122
Naši dopisi.
Iz Gorice aprila. (Izv. dop.) V Gorici ne prirejajo Slovencem glediščnih večerov, s kakoršnimi se uže ponašate v Ljubljani. Tu imajo samo Lahi predpravico za to; vendar so zavisni od igralcev iz italijanskega kraljestva; iz obljubljene dežele morajo biti, tudi ko bi spadali v zadnjo vrsto. Nu, letos si za post niso bili izbrali takih, ki bi se bili odlikovali. Pa dovolj, da so tujci. V veliki cerkvi tudi ne izhajajo, če ne pridijo na post pridigarji iz Italije; dantovščine se hočejo učiti Lahi tudi v cerkvi; so praktični morda še bolj nego v Ljubljani, kjer neki tudi v cerkvi skrbe, da ne pozabite preveč nemščine. — Naša čitalnica je bila priredila pred Veliko nočjo eno veselico, a ta se je bila kaj srečno izvršila; občinstva se bilo sešlo izredno mnogo. Drugače je poslednje pri nas še vedno prezanikarno za ta del. Enako je bilo priredilo za post veselico tudi naše bralno in podporno društvo, in sicer združeno s poukom. Škoda, da niso tudi letos v tem društvu uka-željnih udov redno vsako nedeljo poučevali z govori, kakor se je bilo to pričelo lanskega leta. Upamo , da se bodo pa v bodoče držali lani osnovanega načrta.
Prešli četrtek je bila tukaj mednarodaa dirka, katera je privabila udeležnikov sosebno iz bližnjega kraljestva , in menda je glavni namen te „mednarodnosti" v tem, da imajo Italijani onkraj meje priliko obiskati tukajšnje svoje dobre prijatelje. Saj ne morejo samo naši vedno potovati na obisk sosedov v Videm, v Benetke itd.!
V goriško trgovinsko zbornico, kakor sem uže poročal, je prišla večina hudih lahonov; v prvi seji se niso hoteli konstituvati, ker pričakujejo odgovor od ministra Pino-ta na rekurz, katerega je odposlal novoizvoljeni, pa ne potrjeni ud te zbornice, zemljemerec Er-settig. Poslednji je do časa oddal pismo, s katerim je sprejel kandidaturo, a pismo se je izgubilo, ne ve seT kako. Vsled tega je prišel v zbornico prejšnji ud, zemljemerec Gasser, ki je do zdaj deželni poslanec in deželni odbornik. Radovednost je velika, ali se zbornica vsled te spletke ne razpusti. Slovenci bi gotovo ne izgubili nič, ker če ostaue tako, bosta Slovence zastopala samo dva uda. Ko bi se razpisale volitve na novo, bi se morda spometovali tukajšnji veliki nemšiii obrtniki, kateri so šli lahonom na limanice. Lahonski „Corriere" je naravnost izustil, da je treba tujce porabiti iz — opor-tunstva! Ritterjevo hišo lahoui goriški uže naravnost zbadajo in napadajo v glavnem irredentarskem listu tržaškem, menda za — usluge, da so Ritterji doslej hodili z lahoni, in za usluge, da so jo redno proti Slovencem potegnili.
Pa tudi slovenski poslanci na Goriškem si utegnejo zapomniti lahonsko politiko. „Corriere" je dal te dni razumeti, da on nikakor ni za to, da bi se na Goriškem osnovale slovenske in italijanske šole, in to zarad tega, ker se boji, da bi se Slovencem zavest razširila tudi na druge strani. Ob enem je pa iz tega razvidno, da Lahi nikakor škode ne trpe, če ostane dosedanji sistem; saj oni si vedo pomagati po drugih potih: vsi uradi delajo za nje! Naši zastopniki bi morali odslej edino za-se srednje šole zahtevati, kajti drugače se jim bo lahonstvo še posmeho-valo! Poslednje ima itak srednjih šol po Primorskem dovolj ne glede na Videm itd., kamor svoje sinove itak
123
radi pošiljajo. — Laški umazani listi psujejo Slovence s sramotilnimi priimki; vsled tega se uže otroci na ulicah pretepajo in kamnjajo. Najnovejši priimek je ta, da nas zmerjajo s „cirilici", kar pomeni v lahonskih ustih toliko, kolikor panslavist. — Lahonov se menda tudi primorski škofje boje; drugače bi bili morali vendar objaviti pastirske liste, kakor drugi slovanski škofje; tako pa ne ve slovanski rod na Primorskem, da je letos leto sv. Metodija, s cerkvenimi odpustki združeno! Duhovni viši pastirji se hočejo politike ogibati na Primorskem; a delajo najugodnejšo politiko za italijanstvo s tem, da se vedejo, kakor je Lahom ljubo. Naj gledajo, da si ljubezni vernega našega ljudstva ne skrčijo!
