311
Slovensko gledišče.
Tajniško poročilo »Slovenskega dramatičnega društva" za prošlo sezono nam nudi sledeče podatke:
Uprizorilo se je četvero slovanskih oper („Ev-genij Onjegin", »Dalibor", »Prodana nevesta", in »Peter Svačic") ter slovenska opereta »Amaconke"; dramskih slovanskih del smo imeli 13: „Karikature" (poljska), »Vstajenje" (ruska po francoski dramatizaciji), »Lepa Lida", »Pravljica o Krišpinčku", »Morska deklica" in „V tujem zraku" (češke), »Legijo-narji", »Kralj na Betajnovi", »Rokovnjači", »Deseti brat", »Divji lovec", »V Ljubljano jo dajmo!" in »Svoji k svojim!" (slovenske). Skupaj se je torej v minoli sezoni uprizorilo 17 slovanskih del, med temi 7 dramskih novitet in 2 operni noviteti; skupaj 9 slovanskih novosti.                                               v
Poleg teh slovanskih del smo imeli še 27 tujih, in sicer 2 francoski (1 nova) in 2 novi italijanski operi ter 1 novo nemško opereto (»Afričanka" in »Nema iz Portici"; »Otello" in »Boheme" ter »Cigan baron"), dalje 5 francoskih iger (»Dobri prijatelji", »Njegova hišna", »Madame Sans-gene", »Anatolov dvojnik" in »Monna Vanna"); 12 nemških iger (»Kralj Harlekin", »Pepelka", »Snegulčica", »Mlinar in njegova hči", »Dom", »Marija Stuart", »Podkriževalci", »Krojač Fips", »Lumpacij Vagabund", »Od stopnje do stopnje", »V medenih dneh" in »Brat Martin"); 1 italijansko (»Jeftejeva hči") ter 3 angleške (»Pot okoli zemlje", „Sever proti jugu" in »Novi klovn"). Med temi 26 tujimi deli je bilo  13 novitet.
Vsega skupaj se je uprizorilo 44 del (= 17 slovanskih in 26 tujih), med njimi pa je bilo 22 novitet (— 9 slovanskih in 13 tujih). Poprečno se je torej igralo vsak mesec tekom šestmesečne sezone po 7 raznih dramskih in opernih del, oziroma smo imeli vsak mesec 3 4 dramske in operne novosti.
Angažiranih je bilo vseh raoli 53, mej temi 19 članov za dramo in deloma za opereto ter 8 za opero in opereto. Zbor šteje 24 članov.
•Tajnik g. dr. Novak je poudarjal tudi sledeče: »V bodoče moramo bolj skrbeti, da pridemo v deželnem gledišču do onih pravic, katere smemo zahtevati. V deželnem gledišču se nam reže tanjši in slabši kruh, nego Nemcem. 15 odstotkov Nemcev ima v deželnem gledališču več igralnih dni, nego 80 odstotkov Slovencev! Temu se mora storiti konec, za to ni odloga. Ta krivica se mora popraviti, ker se druga ne more zadostno: Že pri stavbi gledišča so nas prikrajšali naši narodni nasprotniki. Gledišče, ki bi moralo biti pristopno za širše kroge, je zidano tako, da imajo prostora v njem le boljši krogi, za širše občinstvo je pa v njem veliko premalo prostora. Gledali so pač na nemške sodeželane, ne pa na slovenske potrebe "
Računski zaključek nam kaže, da je skupni   denarni   promet   pretekle   sezone  presegel
vsoto 200.000 K; znašal je namreč 203,466 K 62 v., in se razdeli na posamezne naslove tako-le: Dohodki: V blagajnici 1. aprila 1903 — 648 K 37 v, subvencija dežele 12.000—, subvencija mestna, in sicer redna 12.000'—, izredna 14 000 — , naobrazba in pouk 600* , »Glediško društvo" 761-—, članarina 400"-, lože 6.600*—, abonement 4575*46, dnevni dohodek predstav 33.205*57, povračilo na davku in zavarovalnini, obresti 380*87, prodani zvezki »Talije" 35*68, razni dohodki 3086*36, prehodni dohodki 13.400*—; vkup 101.733 K 31 v. S tr oš k o v je bilo za opero 14.719—, dramo 20.023- - , zbor 7883-50, naobrazbo in pouk 185*—, za lože 6600*—, dnevni stroški predstav 18.545*78, repertoir 4666*—, dekoracije 516*76, garderoba 1403*78, zavarovalnina, davek in obresti 1761*81, rekviziti 39*60, razno 4362*49, prehodni stroški 13*400-—, dolg 6632*—, v blagajnici 31. marca 1904 - 996 59; vkup 101.733 K 31 v. Vsaka predstava je imela povprek 210 K dnevnega prebitka.
Konrad Črnologar.
Dne 8. aprila t. 1. je umrl v Šmariji na Dolenjskem ondotni učitelj in c. kr. konservator Konrad Črnologar. Rojen je bil v Višnji Gori 1. 1860. kot sin nadgozdarja na Tauffrerjevi grajščini, kot najmlajši od štirih bratov,   katerih   najstarejši je že pel novo
--------------------
I
'¦'¦yy-'4y^if:.-.:<-
Konrad   Črnologar.
mašo, ko je bil Konrad še mlad. Razmere očetu niso dopustile, da bi bil dal še druge sinove v Ljubljano v šolo, in tako se je moral Konrad zadovoljiti z dvema razredoma v Višnji Gori. Pa tudi ni kazal posebnega veselja za višje šole, tembolj pa ga je že takrat za-