Izhaja vsak četrtek, Velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom
na celo leto . 3 fl. „ pol leta . 1 fl. 50 k. „ '/« „ . -fl.SOk. Brez pošiljanja na dom za celo leto . 2 fl. 50 k. - pol leta . 1 11.30 k.
» '/, „ • Posamezni listi so dobijo pri knjigaru Novaku na velikem trgu za o k.
SLOVENSKI
Podučiven list za slovensko ljudstvo.
Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi ne prijemajo.
Oznanila se prijemajo in plača se za navadno vrstico če se oznanilo natisne enkrat, 10 kr., če dvakrat, 15 kr., če trikrat 20 kr., in vsakokrat za kolek 30 k.
„Poduk v gospodarstvu bogati deželo."
Stv. 32.
V Mariboru 10. avgusta 1870.
Tečaj IV.
Z bojišča.
Vojska med Francozi in Prusi se je v resnici počela 2. t. m., ta dan so namreč Francozi napadli mesto Saarbrücken in so po ostri bitvi pregnali Pruse iz njega in od višav, ki gospodujejo nad Saarbrückom. Francozi so tedaj tukaj prvokrat Pruse pobili. Saarbrücken ima zastran tega neko važnost, ker od tod gre železnica v Trier in Nahetbal.
Tudi v vzhodnem morju je bila mala bitva , pri kteri so tudi zmagali Francozi in vzeli Prusom dve kanonirski ladji. —
4. t. m. so pa Prusi zmagali proti Francozom pri Weissenburgu. Iz Berolina se telegrafira zastran te zmage tole: Prestolnega princa armada je sijajno zmagala pri Weissenburgu in Gaisbergu. Bitva je bila zlo krvava. Pre-stolni princ je bil sam pri bitvi. Prusi so francosko divizijo generala Douay-a od kora Mak-Mahon-ovega razpršili in tako naglo nazaj vrgli, da je morala svoj šatorni tabor sovražnikom prepustiti. General Douay je mrtev. Prusi so vjeli nad 500 neranjenih Francozov in tudi eden top. Obe stranki ste zgubili mnogo ljudi. Pruskega kralja grenadiri in 50. regiment ima največ zgube.
Dalje so prišla o bitvi pri Weissenburgu ta-le uradna sporočila: V Weissenburgu je stalo samo 16.000 Francozov, in če ravno so bili naglo napadeni od 120.000 Prusov, so se vendar več ur prav hrabro branili, in se še le tedaj redno pomeknoli nazaj. Da je bitva bila za Pruse strahovita, kaže to, da so zgubili 7000 možev. To malo zmago so tedaj Prusi drago kupili in skoraj bi se moralo reči, da so bili strašno pobiti, ne pa, da so res zmagali. Mak Mahon je zdaj svojo armado skupčil in se spet trdno postavil proti Prusom. Vsa francoska armada je v zvezi po telegrafu.
. 6. t. m. so Prusi (lošli Mak-Mahonov kor pri Wörthu in so ga tamo tako bili, da se je Mak-Mabon moral pomek-noti do Biča. Francozi so pri tej bitvi zgubili gen. Colson-a. Francoska artilerija ima naj več zgube. Tudi Prusi so zgubili strahovito mnogo ljudi, dobili so pa dva francoska orla (toliko kakor zastave), 6 mitrilezov (tako se pravijo brizglje, ki krogle mečejo), 30 kanonov in so vjeli 4000 Francozov. Mak Mahon ima zdaj glavni kvartir v Salerm u.
Proti Mak-Mahonu je komandiral pruski prestolni princ. Pruska armada gre naprej proti Nancyu.
6. t. m. je tudi spet bila bitva pri Saarbrückenu. Pruski general Kameeke je Francoze pregnal spet iz bregov pri Speicher-nu. Kesnej je dalje komandiral general Göben in celo iz Saarbrückena in njegovih višav pregnal Francoze, ki so se bojevali do temne noči, in se še le tedaj celo redno nazaj pomeknoli. Prusi so zgubili generala Francois-a in mnogo vojakov.
Prusi imajo tri velike armade. Prva se zove Saarska armada, ktero komandira general Steinmetz, ta stopa proti severu in ima samo 70.000 mož in 186 topov.
Druga se zove Rensk a armada, ktero komandira princ Friderik Kari, ta stoji na sredi, pri tej je tudi pruski kralj Wilhelm. Ta armada ima 250.000 mož in 660 topov. —
Tretja armada se zove južna armada, stoji proti jugu, to komandira prestolni princ, zraven njega je tudi general Mol tke. Ta armada ima 250.000 mož in 660 topov. Ta cela južna armada je nenadoma napadla Mak-Mahonov
kor, ki ima samo 33.000 vojakov. 33.000 Francozov se je tedaj pri zadnjih bitvah zoperstavljalo 250.000 Prusom, in vendar so se na večih krajih po dve uri branili in potem vsikdar redno nazaj umeknoli. Zdaj so tudi Francozi svoje vojake bolj skupčili, in vsak dan se pričakuje velika strahovita bitva pri Metzu ali Nancyu.