Prem 9. aprila. (Javna zahvala in drugo) Dne 21. marca t. 1. podaril je napredni sadjar g. Ivan Renko, po domače Skunder v Potoku hiš. št. 81 tukajšnji šoli 400 sadnih divjačkov za pikiranje, kateri so se razdelili med večje dečke tukajšnje šole, da so pikiranje sami dejansko izvršili.
Dne 23. istega meseca prejele so se brezplačno od slavnega „čebelarskega in sadjarskega društva za Kranjsko" štiri vrste žlahtnih sadnih cepičev v prospeh tukajšnje sadjereje in pa dva nova „Dzirdzonova panja", katera je slavno društvo dvema tukajšnjih udov podarilo. V tukajšnji fari sta to prva panja nove napredne sisteme v čebelarstvu.
Dne 4. t. m. prejeli smo potom slavnega c. kr. okrajnega glavarstva v Postojni 10.300 vrbovih sadik štirih raznih sort, katere bila je visoka c. k. dež. vlada za tukajšnje kraje iz osrednje c. k. državne drevesnice „pod Rožnikom" podpisanemu brezplačno nakazala.
Vsem trem imenovanim blagim dobrotnikom naj bode s tem najiskreaejša in najsrčnejša zahvala javno izrečena!   Bog plačaj in povrni v najobilnejši meri!
Podarjenih vrbovih sadik oddali smo prec po prejemu 4000 kosov. Na eaem domačem nasadu lansko leto pridelane pletarske vrbe dale so uže letos 3200 prav krepkih novih sadik. Počasi bode uže šlo tudi v tej dolini kolo vrbarstva naprej.
Francoski vremenski prorok de la Drome nam je s svojim prerokovanjem v resnici prav čudno in grdo vreme napravil. Vrste se: dež, ploha, grom in blisk, a po višinah okolice pa tudi sneg — sporedno. Da bi se skoraj v njegovem prorokovanji za prvo polovico tega meseca zmotil; do sedaj jo je prav dobro pogodil.
Poljsko in sploh kmetijsko delo te dni popolno miruje.
Cvetnih zavijalk (geometra Brumata) letos do sedaj nisem na sadnem drevji še zapazil; a, če bode pa še kaj časa za razvoj tega sadnega škodljivca tako ugodno vreme, kot so sedanji mrzli deževni dnevi, bode nam zopet letos na cvetji veliko škode prizadejal. Bog daj, da bi se v tem popolno zmotil!
Smrtni dan sv. Metoda praznoval se je tudi tukaj po moči slovesno. Med slovesno sv. mašo bran bil je pastirski list — v ta namen izdan; po sv. opravilu bila je zahvaljeua pesem; skoz celi teden obhaja se osmina.
M. Rant. Z Motnika 8. aprila. (Nekaj iz narodnega jeziko-znanstva.) Narod naš ima več zemljepisnih imen, katera so si podobna, pa jih pri govorjenji ume tako razločevati, da jih njegovi poslušalci umejo brez pojasnevanja, da ni med navzočimi nobenih pomot, v katere večkrat zaidejo gospodje, posebno uradniki, ki se narodnega jezika nočejo temeljito naučiti, kar pričajo uradniški zapiski in tudi knjiga: „Vol. Ort. JVerzeichniss. Wien, 1882." V moji soseščini so dvoje Češujice, prve so du-hovnija in občina nad Blagovico, druge so vas v Spi-talski duhovniji; prve ljudje imenujejo: „Na češnjicah",
druge pa: „V Češnjicah", kako malo razločka, pa ima toliko pomena. Tu sta tudi dva Sent-Jurja, prvi na Kranjskem pri Gamberku, in sedaj tudi na Toplicah rečejo ljudje „Pod Šent-Jurijem" , drugi je na Štajarskem „pod Tabrom", temu pravijo: „Pri Šent-Jurji".
Križnik.
Iz Ljubljane. (Volitve v ljubljanski mestni odbor)
vršile so se ta teden brez volilne borbe, ker onih „Deutschkrainerjev" , ki se sicer radi širokoustijo po nekaterih časnikih, ni bilo blizo. Schrey-Deschmann-SchafTerjev listič trdi, da imenik volilcev ni pravilno sostavljen in pa da vlada zatira ljubljanske Nemce.
V mestnem zastopu se sicer taki politiki, kakoršne smo zgoraj imenovali, prav lahko pogrešajo, vsaj se še živo spominjamo, kako velikonemške in kako liberalne melodije so prepevali v ljubljanski mestni dvorani oni gospodje.
