Naročnina mesečno ^^pMj^^. ^^ - fll^^MMHHI^k Ček. račun: Ljub- ^^^^^^^ m gaj^^^^^ ^^ Mane ■ivo «0 - ue- ^^^^^ ^^m * ^^m MBB^ B B8SBB Mifm 10 za deljska ce- ^^M M ■■M^fe M MlH^ ABV lo let no % Din. za ^^B j^^B B^B ^ m ^N^^B Mh Hm inozemstvo 120 Din ^^ ^^B ^^M ^^m M ^Bf JMgf VRH Praga-Du naj 24.797 Uredništvo je v JHLmH^^ ^f ^^^^^ (U prava: Kopitar Kopitarjevi ul.b/lll jeva b, telefon 2093 Telefoni uredništva: dnevu služba 209* — nočna 2996, 2994 in 2050 ■ Izhaja vsak dan zjntraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku iVova trozveza najvažnejši dogodek evropske politike Gospodarska zveza držav mate antante Avstrijska vlada v hudi krizi mmmmmmmmmmmmmmmmmm Kam, proti koma, kako? Belgrad, 17. februarja. Novi pakt, ki so ga dne 16. februarja podpisali r Ženevi zunanji ministri Jugoslavije, Češkoslovaške in Romunije in ki spreminja dosedanjo Malo zvezo v neke vrste diplomatično federacijo z eno samo enotno zunanjo politiko in s skupnim zunanjepolitičnim zastopstvom, je povzročil v svetu pozornost, ki jo zasluži. Pripravljen v tišini, brez vsakega hrupa in brez zahrbtnih namenov ter objavljen in podpisan pri belem dnevu v trenutku, k > so se začeli majati vsi stebri evropskega političnega reda, je ženevski pakt v marsičem podoben onemu, ki sta ga 1921 o polnoči podpisala čičerin in Ratihenau v imenu Rusije in Nemčije in ki je s svojo brutalno nepričakovanostjo razgnal mednarodno konferenoo v Genoi. Tudi po 16. februarju bo romalo mnogo diplomatskih načrtov, ki so se pripravljali za zaklenjenimi vratmi po raznih evropskih diplomatskih pisarnah, neusmiljeno v koš, ker ao spričo nepričakovanega vstajenja nove 50 milijonske velesile v Podonavju, ki hoče živeti in je javno pokazala tudi sredstva, s katerimi hoče svoje življenje braniti, postali nepotrebni in zastareli. Iz ogromne mase komentarjev, ki jih je zadnja tri dni nakopičilo mednarodno časopisje o pomenu in namenu prerojene Male zveze, se dajo izločati tri velika vprašanja, ki si jih svetovno javno mnenje etavlja in ki so si jih stavili brez dvoma tudi naši bravci, ki zasledujejo mednarodne politične dogodke: zakaj, proti komu in kako. Zakaj? Sliši se namiga vanje, da so države Male zveze zopet postala žrtev francoske zunanje politike, da sta novi pakt iztuhtala Philippe Berthe-lot in dr. Beneš, da so se pojavili tudi francoski bankirji, ki so prišli na pomoč diplomatom, dokler da države Male zveze niso bile solidno povezane z verigami francoskega imperializma. To so natolcevanja, ki se vedno pojavljajo, kadarkoli katera izmed malih držav poskuša napraviti kakšno bolj energično kretnjo. Po našem prepričanju je postala preureditev od noša je v med Malo zvezo neobhodno potrebna uprav zaradi : debelosti francoske zunanje politike, ki je bila na tem, da prepusti Podo-navje svoji lastni usodi. Brezkrvno«! francoske zunanje politike, ki se je zadnja leta vdajala raznim lepim sanjam in pri hvalevrednem zasledovanju idealov miru in vesoljnega bratskega sporazuma nastavila gluha ušesa apostolom sovraštva in re-vanše, je tudi po priznanju odkritosrčnih francoskih publicistov dala prvi povod, da sojjjiržave Male zveze sklenile, da s primernimi sredstvi vzamejo zaščito svoje zemlja in svojih pravic v svoje roke. Na vprašanje zakaj, se mora dati priprost in za vsakega razumljiv odgovor, da je ženevski pakt bil potreben zato, ker so vsa druga sredstva za enkrat ' odpovedala, da zaustavijo razkroj dosedanjega po- ' litičnega reda v Podonavju, razkroj, ki ga patronira gotova skupina držav izkoriščavajoč slabost in mlač-nost obrambe. Proti komu? Prav za prav bi zadostovalo, če bi se ugotovilo samo dejstvo, da je novi pakt Male zveze v svojih osnovnih načelih miroljubno sredstvo, da je novi pakt Male zveze v svojih osnovnih načelih miroljubno sredstvo, ki ima samo namen ščititi ljubi mir, ki smo ga tako drago kupili in ki nam je tako krvavo potreben, da si dogradimo svoje domove, v katerih nam bo boljše, kot nam je bilo nekdaj. S tem je povedano, da nova Mala zveza ni agresivna in noče to biti. Prav tako. kot se ne sme imenovati napadalca onega gospodarja, ki brani svoje življenje in premoženje pred lopovi, je tudi naše stališče le miroljubno in brez osti proti komurkoli, samo če nas pušča na miru. Toda že samo komentiranje pakta, če smemo soditi po odmevih v časopisju, je izdalo one, katere so zunanji ministri Male zveza zasačili pri nečednem poslu. Čisto jasno začrtana se je dvignila iznad evropskega obzorja neka druga trozveza revizionizma in če ona smatra, da je podvig Male zveze naperjen proti njenemu rovarenju, potem mora ona to že bolje vedeti in se s tem samo sabe obsoja. Kako? Uradni komunike ministrov je brez prikrivanja navedel celo vrsto načinov, kako bodo vse tri države v bodoče zasledovale cilj, ki so si ga stavile na političnem kakor tudi na gospodarskem polju. Namignil je pa samo na dvoje sredstev, ki zahtevajo še dirobnejšega pojasnila. Program obnovljene Male zveze obsega namreč tudi točko, da se bodo izboljšale železniške zveze | . med državami zaveznicami, tako da bodo v bodoče varne pred vsakimi presenečenji. Katere so te zveze? Češkoslovaška ima direktno zvezo z Romunijo in Jugoslavijo po mednarodnem toku Donave. Kar sr tiče zveze med Romunijo in Jugoslavijo, se mora v tej zvezi omeniti načrt železniškega mostu med Turn Severinom in Kladovo, ki bo vezal Romunijo preko Niša s Solunom. Kakšne naj bi bile še druge zveze, ki bi se dale izpopolniti? Preko Avstrije? Torej bi klavzula o odprtih vratih za pristop še drugih držav imela v vidiku priključitev Avstrije? Ali pa naj se obstoječe železniške linije poženejo še vise proti severu v Poljsko, tako da bi vezale sever in jug. Baltik s Sredozemljem in z Jadranom, kot sto svoje dni sanjali navdušeni panslovani? V tem slučaju pa bi pomenilo, da je vabljena Poljska, da vstopi skozi odprta vrata ženevskega pakta kot četrta zaveznica? . Tako izgleda, da vsebuje ta quomodo, kako, tesnejšo gospodarsko združitev s pomočjo razširjenega železniškega omrežja, ki bi moralo obsegati še drugo ali druge države, za katero ali za katere so bila vrata nalašč puščena odprta. Kdo more biti ta država? Naštejmo jih zaporedoma. Najprvo se mora na vsak način izključiti možnost, da bi se pridružila paktu kakšna velesila. Ni v našem interesu, da se prenesejo v l\>-donavje politični apetiti velesil in da se na našem Pariz, 18. febr. tg. O gospodarskih posledicah nove organizacije Male antante piše »Jonr-nee Industrielle«: četudi zaenkrat ne mislijo na carinsko unijo, bodo vendar države Male antante po možnosti odpravile carinske zidove in skušale ustvarjati enoten notranji trg s tem, da si bodo med seboj dovoljevale prednostne carine. Poenotila se bo paroplovba, železnice, pošta, telefon, radio in zračni promet. Posebnega pomena bo poskus zenačenja trgovinskih pogodb, ker bodo skušule razširiti nn obe drugi državi preference, ki jih je Romunija dobila od Nemčije. Ustvaritev enotnegu notranjega trga lahko zelo -pliva tudi na Avstrijo zato, da se avstrijski industriji odpre ta trg, potem pa tudi, do se z enotno gospodarsko silo Male antante na avstrijskem trgu izpodrine vpliv Nemčije. Tako bi bila Mala antanta obrambni val proti Anschlussu V finančnem pogledu se bo poenotila devizna politika in v vseh treh državah ukinile devizne določbe. To bo najmočnejši držav; v Mali antanti, Češkoslovaški, naprtilo seveda velike odgovornosti. Nova organizacija Male antante pomeni velik korak v cilju svetovne gospodarske konference. Nn denarno unijo pa Še ne m?s'ijo. Beneš Kaj bo v Avstriji ? Dunaj, 18. februarja, tg. Vedno bolj vidni postajajo aaaki, da se pripravlja notranjepolitična kriza v avstrijski vladi. Hirtenberška zadeva, ki je Avstrijo postavila v čudno luč in je imela za posledico ultimativno zahtevo velesil, da poslano orožje vrne nazaj v Italijo, bo zahtevala tudi v vladi svoje žrtve, ker politično javno mnenje zvrača odgovornost na vlado, da je po nepotrebnem prišlo do teh mednarodnih sitnosti. Nadalje je tudi izjava avstrijskega delegata v Ženevi, ki je zahteval za Avstrijo pravico do svobodne oborožitve in do stalne stoječe obvezne vojske, izzvala v parlamentarnih krogih in v javnem mnenju nezadovoljnost, ker sedaj izgleda, kot da bi revna Avstrija imela kakšne militaristične načrte. K temu pridejo še notranjepolitične težave. Danes namreč je bil končnoveljavno sprejet avstrijski proračun toda s tako malenkostno večino enega glasu, da so vsi v tem glasovanju čutili prihod notranjepolitične burje. Samo zato, ker sta bila dva ministra radi bolezni odsotna, se je posrečilo padec vlade preprečiti, oziroma preložiti za nekaj dni. Za proračun je glasovalo 78, proti pa 77 glasov. V parlamentarnih krogih že ugibljejo, kdo bi prevzel nasledstvo kanclerja dr. Dollfussa. V tej zvezi se je pogostokrat imenovalo ime prosvetnega ministra dr, Rintelena, ki bi izvedel nove volitve. Hinavsko ogorčenje kalilcev miru v Evropi Dunaj, 18. febr. tg. S strani krščanske socialne stranke se z vso odločnostjo zatrjuje, da položaj dr. Dollfussove vlade ni ogrožen in da so vse vesti o bodoči krizi brez podlage. »Neuigkeits Weltblatk izjavlja, da vladna kriza v Avstriji zaenkrat ni v intenciji inozemskih vlad, vendar je smatrati po- ozemlju plačujejo računi za njihove rivalitete. Ali je to Madjarska? Ona je dobrodošla, toda vse izjave njenih voditeljev dokazujejo, da ne bo iskala naše družbe. Ali je to Avstrija? Dobrodošla je tudi ona in za obrambo miru tudi potrebna. Toda svoje dni so padle izjave, da sta z Nemčijo »ena duša v dveh telesih«, da ne bi »šla v nobeno zvezo, v kateri se ne bi nahajala tudi Nemčija«. In danes se valijo tudi po njej valovi hitlerizma, ki ji ne bodo dovolili, da se člani v organizaciji, ki hoče čuvati ono, kar želi Hitler podirati. Torej preostaja, poleg Bolgarije, o kateri bi bilo želeti v prvi vrsti, da se politično usmeri za sodelovanje pri Mali zvezi in ki bo vedno iskreno pričakovana v tej družbi, samo še Poljska. Poljska republika je po našem preprič/inju ona bratska država, ki je za enkrat manjkujoči člen v novi politični organizaciji, ustanovljeni v Ženevi. Poljska republika ima v političnih vprašanjih naš' skrbi in naše nade. Po stoletnem robstvu in s potoki krvi si je ustanovila svoj dom. ob katerega pljuskajo valovi zavisti in sovraAtva. Iz treh ložaj za napM. List hudo napada socialne demokrate, ki da so insceniralj birtenberško veleizdajo iz notranje-političnih vzrokov. Pustolovščina z novimi volitvami pa v sedanjem trenutku ne more biti v interesu teh spletkarskih strank. Prihod narodnih socialistov v avstrijski parlament pač ne bo razčistil zapleteni notranji in zunanje-politični položaj srednje Evrope. •>Neues Wiener Tagblatt« pravi o francoski neti, da se je težko kedaj pripetilo v diplomatski zgodovini da bi kdo zahteval od vodilnih oblasti neodvisne države, da bi morale prisegati, kakor propadli dolžnik. Zapadne države in članice Male antante postopajo z Avstrijo kot z manj vredno državo, dasi ima kot članica Zveze narodov pravico do enakopravnosti v krogu držav. »VViener allgemeine Zeitung« pravi, da francoske oblasti, ko moralično strašno ponižujejo zveznega kanclerja, postopajo z njim kakor z zamorskim kraljem, obenem pa zapirajo vrata za ma-lerijalne nade lozanskega posojila, na katero je zvezni kancler gradil vso svojo politično eksistenco. Budimpeštanski »Magyarorszago- piše o novi z*-ezi Male antante, da je bila sklenjena zato, da najprej razdeli in raztopi Madjarsko, potem pa Avstrijo (1). Madžari obžalujejo in so ogorčeni, da je francoska politika dala svoj vpliv za to. da bi se Madjarska in Avstrija končno podjarmili in prisilili pod jarem slovansko-romunske federacije (1). Nemško-italijanski srednjeevropski politiki ne ostane sedaj nič drugega, kakor da pospeši gospodarska pogajanja med Avstrijo in Madjarsko in jih izvrši. (Torej le obstoja avstro-madjarsko-italijanski blok!) Orožje se vrne „pošiljatelju" Dunaj, 18. febr. tg. Orožje v Hirtenibergu so jk> prihodnje dni vrnilo v Brescio »|h>šilja-telju« komendatoru Corteseu. nakar bo dala Avstrija tudi odgovor na zadnjo noto, ki jo je predložil francoski poslanik v soboto na Du-naju. Kakor doznava vaš dopisnik, 1*> Avstrija vztrajala pri trditvi, da je bila pošiljatev orožja privatna, da naročila tovarna.n za popravila Titulescu niso prepovedana, ošiljalo brez reparature iz Hir-tenberga na Madjarsko ali kamorkoli. Avstrijski politični Krof;i nu-nijo. da je odločen nastop Francije in Anglije imel namen opozoriti Avstrijo, du bi bilo i.K'lj pametno, če se približa Mali antanti. kakor di. posluša sirenske glasove gotovih sil. Ogorčeni komentarji gotovega časopisja dokazujejo, da je nekaterim zelo neljubo, da Mala antanta pušča v svoj krog odprta vrata tudi Avstriji. Povratek ministra Jevtiča Belgrad, 18. febr. AA. Z današnjim jutranjim j simplonom se je vrnil iz Ženeve zunanji minister i Bogoljub Jevtič. Pred krvavim plesom v Kitaju V ponedeljek zagrmijo topovi London, 18. febr. Oficijoz:ii Reuterjev urnd poroča, da je ministrski svet v Tokiu sklenil, da takozvana priporočila Sveta Zveze narodov v zadevi poravnave ne bo sprejel; če bo plenuin ZN odobril poročilo odbora devetnajstorice, je japonska delegacija dobila nalog, da Ženevo zapusti in se poda v Pariz ali London, da čaka nadaljnega razvoja položaja in temu primernih instrukcij svoje vlade. Kakor izve poročevalec »Daily Expressa« iz Tokia zbira Japonska mogočno armado, da že v ponedeljek začne invazijo džekolske province Japonske čete bodo korakale v Džehoi v ponedeljek, dasi se bo plenum naroda s predlogi odbora devetnajstorice začel pečati šele v torek. 21. t. m. Japonske vojne operacije na kitajskem ozemlju bodo v polnem teku, ko se bo v plenumu ZN šele vršila debata o poravnavi kitajsko-japonskega spora. Iz tega sledi, da hoče postaviti Japonska Zvezo narodov pred dejstva, ki se ne bodo dala več popraviti. Japonski ekspedicijski zbor je opremljen in pripravljen za operacije največjega obsega. Izve se pa obenem tudi. da je generalni štab japonske vojne mornarice opremil in pripravil vojno brodovje v toliki meri, da bo zmožno, da kljubuje vsak' nevarnosti v Tihem morju Najvišji pomorski svet v Tokiu je tudi sklenil, da bo obdržal kontrolo oziroma mandat nad pacifiškimi otoki in da jih bo v slučaju potrebe branil proti vsakomur. Ob mandžursko-džeholski meji so koncentrirane ogromne japonske in mandžurske delov, različnih po mentaliteti in po kulturnem napredku, si je sestavila enotno državo in rabi miru, samo miru, da položi temelje za napredek in blagostanje. Z Romunijo jo veže zavezniško prijateljstvo, 6 Češkoslovaško postajajo odnosa ji od dne do dne iskrenejši in bratski, z Jugoslavijo pa polog klica slovanske krvi in slovanske kulture tudi iskrena želja obeh narodov — ki jo obe vladi menda že spravljata tudi na pogodbeni papir — da gremo složno skupaj na branik naše usode. Mi zato ne verjamemo glasovom, ki šepetajo, da stoji Poljska hladno ob strani našega zbiranja in organiziranja, ampak nasprotno, da bo njej pristop k Mali zvezi kmalu uresničeno dejstvo. Mi smo prepričani, da so trije zunanji ministri imeli to razveseljivo možnost pred očmi, ko so odpirali vrata, skozi katera naj pride Poljska s svojimi 32 milijoni, da »tvorimo v tem predelu Evrope velesilo miru. v kateri bo Poljski zasigurano mesto, ki odgovarja njenemu geniju, kvaliteti in kvantiteti njenega prebivalstva. Kadar se bo lo zgodilo, potem šele bo odgovor na vpra&anjo: kako — jaaon in lire« priziva. sile, tako, da ni mogoče več dvomiti, dn bo vojna izbruhnila že v par dneh. Toda tudi Kitaj je pripravljen Japonski generalni š-tnb pravi, da je informiran, da .je maršal Čansuljan nabavil številne aeroplane v Nemčiji in Ameriki. Prispeli so tehniki iz Rusije, Nemčije in Francije, ki vadijo pilote in mehanike v letanju in popravljanju. Specialni kor inozemskih mornariških vojnih mašinistov poučuje kitajske strojnike v manevriranju 20 vojnih ladij, ki jih je Kitaj skrivaj kupil v inozemstvu. Pravijo, da je tudi maršal Čansuljan sklenil, da objavi apel na Anglijo. Francijo, Italijo in Ameriko ako bi Japonska napadla Peking ali T enisin Guverner Džehola general Tanjulln. katerega so Japonci zaman skušali pridobili na svojo stran, izjavlja, da bo branil Džehoi do zadnjega. Kakor hitro bodo Japonci prekoračili džeholsko mejo. bodo stopile v akcijo dobrovoljske čete, ki so pripravljene na najljutejšo gverilsko vojsko. Japonci bodo morali na vsak način zavzeti glavno mesto Džehola (čeiif; Te, kakor se po kitajsko imenuje), katero pa bodo kitajske čele /. lahkoto branile vsaj celili 0 mesecev, ker je geografska lega mesta jako ugodna. Ameriško stališče si* ni določeno Washiiigton. 