Tabor pri Kapeli,
eno uro niže Radgone.
(Konec.)
K slednjemu še enkrat gosp. Kukovec nastopi oder in govori tako le :
Ako bi hotel vse potrebe ki jih imamo, skupaj zbro-jati in razlagati, morali bi več dni neprenehoma tukaj zborovati, ali ker nam to nije mogoče, hočem Vam samo še eno reč razložiti s ktero v ozki zvezi stoji za nas skopčana ali ugodnejša prihodnost ali počasno pa sigurno osiromašenje. Dragi moji! Vi vsi znate, da najpoglavitejša reč, ki danda-nešnji celi svet giblje, je denar, brez denarja v žepu človek ne velja nič, in to kar mu ceno, imenitnost in celo spoštovanje pridobljuje, je zopet denar. Ali od kod pa dobimo denarja: delati si ga ne vemo, pa tudi ne smemo, žlahtni gradovi, ki si jih v mislih narejamo, zginejo ravno tako bitro, kakor nastanejo; potem nepreostane drugega, kakor da si ga od tistih pridobimo, ki ga imajo; in to se dogodi, ako jim za to kaj drugega podamo.
Mi imamo, kakor vsi veste, vino, žito, živino itd., ako to prodamo, dobimo denarja, tedaj trgovina je edino sredstvo, po kterem si znamo denarja pridobiti; in potem tudi velja, da s kim je vekša trgovina, s tim je bogatejše ljudstvo, ki se ž njo peča. Ker pa trgovina samo med najbližnjimi sosedi nebi tudi nič zdala, temuč kupci morajo iz daljnih dežel, iz ptujih krajev, k nam prihajati, ako hočemo naše reči bolje spečati, zato je potrebno , da s temi kraji, s ptujimi deželami v neki zvezi stojimo, to zvezo pa naredijo dobre ceste, železnice itd. Koliko raznega blaga se po železnicah iz enega kraja v druge prevozi, je vsakemu znano, ki je že železnico videl. Vsi imenitnejši kraji in bogatejše dežele imajo že svoje železnice razpeljane; Dravska, Savska in druge doline imajo svoje železnice, samo naša murska dolina je še brez nje. Železnica, ki je iz Pragarske proti Kaniži potegnjena, je unkraj bregov, tista pa, ki iz Bečkega novega mesta čez Šopron proti Kaniži drži, nam je predalječ, potem nam nobena nič ne pomaga.
Nam je podelila narava lepi kraj, ljudstvo naše je marljivo, mnogo tega se pri nas pridela, samo primanjkuje nam še tistega, ki bi nam naše delo po vrednosti plačal. Da samo eno v izgled postavim: Vina naša, tako okusna, tako žlahtna, za ktera so se enkrat kupci silno poganjali, nam zdaj zaostajajo, drugej pa, ki polovico te vrednosti nimajo, se boljše in lože prodavajo; in to vse zato, ker so tu in tam bliže železnici. Iz tega se vidi, da mi tako dolgo ne bomo mogli v nobenem oziru napredovati, dokler se tudi čez mursko našo dolino železnica ne potegne; zato pa se moramo z vsemi močmi poganjati.
Predsednik je dal glasovati še o ti-le zadnji rezoluciji: Naj se čez naš kraj ali ne daleč od njega napravi želez-in tudi ta se je soglasno odobrila.
n
niča",
Predsednik še poteui prečita telegram, ki je prišel iz Belgrada, kterega je poslal g. dr. Nedog, knjezki zdravnik, ki je rojen v ljutomerskih goricah. Tejegram se je glasil tako le: „Bodite srčno pozdravljeni mili nam slovenski taboriti, ter naj bodo uspešne vaše pravične tirjatve. Živela Slovenija! Društvo Vendija. — Dalje je predsednik prečital prav lepo pozdravno pismo, ktero je poslala čitalnica vranska. Pozdravno pismo se je glasilo tako-le: Slavnemu predsedništvu slovenskega tabora dne 19. junija 1870 pri Kapeli. „Vsem taboritom srčni bratovski pozdrav iu gromo-vila „Slava!" — Bratje! Vi ste kri naše krvi, mi meso Vašega mesa: torej sinovi ene matere ene domovine! To čutimo živo in Bog daj, da prešine to sočutje kmalu vsako slovensko srce, da stojimo vsi za enega, eden za vse! in da tako nemogoče storimo vsakega dušmana, ki nam sirovo tare pravico in narodnost! Bodimo složni, in če se ravno ne moremo telesno vdeleževati Vašega lepega shoda, Vas pa v duhu kot ljubljene brate objemamo! Kličimo vsi iz enega grla po vsem slovenskem svetu: „Živela Slavjanska vzajemnost! ne vdajmo se! Bog nam oživi Slovenijo 1!! Bodite nam zdravi Kapelski taboriti! gromovita Vam Slava!!! — Radoljubi iz Vranske doline.