Ako pa se trdi, da imenik volilcev ni pravilno sostavljen, odgovorimo jim, da imenik gotovo tudi sedaj ni brez napak, toda zoper to dopušča postava pritožbe, gotovo pa je, da tako debelih napak sedaj imenik nima več, kakoršne je imel za čas nemškutarske večine. Toda tudi take poprejšnje napake imenikove niso mogle zabraniti narodne slovenske večine v mestnem zastopu, kakor hitro je poprejšnja deželna vlada morala odložiti bič nasilstva, s katerim so se vsi uradniki, pa po teh tudi manj neodvisno meščanstvo za nemškutarje silovito gonili k vsem volitvam. Onega biča si žele nazaj naši „liberalni" nemskutarji in prepričani smo, da se ne bodo več vdeleževali volitev, ako jim osoda morebiti enkrat ne pošlje na p.moč onega biča.
V tem grmu tiči zajec in tak je pri belem dnevu ogledan liberalizem in pa tako ustavoverstvo ljubljanskih nemškutarjev.
—  (Pri dopolnilnih volitvah v ljubljanski mestni odbor) izvoljeni so bili: V ponedeljek v III. jazredu gospodje: J. Hribar, Franc Trtnik, Drag. Žagar; v II. razredu bili so včeraj izvoljeni gospodje: P. Gras-selli, stavbeni svetovalec Fr. Potočnik, dež. sodnije svetovalec L. Ravnihar in prof. Tomaž Zupan.
Za L razred, ki voli jutri, priporoča shod narodnih volilcev gospode: Ničman, dr. Stare, Tomek in Velkavrh.
Dosedanji odborniki dr. Mosche, J. Kušar in Pe-terca izrekli so odločno, da nikakor ne sprejmo več od-borništva. — Ako v resnici moramo obžalovati, da zadnje imenovani gospodje niso sprejeli daljnega zastopstva, moramo pa mestu nasproti čestitati, da so odborništvo prevzeli nekateri novi, zaslužni in odlični meščani.
—  (Patriotično deželno pomoćno društvo za Kranjsko) ima jutri dne 16. t. m. popoludne ob 5. uri v vla-dinem poslopji na Bregu svoj redui letni občni zbor.
—   (Kedaj bo plačala banka „Slovenija") svojim delničarjem ono malo svotico, katero jim ima izplačati po sklepu zadnjega občnega zbora? To vprašanje čujemo od vsakega delničarja nesrečne banke.
Odgovorilo se je od ene strani, da mora oni sklep občnega zbora prej potrditi še c. kr. deželna sodnija; od druge strani se je odgovorilo, da za ono potrjanje še nihče prosil ni. Mi pa bi vendar-le onim gospodom, kateri imajo posel likvidacije v rokah , priporočili, naj vsaj eden izmed njih resno požene to stvar. Vsaj ima vsaka stvar svoj konec, da bi ga pa ta nesrečnica ne mogla nikoli najti!
—  („Kres.") Leposloven in znanstven list. Sodelovanjem prof. dr. Greg. Kreka in župnika Dav. Trstenjaka ureduje dr. Jakob Sket, c. kr. gimn. profesor v Celovci.   Obseg 4. številke: „Arabela." Roman.
124
Spisala Pavlina Pajkova. (Dalje.) — „Pesni mladeniške ljubezni/ A. Pin. — „Na višavi." Povest. Spisal Anton Koder. — „Pevec." Mirko. — „Ponočna ježa." Balada. Mirko. — „Narodne pripovedke." Priobčuje Mat. Va-ljavec. — „Rjavost žita". Spisal M. Cilenšek. — „O narodnih pesnih koroških Slovencev/ Spisal J. Schei-nigg. (Dalje.) — „Dahovina." Spisal M. Sila. — ;;Solva." Davorin Trstenjak. — Drobnosti.
Izhaja v mesečnih zvezkih na 3—4 polah začetkom vsacega meseca; velja 4 gold. na leto, 2 gold. na pol leta in se tudi lahko po snopičih po 40 kraje, v knjigarnah kupuje.
Tudi letnik 1882, 1883 in 1884 se še dobi in sicer po 3 gold., prvi letnik nam je pa pošel.
— (Zabavni vlak v Velehrad in v Prago) odide iz Trsta dne 10. avgusta in bodo potniki mogli pridruževati se mu na vseh postajah do Spielfelda. Cene za posamezne postaje bodo se prijavile kasneje; za danes naznanjamo le, da bode vožnja iz Ljubljane na Velehrad, v Olomuc, Prago, Brno in preko Dunaja nazaj veljala v II. razredu le 32 gold. in v III. le 21 gold. 50 kr.