18. febr. ž. Iz krogov državne ' vlnde poročajo dopisniku Reuterjevega urada, da j Združene države še vedno niso zavzele stališča v ' I zadevi spora med Japonsko in Kitajsko, in da bo sklep o tem izdal novi predsednik Roosevelt. Senator Svvanson, ki bo najbrže predsednik zunanjega odbora, je izjavil, da je danes še prerano govoriti o tem, kakšno stališče bodo zavzele Združene države v mandžurskem vprašanju. Po atentatu na Roosevelta Ne\vyork. 18. febr. ž. Br/.ovlak, s katerim se je Roosevelt odpeljal v Yersey City, je bil strogo zastražen. Okoli avtomobila, s katerim se je peljal Roosevelt v Ncvvvork, pn je bilo 28 motornih koles, ki so jih vodili stražniki. Tudi Rooseveltovo hišo v Newyorku so zastražili. Velike varnostne priprave pa se vršijo za Rooseveltovo pot iz Newyorka v \Vn.sliington, ki bo v začetku marca. Atentatorja Zangaro so pregledali psihiatri in ga spoznali za n orni al- Zagrebška vremenska napoved: Oblačnost bo So narastla in najbrže bo postalo nekaj toplejše, vreme se bo poslabšalo. Hranilnico na Jesenicah poslovalnica Krekov dom« izplačuje vloge, vložene pol. I. 1933, takoj brni odpovedi. Ob prelomu stare in nove Španije Kmetshi protetarijat si deli špansko, zemljo Kaos po celi južni Španiji Perpignan, 15. febr. 1M33. Plšent Vam takoj pit prestopu španško-frnnoo- »ko meje ne jato, ker se morebiti v Španiji zaradi cenzurnih predpisov no more povedati resnice, časopisi svobodno pišejo in tudi pisemska kontrola nad korespondenco, ki gre > inozemstvo, je bolj ua papirju kot pa dejanska, ker španski značaj ne dovoljuje toliko potrpežljivosti kot je rabi vestni cenzor. ampak ker sem šele tukaj imel priliko opaziti, kuko malo -e svetovno časopisje zanima za špansko probleme. Nad Evropo i i - i očividno toliko drugih I)i>ineklejovih mečev, da za dogodke v Španiji menda ne preostaja časa niii prostora po časopisju. In aondar -e tudi v Španiji dogajajo stvari, ki tif jih človek imenoval senzacije, če bi ne bile tako \ruto resnične in če Iti ne odpirale brezdua, na dnu i.iivrega -e kotali v kaotičnem motežu novi rod. se je vzgajal ob studencu komunizma in anarhiie Stara -punija je nakopičila toliko grehov predv..em no -oilalnem polju, da so temeljili sunki potrebni, da bo prišla a ravnatelje pravih načel krščanske orialue etiko. Toda spričo delovanja siudikalislič-11 i h iu marksističnih pokretov se mora človek vpra--ati. oo so tolike preizkušnjo bilo potrebne, da -o nadoknadi, kar io bilo zamiljetiega. Na jugu Španijo, k.ier »e raz toga jo brezmejne pokrajine Kstruiu.idure, v provincah Caoeres in Ba-l.ijoz. se vršijo skorajda dnevno orfinnizicort' nos?.'ni vpadi .indikdističnili in marksističnih poljskih delavcev ia velike hitifundije. pašnike. >rtovo olj in gozdove, ki so padli pod agrarno reformo, a zaradi nerazumljivega čakanja še vedno niso bili porazdeljeni. Zakon o agrarni reformi predvideva izrecno, da se bodo bas posestva ua jugu, kjor io poljsko delavstvo živelo do sedaj v najstrašnejših prilikah, ruzdelila mod nje iu vlada jc računala s toni, da bo ta obljuba duhove pomirila. Vedno čakanje je vznevoljilu prebivalstvo, ki je v ostalem postalo zelo lahek plen komunističnih agentov ter začelo z nasiljem na svojo pest izvajati agrarno reformo ter deliti posestva. Socialistična uprava, ki sc je v tem delu Španije naselila takoj po revoluciji, jo spričo teh nasilnih vpadov sklenila, du ne bo čakala na sprejem in izvedli« agrarne reformo od strani osrednje vlade v Madridu, ampak da bo tudi na svo>o pest začela »uradno deliti veleposestva«. Na ta način >i lahko mislite, kakšne zmešnjave so unstalc. Na eni strani sc spuntn proti svoji lastni vladi lokalna uprava, nn drugi strani jr spuntana proti lokalni upravi množim delavcev, ki vsi in vsak seže po zemlji kjerkoli more iu s sredstvi, ki mn pač stojijo na razpolago. V drugi polovici meseca januarja je bilo ua tu nasilen način porazdeljenih 65 ogromnih velepnse->tev. in sirer ne po uradih, ampak sredi razjarjenih množic, ki so prišle oborožene z vilami in motikami ter grozile, da bodo vse pobile in uničile, ako se jim takoj ne ugodi. Ko sem odhajal i/. Španije, je razdeljevanje Se vedno trajalo, a v Madridu sn nihče ui ganil, da bi čuval avtoriteto revolucionarnega zakona. Cele karavane delavcev, žen in celo otrok se valijo iz srednje in vzhodne spanijc proti joga, prepevajoč revolucionarne pesmi in pripravljeno, da >i svojimi pestmi iu z orožjem iz v o ju jejo košček zemlje. Človek ima vtis, kakor da bi bila neredna vojska na pohodu ali begunci na begu. Osrednja vlada jc brez muči in uili ue misli ua to. da bi poslala v to kraje svojo zvesto nacionalno gardo, du hi čuvala reil iu preprečila krvave eks-oose, ki so neizbežni. Govori sc oelo, da so komunistični agitatorji uspeli, tla ustanovijo po uplenjenih lutiluudijuh svoje komunistične sovjelc. ki imajo ua razpolago tudi orožje, da se hranijo magari ludi proti vladnim četam, oe bi jim te nameravale odvzeti, kar so si med seboj s silo porazdelili. V parlamentu se je začeta skrajna opozicija Madrid, 18. febr. ž. španski radikali, ki pod vodstvom bcrronst že dolgo ostro napadajo vlado i Vzaiio, so pričeli v parlamentu z abstrakcijo, ki Jo j izvajajo z vsemi taktičnimi in tehničnimi sredstvi. Kailiknlj izjavljajo, da bodo tako dolgo mršili ob- ! strukcijo. dokler se Knrtesi ne bodo odločili za nove velitve. List ^Snlidariilad«. ki je organ anarhistične strokovne orgauizaoije, napoveduje ponovno generalno stavko za nekaj dni, re vlada ne | ho umaknilo Tseh svojih dosedanjih /dkonov na polju dela. Hitler proti centrumu Berlin, 16. febr. Odnosi med centrom iu Hitlerjem uiso htli prav nič povoljni, odkar je Hitler pri sestavi svoje vlade iako omalovaževal katoliško stranko iu jI ni niii odgovoril ua pogoje, ki jih je stranka stavila in pod katerimi je bila pripravljena tolerirati njegovo vlado. Hitler se jc sicer tlrinl napram centru zelo rezervirano in ni doslej v svojih volilnih govorih > nobeni zvozi omenjal no centru no bavarsko ljudske stranke. Napadel jo sicer prejšnje vlade, v katerih jc igral ventruni i zelo važno vlogo, toda stranko samo, kakor tudi I katnlištvo je doslej pustil nu miru. Centru in je do-i -lej videl svojega glavnega uasprotuika v protestantu Hugenhergu, češ, da je prttv on preprečil : sodelovanje centra s Hitlerjem, da bi lažje * it vladal mul katoliško stranko. Zdaj se ie nenadoma oglasil Hitler sam iu v j svojem volilnem govoru v Stuttgurlu drzno napa-i tlel katoliško stranko, češ du ,ie la radi Mtdeloranju J s socialisti prekršila elementarna krščanska iih-i Čela iu se zavezala z hrezbožuiki. Hitlerja je inor-; da razburila nova obsodba hltlorizinu od stran". • kardinala Kaulhaberja. Splošno pu domnevajo, da ! ga je mnogo liolj ruzkuril predsednik vvlirttemhor-:*ke vlade dr. Bolz. ki ni hotel dovoliti, da bi Hit -; ler govoril nu dvorišču novega gradu v Sluttgartii I iu tudi ui d«l precitati Hitlerjevega govora ob nastopu nove vlade v wiirttemher.*kih šolah. Dr. Bttlz jo tudi v zadnjem času izjavil, da bi >e bil oentrnm že sporazumel s Hitlerjem, oe bi ne bil posegel vmes protestant Hugenherg. Hitlerjev nastop proli katoliški stranki ho imel samo ta uči-nek, du bo borbenost stranke v volilnem hojo še dvignil. Nikakega d vonm tudi ni, da bodo Hitlerjeve izjave nepovoljno vplivale na odnose nieil Vatikanom iu nemško vlado ter povečale reiervi-runnst, s katero opazuje Vatikan Hitlerjevo gibanje. Zammiva seja Narodne skupščine Namesto debate o občinah — debata o federaciji Belgrcd, jUuf enih da P to logu, iebruarja. 1. Današnja seja narod-.U tne sc jc pričela ob 0 dopoldne. Po iz-formab-estih jc skupščinski tajnik sporo-c odbo: za proučcvar.ie zakonskega pred-.promembali in dopolnitvah zakona o le-dokončal svoje delo ter predložil skup-ojc tozadevno poročilo. > o takoj prešli na dnevni red. nadalje-prclres zakonskega načrta o občinab. j? govoril poslanec Vasilije Trbič, ki .1 bo glasoval za predloženi zakenski njim jc govoril Milcš Dragovič, ki jc da naj imajo volivno pravico tudi žen-■zjavil, da bo glasova! proti zakonskemu Za Dragovičem je govoril poslanec Peric, ki se jc obširno bavil s posameznimi členi zakonskega csnutka ter izjavil, da bo glasoval za otnenjeni zakon. Z-. njim bi tr.orai govoriti poslanec Pavlič, i bilo v dvorani. ot toi pa g; Poslanec USetikaš razlaga sva je mnenjc o vodite j h, fti so sc preselili v dru a bivališča Takoj nato t i k o š , ki ^oL- |e dobil besedo dr. Milan Mc-sc le v prvem delu svoiegit govori Davil z deklaracijo Narodnega bloka, za katero pravi, da ima to dobro stran, ker je pokazala, da je v klubu večine vse polno nesoglasij, ki od časa do Časa kažejo gotove reflekse. Vsi si pa moramo biti na jasnem, da so razmere v naši državi zelo težke, je nadaljeval poslance Metikoš. Tu r.e pomaga nobeno zavijanje. Enako ni podcenjevati te deklaracije, ter je treba samo pozvedeli, kako izide. Baje je včeraj nekdo opozoril tudi na to, da bodo temu strelu- sledili sc drugi. Dr. Me-tik oš nadalje obširno govori o težkem političnem položaju, v katerem se na'.iaj?mo, ter s tega stališča obsoja deklaracijo, kar da je po njegovem mnenju zunanjim sovražnikom samo nov mate-rijal v roke. Poslanec Metikoš obsoja nadalje tudi postopanje vlade, ker je v zadnjem času določila nekaterim vodilnim politikom druga bivališča. Tako postopanje je popolnoma pogrešilo. Čc jc kdo kaj zakrivil, naj odgovarja pred zakonom, če pa jc nedolžen, naj se izpusti na svobodo! Politične razmere pa se bodo pri nas ozdravile samo tedaj, če fcomo dali narodu popolno samoupravo tako v občinab. kakor v banovinah. Zato bi se moral pri nas najprej pretresati zakonski predlog o banovinskih samoupravah in šele nato o občinah. Da so sedeli v Ljubljani, Zagrebu in Sf.'itu na vodilnih mestih ljudje, ki bi si jih narod sam izvolil, bi bilo nezadovoljstvo mno<|o mznjše, kakor jc danes. Dr. Metikoš nato naglasa, da ee na ta način, da se narodu servirajo samo posamezni zakoni, se ne smemo pozneje čudili slabim reperku&ijani, ki bodo nastale v narodu, » Predloženemu zakonskemu osnutku zamerja dr. Metikoš predvsem vprašanje financiranja in bu-dželiranja. To vprašanje je rešeno na ta način, da se občina sama obremenjuje, da zbira vsa potrebna sredstva od svojih občanov, na drugi strani pa so cbčir.e obremenjene 7. državno administracijo, za katero pa ne dobijo prav ničesar. Za lo delo bi morala država odstopiti občinam vsaj del državnih dohodkov, ki jih plača kmet kot davek ia zemljarino. Predloženi zakonski osnutek pa gre šc dalje ter odvzema občinam že pridobljene pravice, kar bo izzvalo le novo nezadovoljstvo. Pri nas bi bil na mestu samo okvirni zakon. Radi teh nedosiatkov, ki jili ima predloženi zakonski osnutek. izjavlja dr. Metikoš, da bo glasoval proti. Nato je govoril poslanec Izakovič, ki se ie bavil s posameznimi členi predloženega zakonskega osnutka ter deklaracijo Narodnega kluba, icr izjavil, da bo glasoval za zakon. Poslanec Hodžera seznanja skupščino s federativnimi načrti Za lzakovičem je govoril poslanec Hodžera. V prvem delu svojega govora se je bavil z zakonskim osnutkom zakona o občinah ter rekel, dn ne odgo carju samoupravam in. da je celo protiustaven. Hodžera jc kritiziral (udi, da se bo za mesta izdajal drugi zakon za volitve občinskih odbornikov. Pri pprašnnjti volitev občinskih odbornikov ne sme biti razlike med meščanom in kmetom. Za mestne ob- čine sc izda lahko samo zakon, ki bo reguliral samo njihov ekonomski, socialni in kulturni napredek. Hodžera Je nato predlagal, da bt sc dovolila vo-livna pravica tudi ženam. Nato je prešel na deklaracijo Narodnega kluba ter izjavil, da je skupščina obsodila vse federaliste, jta najsi bodo v skupščini, v senatu ali pa izven njih. Hodžera nato navaja, da so se pojavili jirvj glasovi o federalizmu meseca decembra in komaj v enem mesecu sc je izjavilo od sedmih voditeljev bivših političnih strank pel voditeljev za feredativuo ureditev države. Prva deklaracija je bila ona dr. Mačka, ki jc izšla meseca decembra. Tu ni določno izraženo, ali Je za federacijo ali konfederacijo ali za svobodno Hrvatsko. Istočasno je izšla tudi knjiga Svotozarja Pribiče-viča v Franciji, v kateri sc izjavlja zu federativno republiko ter deli uašo državo na sedem raznih pokrajin, t. januarja je izšla deklaracija dr. Ko rošra. Po njej izgledu, da jc dr. Korošec -z.a konfederacijo. Nato jc izšla šc deklaracija dr. Spnho, lil zahteva federacijo za Bosno in Hercegovino. Kot zadnja je izšla deklaracija Ljube Davidovjča. ki se je istotako izjavil za federativno ureditev države, katero deli nu štiri pokrajine. Te dni smo pa videli, da jo ta federalistični val pljusknil ludi v narodno predstavništvo. Undžera se vprašuje, čc je, la val n^tal samo tu in ui zajel tudi nekaterih članov vlado in članov upravnega odbora .IRKD. Hodžera govori nato o znanem političnem shodu v Nišu, na katerem je tedanji predsednik vlade dr. Marinkovič čisto jasno in odločno rekel, da mora priti enkrat do volitev, na katere se bo moralo iti s parolo: ali z.a federacijo ali za unitaristično ureditev države. Za postavitev takega vprašanja ni bilo prav nobenega povoda in potrebe. Tu pride do medsebojnega prerekanja med llodžero in Angjellnovičem, ki mu odgovarja, da Marinkovič. ni postavil vprašanja fedcracije, a če bi ga tudi bil, bi imel prav, ker to odgovarja taktičnemu stanju v državi. Zato pa vseeno dr. Marinkovič še ni federalist, če je samo ugotovil dejstvo. Federalistična kuga Skupščina bi rekla samo »Amen!«, če bi minister Srskič predloiil federacijo.« V dvorani jc nastal nemir in poslanci so sc pričeli med sehoj prerekali. Do hujšega prerekanja pa jc prišlo zlasti med AngjelinoviŽeiti iu Dragovi-četn. Na njegove napade mu odgovarja Angjelinovič: Pustite Marinkoviča na miru, to je vaš edini polilik. Ko se jc nemir nekoliko polegel, Je, nadaljeval Hodžera, da je vprašanje federacije sprožil tudi minister Maksimovič, ko je na nekem shodu govoril o unitaristlčiil ureditvi države. V dvorani ie zopet nastal nemir, ki se je šc vedno stopnjeval, ko je Hodžera izjavil, da sc lo vprašanje ni porodilo v Zagrebu, ampak v Srbiji. Angjelinovič jr: v največjem hrupu vprašal: -Torej na Hrvatskem ni bilo federalistov.?