Fr. Šentak, vL. Gradišnik, J. S. Oset, V. Gršak, Drag. Budua, gjf(L. Šventner, Ant. Kavčič, G. Šorn, J. Pirš. | Predsednik se zahvali potem taboritom za tako obilno vdeleženje, lepo obnašanje in za to, da so rezolucije soglasno sprejeli. Sledelo je še trikratno „Živel!" Njih Veličaustvu cesarju, „Živel!" cesarskemu komisarju, zahvala, in „Živel" taborovemu odboru.
Konečno se je še g. dr. Prelog zahvalil za zaupanje, ktero so mu tamošni rodoljubi izkazali s tim, da so ga volili za deželnega poslanca pred tremi leti, in ker mu zdaj mnogi posli ne dopuščajo dalje več kandidirati, je priporočal, naj volijo g. J. Kukovca, izvrstnega in zasluženega rodoljuba pri prihodnji volitvi za svojega poslanca. Taboriti odobrijo z nenehajočimi „živel"-klici g. Prelogovo priporočbo.
Ko je potem predsednik oznanil, daje tabor končan, je navdušeno ljudstvo še zmirom ostalo in pričakovalo več govorov, in se jo še le začelo pomikati iz taborišča, ko je videlo, da so odborniki in govorniki zapustili oder. Žalibog da je še le po končanem taboru prišla velika množina ljud stva, ki je obžalovala, da po hudem dežu zadržana, prej priti ni mogla. Tudi en pozdravni telegram je še le kesnej prišel, kterega je poslal vrli rodoljub in posestnik tamošne nove Slatine, g. dr. Drag. Hren iz Laškega trga.
Ljudstvo se je lepo mirno pogovarjalo in zabavljalo do kesne noči.
Mi pa smo prisiljeni še enkrat izreči prav srčno hvalo vsem taboritom, in posebno taborovemu odboru, ki nam je tak lep tabor napravil. Slava Vam !
Gospodarske stvari.
Umni sadjorejec.
G o s e n c e.
Ta odurni mrčes drevju strašno škodje , ker listje in cvetje na drevesu tako obje, da ne le drevo rasti ne more in se še celo posuši, ampak tudi, če se ne posuši, za tisto in prihodnje leto nerodovitno ostane. Da se toraj žlahno drevje pred tako škodljivim mrčesom obvarje, je neobhodno potrebno: Vsako leto drevje, kamur metulji svojo zalego naredijo, čisto ostrgati, in metulje skoz leto, kolikor je moč, pokončati.
Mnogokrat so gosenčne zalege na zelenem listju, ki se potem samo zvije in je kakor s pajčevno zapreženo; včasi se vidijo celi žepi take zalege po vejah viseti; kedaj tudi kakor bel pas ali rinčica, se najdejo gosenčne zalege okoli mladik; veliko take zalege je po deblu v skorji in v razpokah, kar pajčevna razodeva, ki je ondi viditi; še celo v tleh ob drevju je gosenčne zalege razširjene. Vse to je treba obrati, ostrgati in pomoriti ali sožgati; okoli drevja pa v jeseni okopati, da se taka zalega zatare, korenine pa zrahljano, rodovitno zemljo in potrebni zrak dobijo. Da se to še bolj popolnoma dožene, naj se drevje vsako leto z apnom pobeli. Ce so se pa gosence že po drevju razlezle, se drevo vsak večer pozno in zjutraj zgodaj dobro potrese, ali pa se
na tako vejo trči, kjer so gosence, da odpadejo. Spodaj naj bo kak prt ali plahta pogrnjena, da se gosence vjamejo in pokončajo. Ni toraj zadosti, če je mraz ali deževno vreme, da bo to gosence uničilo, kakor nekteri mislijo, ki le sadje vidijo in najdejo, gosenc pa ne. Se vé, za take ljudi so največi dobrotniki — ptički; pa da bi saj tim prizanašali, in jih ne lovili, preganjali in morili, marveč jih privajali, njih gnjezda na vrtu pri miru pustili, da imajo na vrtu mlade, ki se bodo potlej celo leto ondi mudili in mrčese lovili, od kterih živč, kakor: siuice, brglez, detel, žolna, tašica, penica itd., še celo vrabci , ki so pod našo streho doma in radi gredo s kurami na ples, ter žitu veliko škodo delajo, pa tudi mrčesov dosti pozobljejo ; zakaj dva stara rrabca skozi teden s svojimi mladički več ko tisoč gosenc pokončata.
