Vo- dopivec Franc, Lazarini Henrik, Zemljak Jože, Tuma Milan, vsi iz Krškega, ter g. Ernest Cener s Trške gore. — Z imeno- vanjem novega upravnega sveta Mestne hranilnice se je izpolnila želja prebival- stva, ki stremi za tem, da bi poslovanje Hranilnice služilo splošnim koristira pre- bivalstva. Z imenovanjem novega sveta, zlasti pa v vsem okraju splošno priljub- Ijenega in spoštovanega dr. Murgelja, primarija bolnišnice, kot predsednika, je podano jamstvo, da bo novi svet za- čel z delom, ki bo čim bolj koristilo tako ljudstvu kakor tudi državi. Da bi priäla do popolnega izraza ljud- ska želja, bi bilo tudi potrebno, da se spremenita občinski in cestni odbor, od- nosno, da se stara razpustita, na njiju mesto pa postavijo ljudje, ki uživajo v tem kraju spoätovanje in zaupanje.« Sedaj pa objavljamo zapisnik o seji občinskega odbora, ki je bila v četrtek 28. julija 1938 zjutraj v občinski pisarni v Krškem. Dnevni red: 1. volitev vrhov- nega upravnega odbora Občinske hranil- nice v KrSkem. Sledi še 9 točk dnevnega reda. »Ad 1) G. župan predlaga v vrhovni odbor sledeče člane: Franc Vodopivec, Zemljak Josip, Božič Franc, Kerin Aloj- zij, Sotlar Janez in Hafner Jožef. G. Bizjak zahteva na zapisnik sledeče: »Slišal sem pripovedovati, da je clan občinske uprave g. Vodopivec pripove- doval, da sta se za ravnateljsko mesto v Občinski hranilnici dogovorila z Zem- ljakom, da bo Vodopivec priporočal Zemljaka na to mesto, katero je bilo ponudeno njemu. Zemljak pa se je zave- zal za uslugo plačati Vodopivcu polovico mesečnega honorarja, Zemljak pa da ni ostal mož beseda ter spravlja sam ves honorar. Slišal sem tudi, da jc Občinska hranilnica plačevala za opravljanje rav- nateljskih poslov poprej 400 do 500 din, Zemljaku pa da plačuje 1000 din meseč- no, ko ni takega poslovanja in prometa, kakor je bil poprej — in to tako prikri- to, da niti Vodopivec ni vedel za to pri- bližno leto dni. Znano je, da je Občin- ska hranilnica pasivna, da nima polnega kritja za vložen denar, za primanjkljaj pa jamči občina s svojo davčno močjo. Radi tega bo padla velika odgovornost na občinski odbor, ako bo volil v vrhovni odbor ljudi, ki iščejo osebne koristi, ka- kor sem zgoraj na vedel.« Za predlog glasuje 8 odbornikov. Gla- sovanja se izjavita vzdržati gg. Meses- nel in Bizjak.« »Slovenec« napačno pravi: »Mestna hranilnica«, pravilno se imenuje Občin- ska hranilnica. Mi seveda vseeno dobro razumemo to poročilo. Vemo pa tudi, da se oni, ki bo čital prepis zapisnika seje občinskega odbora z dne 28. julija 1938, ne bo čudil delovanju »priznanih stro- kovnjakov« pri Občinski hranilnici pa tudi pri drugih javnih ustanovah. Ob priliki bomo javnost seznanili Se z mno- gimi zadevami! Podsreda po Nova telefonska centrala. Konec minulega leta je bila pri nas ot/orjeno«, telefonska centrala. Prebivalstvo se te- lefonskih pogovorov številno poslužuje in je spoznalo, kako potreben ie bil ta napredek. K oživotvorjenju so z večjimi in manjšimi prispevki pripomogli z ma- torialom in denarnimi prispevki Gozdna uprava v Podsredi, Hranilnica in poso- jilnica, župni urad, prostovoljna gasil- ska četa, tvrdka Ernest Kos v Posredi, Joško Cernelič v Kranju, Anton Kos v Radečah, Josip Ažman v Celju, Ernest Bezenšek in Albin Sotošek v Podsredi ter Ivan Vehovar in Maks Zupan v Ko- privnici. Za prispevke jim bodi izrečena najtoplejša zahvala. po Smrt v snegu. Delavci v premo- govniku v Sušici pri Podsredi so v so- boto prejeli znatne zneske zaostale mez- de. V Cerneličevi gostihii so se nato ne- koliko pozabavali in pri nekaterih je bila mera prevelika. 