« — Da je do vsega toga prišlo, nadaljuje Hodžera, temu je iskati vzroka ludi tu, ker sedi tu polovica banatskih Srbov. Tako jc dane;; l r i četrtine Hrvatov za federacijo. Ko se jo nemir malo polegel, je Hodžera nadaljeval, da je treba vedeti, če je ie tri četrtine Hrvatov ia federacijo. Če ta kuga vlad«, samo ua Hrvatskem, ali pa je tudi že tn. >Zato se nikar nc iznenadite/' — je dejal — če bi ministrski predsednik Srskič predložil zakonski osnutek, da se država uredi nn federativni podlagi. Poslanci protestirajo. Hodžera jim odgovarja: Čeprav sedaj protcsliratc. sprejeli bi pa le tak zakon takoj, ko bi vam ga predložila vlada, ter bi ua koncu samo dejali: Amen! Angjelinovič pravi: :-Če tudi tu skupščina lo poreče. i>otem io (lomcni. da nimu ničesar več povedati.« Ob koncu svojega govora jc dr, Hodžeru izjavil, da bo glasoval proti predloženemu zakonskemu osnutku. Po dvorani frčijo »gmfe hruške" Zu dr. llodžero jc govoril polanci Kovne, ki jc izjuvil, du so poslanci luliko ponosni, dn so privedli tu zakonski osnutek (o federaciji) žc lako daleč, dn sc sedaj žc pretresa v skupščini. Slišijo sc glasovi nekaterih vladnih poslancev: >S-ni(i ti sc is tem zakonom lahko Jiahaš.!« Nato preide na prrlttičijo polje ter sc bavi /. deklaracijo Narodnega kluba. Posebno ošfro jc nn-pidid bivše hrvatske ministre, ki so poilpisuli to deklaracijo? ter rekel, da bi bili na volitvah v«j propndli, če bi imeli protikandidate, ker jili jo trebil smatrati kot »gnile kruške«. V dvorani pa sc čttjcjo glasovi: »čc bi bilo svobodna volitve, bi tudi mi bili -gnile hruške« in bi da- nes nc srnici i v v.Kupšeini.c Ker je kovat nadaljeval j.voj govor v istem »uiislu. jc prišlo med iiji:n in dr. Preko do ostrih prerekanj, tako (ki mu jo Preko st.ilno vpadni v besedo ter izjavljal. kukšnu nasilju .sc vršijo po hrvatskih krajih. Nemir in hrup sta se stopnjevala orl sekunde do sekunde ter jc prišlo do vrhuncu.'ko je Kovač izustil besede: Te sejc v skupščini -n podobno onim v bivšem hrvatskem saboru!< I n sc je dvignil dr. Prcka in s jiovzdignjcnim glasom rekel: Mi sc nc sramujemo hrvatskega -aboru, kajti to je n ti fin preteklost iu liuša zgodovina. Prosim vas. dn o njem ne govorite tako.« Predsednika skupščine je jirosil. da jvrepovc sramoten je hrvutskegu sabora nu tak način. Kovaču je dr. Prckn rekel, da jc -ves čas svojega življenju živci saino orl sjieku.^.cij in to dela Se dnnes.c Do velikanskega hrupa jc prišlo tudi tedaj, ko je Kovač v svojem govoru omenil pokojnega Stjcpana Radiča. Nikolo Prcka jo zakričal: Pustite mrtve nn miru, ker niste vredni, dn govorite o njih!' V največjem hrupu jc bila nato seja zaključena in sc jc nadaljevala ob 5 popoldne. Sa popoldanski feji so govorili poslanci Vuer, Avramovič, Dragan Scliniči Todor Tomih-. dr. KeSoljc-vič. GospodnctiC, ki je i-zjavil, da jc dalmatinski občinski zakon boijši kakor ta. ki pa je predložila uurodilu skupščina, ter da bo glasovni proti njemu. / govorom Nove.Zen-.skega jc bila seja zaključena iji se bo nadaljevali! v ponedeljek ob 10 dopoldne. lirrlin. 18. febl'. A A. Oblast je pre pot odala za tri dni oenlrumov organ dierntanio«. ker jo pri-ohtila potiv katoliških društev proti sedanji vladi. Strašna smrt mornarjev ijondon. IS. febr. AA. Strašna nesreča sc je pripetila včeraj nn paiHikn Tasinahic-, ki jo bil •zasidran v Rrmuboroughu v grofiji. Chester. Mornarji so- praznili prostor za olje na ladji, pri lom se je ]):i < nemu Izmed njih vnela iz nerazumljivega vzroka obleka. Ogenj je šinil še na druge mornarje, katerih plašči so bili vsi prepojeni z oljem. Od opeklin sta dva mornarja umrla. 5 jih jc pn nevarno opečenih. Belsfraiske vesti Belgrad, t H. febr. AA. Danes otl 10—15 se ;e vršila seja. ministrskega sveta peri predsedstvom tir. Milana Srskiča predsednika ministrskega sveta. Belgrad, 18. febr. J. Za vnŠilca dolžnosti ravnatelja I ligi r-nskrga zavoda v Ljubljani jc postavljen dr. Karel Peirič. pristav loga zavoda. Belgrad, IS. febr.. AA. Za upravnika narodnega gledališča v Zagrebu je postavljen Petar Ko-njovlč, upravnik novosadsko - osješkega narodnega gledališča. Pred sodiščem za zaščito države Belgrad. 18. iebr. 1. Danes je liii pred sodiščem zh zaščito države končan proces proti dr. Bfčaniču in tovarišem ler bo razsodba izrečena v ponedeljek ob s zjutraj. Takoj nato se bo vršil proces proli H rod ar ju iu tovarišem, ki bo trajal predvidoma do ll. marca. Za toni procesom pride ua vrsto proces proti dr. Pernarju. Načrt novega društvenega zakona ke, katerega prejem bo potrdil s svojoročniin podpisom v roku 10 dni potem, kn ga je izdal notranji Belgrad, 18. febr. 1. Odbor za proučevanje zakonskega predlega o spremembah In dopolnitvah zakona o društvih, zborovanjih in govorih jc končal svoje delo na svoji zadnji seji 16. fabntarja ih sestavil končno redakcijo zakonskega predloga, ki se glasi: S L S 13 s menja in sc glasi: Če koče kdo ustanoviti poli lično stranko, so ustanovitelji te stranke, ki iih mora bili najmanj 100 po številu, dolžni poleg programa in pravil te stranke, predložili notranjemu ministru tudi lastnoročno podjii-sano prijavo. Podpisniki prijave — ustanovitelji — morajo v njej poleg svojega imena in priimka lia-značiti tudi svoj poklic in mesto stalnega bivališča. Končni sklep, s katerim se dovoljuje oziroma prepoveduje ustanovitev politične stranke, bo izdal notranji minister v soglasju z. ministrskim svetom v rokn meseca dni od dneva, ko Je. bila prijava izročena. Ta odlok, s katerim se dovoljuje ustanovitev politične stranke, bo objavljen v »Službenih no-vinah« 10 (liti od dneva Izdaje. Podpisniki prijav — ustanovitelji — lahko pričenjajo z vpisom članov 111 sestavo odborov politične stranke, kakor hitro jim je bil sporočen sklep, na podlagi katerega je. dovoljena ustanovitev stranke. S 'J. S 14. se rlienja in sc glasi: Organiziranje političnih strank se mora izvršiti tako. tla mora imeti stranka svoje odbore (organizacije), v kateri je najmanj .10 članov, v polovici skupnega števila administrativnih okrajev v državi ter mora obstojati strankina organizacija v vsaki banovini najmanj v eni tretjini administrativnih okrajev. S H. § 15. :omeiiiki na pokopališču : dobrih časov. Toda mi ne moremo več prenašati tega. Naše roke hočejo dela. naše družine kruha. Ne milosti, pravice hočemo! Delo in kruh sta naša pravica, lo naj imajo gospodje pred očmi! so povpraševali v Mariboru po dobrih in najboljših delavcih, izučenih in izvežbanih v kovaški stroki in veščini. Tedaj '-'5 letni Mihael Vindiš se je javil za delo v delavnicah; odtlej je poteklo 40 let, prebitih v težkem in napornem delu, ki ni poznalo odmora in preslanka. Slavljenec je bil rojen dne 5 septembra 1 KtiM v Radvnnju iu se izučil kovaške obrti v Breslernici pri Mariboru. Ko je dokončal učno dobo, st: je podal s trebuhom za kruhom« na Zgornje Štajersko, kjer se je na raznih boljših mestih mogel še temeljiteje izvežbati v kovaški stroki. Potem je odslužil triletno vojaško dobo v Gradcu in na Dunaju ter se vrnil nazaj v rojstni kraj. ki ga je tako zelo ljubil in kamor ga je neprestano klicala ljubezen do kraja in sorojakov Slovencev, dokler ni I. 1893 nastopil službe v mariborskih železniških delavnicah. Tukaj je hitro napredoval za pomočnika, dokler ni postal ognjnr (Feuerbursrhe). Mariborska železniška delavnica je ena prvih v naši državi, naš Mihael Vindeš pa eden prvih v svoji stroki; v vsej tej 40 letni dobi mu ni bilo niti enkrat nakazano delo, ki bi ga ne bi bil z lahkoto zmogel in ki hi ga ne bil izvršil 7. znano svojo temeljitostjo 111 veščino. In s kakšno lahkoto in prožnostjo vrši še danes to svoje delo! Slavljenec Mihael je sicer zaprosil za pokoj in mu želimo, dn bi še dolgo, dolgo vrsto let v sreči in zadovoljstvu s svojo dobro in ljubeznivo ženo prebil tako zelo zasluženi mir in odpočitek. Naj živi vrli delavec, mož-pošlenjnk in dobričinal Palestinsko pismo Gora Nebo. Dne 10. oktobra 1932 je uprava Sv. dežele kupila goro Nčbo. Kje pa je tn gora Nebo in kakšnega pomena je za kristjana? Nebo je na meji Palestine in Arabske puščave, na jugovzhodni strani Mrtvega morja. Prav za prav je to le vrh gore Fasge. Sivoje ime ima gora N6bo ob babilonskega lnalika Nabu ali Nabo, ki je bil bog trgovine in bogastva. Ta gora je bila za orentacijo babilonskim trgovcem na potu iz Babilonije v Egipet, ki so popotovali rndi varnosti skupaj v velikih karavanah. Držali pa so so se poznanih rek in določenih gora. Taka točka za kažipot je bila tudi gora Fasga. Trgovci so torej vrh te gore posvetili bogu trgovine, maliku Nabu, da bi imeli srečo na potu. Od tod je dobila gora ione N6bo. Ime boga Nabu pa se nahaja tudi v imenih nekaterih babilonskih kraljev n. pr. Nabo-polasar, Nebu-kadnezar, ali kakor ga imenuje sveto pismo Nabu-hodonozor. Arabci imenujejo to goro En Neba, ali pa Džebel Neba, t. j. gora Neba. Visoka je 806 m nad Sredozemskim morjem; nad MTtvim pa 1197 m, ker leži 394 m pod morsko gladino. Nčbo spada zdaj v državo Transjordanijo, ki je odvisna od Angleške. V svetem pismu se ta gora večkrat omenja. Z nje je prerok Balaam blagoslovil Izraelce, ko so bili na potu iz Egipta v /Obljubljeno deželo. Z nje je prerok Mcoes gledal sv. deželo. Na njej je pred 1500 leti Mala krščanska cerkev, posvečena temu največjemu izmed prerokov, po katerem je Gospod Bog dal zapovedi. Ko so Izraelci dospeli na potu iz Egipta v deželo Moabljanov, ki leži na vzhodni strani Jordana, nasproti Jerihi, so stali takorekoč pred vrnti Obljubljene dežele Bnlak, kralj Moabljanov, pa je bil sprevidel, da se ne bo mogel ustavljati Izraelcem, zato je poklical Balaama, vedeževavca, da bi preklel Izraelce Balak je peljal Balaama na visoko goro, od koder je videl zadnje skupine izraelskega ljudstva. Toda Balaam je na božje povelje Izraelce blagoslovil. Balak reče torej Balaamu: Kaj je to, kar počenjaš? Da bi moje sovražnike preklel, zato sem te poklical, ti pa jih še blagoslavljaš. Balaam mu odgovori: »Ali morem govoriti kaj drugega, kakor kar mi Gospod ukaže?« Balak torej reče: »Pojdi z menoj na drug kraj, od koder boš videl del Izraelcev; od ondot jih prekolni.« Peljal ga je na visok kraj, na vrhunec gore Fasge. Tukaj je postavil Balaam sedem oltarjev in na nje je položil sedem juncev in prav toliko ovnov; na vsak oltar junca in ovna. bi je rekel Balaku: »Stoj tukaj poleg svojega žgavnega daru med tem, ko grem jaz Gospodu naproti. Ko ga je Gospod srečal, mu je dal besedo v njegova usta, rekoč: »Vrni se k Balnku in mu govori: K blagoslavljanju sem bil pripeljan in blagoslova ne moreni zadržati...« In Balaam je na gori Nčbo blagoslovil Izraelce. Napovedal jim je veliko zmago, ker med njimi ni bilo ne mal kov ne vražnrjev in ne vedeževolcev in ker je bil Gospod njih Bog ž njimi. Balak je peljal Balaama še na tretjo goro. Na tej gori je prerok napovedal, da bo zvezda izšla iz Jakoba in da bo palica vstala iz Izraela. Opiraje se ua lo prerokovanje so Modri iz Jutrove dežele ob času rojstva Kristusovega vprašali: »Kje je kralj Judov, ki je rojen? Zakaj videli smo njegovo zvezdo na Jutrovem in smo ga prišli molil.« Z gore Nebo je Može s gledal Obljubljeno deželo. Sv. pismo nam to lako-le pripoveduje: Ko so bili Izraelci na potu v puščavi, so drugič godrnjali zaradi pomanjkanja vode zoper Mozesa in zoj>er njegovega brata, velikega duhovna Arona. rekoč: »Zakaj sta nas izpeljala v puščavo, da tukaj umrjemo mi in naša živina?« Mozes in Aron sta vstopila v šotor zaveze, padla sta na obraz na zemljo in klicala sta k Gospodu. In Gospod je odgovoril Mozesu: »Vzemi palico in zberi to ljudstvo, ti in tvoj brat Aron m ukaži skali in dala bo vode.« Mozes je storil, kakor je bil Gospod ukazal In je rekel zbrani množici: »Čujte vi, uporneži in neverneži I Ali bomo mogli dobiti za vas vode iz te skale?« — In Mozes je vzdignil roko in udaril s palico. Ker pa je nekoliko dvomil radi nehva-ležnosti ljudstva, ali bo mogel izvabiti vodo, je bil prvi udarec brezuspešen. Voda je pritekla šele pri drugem udarcu. I11 Gospod reče Mozesu in Aronu: -Ker mi nista bila trdno verovala, da bi me bila počastite pred Izraelovimi otroki, ne bosta peljala tega ljudstva v deželo, katero jim bom dal.« (IV. Moz. 20.) Nato je Gospod še govoril: »Pojdi nn vrh Fasge in obrni oči na okrog proti zapadu in severu in proti jugu in vzhodu in poglej Obljubljeno deželo, zakaj tega Jordana ne boš prestopil.« (V. Moz. 3.) In Mozes je šel na goro Nebo. na vrh Fasge. nasproti Jerihi. In Gc^pod niti je pokazal vso deželo Galaad do Dann, in vso deželo Neflalijevo in deželo Efrajimovo in Manasetovo in vso deželo Judovo do kraj morja. In Gospod je rekel: Videl si jo s svojimi očmi, vanjo pa ne pojdeš. In Mozes, služabnik božji, je tam umrl in Gospod ga je pokopal v dolini Moabitske dežele in nihče ni izvedel za njegov grob do današnjega dneva. Na gori Nčbo je stala v prvih časih krščanstva lepa cerkev, sezidana na čast velikemu preroku Moaesu. Kdo jo je bil dal sezidati, ee ne ve. Kaže, da sv. Helena, mati cesarja Konstantina, ki je dala zidati večinoma vse znameiiitejše cerkve v Palestini Sv. Helena pn je umrla 1. 330. V četrtem stoletju (c. 350) je obiskala svete kraje v Palestini pobožna in bogata gospa fclerija. Šla je tudi na goro Nebo 7, veliko družbo. V družbi j je bilo tudi nekaj duhovnikov. Prišli so v kraj ; Ain Musa, to je Mo/.esov studenec. Tukaj je bilo veliko »levilo puščavnikov. Ti so pobožne romarje s častjo sprejeli in jim tudi z žvežem ]k*itregli. Staro |>oročilo omenja, da so romarji pili iz Mo-zesovtgi studenca čisto, hladno in dobro vodo. Ti puščavniki so spremili Eterijo in druge romarje na goro Nčbo. Na vrhu gore so počastili svetišče Mozesovo. Uživali so prekrasni razgled na vso Sveto deželo, katero je nekdaj občudoval Mozes. Pred cerkvijo je bilo čveterokratno visoko obzidano dvorišče. Ob zidu so bile 6obice za menihe, za romarje in shrambe za živež. Sredi dvorišča pa je bil globok vodnjak. Tako pripoveduje izročilo o romanju bogate gospe Eterije na goro Nčbo. Cerkev Mozesovo in samostan so kasneje razrušil: mohamedani, kakor so razrušili tudi druga krščanska svetišča v Sveti deželi. Vrh gore Nebo se vidijo še danes razvaline cerkve, ki je imela tri ladje. Videli je ludi še mnogo razbitih in napol pokopanih ?tebrov nekdanjega svetišča. Gora Nč-bo je torej zopet last kristjanov V dogledtiem času se bo tu zopet dvigalo — kakor upamo — novo 6vet šče, vrh gore bo pa postal privlačna točka vseli romarjev, ki bodo hoteli gledati Palestino z višine. P. Adolf Čadež 0. F. M. masiva ocvirka HALO! HALO! DAME „U.F." samo za DAME bo „U. F." premislite dobro in zai)'»mnite si DRAGE DAME „U.F." „U.F", „U.F." ! Tu dva ocvirka bi si v današnji krizi narsi:. lo | želel. Saj tehta Belf 450 kg, Pikec pa .-ailio i 100 kg. Stara sta 2 in pol Ieli in s':t last vzornega ' živinorejca g. Leopolda Kilipica iz Zetal. /Vagio ozdravela bolnica Ljubljana, 18. februarja. Zadnje dni so ljudje v mestu videli pogosto lejx) gospodično, ki je bila prav čedno oblečena. Vzbudila je mnogo pozornosti, ker se jc prav težko pomikala. Noge je imela tesno ovite z debelim povojem in je izgledalo, kakor da jih ima v mavcu. Hodila je le z bergljami. Ta gosjiodična, ki ji je okoli 26 let, je prišla pred dnevi v našo upravo v pritličje Jugoslov. tiskarne in je tu seveda zbudila mnocjo sočutja pri naših dobrih gospodičnah. Gospodične bi se skoraj razjokale, ko so poslušale vso žalostno zgodbo, ki jim jo jffl pravila: »V bolnišnici sem bila, oh, ne veste, kaj sem vse pretrpela. Zdaj moram pa v Belgrad. Pa mi manjka za vožnjo. Gospodične, ko bi mi vsaj posodile nekaj denarja! Nekaj že imam. okoli o«) Din mi še manjka, pa ne veste, koliko skrbi imam še. niti hoditi ne morem in bo potrebna Se operacija!