Inače so tudi nekteri ptiči, žvižgavec (gimpel), dlesk, Šinkovec, šoja itd., sadnemu drevju škodljivi, ker po zimi cvetne popke objedó, ali pa cvetje trgajo, sadne bunčice obirajo in jedó. Toda ti ptiči so navadno po gozdih , kjer bivajo, in le v sili se stauovališčem prebližajo in si živeža iščejo, kakoršnega najdejo in dobijo.
Mravlje.
Ti mrčesi drevju veliko škodovajo, ker mu sok pijó iu ga včasi izvotlijo, pa tudi sladko sadje, grozdje, črešnje, hruške, marelice in breskve uačnejo in skazijo; tudi cvetje, listje in mehke mladike takega drevje, ktero sladko sadje rodi, oglodajo in pokvarijo; če se pa pod koreninami vgnjez-dijo, drevo celo pokončajo.
To se odstrani, če se mravljišče poišče in z lugom ali kropom popari in mravlje z njih zalego vred zatarejo.
U š i.
Uši je mnogo plemen , ki se jih v kratkem brez števila veliko zaredi; najraje so na breskvah, črešnjah, mladih jablančkih, sladkih hruškah itd. Ta mrčes pije mnzgo iz perja in mehkih mladik, po kterih ga je vse polno; po tem se perje zvije, mladike pa ne rastejo, ker je listje zasukano in zgrbančeno.
Pomaga, če se brž ušivno listje in ušivne mladike te nesnage oprostijo, ali z roko pobrišejo, ali s kako cunjo ali s ščeto odrgnejo. Najboljši pa je iz tobaka in milja (žajfo) lug narediti in vso ušivno listje iu mladike z lugom pomočiti ali pa jih z njimi poškropiti iu vse uši na enkrat poginejo. Uši pokonča tudi voda, v ktero se nekoliko kamno-olja ali petroleja dene. Miljina voda ali žajfnica pa tudi k mestu gosence umori, če jih ž njo pomočiš.
Ose in sršeni.
Te živalice zrelo sadje, posebno sladko, kakor: grozdje, hruške itd. uačnejo, zvotlijo in snedó. Slovenci naši eno pleme hrušk „salcburgarce" = sršnjovke imenujejo, ker jih sršeni jako ljubijo. Da ose in sršeni ne bodo sadja snedli, je treba njih gnjezda poiskati in pokončati.
Veverice, polhi in jež.
Veverice orehe ljubijo, mastni polhi hruške, jež pa ja-belka ogloda. Prve postreljaj, druge polovi, ki dajo dobro mast. Oboje pa ti pojé. Le ježu prizanesi, ki na drevo ne gre, kar ti pa spodaj na zemlji sadja posné , si sam kriv, zakaj ga ne pobereš. K temu ti še jež okoli stanovališča miši, polže, krastače, kače in druge mrčese lovi, od kterih se navadno živi. Sicer pa jež ni za jed.
Domača žival.
Drevju veliko škodje domača žival, kakor goveja živina, posebno pa ovce in koze, kjer jih imajo, če ga ne varujejo, zakaj goveda drevje objé, kakor dalječ do zelenih vej segne in zamore; ovce in koze pa še celo odraščenim mladim drevesom kožo objedó, da drevó usahne , če se hitro rane ne obrežejo in z drevesnim mazilom ne zamažejo.
Zadnjič sadjerejec sam,
ki sadnje drevje v zatišju ali med drugim drevjem ali lesom sadi, kjer zrak in solnce do sadnega drevja priti ne more. V takem kraju se sadnje drevje slabo obnaša ; tako drevje ne bo lepega vrhovja naredilo, pa tudi ne veliko in dobrega sadja imelo, še veča spaka je pri tistem sadjerejcu, ki na prostornem in solnčnem kraju sadnje drevje sadi; toda v
preplitve in pretesne jamice, ali v preslabo zemljo, brez dodane boljše prsti. Potem pa se malo briga, ali drevo v grm ali trn raste, ga ne okopa, mu ne gnoji z dobro prstenino, ga ne trebi, ne čedi, ne obrezuje, ne oskrbuje kakor je pravo in dobro. Le sad bi rad pobiral, roditi bi mu moralo brez vse postrežbe ! Tu velja: Pomagaj si sam , in Bog ti bo pomagal.
--
Dopis.