30-letna Ančka Znida- ričeva monria ni poznala poalodic preveč zaužitega trsnega soka. O mraku je za- pustila družbo rudarjev. Na poti proti svojemu stanovanju v Sušici pa je legla v sneg in zaspala. V nedeljo zjutraj so jo rmšli zmrznjeno. Kmetovalec Kmetijsko strokovni, stanovski in gospodarski list »Kmetovalec« je zaklju- čil 56. letnik izhajanja. Ceprav »Kmetovalcu« ni potrebna bučna reklama, vendar želimo opozoriti na ta list, ker je kmetu nujno potreben, če hoče napredovati. Sicer so to spoznali že mnogi kmetje sami, saj so kljub po- manjkanju gotovine še vedno našli de- nar za naročnino. Kmetovalec jim je pa Saviniska potoiilnica v talcu REGISTR0VANA2ADRUGAZNE0MEJEN0 2AVEZ0 - USTANOVLJENA LETA 1881 Nudl popolno varnost za vloge na hranllne knjlžlce (n v tekočem raöunu ter jih obrestuje najugodneje HMELJARJII Nalagajte denar pri d o m a ö e m zavodut Raöun PoStne hrantlnlce St. 10-604 Brzojavl: .PosoJIInloa" Telefon It 2 BLAGAJNIŠKE URE: ob delavniklh od 8. do 12. In od 14. do 18-, ob nedeljah do 9- do 11 bil strokovno vsestranski svetovalec, ki ga pač niso hoteli pogrešati. Posredoval je nove izsledke v stroki, kadar so bili praktično uporabljivi in preizkušeni za naše prilike, sicer pa je opozarjal na načela kmetijske znanosti ter praktična dognanja in izkustva, ki ravno v kmetijstvu nikoli niso in ne bo- do dovoljno naglašena in izčrpana. Koli- ko tega gradiva je »Kmetovalec« v teku let prinesel in s tem slovenskemu kmetu pomagal k napredku, dokazuje splo&na uporaba teh nasvetov v praktičnem go- spodarstvu na naših kmetijah. Dokazuje pa tudi bibliografija kmetijske strokov- ne literature, ki jo je pred kratkim iz- dala Kmetijska zbornica. V tej knjižici, kjer je zbranih čez 10.000 razprav in knjig iz kmetijske stroke, nosi večina značko K., kar se pravi, da je ono raz- pravo prinesel »Kmetovalec«. »Kmetovalec« ni samo strokovni list, temveč tudi gospodarski in stanovski. Nikoli se ni spuščal v brezplodne pole- mike, dokler vprašanja niso dozorela za reäevanje. Preden pa je nastopilo tak- šno stanje, je list vedno nastopal v obrambo gospodarskih in stanovskih in- teresov kmeta s tehtnimi razlogi in od- ločno zahtevo. Ta stroga nepristranost v vseh obravnavanih vprašanjih je v na- ši javnosti splošno priznana in temu je tudi pripisati priljubljenost glasila med kmeti. Gornji tradiciji zvest je tudi letošnji letnik. Vodilo bi nas predaleč, ako bi našteli vse objavljene tehtne razprave. Omenimo le, da je vsebina pestra in vse- stransko poučna in da so se v listu ob- ravnavale vse panoge kmetijstva, s če- mer se do sedaj noben drug kmetijsko strokovni list ne more ponašati. Poseb- no opozarjamo