* Gospodične so jo hotele spraviti v prvo nadstropje, toda bolnica se je branila, češ, da nikakor in pod nobenim pogojem ne more po stopnicah. Reva je kar drhtela od bolečin. Naše gospodične in pa g. uradnik v upravi •so med seboj /.brali 50 Din in jih izročili. Vsa v solzah se je zahvaljevala: »Oh. saj vam bom vrnila!« Čez nekaj dni pa jo je uradnik naše uprave videl na cesli. Tokrat je bila že brez bergelj in je prav hitro šla čez ulico, meslo debelih ovojev okoli nog pa je imela na sebi lepe svilene nogavice. Uradnik se je začudil, kako je mogla ženska v dveh, treh dnevih okrevati. Tudi gospodične so jo videie. Nazadnje pa jo je na cesti opazila 7/1 rn-vo in prožno korakati tista naša gospodična a uprave, ki jo cenimo zaradi njene energičnosu. Gospodična je takoj vedela, da jo je domnevna »bolnica^ osleparila. Šla je za njo, sleparka [m jo opazila, da bi jo gospodična rada malo izpovedala in se j*' zalo skrila v vežo. Naša gospodična pa kar za njo in jo je ostro prijete. Sleparka se je izvijala in ni hotela gospodične nič poznati, toda ni ji dosti pomagalo. Nazadnje pa je sleparka še celo markirala, kakor da bo vsak čas omedlela: »Oh, gospodična, da ste mi mogli to napraviti, raje bi izgubite ne vem kaj! Naša gospodična jo je pustila, bogatejša za eno izkušnjo. Izkaz;)lo se je, dn je ta sleparka prav navadna lehkoživka in slabega glasu. Pri njej so opazili precej denarjn, celo avstrijske šilinge in je sleparka ogoljufala bogve koga še v Ljubljani in morda tudi drugod. Sedaj je - veda konec teh' slepari.' v Ljubljani in ni izključeno, da bo sleparja šla v kakšen drug kraj. kjer bo goljuf' j prav nn ta način, ali pu s bo izmislila p- vik. Zato: ljudje, bodite pozorni nanjo iu ji nikar ne nasedajte! Beda v črnih revirjih V bernjo po vsakdanji kruh Slika iz lačnih Trbovelj Reduhcije v Laškem nepotrebne Laško, 17. februarja. Delu časi in slava! Maribor, 18. lebruarja. Slovenski delavec, dober delavec, obhaja te dni v ožjem krogu redko, toda zato tem lepše in prisrčnejše slavje: 40 let je dobričina Mihael Vindeš vihtel kladivo v tukajšnjih delavnicah državnih železnic. 40 let je vse svoje fizične sile posvečal težkemu in odgovornemu poklicu. L. 1893 Pri redukcijah rudarjev v Hudi Jami, o katerih je Slovenec poročal dne 17. I. 111., se ni oziralo 1111 gospodarski in socialni položaj rudarja. Ko ■iiuo ugotovili, kdo je odpuščen, smo tudi ugotovili, da vodstvo rudnika v Hudi Jami nekatere ščiti. Približno 20 posestnikov in posestniških sinov je ostalo v služIli, med odpuščenimi je pu mnogo takih, ki nimajo niti stanovanja, pač pu kopico otrok Mnogo je seveda takih, ki iniujo sicer svoje bajte z veččlausko družino, pa nič drugega. Upamo, da bo oblast znala uporabiti zakone o zaščiti države in krivce, ki so povzročili take redukcije, klicala na odgovornost. Da ne pride od strani delavstva ;l.ei'uiita. Na živilskem trgu. Včerajšnji tržni dan je bilo nu Vodnikovem trgu zelo živahno. Zlasti mnogo jc bilo na prodaj jajc, ki to se zopet pocenilo. Prodajajo jih nu splošno |xi 75 par. Perutnine pa zdaj ne prinašajo mnogo ua trg. Kokoši so po 20—25 Din. piščanci 25 n delovne moči. — Kdor ima sta no doma steklenico pravega .DIMIH' francoskega vinskega cveta se bo preprlSi 1, da jo to izborno osvežujoče iu krepčujoče domače sredstvo, da zelo blagode.no deluje na stanično odpornost mišičevja, pomirjeuje živcev, krepitev vsega telesa kakor tudi na obvladanje utrujenosti in ohromelosti Za masažo ,DIANA'! Tlakovanje tramvajske proge Ljubljana. IS. febr. Na zadnji seji je občinski svet odobril pogodbo med Maloželezniško družbo in tvrdko Sietnens-SchUckert, ki omogoča obnovitev stare tramvajsko proge, obenem pa jc podžupan prof. Jarr vložil resolucijo, Ui zahteva, naj mestni gradbeni urad pripravi vse potrebno za obnovo tlaka na bodoči krožni liniji. Stvar namreč ni tako enostavna in je po večini tlak na ulicah, kjer teče sedanja proga in kjer bo tekla bodoča krožna proga, ki jo. kakor kaže. dobimo že do jeseni, za novi dvojni tir neuporaben in ga bo treba povsod izmenjati. Dober je tlak prav z.a prav samo na odseku od Evrope do pošte, tam, kjer so že predlanskim, ob priliki zgradbe novo proge št. Vid —Vič, izmenjali tlak in tračnice, ter zgradili dvojni lir. Piugače pa bo treba na vsej dolgi progi izmenjati tlak in tudi na M-ssa-rykovi cesti, ki je bila šele prod kratkim tlakovana. Drobni tlak. s katerim so tlakovane po večini vse ljubljanske ulice, ki so urejene, je namreč uporaben samo enkrat iu traja k večjemu 10 let. Potem pa se obrabi in se kocke zaokrožijo, »ako, da postane tlak prav spolzek Izmenjati pa se ta tlak ne da, lako, da bi se kocke obrnile, ker so obdelane samo na eni strani Dalo bj sc tlak kvečjemu popraviti, če ga zalijejo z asfaltom. Najbolj je obrabljen tlak v Prešernovi ulici iu na Marijinem trgu. kjer je tudi najstarejši. Tudi ha srednjem frančiškanskem mostu bo treba izmenjati tlak in če bo šla ena proga čez enega stranskih mostov, bo treba asfalt izmenjati tudi tam. Prav tako bo treba izmenjali tlak IPred škofijo, na Poljanski c., na Sv. Petra mostu, v škof,ji ulici, na Sv. Petra cesti, na Jegličevi ccsli in šmartiuski cesti ter na Masarykovi cesti. Kjer tlaka še ni, kakor nu enem delu Masarvkove c., bo treba pač napraviti novega. Proga bo povsod dvolirna, zato bodo morali odpasli, oziroma sc zožiti cestni otoki na Mftsa-rykovi cesti. Proga bo enotirna edino le na Sv. 'Petra mostu, ker konstrukcija tega mostu dveh Krovne prenese. Vendar pa bo vozni red urejen tako, da .tramvajem tam ne bo treba čakati drug ua drugega. Če bi nanesle kakšne zamude se bodo le tu dogajale neprijetnosti, kakor se dandanes dogajajo prav na vseh izogibališčih v mestih, namreč, da morajo tramvaji in seveda tudi potniki včasih po minute dolgo čakati, da pride nasprotni voz. V zvezi s krožno progo se bo moral spremeniti vozni red na progi st Vid -Vič. Kakor kaže sedaj, bo neposredna zveza med obema krajema odpadla, temveč bo vozil šišenski ozir. šenlvidski tramvaj le do Evrope, vičanski pa do pošte, kjer bodo ludi prestopi na krožno progo. Možnost je tudi, da bo vozil vičanski tramvaj uaravno-l na kolodvor. /, deli prično takoj, ko bo končno sklenjena pogodba med Maloželezniško družbo in mestno občino na eni strani ter tvrdko Siemens-Schuckert na drugi strani. Občinstvo bo moralo čez poletje pač nekoliko potrpeti ker bo tramvajski promet v središču mesta na posameznih mestih od časa do časa zaradi tramvajskih del pač nekoliko oviran Zalo pa se bomo mogli na zimo vozili mnogo bolj prijetno kakor pa sedaj. Potrebna bo seveda ludi nabava novih voz. dosedanji vozovi jia bodo v bodoče namenjeni /a priklopne vozove Sedanji priklopni vozovi pa bodo morali v ropotarnico. ★ 0 Otroški zdravnik dr. Dragaš javlja, da nt zdravnik bolnišk? trgovske blagajne Merkur. Novo mesto Danes oh 15 vsi Novoaieščaui in okoličani v osnovnošolsko telovadnico, kjer bo priredil pevski zbor državne učiteljske šole iz Ljubljane koncert, pod vodstvom g. prof. Ivana Repovša. Vstopnice s? dobe v predprodaji eno uro pred začetkom koncerta v telovadnici. Vse občinstvo opozarjani.i na ločen začetek, to je ob 15. Prosvetno društvo vprizori na pustno nedeljo, 26. t. m., ob 8 zvefer v Prosvetnem domu Vombcrgarjevo komedijo »Voda-. Napaden jc bil Porle Jože, 19 letni posestnikov sin iz Krasiniega vrha pri Škocjjanu. Ko ju šel dotuov sta ga napadla dva fanta s kolom in mu zlomila levo roko. Nesreča pri streljanju. Hlebec Alojzij, 27 letni posestnik iz Grma pri Trebnjem, in Slavič Karol, 27 letni posestnikov sin od ravno tam, sla razstreljevala kamenje pri Ka-stelicu v Dečji vasi. Ko sta polnila mino, je eksplodirala. Hlebec jc dobil vsled eksplozije hudo 'poškodbo na desni, Slavič pa na levi roki in rami. Na železniško postajo v Kandiji jc imenovan za postajenačelnika g. Vovk Matej, ki jc dosedaj služboval v Mokronogu. ■fO-OOO 5bvetwur -15. za /leVuoce. Preureditve Maribora Prejeli smo od odličnega strokovnjaka sledeči donesek k mariborskim regulacijskim vprašanjem, ki ga z ozirom na dano aktualnost v celoti prinašamo: Zadnja občinska seja je obravnavala tudi vprašanje regulacije Aleksandrove ceste in odstranitev divjih kostanjev z mariborskih ulic; sklenila se je regulacija Aleksandrove ceste med Trgom Svobode in Cankarjevo ulico in posekanje vseh kostanjev v Mariboru. Kakor je regulacija Aleksandrove ceste hvaležna, lako pa se Mariborčan nehote vpraša: kako da reguliramo samo kos ceste in kaj bo z ostalim. Popolnoma upoštevamo današnje gospodarsko stanje, prav tako pa upoštevamo tudi mariborske regulacije v zadnjih desetletjih. Posledica teh je strahovita razbitost mestne zunanjosti, ki se s takimi delnimi regulacijami brez okvirja samo še poudarja in veča. Delne regulacije, kakor je n. pr. sklenjena na Aleksandrovi cesti, so lahko uspešne samo takrat, ako so izvedeme v okviru regulacijskega načrta cele ulice; in ulica mora zopet najti svoj okvir v regulaciji celotnega mesta. Novi gradbeni zakon regulacijske načrte za cela mesta tudi zahteva. Ne vemo pa, ali obstoji kak enotni načrt za enotno regulacijo Aleksandrove ce-de, oziroma regulacijski načrt za mesto Maribor. Mariborsko javnost gotovo zanima načrt, kako bo v bodoče izgledala regulirana Aleksandrova cesta, in zanima jo, kaj bo na jugu, vzhodu in zanadu od reguliranega sektorja med Trgom Svobode in Cankarjevo ulico. Saj je to osrednja mariborska ulica! In nekaj podobnega je s podiranjem divjih kostanjev. Poudarjamo, da popolnoma upoštevamo vse razloge, radi katerih kostanji na ulicah ne smejo ostati. Pa tudi tukaj moramo vedeti: kaj pa potem, ko pobijemo kostanje? Ali hočemo dolgočasnost, ki jo kaže vzhodna Koroščeva ulica, raztegniti na vse mesto in ali hočemo vse enolične plotove, ki jih ima Maribor v izobilju, res na vsak način postaviti vsakemu tujcu pred oči? V tistem trenotku, ko poseka Maribor kostanje, mora tudi na njih mesta postaviti nekaj, da ne bodo raz-trganost ulic in plotovi itd. bili človeku v oči in stavljali Maribor v vrsto prašnih in enoličnih vojvodinskih mest. Regulacija Aleksandrove ceste med Trgom Svobode in Cankarjevo ulico ter končno posekanje kostanjev načnaja načelno vprašanje smotrene regulacije Maribora. V Ljubljani vidimo, da Plečnik urejuje ulice kot celote. V Mariboru se naj po istem načelu izvršijo delne regulacije, ki pa morajo biti začetni sestavni deli regulacije celotnih ulic. Enako pa je s sekanjem kostanjev načeta regulacija vseh onih ulic, kjer so danes kostanjevi drevoredi. Govor o jesenih, akacijah ne pomaga iinogo, če pogledamo na primer severno Cankarjevo ulico. Če posekamo kosta-nje, moramo vedeti, kako zunanjost hočemo za bodoče dati posamezni ulici. Vprašanje pouličnih drevoredov pa je danes arhitektonsko vprašanje, kar je v Ljubljani nazorno pokazal Plečnik na Št. Jakobskem trgu. Cojzovi ulici itd. Regulacijskih krp ima Maribor že preveč. Danes rabi Maribor enoten regu'acijski načrt in po tem načrtu se naj današn;e podira a obenem s tem gradi bodoči, zaključeni lepi Maribor. — F-i-K. □ »Noči v gorah, bo predmet IV. prosvetnega večera, ki se vrši v sredo, dne 22. t. m., ob 20 v dvorani Zadružno gospodarske banke. Predava eden najbolj poznanih naših planincev in humoristov, g. prof. Janko Mlakar iz Ljubljane. Ime predavatelja jamči za zanimiv večer, kakor • jih v letošnji predavalni sezoni še nismo imeli. Snov predavanja, kakor tudi sloves, ki ga uživa predavatelj, bosta gotovo privabila v dvorano Zadružne gospodarske banke vse prijatelje naših planin. □ 11 let Katol. omladine. Danes proslavlja ta naša agilna in v najširših ljudskih plasteh zasidrana mladinska organizacija 11 let svojega plodonosnega delovanja. Jubilej bo društvo proslavilo s celodnevnimi prireditvami. Zjutraj je zahvalna služba božja, dopoldne ob pol 10 slavnosten sestanek. Ob 17 popoldne je v Društvenem domu v veliki dvorani mala akademija z izbranim sporedom, na kateri nastopijo pevski, glasbeni in dramatični odsek, deklamatorji in govorniki. □ širša seja Vincencijeve konference v Ma- ' r i boni se vrši jutri, 20. februarja ob 20 v prostorih ; oo. frančiškanov z dnevnim redom: poročilo o zadnji seji, reorganizacija upravnega sveta Vincencije-vih konferenc, pomožna kuhinja, slučajnosti. Zastopniki vseh treh konferenc kakor tudi prijalslji ko-rilalivnosti vljudno vabljeni. — Odbor stolne Vin- j cencijeve konference. ] □ Bela žena. V petek opolnoči j? umrla gospa Lojzka Jovan, soproga obče spoštovanega bančnega iiradnika g. Vinka Jovana. Pokojnica je. bila vzor pobožne, za vse dobro vnete žene in dobre gospodinje. Pogreb nepozabne rajnice bo danes ob 15 izpred mrtvašnice splošne bolnišnice na frančiškansko pokopališče. Plemaniti rajnki bomo ohranili trajen spomin! Žalujočemu soprogu in sorodnikom naše jsožalje! □ Cene nespremenjene. Včerajšnji trg je bil kaj živahen. Dovoz in donos je bil precej znaten in tudi kupčija je bila dokaj dobra. Speharji so pri-p ijali svinjine na 40 vozovih, 8 voz je bilo krompirja. toliko tudi čebule in zeljnih glav ter 0 voz sadja, pretežno jabolk. Perutnine je bilo kakih tisoč komadov. Cene so bile zmerne in neizpremenje-ne. Piščanci 15—30 Din par, kokoš 20—40, raca 20—35, gos in puran 30—50 Din. Krompir 1—1.50, čebula 2—2.50, jabolka 3—5, hruške 6—8. kislo zelje 4, repa 2, zeljne glave 8—9, salata. ohrovt 1.50 do 2 Din. Obilno j3 bil založen trg z živinsko krmo: 19 voz sena po 90—100, 1 voz otave 90 in 3 vozovi slame 60 —65 Din. □ Zanimanje upokojencev za organizacijo. — Društvo jugoslovanskih državnih upokojencev v Mariboru je postalo komaj nekaj dni po ustanovnem občnem zboru že močna organizacija z 274 člani. Društvo poziva vse še neorganizirane upokojence in upokojenke, da pristopijo ter s tem manifestirajo svojo tovariško solidarnost. Pristopnina j3 1 Din, mesečna članarina po 1 Din se plača polletno naprej. □ Kostanji naj ostanejo. Prejeli smo od odličnega našega naročnika: Argumenti, ki jih navajajo posamezni člani sedanjega občinskega sveta za posekanje košatih kostanjev na Aleksandrovi cesti, ne držijo. Sprehajališče od Trga Svobode proti kolodvoru se lahko betonira in asfaltira tudi, Č3 se kostanji ne posekajo. Saj je prostora dovolj! Če boste posekali kostanje, bomo imeli neokusno goli-čavo v sredini najbolj prometne ulice. Ako se nasadijo mladi javorji, bomo čakali pol stoletja na •dobrcno M Min.jlersl.o soc.ioln« politike i. mirodrBjo !dro»l)a S. it« JO od 19 II 1932. pošteno senco in lepšo sliko ulice. Če hi občina izvedla glasovanje občanov, bi bilo najmanj 95 odstotkov Mariborčanov proti posekanju kostanjev. Upoštevajte glas občinstva! — Mariborski občan. □ »Skrivnostno sliko« vprizori Podmladek Jadranske straže na učiteljišču šolskih sester danes ob 16. Prijatelji mladine vljudno vabljeni! □ Prijatelji zdrave zabave! Na družabnem večeru SSK Maratona, ki se vrši prihodnjo soboto 25. februarja zvečer v prostorih Zadružne gospodarske banke, bodo imeli prijatelji zdrav3 in lepe zabave priliko preživeti nekaj uric v vesejg«u in prijetnem razpoloženju. □ Priporočljiv najemnik. V Cvetlični ulici si je najel pri Josipu G. sobo mlad. kakih 18 let star fant. Pa ga je že po prvi noči pobralo iz novonajete sobe in z njim vred je izginila ludi obleka stanodajalca. vrsdna 1350 Din. □ V nedeljo 19. februarja se vre i v gostilni pn Vinogradniku«, sedaj Šerbinek, domača otvoritvena zabava. Gostje vljudno vabljeni! 