Od sv. Miklavža v Monsbergu 31. julija. V „Slovenskem Gospdarju" 28. julija Ti dopisatelj iz Ptuja praviš, da je g. Rodošekov pajbar pri zadnji volitvi poslanca v deželni zbor grački na Ptuju volilcem dobrote našteval, ktere so slovenski kmetje iz rok njegovega očeta prejemali. To je gotovo tisti pajbar, od kterega „Grazer Volksblatt', pravi, da je: „verunglückter Gymnasiast" ali po slovensko: da je takšen dečko , ki je zastonj po klopeb latinskih šol blačice trgal, se po tem takem malo naučil. Ce je tisti sinček dobrote našteval, naj tudi ne zameri, ako se celemu slovenskemu narodu pove, kako nemaren je bil njegov oče lansko leto kot okrajni prvomestnik ptujski. Tukaj po naši lepi in rodovitni dolini teče voda Dramlja, čez ktero pri posestvu ptujskih menihov, po domače „Hamm1' most pelja. Mostovi se morajo o pravem času popravljati, drugači se po-derejo: to ve vsak otrok. Ali naš most se ni popravljal, ni se trešica pripeljala ne prinesla , in nasledek je bil, da je lansko leto okolj božjega telesa ob treh po polnoči polovica mosta s strašnim treskom v Dramljo se zgrudila, da se je zemlja stresla, le zidane mostnice so še ostale. Velika sreča je bila, da se nihče takrat po mostu peljal ni, zdrobil bi se bil kakor solnčni prah. Dramlja, čez tebe ni mosta! Kaj je storiti ? Kaj drugega kakor strašnega prepada se zogniti in čez vodo po travnikih se voziti, in tako je tudi bilo. Po bližnjih travnikih so se jareki iti ceste napravile, kakor da bi se v naših krajih travniki zastonj dobivali in bi od njih ne bilo treba dače plačevati. Tega se naj okrajni zastop ptujski prepriča: naj pride v Monsperg na Hamru se mu bo preorani travnik že pokazal, na kterem se je lansko leto večidelj vsa trava povozila in pohodila. Pa takšna škoda še ni največi: veči nesreča je, če kdo v smrtno nevarnost pride, in to se je žalibog! tudi tukaj pri tem podrtem mostu zgodilo. Brž potem ko se je most podrl, pridrdra kočija eno nedeljo po prvi božji službi iz Rogatca do „Hamra". Konji gledajo razrušeni most kot krava nova vrata in drugega ne ostane kol štrbunk čez Dramljo po travnikih na Ptuj. V sredi vode pa zaostane kočija: konji se repenčijo, gospa plaka, otroci kričijo. Konji bližnje gostilnice so morali prestrašeno žival, kočijo, gospo in otroke iz vode potegniti. — Potem dospejo do našega brega. Vedno je še žival boječa, mora se izpreči, možki in ženske se v kočijo vprejo ter njo samotež čez breg vlečejo; gospa in ¡otroci pa se še vedno tresejo kot šiba na vodi. — G. Rodošekov pajbar, si to dobroto tudi slovenskim volilcem povedal ? Veš kaj ? Pastir je odgovoren za svojo čredo, hišni gospodar za svoje posle, srenjski predstojnik za svojo srenjo, uradnik za svojo kau-celijo, general za svoje vojake, zakaj so pa tvoj oče kot okrajni prvomestnik odgovorni ? Gotovo za ceste in za mostove za to so bli izvoljeni. Pa vedi sinček! Tvoj oče so pustili most podren ravno v tistem času, ko ima kmet, ki od svojih poljskih pridelkov živi, največ voziti, namreč po leti in v jeseni. Še le letošnjo spomlad se je most napravil, kako dolgo bode držal, se ne ve. Sinko! si kaj čul od tistega srebrnega srvisa ali kakor Slovenec pravi: od srebrnih žlic, nožev, vilic, ktere so tvoj oče na okrajne stroške od gosp. Strafelata si dali dekretirati, kakor je bil že „Slov. Narod" 11. junija povedal? Tedaj na stroške revnih kmetov si sre-brnino pripravljati, mostove pa zanemarjati, to je dobrota!
Pošteni slovenski kmetje, zapišite si to reč dobro za ušesa! Da, še več. Vi kmetje niste imeli mosta čez Dramljo g. Rodošek pa je dal h g. Strafeletovi gorici na okrajne stroške tedaj zopet iz Vaših žepov cesto napraviti, za to že menda vsak vrabelj v Halozah vč. To je tudi dobrota! G. Rodošek! če se Vam je preveč povedalo, oglasite se pri sodniji, kder kolj hočete, ako korajžo imate! Gospa, ki je z otroci smrtni strah v Dramlji trpela, se bo po slovenskih in nemških, po avstrijanskih in če je potreba tudi po ame-rikanskih časnikih poiskala in zvesti si bodite, da Vam za Vašo nemarnost ne bode fein koplimentov delala. Pa ne
samo ona bode proti Vam stala, stali bodo proti Vara kot trde skale vsi tisti , kterim so se travniki po Vaši nemarnosti poškodovali, stali bodo proti Vam vsi, ki so svojo živino pripregali ter tiste konje, kočijo in gospo z otrocmi vred iz vode vlačili, stali bodo proti Vam vsi tisti Monsber-žanci in Poljanci, ki svojih lanskih poljskih in vinogradskih pridelkov niso mogli brez smrtne nevarnosti domu dobiti, stali bodo proti Vam vsi tisti možki in ženske,! ki so namesto prestrašenih konjev kočijo v breg vlekli, stal bo proti Vam zadnjič tudi pisatelj teh vrstic, zakaj tudi on je moral zavoljo Vaše nemaršine škodo trpeti. Ali zaslužite Vi blago-rodni gospod, cesarski in kraljevi notar Rodošek v Ptuju in „Obmann der Pettauer Bezirksvertrettung" za svoje podeljene dobrote kaj drugega, kakor da se Vam očitno pred vsem svetom reče: „Gospod, zažvižgajte rakom in pojdite se solit!"