na poljubno pisane in prukticno poučne prispevke g. Goričana pod naslovom »100 nasvetov in pobud«, kakor tudi na razprave o znanstvenih in praktičnih poizkusih naših priznanih strokovnjakov. Med stanovskimi in go- spodarskimi razpravami pa bi omenili temeljite uvodnike, kakor tudi važne razprave iz zadružništva ter iz zunanje in notranje trgovine. Razni strokovni listi v državi radi pri- našajo ponatise iz »Kmetovalca«, kar dokazuje, da ima slovenski kmet glasilo, ki ga tudi drugod upoštevajo. Zato ne bi smel manjkati v nobeni slovenski kmeč- ki hiši. Naroča se pri Kmetijski družbi v Ljubljani, Novi trg St. 3. Zemunska vremenska napoved za eo- boto 6. t. m.: Oblačno in megleno, v Pri- morju dež, v notranjosti države sneg, na severu ohlajenje, v Primorju in južnih krajih bo topleje. Po svetu Statistika o stevilu dlvjih zveri, ki io jo sestavile v Ameriki, navaja, da je na svetu še 90 nosorogov, 2000 goril, 100 tisoč slonov, 150.000 tigrov in okrog 5 milijonov velblodov. Mima stranka išče solnfno • dvosobno stanovanle Naslov v upravi lista. Lep zaslužek nutlimo za ruzpeCavanje .srečk poStne lote- rije. VpraSati: Jugopromet, C c I) », Krekova cesla 11. Večjo sobo s kuhinjo shrambo za jedila, kletjo in drvarnico, pri- merno za boljSo privatno menzo v centru mesta, iSče gospodicna za takoj. Evcnt.fpri- ključitev k rodbini z večjitn stanovanjem. ki ne uporablja kuhinjc, tudi niogoča. Ponudbc na upravo lista pod »Menza«. Bukova drva cepljcna, popolnomn suha, prvovrstna, kakor tudi različen smrefcov, borov. mace- snov fes in vseh vrst trdi ies, popolnotna suh, za inizarje d o b i t e pri tvrdki IVAN SREBOTNJAK v Št. Petru v Savinjski cfoffnf V najem se odda odnosno tudi proda sredi trga Podcetrtek cnonadstropna hiSa z gostilno in pekarno, hiev, vrt, prostorno dvoriSCe (lasten studc~ nec s stalno pittio vodo) in gozdna parcela izven trga. - Ponudhe na Posojilnico na Dolu pri Hrastniku. KLINAR MILOŠ KLJUČAUNtČARSTVO Celje, Gregorčičeva 4 CENE ZMERNE 0 ELQ S OLIONO Izdelovalnlca Stedilnlkow \z nerjavežega lefcla Pre»zemam sta»bna kllučavničarska data ELEKTRIČNE ŽARNICE d o b i t e p r i tv. K. Loibner - Celje - Kr. Petra e. 17 T E L E P O N 120 BAMAŠKO MOKO DOBÜTw JUGOPHOMET, Iastnik Golob Ivan. Celje, Krekova c. 11 Na z a I o g i drobna koruza in koruzni zdroo Oglašuite! Franjo Dolžan - Celje Za kresijo 4 Telefon 245 kleparstvo, vodovodne instalaciie ¦trclovodne naprav« Prevzcma via * zgoraj navadene stroke ipadaioCa dala ta popravila - Cena imerne — Pattrelba toina la lolldnn Celjskaposojilnicaddü Celju JE NAJSTAREJŠI NARODNI DENARNI ZAVOD V CELJÜ Vse hranilne vloge, vlozeue PrlCELJSKI p0S0JILNICI D. D- V CELJU so varno naložene, se ugodno obrestujejo in se izplačujejo točno v gotovini Denar, naložen v domač denarni zavod, donaša koristi vsemu domačemu narodnemu gospodarstvu Celjski pOSOJilnici d.d. VCeljU-Narodni dorn NALAGAJTE SVOJE PRIHRANKE V TELEFON ST. 22 POST. CEK RAC. 10 591 CENTRALA: CELJE, NARODNI DOM PODRU2NIC1: 1WARIBOR. SOSTANJ Urejuje in xa konzorcij »Wove dobe« odgovaxja Rado Pečaik — Za Zvezno tiskarao ˇ Celju Josip Kladuik — Oba v Celju