1793 □ Smrtonosne zaušnico. Na 6vetu so menda .redki taki hrusti, ki bi delili smrtonosne zaušnice; včeraj pa so imeli takega na mariborskem okrožnem sodišču. Zagovarjal se je 22 letni kovaški pomočnik Ivan Irgl iz Mule, ki mu obtožnica očita, da je z zaušnico povzročil smrt 52 letnega gluhonemega delavca Franca Švarca. Po opisu obtožnice se ie dogodil žalosten slučaj na božič na mostu v Muti. Obtoženec je s svojim tovarišem napadel najprej pokojnega švarca v neki gostilni, kjer ga je vrgel brez, vzroka na tla. Pri odhodu iz gostilne sta Švarca zopet srečala. Obtoženec ga je udaril z vso silo v obraz, da ee je siromak opotekel ter priletel na trd tlak. ob katerega je udaril z glavo. Radi padca je dobil pretres možganov in na posledicah poškodb j? umrl. Irgl se je zagovarjal pred sodnikom-poedin-cem in sicer ga je sodil vss. Lenart. Za zaušnico je dobi! štiri mesece zapora, pogojno z.a tri leta. □ Strup v zajtrku. Zapleten slučaj se je razpravljal včeraj pred malim senatom. Zagovarjala se je 48 letna Ana Temi in iz Murskih Črncev v Slov. krajini radi poskusa umora svoj? sinahe. Obtožnica pravi, da je primešala tašča snahi strupa v repo s kašo. ki so jo imeli za zajtrk. Snaha ie pojedla polovico s krožnika, ko je zagrizla z z?bmi v trdo, rumenemu kamenčku podobno snov; ker je bilo sličnih kamenčkov še več v jedi, je osialo pustila. Kmalu ji je poslalo silno slabo, da se je morala zateči nemudoma k zdravniku. Ta je ugotovil, da je zastrupljena in iz ostankov jedi so v Ljubljani na fiziološkem zavodu spoznali, da ie bil primešan v repo sulfid, ki ima skorai 70 odstotkov arzena. Kol povod dejanja navaja obtožnica neprestane prepire, ki so vladali v hiši med snaho in taščo, ker sla si obe laslili pravico gospodinjstva. Obtoženka je dejanje odločno tajila ter je izrazila sum, da se je najbrž hotela sinaba sama zastrupiti. — Sodišče se ni moglo prepričati, da ,ie osumljenka v resnici spravila strup v jed tar jo ie oprostilo vsake krivde. Zagovarjal jo je dr. Josip Leskovar. : Po slabem vremenu pomoč skoro hipna Deževni dnevi, premočeni čevlji, vlažna obleka, znak nevarnosti. Prehlajenje, omotic«, revmatizem, išias. Bolečine po vsem telesu, prse zatrpana, zadušljivost. Ublažite si ta neprijeten obCutek. Namaiite se s SLOAN-OVIM Linimentom. Greje, polajSuje zaduho, odpravi bolečine. Dobiva se o oseh LEKARNAH in DROGERI1AH SLOAN-ov LINIMENT odpravi bolečine. •Odobreno od Ministrstva soci jalne politike in narodnega zdravja Sanitetsko odelenje ? rešenjem S. br 4497 od 15 marca 1932.« Erodar Merdavs - tvorec mostu Deroča in šumeča Drava je že nekaj mesecev tiha in pokojna. Čisto stisnila se je v sredino naj-globokejše struge, na obeh bregovih pa kaže široka rebra prazne struge. Najočitneje se pozna nizki vodostaj reke pri železniškem mostu Ves tok se je stisnil k levemu bregu pod prvim most- Vital Voduiek: Nede!$ske misli Evangelij druge prednostne nedelje je iz Lur:a H, 4—l'>: prilika o sejavcu in semenu. Današnji evangelij je prav gotovo lolniba za nedeljskega pridigarja. Saj zbira misel za mislijo, « vendar vse skupaj lako mulo pomenijo. In Ituli če jih kdo prebere od začetka do konca, svoje življenje vendar lako malo usmerja po njih. In naj izzveni v tisoče cerkvah na tisoče besed, v današnjih stiskali in bridkostih so človeške duše kljub temu prazne in uboge, kakor bi ne imele nobene opore v veri in v Bogu. Zato je današnji evangelij tolažba: gotovo ui hodil nikdar po svetu lako silen pridigar kakor je bil Jezus. Nihče še ni zmogel lo-like prepričevalnosti. Nihče ni znal tako gledali v duše. Nihče tako mehko tolažili. Nihče tako ljubiti, z besedo, s smehljajem, c božanjem. Nihče tudi doslej svojih besed še ni spremljal s tolikimi čudeži: On ni pripovedoval samo prilike, ampak je tndi mrtve obujal; on ni samo prigovarjal, ampak je tudi gore prestavljal; on ni samo tolažil, ampak je ludi ozdravljal neštete množice. Kdo je bil kdaj temu Bogu podoben? A vendar je Jezusovo triletno javno delovanje rodilo morda■ manj uspeha, kol ga doseže najrevnejši duhovnik. Kes so hiteli včasih, tisoči za njim, a ti so bili lačni samo kruha in zdravja, ne toliko njegovega božjega kraljestvu. Kol njihov Kralj, Odrešenik, pa je tako samoten, zapuščen visel med njimi na križu. Saj vendar ni veliko, če po vseh božjih pridigah in delih in čudežih stoji pod njegovim križem samo nekaj žen in eden njegovih učencev, ki mu je bil najljubši prijatelj V to dejstvo naj se zamisli vsak. ki sorli duhovnika. ki morda živi in umira zasovražen. obsojen, zapuščen, in sloji ob njegovi smrtni postelji samo njegova mati in njegov najljubši prijatelj. Morrla je res sam kriv, morda ■ . . Morda pa so nje-i govi prvi in zadnji trenutki samo podobni trenut- nim obokom, pod drugim obokom je še dobršen kos struge izsušen. Na;starej.ši meščani zatrjujejo, da še niso videli Drave tako krotke in nizke, kakor je letos. Je to posledica sušnega poletja in jeseni. Pa iudi v pomladi in v poletju prerokujejo nizek vodostaj reke. Snežniki v gorenjem goratem delu rečne struge, ki daje o glavno vodno silo reki tekom celega poletja, so letos kaj slabo založeni s snegom. Nizek vodostaj reke je popolnoma ustavil plovbo splavov po Dlravi, ki je druge krati tudi preko zime bila dokaj živahna. Še pred večje težave pa je postavil dravske brodarje. Radi malega števila mostov so brodovi ob reki velevažno prometno občilo za oba bregova reke. Brodovi pa zahtevalo primerno vodno globino za plovbo. Radi nizke vodne gladine so mnogi brodovi morali ustaviti promet, drugi pa so se umaknili v sredino struge ter so podaljšali mostišča do obrežij. Najbolj spretjio ie rešil to vprašanje pač znani mariborski brodar g. Merdavs, ki prevaža brod med Pobrežiem in meljskim predmestjem. Z velikim brodem sploh ne more voziti. Pa tudi z malim za osebni promet ne bi mogel več prevažati, da ni postavil mosta v strugo, ki je prava posebnost. Nad 20 metrov sega mostišče v strugo. In poleg tega jc postavil brodar še svojevrsten rekord — celo mostišče je zbil skupaj v enem dnevu. Je šlo dokaj lesa v to zgradbo, za katero ni porabi! niti enega žeblja, pač pa same zakovice, da ie trdnejša. Brodar ponosno zatrjuje, da bo mostišče ostalo, pa magari navali reka še tako deroče in visoko. Dasi je imel g. Merdavs z zgradbo mostišča mnogo dela in stroškov, se mu še skoraj to izplača, ker privablja čudni most dokai radovednežev, ki se vozijo preko saino za! 'a si ogledajo (nenavadne zgradbo. kom Jezusovim: vse ji utrnil, več, kol more človek, pa so ga skoro vsi zapustiti in zatajili, '/.tli se mi, da boste pravičneje storili, če boste tudi ob umrlem pridigarju stali nemo kakor ob križu.: ne vedoč, kakšna je bila vsebina božjega življenja in trpljenja. — Kur priznajmo si: ni toliko odvisno od sejgvca kot od zemlje. Kako je Jezus razločno povedni: če je hudič r tvojem srcu, če je duša v smrt zakopana, če je pogled skaljen, če je roka trda, če je beseda divja — ali je potem čudno, če I i hudič odnese nedeljsko besedo iz srca-.' Ce veš za zlo in greh in krivico v svojem srcu, se nikar ne čudi, če božja beseda noče in ne more , skalili. Ali pa, če si kakor trsi, nestalen, vsakemu j vplivu izročen, od vsakega mnenj'/ odvisen: ali je potem, čudno, ce zamešaš nedeljsko misel z vsakdanjo novico in jo prešlišiš in pozabiš, da vera ; sploh ne more pognali korenin v tvoje življenje? ' Ali pa, ie le tisoč drugih stvari čisto izpolnjuje: , samo delo, samo zaslužek, samo poklic; morda za-| bava, pijača, igra, dekleta, ples, zapravljanje... 1 Če si vsega tega poln, lako da se ni/i za hip ne ! utegneš ustavili pri drugih, važnejših stvareh: ali \ je potem čudno, da se ti zde duhovnikove besede ' čisto prazne, tuje, plehke, nespametne, zastarele, \ brezpomembne, neiivljenjske? Samo še nekaj premisli: božje seme je včasih j že silno bogato obrodilo. Ilili so isti sejavci kakor 1 danes, morda malo boljši, morda tudi slabši. A vstali so svetniki kakor Frančišek, ki so zndivili ves svet. Zemlja, zemlja! Duša mora bili odprta, ' mehka, sprejemljiva; volja mora bili močna, znesla. neuklonljiva. Potem šele rasle llog v človeku. Drugače pa se ti lahko zgodi kakor zavržene-: mu apostolu Judi: poslušal je Jezusa kakor enajst drugih apostolov. A oni so našli zlate prestole v nebesih, on pa samo vrv in vejo. na katero se je obesil in pod katero se je raztresal njegov drob. tfarožaite ,Slov3!?ca*i Berlinsko pismo rv. Da bi Vam še kaj pisal iz Berlina? — Rekli boste: Ii, iz Berlina, tega nemškega, protesta litovsko ga ! To ni za nas! Pa recite, kar hočete! Tega pa ne morete utajiti, da se svet precej močno suče okoli Berlina... Če bi se ne, bi tudi Vi v »Slovencu« ne poročali tako točno in natančno o berlinskih dogodkih. Pa ne b v Ljubljani, tudi še kje drugod: »V Parizu, Londonu, Rimu in še kje. skrbno pazijo, kaj se vsak dan v Berlinu kuha. No, to mi boste priznali, da naš Berlin ui kakšna Kurja vas! Pa da povem po pravici: Več glasov je priletelo do mene iz Slovenije, eden celo iz Sinja v Dalmaciji: »Tukaj zelo radi beremo vaše dopise. Le veliko pišitaL, lako, tako? Da so Vam še všeč ti berlinski glasovi? Da bi jih še hoteli slišati? No. temu se da pomagati! Ko bi mi le -»Slovenec že naprej ne posnel vse smetane, preden moj glas pride do Vas! O. pa vsega vendarle ne izvoha, kar se v Barlimi kuha! Pomislite, 4 milijone nas je tukaj na kupu in še ena četrtina milijona povrh! O, kako majhna si mi li. moja Slovenija!.. Berlin pa ogromen kotel! Da se v takem kotlu vedno nekaj kuha, da v njem tudi vre, to si lahko mislite! Da, vre. vre. vr? ne le v Berlinu, marveč tudi po ostali Nemčiji. Politične strasti menda še niso bile tako razburjene v Nemčiji, kakor so -"daj. Kakor veste, gre za veliko: za socializem ali kapitalizem. za nacionalizem ali za univerzalizem, za svobodo ali absolutizem. Nekateri so napovedovali meščansko vojno. Moj zobozdravnik mi jo je prerokoval z vso gotovostjo. Ko sem ga pa zadnjič vprašal, kdaj bo izbruhnila, mi je pa ponižno priznal: Zmotil sem se. Komuniste sem precenjeval. Mislil sem, da ne bodo trpeli nacionalistične vlade. Da so taki strahopetci, tega nisem vedel! To je prijetno, da človek sam ni nič prizadet pri tem. Berem, berem z zanimanjem in zasledujem to politiko, in — se smehljam: Zanimivo! Bomo videli, kako se bo ta slvar razvila in končala! To, pravim, je prijetno, ker se mi ni treba pri tem nič jeziti ... Govori se tudi o možnosti kulturnega boja. Katoličani seveda o tem govore, drugi ne. Opozarjajo se na možno nevarnost: Pripravljeni bodimo 1111 vse! — A mislim, dokler bo Papen v vladi, o kakem kulturnem boju ne more biti govora. Saj je Papen praktičen' katoličan in svoje krščanstvo vedno krepko poudarja. Ne Ie srednje mere katoličan je, saj je vsako nedeljo v cerkvi Maria-Viktoria pri Dominikankah pri obhajilni mizi. Olroke svoj3 pa pošilja v jezuitsko šolo v Charlottenburg. Pa tak nasprotnik centruma! čuden patron, kaj?! Tukaj torej ločilno znamenje ni svetovni nazor, ampak zgolj politični in gospodarski vidiki. — Pravim, dokler bo Papen imel kaj govoriti, se ni bati kulturnega boja. Seveda bo Hitler želel čimprej mogoče otresti se vseh svojih sedanjih zaveznikov. Če enkrat sam zavlada, si pn ne ve. kaj bo. Zdaj se dela sicer bolj krotkega; če pa pride do popolne moči, mu utegne zrasli strašen greben. Da imajo protestnnlje vedno malo ali pa Se precej skomin, katoličane k steni prisniti. to je jasno. Katoličantsvo bo v?dno »signum, cui con t ra dice tur (kamen sjiotike). Pri vsem tem vrelju in napetosti je sreča za nemške katoličane ta, da imajo svoj »cent rum-. E, kaj hi bilo, ko bi ga ne bfloi Do danes je kal. Cerkev v Nemčiji še vedno jx>j>olnonia prosta in enakopravna. Samo en dokaz: Nemška vlada pod- [ pira mladinska društva /. znatnimi vsotami, kato- . liška enako kakor protestantovska. Čigava z.a slu- | ga j3 to? Čigava, če ne centrumova? Pri nas smo. poieni ko je Katoliška akcija pri- i plavala na dan, teoretično razpravljali, ali je to sploh prav in pametno, da je kje kaka politična stranka, ki hoče bili katoliška, naj se že tako imenuje ali ne. Ali se ne more vse to. kar za Cerkev doseže stranka, doseči ludi brez stranke in brez politik J? Posebno katoliška mladina je to stališče branila. Tudi jaz. dasi vedno zvest stran-kar, sem se začel pečali s lo mislijo. Bolj prav: premišljevati sem začel, kako bi se dale slabe posledice strankarstva odpravili ali vsaj omiliti. Priča o tem moja knjižica »Mir vam, Slovenci! . ki ste jo ignorirali in bojkotirali od desne in leve; še danes je leži c?le skladovnice v pisarni Svete vojske-' (Dunajska cesta, Medijatova hiša). Pa ni lako neumno pisana, kakor so nekateri mislili. Ne. čisto pametno je pisana! Še danes bi vse glavne misli podpisal. Pa me nekateri niste mogli razumeli. Hoteli sle, da seni postal sam sebi nezvest in katoliška načela ali zatajil, ali jim vsaj veliko votle prilil. Kaj pak! Nobene kaplje! Ravno pristna katoliška načela sem poudaril. V duhu krščanskem je brez dvoma, da gremo nasprotniku z ljubeznijo nasproti, kolikor daleč je mogoče. Seveda kadar je čas za lo... To posebno zalo, Č3 se stranka istoveti s cerkvijo ali Cerkev s stranko, da se listi, ki so se s cerkvijo, s stranko pa ne, od cerkve ne odbijajo. To se ne pravi v načelih popuščati. Od načel nobene pike! Kadar se pride \ spravljivosti do Rubikona. potem — stoji — nobenega koraka j dalje! To tudi prav nič ne zmanjšuje naše bojev j- j losii, kadar je ra potrebna. Tako sem jaz v«dm> i mislil, tudi ko sem kot mlad duhovnik stal sredi I vročega političnega boja. Vedno sem globoko obžaloval tako ljuf medsebojni boj v tako malem narodu. In tnko mislijo tudi mnogi mladi. — Tudi centrum, neomahljiv v načelih, je v praksi prožen. Prelat Kaas v svojih govorili opetovano kliče Nemce k vzajemnosti. Poslušajo ga pa tudi n.\ Tudi s Hitlerjem bi centrum šel, če bi se dalo. S socialisti je pa dolgo skupaj oral, in ne slabo; saj je ž njih glasovi celo konkordat skoz spravil. A sodelovanje s socialisti so mu mnogi katoličani zamerili in so šli k nacionalistom. Eden teh Je Papen. — In vendar, kaj bi bilo v Nemčiji, ko bi centruma ne bilo! Tako torej, pravim, .smo teoretično razpravljali, če je sploh k,j3 kaka katoliška stranka jki-Irebna. Toda — grau ist alle Tlu-orie, pravimo na Nemškem in menda tudi pri Vas razumete. En sam pogled po državah, kjer katoliška stranka je — in kjer je ni! Na eni strani: Nemčija, Belgija, Holan-dija — na drugi: Francija, Španija. Mehika. Ali jc ga boste že prej -ami napravili. ★ Pravkar sem poslušal v radiju Hitlerja, ki j? govoril v največji berlinski dvorani, Sportpalasl. v katero gre morda 20.000 ljudi. Strašno je kričal. Kar drl se jc. da ni bilo lepo. Duhovit mož ni. Kričač. Za nerazsodno maso pa dober. Razpadli jo zna. Mu je tudi krepko tulila. O njegovem govoru bi lahko napravil cel komentar. — pa najbrž ga bostože prej sami napravili. Eno prihodnjih nedelj bo tudi pri nas \ Do-hreah (Doberilz) centrumaški shod. Lokalni odhor hoče, da tudi jaz — nevoliloc — govorim Zakaj pa ne? Govorili hočem o »nacionalizmu in kato-iicižnru — in /..'