Eden, kteremu so vse okoljšine dobro znane.
C	J
Vincar.
(Spisal Fr. Jančar.)
(Konec.)
Jaz za svoj del bi celo hlapca in deklo se v zakon vzeti jima dopustil, ako bi oba bila trdne vere, tenke vesti, dobrega srca in pridna delavca — tedaj izvrstna kristjana kakor sv. Izidor itd. Ali med stomi ni ne pol enakega človeka najti, in kteri so, v zakon ne vstopijo. Toliko bolj bi si želel take ljudi za vincarje imeti, naj bi se le dali naučiti o vinstvu.
Pomislimo še to. Z vincarji vinograde obdelovati, je sploh najdrajše opravilo vsake vrste, ker vincarji so med vsemi delavci najdrajši. Tega se lahko prepričamo. Ako se vincarju malo zemljišča prepusti, ne more živeti z družino, ako se mu pa več dä, trpi škodo lastnik in vincar dobrot nc spoznava, ne stori ti pa tudi ničesar v odškodovanje, in če ti kaj stori, imaš na drugi strani še veči kvar, kterega ti je zavoljo storjene dobrote vzrokoval, n. pr.: na sadju, drevju, drvah skrivoma razprodanih, travo iz trsnice v svojo odškodovanje i. t. d.
Pogledimo še sledeče: ako bi se vse zgoraj omenjene dobrote, s kterimi se vincarska družina živi v peneze obr-uole, n. pr. le na 80 gld. in sicer: delo v najemu ali štantu, stanovanje, tropine, popravki, ktere vincar vzrokuje, vino ali sploh pijača, dnina skozi vse leto, drva, rožje, ktero v rezi najmanj 4 sežnje nanese od enega orala, žito, sočivje, krma, slama, listje, gnoj, napitki itd., vse to vkup zračuneno le na 80 gld. vrednosti. Ali se nebi s temi penezi delo za en oral vinograda in še več prav lahko s 30 kr. celo po 40 kr. delavci plačevali in vse delo opravili brez nadloge in sitnosti vincarskih in to k deri? Kdor bi pa s svojimi ljudmi, hlapci ¡n deklami vinograde obdeloval, bi si še veliko več privar-čil. Saj bi tak vlastnik še razun unih zastonj pometanih dobrot, ktere vincarju daja , si sam lahko toliko več ljudi, hlapcev in dekel držal, ki bi mu po noči in dnevu delali, kakor delo in čas nanese — in tisto živino, ktero si vincar od njegovega zemljišča redi, kakor: 4—5 svinj, po dvoje in še več krav, sebi v hasek redil! — Ali kakor je težavno vestne in pridne vincarje najti, ravno tako so redki pošteni in umni hlapci in dekle dobiti. Zato bo moralo menda ostati pri starem, kakor si kteri lastnik zvoli oskrbovanje svojih posestev.
Tu je le bil namen dokazati vincarjem njih srečen stan, kterega bi naj za ljubo imeli, in v krščanski pokorščini se hvaležni skazivali svojim lastnikom : roka roko umije. Naj bi si vincarji v čast šteli, ako so v dobrodejnih rokah in imajo bistre glave nad seboj. Tu se sami zamorejo veliko lepega in dobrega naučiti, pa tudi svojim otrokom zlate nauke zapustiti ne le duhovne, marveč še priložnost imajo, jim tudi časno premoženje izročiti, kar je starišem v čast, otrokom pa v polahšanje življenja in večkrat celo jih na lastno posestvo povzdigne; vse to stor6 kristjanske čednosti. Zato vincarji! premišljevajte svoje dobrote in po teh se ravnajte, pa dobro bo. Pred vsem pa se varujte vsega , kar bi vam utegnilo sramoto nakopati, zlasti grdih strasti, neubogljivosti, jeze zavida ali nevošljivosti, zmikavanja, grdega tatinstva, pijančevanja, ponočnega klatenja itd.
Še to vam moram povedati. Znano je, kako tudi vas na veselice krčmarji vabijo in to še s trdo nemščino napisanimi pozivi „Winzer-Ball!" kakor bi baš sami trdi Nemci
bili, pa ga ni ne enega med vami. Kolika neumnost bi to-raj bila, ako bi na take bedaste pozive, kakor sera jih sam videl z lastnimi očmi, take krčmarje bogatili 8 penezi na pozive, ki so kakor pest na oko, ker jih ni ne krčmar, tim manj pa vi razumite, in tu bi še s svojimi penezi tako bedarijo podperali? sram vas bodi! — Ko bi vas jaz v francoskem jeziku povabil in želel svojih 5 ali 10 veder vina med vas spraviti, bi me gotovo pisano gledali, in prav bi imeli, saj ne umite niti nemški niti francoski, in toraj vedeti ne morete, kaj da hočem. Po takem bi se jaz le norca z vas delal, in kdor bi me obiskal, še veči bi bil. Zakaj bi tedaj tu tako bedasto ravnali in koj leteli v tako krčmo in in k takemu človeku, ki vas po kineškem v nerazumnem jeziku na „Winzer-Ball" vabi. Sploh je stokrat bolje za vas, ako najraje doma ostajate in svoje dobrote premišljujete.
Politični ogled.
Avstrijska vlada, če ravno je izrekla, da ostane popolnoma nevtralna, in čeravno so to željo izrekli tudi vsi avstrijski narodi, se vendar pripravlja na vojsko. Da se trije armadini oddelki morajo postaviti popolnoma na noge, smo že danes teden rekli. Dalje je gotovo, da se letos za zdaj ne bodo spustili na odpust oni vojaki, ki bodo svojo triletno strogo službo odslužili meseca oktobra. Dalje se pravi, da se naj gališka ruska meja hitreje utrduje, in da se je skle-nolo, da se naj utrdi Anižka linija in da se je delo povsod že začelo. Naj novejša sporočila pravijo vendar, da se ne bo nič utrjevalo, ker po naj novejših dogodkih na bojišču, vse to ni več potrebno. Dalje smo izvedeli, da je naša vlada vsem deželnim soduijam zaukazala, naj sostavijo vse v javnih blagajnicah deponirano premoženje, in naj imajo denar v redu, da more vlada vsak trenotek po njem seči. Vlada misli, da na ta način dobi nekoliko sto milijonov gold. na razpolaganje za državne namene.
Dunajska vlada bode razpustila vsa delavska društva, ker se preveč vtikajo v politiko in ker so s tim prestopila svoja pravila in postala državi nevarna. Vlada bode dopustila, da se z nova osnujejo, ako se oglasijo po postavi za politična društva.
Iz B e r o 1 i n a se poroča, da se je vsled kraljevega zaukaza 7. t. m. zarad zmage s topovi strelilo 101 krat v „lustgartnu", mesto je bilo lepo razsvetljeno, na vseh hišah so vihrale zastave, tedeum je bil v vseh cerkvah.
V	Pari z u je te dni bilo vse zlo nemirno zastran hudih glasov z bojišča. Miuistersko svetovalstvo je zato izdalo oklic na ljudstvo v imenu očetnjave in hrabre armade. Neke nemirneže so zaprli. Uradni listi so prinesli dva dekreta, po prvem sta bila taki sklicane kamere , po drugem pa se je oklicalo posadno stanje za Sanjski okraj.
V	Francoski je sklicana narodna straža, ktera bi naj branila Pariz, če bi prišlo tako daleko. Ministersko svetovalstvo je določilo, da se morajo taki sklicati vsi od 30—40 let stari možje, ki morejo nositi orožje, k narodni straži, ki pa še niso dosegli 30. leta, morajo stopiti k mobilni straži. Francoska ima za 2 milijona vojakov vseh potrebnih priprav in toliko se jih tudi more sklicati v kratkem, če bi sila pritiskala. Poslanci francoski so razposlali oklic, da se naj vsi mestjani taki oborožijo in se naj pripravijo za brambo očetnjave. Francoska cesarica je tudi razposlala oklic, da se naj energično brani narodna zemlja.
Gramont je poslal telegrafično naznanilo na vse francoske poslance zunajnih držav, da je Napoleon rekel, da ne bode tako dolgo napravil miru, dokler bode en sovražnik na francoski zemlji.
Iz Angleške se poroča, da, če ravno je vlada izrekla popolno nevtralnost, se vendar zlo oborožuje.
Nevtralna Švica se je tudi oborožila in postavila velike vojaške čete na svoje meje.
Iz Italije se poroča, da so bili pretekli teden spet v Genovi veliki nemiri in da so rogovileži napravili barikade ktere je morala vojska s silo vzeti. Ves drugi svet je miren in gleda na francosko-prusko blišče.
Novičar.
CČitalnica ljutomerska) se je preselila v svoje novo stanovanje k Lukovnjaku. — 15. t. m. ja beseda 8 petjem.