(KljučeK. Doižnosi vsakega ki*iOii-čana je voliti centrum 1 Novi „Dom in svet" Lotos stopa »Doni in svet« v svoje 46. loto in obenem prebuja tudi v uovo založništvo. Jugoslovanska knjigarna, ki je že nekaj let osrednja naša založnica, je sedaj prevzela tudi založbo sDiima in svetu«, kar bo olajšalo upravo revije iu kar bo zn marsikaterega naročniku knjižnih zbirk nedvomno ludi priročnejo glede naročnine. S t« zunanjo spremembo jc nujno * zvezi se druga važnejša. »Dom in svet« jc doslej vočkrat menjal svojo obliko, različno po časovnih zahtevah iu svoji notranji ureditvi. Ker je v dosedanjih pet in štiridesetih jetnikih znanja oblika tako različna, je založnica nujno sklenila. to raznolikost dokončno zaključiti in uvesti običajno rovijalno obliko, s tem pa začeti tudi novo štetje Dama in sveta«. ►Doni in svet« bo sicer neprekinjeno nadaljeval svojo dosedanjo kulturno izročilo, ostal bo po vsem isti list. ko doslej. Le zaradi tega, ker se danes tudi v svoji zunanji obliki hoče utrditi, in bodo poslej vsi letniki enaki, bo prevzel naslov Novi Dom in svet«. Zategadelj založba upa, da bodo list podprli vsj dosedanji naročniki in tla pridobi tudi novih. Med današnjimi slovenskimi revijami najrazličnejših orientacij zavzema »Dom in svet« zaradi svoje izrazito idealistične usmerjenosti posebno mesto. Nobena doba ni tako ostro zahtevala jasne ideje, nego jo jc zahtevala naša, ki pomeni doslej morebiti največjo krizo neomejenega individualizma, golega umetnostnega este-ticiznia, življenjskega in svetovno nazorih ga relativizma. Danes so najboljši duhovi prepričani, dn svoboda ni v osamitvi, marveč v občoslvenosti, nc v razv czanosti, marveč v duhovni službi resnici in v pokorščini ukazom vesti, zato znova poudarjajo potrebo trdnih duhovnih temeljev za življenje in kulturo. Ta najbolj živa sodobna problematika jc našla v Domu in svetu« svoj zvesti izraz. Prav zaradi tega je zn sotrmlnika »Domu in sveta« nujna resnična strnjeliost duhovno volje in kulturnih ciljev. Ker vsi priznavajo skupne, nad-individnalne duhovne vrednote, ne morejo razlike poedinih osebnosti nikoli zanikati skupnega ideala, ki pomeni slej ko prej borbo za skladnost kulture in ž i v I j e n j a. Ta idejna sklenjc-uost. ki svobodno veže krog »Dom in svet«-ovih sotrudnikov, je izraz njihovega organičnega gledanju nu svet in življenje. Po tem iiaziranju je življenje celota, in kakor vsak drug kulturni pojav. mu more tudi umetnost pomeniti samo eno izmed premnogih oblik življenja. Zato se bo »Dom Kaj pravite? MiiiimiiMMiiai .......min' laiiimi ■■■m lini Se redno slraše po raznih srbskih in hrvatskih listih čudovite jezikovne spačenke, knkor smo jih mi ie davno odpraviti. Bratje Srhi in Hrvati bi morali pokazati ie malo več interesa na zbliianju srbskohrvalskega in slovenskega jezika, kakor ga nekateri tako vneto propagirajo. Kako neki bi mogel g. dr. Bulat zahtevati od nas. da bomo morali Slovenci, ie že ugodimo njegovim zahtevam, prevzeti v bodoči skupni jezik vseh Jugoslovanov tudi razne »glancpigleraje• , mesto naših likalnic, razne, vešerajer, mesto naših pralnic: kako more zahtevati, da bodo naši slovenski pošteni kleparji v bodoče samo »špenglerjv- ali celo »plehšmitu itd.? In kako naj ugodimo zahtevam zagrebških listov, da bi naše slovenske Jesenice prekrstili v — •Assling■-■? Neki lis/, ki ima v naslovu Jugoslovansko poleg internacionalizma, namreč .lugosloven-ski Lloijd, ki izhaja v Zagrebu, je v eni zadnjih . številk mirno pustit velecenjeni tvrdki Balabušii <£■ ; Co iz Novega Sada, poročati o relacijama Assling 1 in Spielfeld«. No. zagrebški in novosadski gospodi ; bi na tem mestu mirno zaupali, da je slovansko < ime za Assling še redno Jesenice, za Spielfeld pa [ Spilje; čeprav Zadnji kraj ni v naši državi, vendar I živi tam, še vedno močna naša narodna manjšina, j Le do kakšnih obdolžitev bi prišlo po vsem srbsko- , hrvatskem časopisju, če bi Slovenci pisali o relaci- ] iah Agram. o tranzitu čez Fiume. o borzi v Neu-satzu? Ju g osi o venske m u IAoyd« svetujemo, naj sc poboljša in naj dokaže svoje jugoslovansfvo tudi r dosledni rabi slovenskih in slovanskih krajevnih imen. Ne radošia namreč samo jugoslovansfvo v naslovu! Koledar Nedelja. 19. februarja: 2. predpepeluična nedelja: Konrad, puščaviiiik; .lulijan, mučenec. Ponedeljek, 20. februarja: Sadot, škof, in tovariši. nuičenci; Evherij, škof; Elevterij. škof. Novi grobovi -J- V Ljubljani so umrli: Gospa Jožefa Zajc-Pečar, zasebnica. Pogreb bo danes ob 4 popoldne. — Gospa Pranja P f e i f e r , vdova po inšpektorju finančne kontrole. Pokopali jo bodo danes ob 2 popoldne. — Gospod Emil Brandt, posestnik, slaščičar in bivši kavarnar v Šiški. Pogreb bo v ponedeljek ob pol 3 popoldne od doma žalosti Koseze št. 55. Naj v miru počivajo. Žalujočim naše iskreno sožalje! -f- V Trnavčah pri Mozirju je pretekli teden umrl Franc Brdovnik p. d. Preložil i k. Bil je delaven mož na gospodarskem in prosvetnem polju in vselej na svojem mestu, kadarkoli je bilo treba pokazati katoliško prepričanje. Svoj čas je bil ludi občinski odbornik in med vojno župan okoliške občine Zelo rad je bral in širil katoliško časopisja, posebno Slovenca«. Bil je soustanovitelj in več let odban-niik Prosvetnega društva in Kmečke hranilnici- in posojilnice v Mozirju. Bog mu naj bo bogat plačnik za njegova dobra dela. Žalujočim naše isreno sožalje! Osebne vesli Umeščen jo bil dno Ki. t. 111. za župniku \ Begunjah pri Lescah I'rune Gornik, dosedanji župni upravitelj istotam. Promocija. V soboto, 18. febr. je bil promo-viian na graški univerzi za doktorja vsega zdra-viMva g. abs. med Repi Ludovik iz Ljubljane. Iskreno častitamo! Diplomiran je bil na juridični fakulteti v Ljubljani gosp. Zorko Lojze iz Cerkelj ob Krki. Častitamo! — Himen. Danes pojvoldno so poročita \ dekanijski cerkvi v Kamniku g. Franc Marolt t Homca pri Kamniku in gdč. Angelca Vklie iz Podgorja pri Kamniku. Ženin jc vnet prosvetni delavce in kongreganist, nevesta |ki je iz znane in ugledne krščanske hiše v Podgorju. Poročil ju bo g. Franc Mervec, kn. šk. tajnik v Ljubljani. ki je nevestin bratranec. Obilo sreče in blagoslovu božjega! Poroči se danes na Brezjah g. P u c Da-ndo z gospodično Marušo Žagarjevo iz Lesc. Obilo sreče! i iu svet« skušal čim bolj približali življenju in ga i zajeti v vsej polnosti iu problematiki ter tako po-; stati široka kulturna revija; poleg književnosti in umetnosti bo vobče posvečal pa/.njjn i vsem pomembnim vprašanjem sodobnosti. »Dom in svet.; so prej ko slej zaveda, du kultura ni sama sebi namen, po drugi strani pu tudi : ni samo sredstvo za zmago življenjskega iiaziranju, 1 marveč predstavlja lahko samo popolno in živo ] spojitev duha in oblikovanja. Kakor »Dom in svet« i odklanja izključno tostransko pojmovanje življenja i iu kulture, tako mu je tuj vsak uežlvljenjski apri-i orizein in nediihovni utilifarizem. Zakaj tudi iz ! religioznih osnov jo kulturni napredek i možen le tedaj, če so njegovi glasniki tvorne ose h n o s t i. Kakor doslej, bo »Dom in svet« tudi poslej zvesto služili ideji naše narodne skupnosti s tem, 1 du bo poudarjal vezi, ki nas vse, ki smo ene krvi, I podtalno vežejo med seboj tudi tam, kjer se sicer i razhajamo v pojmovanju duhovne svobode. Vse i naše delo nam mora biti radosten izraz slovenske ! kulture, mora biti volja, boriti se za zmago tega j ideala iz vseh moči, ki so vsakemu dane iz vsete zakladnice našega narodnega genija, da sc tako ; tudi v sedanjosti razodene njegov živi, stvariteljski i obraz. Zato jc »Dom iu svet« danes potreben vsa-j kemu Slovencu. Naj bi ne bilo med nami takega, ! da ga nc bi poznal, imel in ljubil. In če nam nase I delo ničesar drugega ne daje nego zavest, da smo, I da sc borimo in da to hočemo dokončati iz vseh svojih moči, nam zadostuje, du ne kloninio. Tn nuj bi se zavedal vsak Slovenec, da pomeni tak list najmočnejši, z bolečino duhu potrjeni dokument naše besede, naše edinstvene podobe, in da nam je zato bolj potreben nego vsakdanji kruli. Uredništvo »Novega Doma in sveta« so prevzeli France Koblar, dr. France .Štele in France Vodnik. Uredniki bodo skušali pridobiti čim širši krog dobrih sotrudnikov. Revija Iio iz lajala r e d n o desetkrat na leto kot mesečnik, z izjemo počitniških mesecev. Prva (dvojna) številka letošnjega letnika izide 15. marca, nadaljnje številke vsakega 15. v mesecu. Naročnina ostane neizpreinenjena, t j. 100 Din letno; naročniki književnih zbirk Jugoslov. knjigarne pa revijo lahko naroče v zvezi z zbirkami in po znižani ceni % Din letno, plačljivo v 12 obrokih po 8 Din. — Založništvo in uprava lista jc v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani, Pred Skotijo. dne 4. marca zvečer bo za Ljubljano gotovo najzanimivejši glasbeni dogodek zadnjih let. Vstopnice so v Matični knjigarni že v predprodaji. Cone so običajne. Ostale vesti — Povovodja koroških pevcev - odpuščen iz službe. Kakor nam poročajo iz Koroške, jo bil odpuščan i/, službe g. Koprivp i k Janez, skupni pevovod(ja združenih slovenskih pevskih zborov, ki so pred nekaj tedni priredili pevsko turnejo po Sloveniji. G. Koprivnik je organi si na Bruci v Ziljski dolini, jo pa poleg tega imel službo v tamkajšnji tovarni lesne industrije. Odpust iz tovarne se jo izvršil na pritisk lokalnih faktorjev, ker je bilo g. Koprivaiku že preje zagroženo, (hi bo ob službo, ako pojde s pevci v Jugoslavijo. Ne den unči raj! Pod leni naslovom prinaša zadnji Pohod na prvi strani članek, v katerem se zgraža nad denunciranjem in svari pred njim. Na tretji strani v isti številki pa piše »Pohod«: »Puuk-taši ludi pri nas ne mirujejo, kljub temu, da se jim vse izjalovi. — Baje, tako pripovedujejo, da ja Vzajemna zavarovalnica- v Ljubljani glavno torišče in oporišče vseh spletkarij in protidržavnih ro-varenj, njih zastopniki pa agentje bivše eseles. Torej pozor! — Punktaši zbirajo mladino v križarje. Ali smejo? Tudi »Zamorčke« in Misijonske koledarčke razdajajo po šolah tam, kjer poučujejo šolske sestra. — Izjavo Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije pa ne smejo, ker je državna institucija in kolportaža znbranjena! Kaj, država nad vse!?« — Urez komentarja! HALO! HALO l DAME „U.F." samo za DAME bo „U. F." premislite dobro in zanomnite si DRAGE DAME „U. F.", „U.F", „U.F." KARiTAS NAPREDUJE 1. Ker vsak ve, da bo plačeval vedno enake prispevke. 2. Ker vsak ve, da »KARITAS« v slučaju smrti izplačuje cele zavarovane vsote. 3. Ker »KARITAS« ni »SAMOPOMOČ«. 4. Ker goji le popolnoma varno zavarovanje. 5. Ker izključuje špekulacijo z bolniki. Zavarujte sebe in svoje domače! »KARITAS«, Ljubljana. Palača Vzajemne zavarovalnice. Ukradene znamke Ljubljana, 18. februarja. Po Ljubljani so ^e razširile vesti, da je neki nacionalni institut v Ljubljani oškodovan pri znamkah za precejšnjo vsolo denarja. Kakor pa smo se informirali, nacionalni institut ni prav nič oškodovan. pač pa država. Naše tozadevne informacije, ki nam jih je dal g. misijonar Godina, prekmurski rojak, ki je bil od Madjarov kot jugoslovanski prostovoljec obsojen na smrt, se glasa: Misijonska tiskarna v Grobljah je 7. februarja brezplačno poslala najbolj zapuščenim prekmurskim Slovencem večjo množino prekmurskega »Ka-lendarja Srca Jezusovega«, ki ga jo ona tiskala. Ker je šlo pri tem ne le za verske, ampak tudi za nacionalne namene, so zavedni prakmurski akademiki izposlovali s pomočjo nekega nacionalnega instituta v Ljubljani, da je te pošiljatve delno financirala banska uprava, delno pa tiskarna sama. Več informacij pa nam g. misijonar ni hotel dati. Pač pa smo na drugih straneh dobili k tem govoricam ta-le pojasnila: Točno je, da je misijonska tiskarna 7. februarja poslala >Ka!endar: v posebnih zavitkih v Prekmur-je. Na zavitkih je bilo znamk za 10 Din: po 10, 5 in 4 Din. Ko je 10. fabruarja nekaj zavitkov prišlo nazaj, so opazili, da so z zavitkov potrgane 10 dinarske znamke in na mesto njih prilepljene znamke po 1 Din ali 50 p. Ker je bilo jasno, da je nekdo nek je na potu med Grobljami do Prekmiurja in nazaj potrgal 10 dinarske znamke, je bila o tem obveščena varnostna oblast, ki je takoj začela ura-dovati. Od začetka je bila razširjana misel, da je bila oškodovana nacionalna akcija za prekmurske Slovence, češ, da je morda tiskarna pomotno preveč frankirala. radi česar so nekateri bili ogorčeni, ker je dandanes tako težko dobili denar za podporo v nacionalne namene. Izkazalo j>a se je, da je bilo frank i rano pravilno. Zalo je pri tej zadavi oškodovana država. Za koliko, to ni znano, ker se preiskava še vrši. CsriSo-MeŽodov kor v Zagreba /agrob ima v svojem starodavnem Glasbenem zavodu že staro renoinirano ognjišče produktivne in reproduktivne glasbe. Ob toploti tega ognjišča so se dolga desetletja zbujali zbori, dvigali, napredovali, rasli in se prenavljali. Vendar v bistvu svojih programov niso dosti menjali, lemveč so se držali svoje stare tradicijo in so peli zdaj to zdaj ono, kar so sproti nanesle razmere. Zadnji čas sc jo |ia pojavila želja in volja specializacije, nekateri zbori so so obrnili k proizvajanju najnovejše glasbo (strogo umetniške), drugi so si nadeli nalogo, gojili posebno unrodno-propa-gandno glasbo. Nad vse le moramo postaviti pevski zbor Cirilo-Metodov, ki je bil ustanovljen šole leta 1931 z izrazitim in izključnim namenom, gojiti samo vokalno vzhodno - cerkveno staroslo-vensko glasbo. Ta cilj je zelo točno opredeljen in . specializiranje zelo zaostreno. Vsled tega moremo od tega zbora in tudi smemo pričakovati na toni polju izrednih uspehov. Dosegel iih jo s svojimi prvimi nastopi take, da so ga najstrožji kritiki postavili takoj v vrsto najresnejšili in najboljših zborov \ Zagrebu. Snov za svoje koncerte črpajo iz neusahljivega vira ruske glasbe, ki je, to vemo vsi, najgloblja, najizrazitejša in |mi svoji originalnosti, milini in brezprimerni liriki srcu najbližja. Ziior ima iudi v izvedbi konceria svoje posebnosti, ua katere bomo še opozorili. Njegov koncert — Pravila Udruženja p. n. zvaničnikov in slu-žiteljev potrjena. Prometno ministrstvo je izdalo naslednji odlok: Razmotril sem v odobritev mi i predložena pravila »Udruženja poštnih, telegraf- i skih in telefonskih zvaniftnikov in služiteljev kraljevine Jugoslavije«, sprejeta na ustanovnem občnem zboru zvaničnikov in služiteljev kraljevine Jugoslavije, ki se je vršil dne 11. decembra 1932 v Belgradu ter jih na podlagi § 76. zakona o urad- 1 nikih potrjujem, Belgrad, 18. januarja 1933. Mini- j ster za promet: Laz. Radivojevič, s. r. — S tem • je odločena zanimiva borba, ki je trajala skoro I dve leti. Centrala društva posluje začasno v Ljub- j ljani, kjer se bo vršil v dogledinem času tudi kongres. Doslej sta bili ustanovljeni banovinski sekciji v Belgradu in Zagrebu, akcija za ustanovitev po ostalih banovinah pa je v teku. Namen društva je varovati interese članov v strokovnem in materi-jalnem pogledu. Samostojno društvo za p. n. zva-ničnike in služilelje je v drugih krajih naše države novost, pri nas pa je tako društvo obstojalo že -ad 30 let. — Marmeladni zaklad v skalni votlini. Iz Kamnika liani pišejo: Pod Žalami, ravno nasproti novega železniškega postajališča, zija več manjših skalnih votlin, katere so v teku desetletij napravili vrtnarji, ki na tem kraju lomijo konglomerat za grobove. Največja teh votlin sega 5 metrov v zemljo in jo zdaj komaj meter visoka. !z nje izvira potoček, ki je speljan po hribu po betonski cevi in prihaja na dan pred Homarjevo hišo. V sredo popoldne so trije fantički pregledovali izvir potočka v tej votlini. V temnem kotu so odkrili cel kup Večjih in manjših pločevinastih posod, ki so bile doloma prazne, deloma pa napolnjene z najboljšo marelično marmelado. Otroci so kaj-puda pobrali nekaj kovinastih loncev z marmelado in jih nesli pokazat v najbližjo hišo. Občinski odbornik g. Ivan Miichtig je etiketah na posodah takoj spoiznal, da so bilo ukradene-v skladišču tovarne »Eta«. Obvestil jc o najdbi vodstvo tovarne, ki je ugotovilo, da je to marmelada, ki je bila ukradena pred božičem iz skladišča. Poročali smo takrat, da so tatvino izvršili trije mladi nepridipravi iz ljubljanske okolice. Odnesli so 49 kg marmelade v posodah po 5 in I kg. Ukradeno blago so skrili najbrž v nadi. repeljal rešavalni avto. — Pri pomanjkanju teka, nakislem pehanju, slabem želodcu, lenivi prebavi, zaprtju v črevih, vzdihovanju, motenju pri prebavi, izpuščajih, srbečici osvobodi naravna »Franz-Josei« grenčica telo vseh nabranih gnilobnih strupov. Že stari mojstri zdravilstva so spoznali, da je »Franz-Josei« voda popolnoma zanesljivo sredstvo za čiščenje črev. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in zadevnih trgovinah. — V »Službenem listu« kraljevske banske uprave dravske banovine št. 14 od 18. t. m. je objavljen »Zakon o sporazumu o znanstvenih, šolskih in umetniških razmerjih, sklenjenem med kraljevino Jugoslavijo in republiko Poljsko« dalje »Navodilo o načinu ubiranja dohodkov, knjiženja in vršenja izplačil v breme podpornega sklada, pomožnega osebja v državni službi«, »Pravilnik o banovinskih pristojbinah na ribarske izkaznice«, »Odredba o imenovanju komisije za opravljanje izpita za graditelje visokih in nizkih zgradb«, -Odredba o imenovanju komisije za opravljanje izpita za zidarje, lesarje, klesarje iin studenčarje«, »Odredba o imenovanju komisije za opravljanje izpita za elektrotehnike«, »Odredba o imenovanju komisije za opravljanje izpita za elektroinstala- | terje« in »Objave banske uprave o pobiranju obč. trošarin v letu 1933«. — V počastitev spomina blaijopokoine gospe Marije Hieng je darovala rodbina ing. Franja Štiglica, nadupravitelja v Kočevju, 100 Din v l Sklad osrednjega pomožnega odbora dravske ba-, novine« za podpiranje brezporeInih delavcev. — Katoliška Liturgika. Spisal dr. Fr. USer./č-nik. Ljubljana 1933. Založila Jugoslovanska knjigarna. Str. 373 in XIV. 8°. — Pred par dnevi je : izšla prva slovenska znanstveno pisana liturgika, j ki jo jc spisal strokovnjak univ. prof. dr. Fr. Uše-i ničnik. Imeli smo sicer že doslej krajše šolske I učbenike, namenjene dijakom, ki pa ne obravna-| vajo lilurgičnih vprašani ne izčrpno ne vedno za-j dovoljivo. Pisatelj naše »Katoliške Liturgike« je ' tudi v prvi izdaji »Pastoralnega bogoslovja« obdelal mnogo lilurgičnih vprašanj, a vendar doslej nismo imeli knjige, kjer bi Imeli pregledno obdelano vse, kar spada v liturgični študij. Nova »Liturgika« je nameniera — kot pravi pisatelj v predgovoru — v prvi vrsti teologom na teološki fakulteti in na bogoslovnih učiiiščih. Potrebna pa je tudi duSnfni pastirjem, saj je v njei poleg dru- Do!fy milo Lavendel, Bultermilk, idof, Chypre so najboljša za negovanje lica gega zbranega tudi mnogo zanesljivega gradiva za liturgične govore. Poleg tega pa dobi duhovnik v njej tudi najnovejša cerkvena določila, ki se jih mora držati pri liturgičnih opravilih. Pa tudi izobražen laik, ki mu je do tega, da od bliže spozna lepoto katoliškega bogoslužja, bo z veseljem segel po knjigi, o kateri je prepričan, da mu bo zanesljiva vodnica na poti cerkvene pobožnosti. Vedno bolj se poudarja, da mora katoliški kristjan živeti s Cerkvijo. In prav je tako. V tej Liturgiki pa dobi vsakdo praktična navodila, kako je treba umeti sveio daritev posamezne dobe cerkvenega leta itd., da bo resnično s Cerkvijo čutil in s Cerkvijo živel. Pisatelj je preštudiral starejše in novejše liturgično slovstvo in vse kritično presodil ter v svojo knjigo spreiel, kar odgovarja duhu cerkvene liturgije. Vse, kar je zapisano, je pre-udarjeno in pretehtano in z dokazi podprto. Knjigo vsem, ki j*n je aamenjena, toplo priporočamo. Dobi se v Jugoslovanski knjigarni in stane broš. 96 Din, v pol platno 110 DHn, v pol usnje 125 Din. — Igra za postni čas naj bo resnega značaja. dn so sklada z resnostjo tega dela cerkvenega lota. Najprimernejša igra za naše odre v tem času jo pač najnovejša slovenska izvirna žaloigra »Vrnitev« (spisal Joža Voinberger), ki po svoji vsebini in liiiljeju gotovo bolj ustreza duhu sodobnosti, kot katerakoli igra nesodobnega ali celo tujega izvora. V tehničnem oziru ue zahteva igra nobenih težkoč in je radi malega števila oseb lahko uprizori j iva na vsakem odru. Cena izvodu jo 22 Din. Naroča sc istotam kot »Voda«. — Pri revmi v glavi, ledjih in plečih, živčnih boleznih, bolečinah v boku, trganju v križu se z velikim pridom uporablja nčtittvna »Franz-Josei« grenčica za dnevno čiščenje prebavnega kanala. Vseučiliške klinike dokazujejo, da je »Franz-Josei« voda, posebno v srednji in starejši življenjski dobi, izborno čistilo za želodec in čre-va. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Ivana Cankarja zbrani spisi so nnš največji narodni tekst iu najbolj reprezentativna izdaja naših klasikov. Uvodi iu opombe njihovega urednika \/.. Cankarja dajejo celotnemu delu še posebno vrednost. B rez /branili spisov Iv. Cankarja ue sme biti nobena javna ili /uisobna knjižnica. Colotnu izdaja sc naglo bliža svojemu koncu, tiska se že 13. /.ve/.ek in bo kmalu izšel. Naročajte spise pri Novi založbi v Ljubljani, ki jih zalaga. —. Krvava bitka s tihotapci. V vasi Nova Dobrava v bližini Banja luke v Bosni, je 10 drii vo^' ' jaška patrulja naletela na skupino tihotapcev tobaka, ki se niso marali pokoriti klicu: Stoj!-, ampak so pričeli bežati. Patrulja jo začela za njimi streljati, nakar so tudi tihotapci odgovorili s streljanjem. Tihotapci so se zatekli v hišo nekega kmeta, kjer so jih poleni vojaki dalj časa oblegali. čielo. ko je tihotapcem zmanjkalo streliva, so se udali. Eden od njih je bil hujše ranjen — Razpis nabav. Uprava splošne državne bolnišnice v Ljubljani razpisuje ustmeno licitacijo za nabavo potrebščin v času od 1. aorila do 30. septembra t. 1. in sicer 6. marca za goveje meso in kruh; 7. marca za moko io mlevske izdelke, ter mleko in mlečne izdelke in 8. mai-ca za špecerijsko blago in hišne potrebščine. Licitacija bo j vsakokrat ob enajstih v pisarni upravnika. — j Uprava bolnišnice za duševne bolezni v Novem Celju razpisuje prvo javno pismeno licitacijo za J nabavo živil in drugih potrebščin za dobo od \ 1, aprila do 30. septembra t. 1. Licitacija bo 8. j marca ob enajstih. — Nabava 5900 kg papirja. Poštno ravnatelj-! stvo v Ljubljani razpisuje prvo pismeno licitacijo | za 5000 kg tisko-.siega papirja. Licitacija bo 1. mar-| ca bo enajstih v pisarni ekonomnega odseka pošt-I nega ravnateljstva. — Razglas. Ravnateljstvo šum v Ljubljani bo oddalo na ustmeni licitaciji dne 1. marca t. 1. v j uradnih prostorih šumske uprave v Kostanjevici, I v enoletni zakup versko-zakladni mlin ob potoku Obrhu pri Kostanjevici, k mlinu spadajoče objekte i in del polja. -- Društva in odri, ki so naročili oziroma pri- 1 držali poslane jim izvode "Vode in • .Vrnitvi?-:, ! prosimo, naj čimpraj poravnajo tozadevne račune, i da si tako prihranijo stroške opomina. — Zima je draga. Človek pozimi nima samo višjih izdatkov za kurjavo, loplo obleko in obutev, ampak večkrat ludi nepredvidne stroške za zdravje. Na prvi pogled nedolžni prehlad sa more premeniti v nevarne in z velikimi streški združene bolezni. Najboljši svet, ki ga Vam moremo daii .je la: ob vsakem prelilajenju vzemite takoj Aspirin »Bayer , o katerem se lahko smelo trdi: mala tableta, velik učinek, ali mal izdatek pa velika korst. — DomaČa pletilnu industrija. V današnji hudi gospodarski krizi, ko z vsakim dnem narašča brezposelnost in iiostaja vedno težia skrb za vsakdanji kruh, smo prisiljeni poiskati si novega zaslužka. Človeški razum je odkril kol nalašč zn sedanje težke čase nov vir zaslužka brez rizike. To je pletilni slroj »Regentinc, ki ga slavlja v pronief Domača pletarska industrija Josip Tomaž e v ;vjh-riboru. Trubarjeva 2-. Na tem stroju more vsa* — moški in ženska — brez vseli težav in posebnega strokovnega znanja predelati sirovino, ki jo tvrdka pošlje, v pletenine, ki jih odkupi tvrdka po visoki ceni. S pridnostjo si more s lem strojem vsakdo poskrbeti zn primerno dobro eksistenco! in zato ni čuda, da se je ta stroj pri nas zelo udomačil. Tvrdka v Mariboru pošlje na željo točne prosjiekte in pojasnila. — Reklamni teden pri tvrdki NOVAK na Kongresnem trgu je priložnost nakupa po zelo znižanih cenah za vsakogar. — Opozarjamo na oglas našo domače tvrdke P. Magdi«, ki ga objavljamo v današnji številki in v katerem tvrdka opozarja na razprodajo modnega m konfekcijskega blaga v Frančiškanski ulici L — Sirote. Oddamo v brezplačno popolno oskrbo dobrini ljudem enaga 10-letnega in enega 18-let-nega dečka in eno 9-letno deklico. Interesenti naj^ se javijo uslmeno ali pismeno pri banovinskem Dečjcm domu v Ljubljani, Strelifika ulica 14. — Bolne že.-.; dosežejo z uporabo naravne »Franz Joscfove- grenčice neovirano lahko iztreb-ijenie črevesa, ker često učinkuje izvanredno do-brodejno na obolele organ«. PO SLOVENSKI DOMOVINI Naša triletka Celje Iz Berlinu nam je došel poziv — v III. berlinskem pismu smo čitali — po nemškem vzorcu (Dreijahrsaktion) imejmo ludi v Sloveniji triletko trei-mistne akcije! Temu pozivu se je treba odzvati! Posnemajmo boljSevike — po svoje! A" treh letih mora bili vsa Slovenija organizirana za boj proti pijančevanju in pobijanju! Z bojem proti pijančevanju gre vštric boj zoper vso razuzdanost, ki je s pijančevanjem redno v zvezi: zoper pretepe in poboje, surovosti in pre-klinjevanje, vso nerodnost in nespodobnost. Orgaiuzirajmo vso deželo za povzdigo moralne kulture! Telesni kulturi, ki ljudi materializira, po-stavimo vštric moralno kulturo! Poleg telesne goji šola in kulturne organiza-zacije preveč le samoumsko kulturo. To je pomanjkljivost iu napaka vsega našega kulturnega dela. Kljub napredujoči omiki morala pada, in je v našem ljudstvu še toliko surovosti (poboji in pre-klinjevanjel), da nam je v sramoto. Civilizacija brezsrčne kulture več škoduje kakor koristi. Morala šele dela človeka poštenega, dostojnega, časti vrednega To pomanjkljivost naše kulture moramo sami popraviti izpopolniti. Vse naše katoliške organizacije, prosvetne kakor verske, naj si stavijo ta visoki cilj: narod moralno dvigniti, vso nečednost iz njega iztrebiti, pa bodo imele lepši poklic, vec vsebine, več življenja in delovanja, več praktičnih sadov. , V treh letih mora biti organiziran ves narod proti alkoholizmu in njegovim izrodkom! Ta poziv. ki nam je došol, sprejmemo in ga hočemo po na:'i najboljši moči izvesti. To bodi naša visoka in sveta naloga za bodoča tri leta! . 1 Prosimo in poživljamo vso Slovenijo, posebej še voditelje ljudstva, naj se tudi oni temu pozivu j odzovejo in pomagajo vsak v svojem delokrogu in . okolišu to visoko nalogo izvesti. Natančnejše smer- j niče še pridejo • Z Bogom — za narod! * »Sveta vojska«. 1 Lepo uspeli koncem v Menpša Mengeška godba je priredila v nedeljo 12. t m. popoldne v dvorani Društv. doma v Mengšu s sodelovanjem pevskega zbora izredno uspeli j koncert. Najprej je nastopil e 6 točkami mešani zbor, ki šteje 32 glasov, nato pa je zapel pet pesmi moški zbor (20 pevcev). Oba zbora sta glasovno prav dobro zasedena, vendar pa prednjačijo alti, posebno pa basi. Nastop zbora je bil že za oko lep: vsi v črnih oblekah in z mapami (mape naj bi bile ludi črne). Tudi drugi zbori ne bi smeli omalovaževati enotnosti nastopa. Spored je bil dokaj posrečeno sestavljen, vendar smo močno pogrešali slovenske narodne pesmi, ki ne bi smela manjkati na nobenem koncertu slovenskih pevskih zborov. Ce mi, slovenski pevci, ne bomo cenili in izvajali naše prelepe slovenske in narodne pesmi, kdo jo pa bo? — Igranje je bilo, če izvzamemo malenkostne pogreške, na katere je ze opozoril odločni pevovodja takoj po nastopu, proti vsakemu pričakovanju naravnost odlično. Človek skoro no bi mogel verjeti, da je bil to prvi nastop mladega pevskega zbora. Na burno pritrjevanje poslušalcev, ki so docela napolnili obsežno dvorano, je moral moški zbor kar tri pesmi ponoviti. K lepemu uspehu je nemalo pripomogel tudi mladi baritonist z mehkim in prijetnim glasom. Pevski zbor je vodil g. Peter Lipar ml., in sicer brez not, zato pa tem sigurneje. Tako bo vendar tudi pri nas, upamo, kmalu izginila z odrov tista komično žalostna figura pevovodie, ki drži v eni roki note. v katere je sam bolj zaverovan kot pa pevci, z drugo pa se lovi po zraku. Godba jo pod temperamentni® m vescim vodstvom g. župana Petra Liparja odigrala 7 točk. S čisto internacijo in točnim ritmičnim izvajanjem je izrnva dokazala, da jo d:>leč naokrog nobena lie daftza in spada med nfjboljše slov. godbe. T-i Ko odlično izvajanega koncerta v Meašu še nismo slišali, zato vsrm nastopajočim, posebno g. kapelniku in pevovodji k uspehu prav iskreno ča.stitamo z željo, da krepko drže skupaj in vztrajajo pri navidez sicer nehvaležnem, a z-ito tem boli koristnem delu za procvit slovenske glasbene kulture. — Le krepko naprej! ■Atim Vombergarjevo komedijo »Voda« so naši vrli diletantje priredili preteklo nedeljo v nabito polni društveni dvorani v Smarlnem pri Litiji. Komedija je dosegla popoln uspeh n? samo radi komedije same kot take, ampak v glavnem radi izvrstnega podajanja vseh glavnih vlog. Ker mnogo domačega občinstva ui meglo v dvorano, se ia izvrstna komedija ponovi v nedeljo, 10. februarja popoldne ob znižanih cenah. Smrtna kosa. V Gradcu pri Litiji je umrla v starosti 80 let gospa Frančiška Vladika, vdova po železničarju. Pokojnico sq pokopali na litijskem pokopališču. Žalujočim naSe iskreno sožalje! Nesreča. Pri podiranju neke manjše stavne litijske topilnice se je podrl železni zvezni moeti-ček na delavca Vidmarja iz Gradca Ier ga hudo poškodoval po obrazu in posebno na roki. kjer mu je odtrgalo dva prsta in izvinilo roko. Zdravnik mu je nudil takojšnjo pomoč, sedaj se pa zdravi v domači oskrbi. — Kakor pravijo, se v poslednjem času prav resno zanima za nakup celotnega komp'eksa z še vsemi obstoječimi stavbami neka angleška rudarska družba, katera namerava potem v litijski topilnici topiti poleg svinčene rude tudi bakreno in celo zlato rudo. Pa o tem poročimo prihodnjič, sedaj ie začasno za 10 dni ustavljena demoutaža lopiiniških zgradb. TrbavVe Branijo sc. ____ Novi občinski odborniki l.ioč v novem proračunu, ki bo prihodnjih 14 dni razgrnjen na vpogled, varčevati na račun občinskih nameščencev. 1"i seveda ugovarjajo, da bi se jih v času, ko rastejo cene življenjskim potrebščinam, prikrajšalo pri plačah iu jim poslabšalo službeno prngmntiko ob sedanjih razmerah, ko postaja njih služba vedno težavnejša. Koroška Sela Drevi ob pol 8 bo v dvorani Kat. prosvetnega društva velezanimivo predavanje o Pol-ski. Predava g. Finžgar Franc, župnik in pisatelj. Pridite, ne bo vnm /al! — Na pustno nedeljo bo v društvu dobro poskrbljeno za zabavo in razvedrilo. — Po župniji precej razsaja hripa. Prav veliko je obolelih za to zavratno boleznijo. Smrtnega slučaja' do sedaj še ni bilo. Prosvetni večer KPD. Jutri zvečer se bo vršil v mali dvorani Ljudske posojilnice prosvetni večer, na katerem bo predaval urednik >Slovenca< iz Maribora g. dr. Franc Vato-vec. o manjšinskem vprašanju. & Vombergarjeva >Voda< na celjskem odru. Gledališka družina KPD v Celju vprizori v soboto 25. lebruarja ob 20 in v nedeljo 26. februarja ob 15.30 v veliki dvorani Ljudske posojilnici znano Vombergarjevo komedijo »Voda«. Vsiopnice so v predprodaji v Prosvetnem tajništvu na Cankarjevi cesti 4 (uprava »Slovenca«). & Spremembe v okoliškem občinskem svetu. Z odlokom banske uprave so bili razrešeni sledeči člani občinskega sveta občine Celje-okolica: Franc Dorn. Ivan Glinšek, Josip Pišek, Jurij Strenčan. Umrli so: v javni bolnišnici Wusser Jakob, kolarski mojster, 71 let, iz Celja, in Leon Finker, brezposelni kamnoseški delavec, 50 let, brez stalnega bivališča; v Gaberju, Nova vas 36, Dolenc Ivan, star 23 let, čevljar. Naj počivajo v miru! J2t Združciijo kovinarjev iu kolarjev v Celju poziva svoje člane, da se polncštevilno udeleže pogreba njihovega umrlega častnega člana g. Jakoba \Vusserja, kolarskega mojstra v Celju, ki se vrši danes ob 17 iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Celju. -O" Občni zbor hmeljarske podružnice v Celju se bo vršil v nedeljo 26. februarja ob 8 zjutraj v občinski p:svetovalnici na Bregu. Št Za sprevodnika sc jo izdajal. Celjska policija je aretirala 33 letnega ključavničarja Milana Ignjatoviča. rodom iz Banata, ker je bil zasledovan po policijskem glasniku, ker je leta 1931 ukradel v Belnrradu svojemu sostanovalcu z'at prstan m hranilno knjižico z vlogo nad 3000 Din. Zadnje čase je bil v Celju in se je izdajal za sprevodnika. Izročen je bil v sodne zapore. & Še n nesreči v .