(Slovenski u-čni jezik na vseučilišču.) Vladni dunajski časnik oglaša, da se bodo v prihodnje nekteri pravoznanski predmeti na vseučilišču v Gradcu učili slovenski, namreč: občni državljanski zakonik, prepirni in neprepirni po-stopnik, kazenski zakonik, kazenski postopnik, kupčijsko in menjiško pravo. To bi bilo gotovo nekaj, če bi bilo na pravem mestu in ob pravem času. Če vlada hoče da se bodo imenovani predmeti na vseučilišču učili z prav dobrim uspehom, mora nam poprej dati slovenske gimnazije, na to pa še vlada zdaj celo ne misli, kar naj bolj kaže to, da sklepa kranjskega deželnega zbora dvakrat ni odobrila, ki je šel do tega, da se v vse gimnazije na Kranjskem naj vpelje slovenski jezik. — Od spodaj se mora začeti zidati, pa ne na slemenu.
(Kubedski tabor v Istriji) se je vršil v naj lepšem redu, zbralo se je nad 5000 ljudi in vse rezolucije so bile soglasno sprejete. Tabor je ljudstvo zlo navdušil za narodna načela, in upati je, da bode imel zlo dober uspeh. Le še taborov !
(Izvirni telegram iz Pohorja.) Tukaj so drvarji osnovali društvo , ktero bode pobiralo milosrčne dare za tiste mariborske berače, kričače in prusmane, ki so v Mariborčanki razglasili poziv za nabiranje darov za Pruse.
(Roman Dim), kterega je poslovenil M. Samec je že prišel na svetlo in se dobiva v Ljubljani, Mariboru, Gradcu, Celju, Gorici in Novemmestu pri knjigotržcih za 1 gl. 30 k.
(Za ude deželnega Šolskega sveta na Kranjskem) za postavno opvavilno dobo so imenovani gg.: Stolni dekan dr. J. Pogačar; korar J. S a wasch ni g, profesor više realke M. P e t e r n e 1 in ljudski učitelj A. P r a p r o t n i k.
Tržna cena pretekli teden.	S > >	dinu 1	>	Mariboru	>	s '-p o U	>	| Ptuju
	fl.	k.	fl.	3.	fl.	k.	fl.	k.
Pšenice vagan (drevenka	4	60 |	5	05	5	___ 20	4	40
Ržj „ . . . .	3	10'	3	55	3	80	3	—
Ječmena ,,....	2	90	3	20	3	70	0	_
Ovsa „	2	50	2	50	2	30	3	—
Turšice (koruze) vagan .	3	75	8	95	8	50	8	80
Ajde „	2	85	3	10	3	50	2	80
Prosa „ .	3	—	2	40	3	50	2	50
Krompirja n .	1	30	1	20	1	50	1	20
Govedine funt ....	—	20	_	27	_	26	_	25
Teletnine - ... .	_	22	_	26	_	24	_	26
Svinjetine črstve funt . Drv 36" trdili seženj (Klafter) .	_	28	_	26	_	24		26
	9	—	10	50	8	50	10	50
u 18" „ „	—	—	6	20	5	60	—	—•
„ 36" mehkih „	4	_	—	—	6	20	7	50
» 18" „ „	—	—	4	50	—	—	—	—
Oglenja iz trdega lesa vagan .	—	80	—	60	—	50	—	90
„ „ mehkega „ „	—	50	—	50	—	45	—	80
Sena cent ....	1	45	1	60	i 1	90	2	—
Slame cent v šopah	j 1	30	1	20	1	20	1	—
„ „ za steljo	1	10	0	90	0	80	0	70
Slanine (špeha) cent	40	—	42	—	38	—	38	—
Jajec pet za ...	—	10	—	10	: —	10	—	10
Napoleondor velja 10 fl. 15 kr. a. v. Azijo srebra i25.75. Narodno drž. posojilo 64.10.
Loterijne srečke.
V Trstu 6. avgusta 1870: 10 40 TO 18
Prihodno srečkanje je 20. avgusta 1870.
a i
Prostovoljna prodaja
lepega vinograjskega posestva v dobro poznanih in imenitnih zavrčkili goricah.
Posestvo ima skupno 15 oral zemlje, in sicer 8 oral vinograda, ostalo pa njiv, senokoše, pašnika in doraščenega gozda. K temu spada: Gospodska hiša, v kteri se nahajajo dve sobi, kuhinja, shramba za jedi, obokana (velbana) vinska klet, v kteri ima prostora 20 štrtinjakov vina v polov-njakih in dalje ste pri hiši dve vinski preši; dalje je še hiša za vincarja, hlevi, vse v najboljšem stanju.
Posestvo se bode prodalo z letošnjo bratvo in sicer prostovoljno. Tančnejše prodajine pogodbe se izvejo pri g. Franc Rodoschegg-u, c. k. notarju v Ptuju.
V Ptuju dne 24. julija 1870.