štorah. V včerajšnji številki smo po poročilih, ki smo jih dobili, pisali, da je skočil v Štorah pod vlak 76 letni gostilničar in po- j sestn;,k Debelak. Naprošeni smo in objavljamo, da i ni točno ugotovljeno, ali gre v tem slučaju za ne- | srečo ali samoumor. Pokojni je bil v Celju splošno znana in priljubljena osebnost in izrekamo njegovi družini ob težki izgubi sožalje. Sredi ceste v nezavesti. Preteklo noč so neznani storilci napadli s koli Vinka K o resa, 32-let-nega dninarja iz Radol pri Šmarjah ter ga premla-tili na javni cesti, da je obležal v nezavesti. Prepeljan je bil v bolnišnico. Ima poškodbe po vsem ielesu ter razbito zgornjo čeljust. Stanje ranjenca je zelo resno, V ptujsko bolnišnico so pripeljali od Sv. Barbare v Halozah 21-letnega viničarja Janeza Mikla. Zadobil je sunek z nožem v prsi, ki mu je razine-saril pljuča. Je malo upanja, da bi okreval. Uvedena je preiskava. Are'ai'ija. Orožnrlvo je aretiralo Alojzija N., brezposelnega čevljarja iz Murskega vrha, ker je na sumu, da je razpečaval ponarejen denar. Možakarja so oblrsti zasledovale že od lanskega leta, končno so ga prijeli v Kastvu in ga prepeljali v Ptuj.Oddali so ga v zapore tuk. sodišča. AJezna koža Vašega sinčka potrebuje posebne zaščite Radi tega nadrgnile vsak večer roke in obraz Vašega olroka kakor tudi vsa druga občutljiva mesta, z Nivea-Cremo. S lem bosle ojačili odpornost kože napram vetru in vremenu, a polt bo dobila ono nežnost in ljubkost, ki napravi dečke in deklice tako dražestne Niveo-Creme ŠA atljice in tube Din &— do 25'— Kamnih Hranilnica in posojilnica v Kamniku je imela v petek, dne 17. t. m., svoj redni občni zbor. Posojilnica je najmočnejša zadruga v kamniškem okraju in obstoja že 27 let. Članov ima 1.360, hranilnih vlog nad 11 milijonov, posojil 8.6 milj., naloženega denarja 2.4 milj. Cisti dobiček je znašal 23 tisoč dinarjev. Rezerve ima 175 ti:oč. Poleg tega poseduje v Kamniku na Šutni lepo hišo z obširnim kompleksom, kar znači za zadrugo tudi veliko rezervo. Dev. Martia v Po?su Pokopali srno v četrtek Midlnovo mater g. Marijo Debevc iz Zg. Kašlja. Po dveh dneh bolezni je zapustila to 'solzno dolino. Vzrok njene bolezni je menda tudi žalost nad tragično umrlim zetom. Soproga in ostale naj tolaži Bog! Po triletni mučni bolezni je šla po plačilo gdč. Frančiška Hribar v D. M. v Polju. Pokojnica je bila zadnje leto neprestano priklenjena na bolniška posteljo. Blagi tretjeredaiici naj sveti večna luč I Sfsofča Loka Sveži grobovi. Preteklo sredo smo položili k večnemu počitku Gašperja Bernika iz Pusiala. Pokojni je bil vseskozi exlličen katoliški maž, vzoren in zvest član vefskih in svetnih kat. organizacij, ključar cerkvice sv. Križa na Ilribcu in predvsem dober družinski oče. Moški zbor Prosvetnega društva mu je ob pogrebu zapel lepe žalostinke, gosp. župnik Podbevšek pa je ob grebu spregovoril ganljive poslovilne besede. — Isti dan je bila pokopana Marija Dolciic, stara mati na domu g. prof. Ivana Dolenca v Sopotnici. --- Umrl je tudi Matevž Ambrožič, p. d. Grilovnik iz Breznice. Naj v miru počivajo. Precstalim na'e iskreno sožalje. Vzorna mati umrla. V ljubljanski bolnišnici se je poslovila od tega sveta ga. Marija Žonta, žena sluge na tukajšnjem glavarstvu. Zapušča 8 majhnih otrok, ki jih je vzgajala vzgledno po naukih kat. vere. Živela je v tln žrtvi samo družini in Bogu, zato ji bodi On večni plačnik. Težko prizadeto in osirotelo družino priporočamo dobrim srcem! Odlično be'o PLATNO psu. Žalec Pred kratkim časom je Katoliško prosvetno društvo v Žalcu priredilo liturgični misterij Slehernik. Marsikdo bi mislil, da se novo obnovljeno društvo in mladi igralci ne morejo poglobiti v tako globoko in težko doživetje, kakor je ravno potrebno pri tem misteriju. Vendar jo proti vsakemu pričakovanju nad vse dobro uspela predstava. Tudi polna dvorana domačinov in sosedov je pokazala, da se more zraven nekaterih plitvih predstav na razr.ih odrih vživeti tudi v težke predstave. Ljudstvo se je razšlo z veseljem in v nndi, da pride zopet kaj lepega in vzgojnega na oder. Poročamo v,sem, da društvo pripravlja novo Vombergarjevo dramo »Vrnitev«. Kakor je Vombergar-jeva »Voda« marsikatere dvorane na"ih prosvetnih društev napolnila do zadniega kotička, enako bo tudi njegova ^Vrnitev«. Kajti Vombergar je naš najmlajši in vendar že sl-orai na vseh slov. prosvetnih odrih najbolj priljub.jen slovenski dra- Sloveni gradeč Smrt kosi. V javni boliršuici je umrla s. Va-lenček Vald&truda, usmiljenka. Rojena je bila 1908 v Zakotu pri Brežicah. Mlada žrtev svojega poklica je bila šele pred 4 meseci preoblečena in pred kratkim časom je nastopila tukaj svojo službo. Na zadnji poti jo je spremila Marijina družba ter številno občinstvo. Ob odprtem grobu se je poslovil od mlade sestre mestni župnik in dekan g. Al. čiž:k. Hudo prizadetim staršem naše sožalje. — V bolnišnici je umrl ludi g. Ivan Debelak, posestnik in gostilničar v Slovetiigradcu. Pokojni je bil rodom iz Braslovč, šele 35 let star ter je padel kot žrtev svetovne vojne. Kot stoodstotnemu invalidu se je pridružila tudi jet ka, kateri nje-goto itak slabotno telo ui moglo kljubovali. Pogrebu se je udeležilo številno občinstvo, zastopniki mestne občine, gostilničarsike zadruge, oblasli, invalidi ter obrtniki. Pevski zbor je zapel pri odprtem grobu »Blagor mil* Pokojni zapušča ženo in troje nepreskrbljenih otrok. — V Starem Irgu je umrl 78 letni Matevž Vodovnik, prevžitkar, bivši občinski odbornik občine Stari trg in čevljar. — Umrl je Žrgel Franc, prevžitkar in nekdanji ugledni posestnik iz Št. Janža pri Dravogradu. N. p. v m.I Gledališka precVava. Prosvetno društvo pri-ledi prihodnjo nedeljo, dne 26. febr. ob pol 8 zvečer predstavo igre »Babilon«, ki je polna z-dravega humorja in veselega smeha. Zalo na svidenje člani in prijatelji druištva! Pasja steklina ae je pojavila v Rušah; ne ve se pa, odkod je prišla. Prvič so jo opazili na psu posestnika Ivana Ravnjaka. Pes je ugriznil v roko domačo hčerko Marjeto. Ker ;e potem popolnoma podivjal, so ga ustrelili, dekle pa spravili v Celje v Pasteurjev zavod. Ker je bila rana zelo majhna, so jo zopet odpustili domov in se sme doma zdraviti. Zdaj se je steklina pokazala že na drugem H Danes popoldne ob 3 gremo zopet v Katol. dom, kjer bo naše prosvetno društvo priredilo dve veseloigri: »Zdravnikov strežnik« Ier »Srce in denar«. Prva igra bo prvič na odru, je od začetka do konca polna zelo prijetne zabave in smeha.. Druga je pa spevoigra, ki je bila prvič na našem odru na sveti večer in je po vsebini, petju in igranju zelo ugajala. Zato danes popo'dne vsi v Katoliški dom. — Prosvetno društvo priredi v marcu mesecu nc-kaj tednov trajajoč poučni tečaj: večerno šolo za vse fante — člane prosvetnega dVuštva. 7Vo^no.eiIo Pevcem »Ljubljane«. V ponedeljek ob 8 zvečer redna vaja celotnega pevskega zbora Spevoigro »Kovačev študent« i>onovi drevi ob 8 Prosvetno društvo Trnovo na društvenem odru v Karunovi ul. 14. Vstopnice v predprodaji od tO do 12 v domu. Operna in koncertna pevka gospa Pavla Lot-šotova priredi svoj vsakoletni koncert v ponedeljek, dne 13. marca t. I. ob 20 v Filharmonični dvorani. Sedmo poljudno predavanje Prirodosiovne sekcije Muzejskega društva za Slovenijo se bo vršilo prihodnji četrtek, dne 23. I. m. ob 20 v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Za to predavanje je sekcija pridobila primarija infekcijskega oddelka javno bolnišnice g. dr. Valentina Moržola, ki bo govoril >0 malariji.. Predavanje bodo spremljale številne skioptične slike. Nihče naj ne zamudi tega nad vse zanimivega predavanja. Vabljeni so najširši krogi. Vstopnina običajna. No o alkoholizmu, ampak o modernih čarovnikih bo prihodnje predavanje -Svete vojske« in sicer v sredo, 22. t. m. ob 20 v dvorani Rokodelskega doma, Komeuskega ul. 12. To izjemo stori »Sveta vojska-: svojim članom in prijateljem za — predpustno zabavo. Vabimo že danes vse prijatelje ki se hočejo od srca nasmejati in modernih čarovnije naučiti, da se tega zabavnega predavanja udeleže v čimvečjem številu. Predaval 1» vele* monsignor Viktor Ste3ka. Vstopnine- ne 1». — »Sveta vojska«. Šentpetersko prosvetno društvo v Ljubljani priredi v ponedeljek zvečer ob !S zanimivo predavanje, ki ga Iki imel gospod kanonik Ivan Sušnik. Učiteljski pevski zbor v Ljubljani. Tovarišice! Pevska vaja ostane kakor je bilo določeno 25. in 26. t. m. Pričetek 25. ob 9. Udeležite se tečaja brezpogojno vse! — Odbor. Podružnica sadjarskega in vr narskega društva za Šiško priredi strokovno predavanje 21. t. m. točno ob pol 8 zvečer v osnovni šoli. Predava g. Hutnek. Člani, kakor tudi drugi ljubitelji vrtov iskreno vabljeni. Podporno društvo železniških uslužbencev in upokojencev v Ljubljani bo imelo svoj rodni letni občni zbor, dne 5. marca t. 1. ob 8 zjutraj v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubi'ani, Miklošičeva cesta 20. Udeleženci — samo člani — prinesejo članske izkaznice s seboj in bodo prejeli ob vstopu v dvorano z društvenim žigom opremljen listič, ki bo po potrebi služil kot volivni listek. Članom brez članskih izkaznic bo . vstop v dvorano zabranjen. K obilni udeležbi vabi - odbor. Prosvetno društvo je zadnji čas zopet oživelo. Konstituiral so je nov odbor, ki je začel takoj aktivno delovati. Obnovile so se odrske kulise in preteklo nedeljo je drušivo vprizorilo dramo ■ Prisego o poinoči . Dvorana cerkv. liše je bila nabito polna, prišli so celo 2—3 ure daleč. Igralci so svoje vloge dobro rešili Med>m ko je brodar vzbujal salve smeha, je pa tragično zadnje dejanje privabilo gledalcem solze v oči. Za pustno neele'jo pa pripravljajo šaliivko: »Beneški trojčki«, poslovenil N. Kuret. Kdor se l oče v teh resnih časih vendarle malo nasmejati, naj se je udeleži. No-vemu agilnemu predsedniku in odboru pa želimo mnogo uspeha! Pivec«* Poroke. Skoraj smo mislili, da bomo letos brez porok, tako je kazalo do zadnjega časa. Ker pa so ženini in neveste videli, da bo v kratkem Pust« in bo ž njim nastopil čas. v katerem se ne obhajajo ženilve s slovesno poroko, so se podvizali. Iu tako je sedaj na oklicih 7 parov, nekaj pa jih je že poročenih. Pri vsem je še to zanimivo, da so letos ludi starejše neveste našle pot v zakonski pr'slan... Prosvetno društvo vprizori na pustno nedeljo 26. I. m. v Slomškovem domu veseloigro v petih dejanjih: »Babilon«. — Vabimo vse, ki se radi smejijo, k obilni udeležbi! Radio z raz >ra ev Škofja Loka: Na koncertu okteta pevskega društva »Ljubljanski Zvon., ki se vrši drevi o-b 8 v dvorani Prosvetnega društva, bo pela tudi operna pevka ga. Špelca Ramfiakova. sopranistka ljubljanske opere. Na klavirju jo bo spremlja! g. Z. Pre-lovec. Pred koncertom bo g. 1'relove* predaval o slovenski narodni in umetni pesmi. — Vsi. ki ljubijo našo slovensko pisem, naj se koncerta polno-številno udeleže. Prosvetno društvo v Preski priredi v soboto. | 25 t. m. ob 8 zvečer in v nedeljo, 26. t. m. ob i>o-l | 4 popoldne pri znižani vstopnini 6, 5, 3 in Din ; Vombergarjevo »Vodo«. — Prijatelji vesele in poštene zabave se prisrčno vabijo. Predoslje nad Kranjem. Na pustno nedeljo ob pol 4 popoldne bomo imeli igro »Pri kapelici«. Komur je za zdravo zabavo, naj se igre udeleži. Braslovče. Pevsko društvo ima elanes 'sve>j 40. reelni občni /.bor. Ob tej priliki predvaja v Društvenem domu ob pol 20. spevoigro -Srce in denar« ter pesen i mešanega in moškega zbora. Prijatelji vabljeni! Prosvetno društvo v Brežicah vprizori v nedeljo, dne 19. februarja ob pol 4 pop. v dvorani Narodnega doma v Brežicah Vombergarjevo komedijo -Voda«. Po uspeli uprizoritvi Treh kraljev« pričakujemo tudi to pot, da bomo imeli priliko videti ponoven napredek igralskega osebja Prosvetnega društva. Konjice. Katoliško izobraževalno drušivo priredi danes po večemicah v Katoliškem domu ljudsko igro »Guzfij«. Začetek ob 15. Vstopnice se; dobijo v predprodaji v Vaiinčakovi trgovini. frnitrnvnl Ha^in-Lltibflnna i Nedelja, 19. febr.: 7.30 Konjereja (dr. Veble); 8.00 Nasveti za kmetovalce — 8.15 Gimnastika (M. Dohovšek) — 8.45 Poroiila — 9.00 Versko predavanje — 9.30 Prenos cerkvene glasbe iz št. peter-ske cerkve — 1000 O elektriki (dr. M Vidmar) — 10.30 Reklama pri nas iu drugod _ 11.00 Ura slovenske lahke glasbe Janka Gregorca — 1200 Čas, poročila, plošče — 15.C0 Zlata Praga (Ivan Marte-lanc) — 15.30 Tamburaški sekstet — 16.15 Ljudska igra >Utopljenca« (Nestrov), igra Ljudski oder — 20.00 Koncert orkestra »Triglav« — 21.30 Slovenski vokalni kvintet — 22.15 Čas, jioročila, plošče (plesna glsba» Ponedeljek, 20. febr.: 12. 15 Plošče 12.15 Dnevne vesli — 13.C0 čas, plašče, borza — 17.30 Salonski kvintet: II. ura francoske glasbe - 18.30 Espe-ranto (g. Kozlevčar) — 19.00 Srbohrvaščina (dr. M. Rupel) 19 30 Zdravstvena ura: O raku II. (dr. Kor-bar) — 20.00 Prenos opere iz Belgrada -— 22.30 Čas poročila. Torek, 21. febr.: 11.15 Šolska ura: Tujski promet in njegov pomen za naše kraje (dr. V Holiinec) 12.15 Radio kvartet — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Čas. radio kvartet, borza — 17.30 Salonski kvintet 18.30 Nemščina (dr. L Grafenauer) 19.00 Kor-čula in Orebič (dr. R. Andrejka) — 19.8!) Junaki našega časa: Gospa RV'mond Brown med nepozna-: nimi Indijanci (Pavel Kunaver) — 20.00 Koncert orkestra Zarje — 21.00 Samospevi gdč. Jeanette Perdanove: Amerške pesmi 21 !!0 Prenos iz kavarne Zvezda — 22.30 Čas, poročila, plošče. Drtn&i prttoroimi Ponedeljek, 21). februarja: Zagreb: 20.00 Operni prenos i/. Belgrada Milanov 20.30 Komorna glasba Brno: 20.-10 Balalnjke Barcelona: 21.15 Večerni koncert —London. 20.15 Vokalni in instrument, koncert — Leipzig; 20.00 Simfonični koncert — Suisse Komande: 20410 Simfonični koncert — Belgrad: 2000 Operni prenos Rim: 20.46 Koncert lahke glasbo — Beromiinster: 19.45 Večer švicarske glasbe — Pruca: 21.80 I'in-ninski koncert — Dunaj: 19.35 Corregldor, opera Miinclien: 19 05 Figarova ženilev . opera — Bn-dapest: 19.46 Prenos igre iz sludija 2-2.0(1 Glasben parodije — Varšava: '20.00 Poljudni koncert. Torek. 21. lebruarja: Zagreb: 20.00 Kompozicijski večer Milnim: 20.30 Operetni prenos — Brno: 21.35 Revija grn mofonskih plošč Barcelona: 21.10 Operni prem. — London: 19.35 Instrumentalni septet — 20.-" Mandolinsk iin vokalni koncert — 21.00 Konce 1 I vojaške godbe Bukarešt: 20.00 Simfonični ko 1 cert — Suisse Komande: 20.15 Mozart-Haydii' koncert Berlin: 21.35 Prenos iz filharmonije Belgrad: 20.00 Prenos iz Zagreba — Rim: 20 Operetni prenos — Beromiinster: 21.40 Fr. Seli, bertove kompozicije — Langenberg: 20.50 Balad. Praga: 21.35 Violinski koncert — Dunaj: 19?' Koncert — Mlinihen: 21.30 Zabavna glasba — Bn-dapest: 19.30 Operni prenos — Varšava: 20.00 - Operetna ghmba. Joža Herfort: Severni gostje I > i h severa je uklonil žive potoka v ledeni „i»i s-rosirana polja so bila pod sneženim prtom h 11: bve/ življenja. Reka je imela po sredi še j. - i'pot. pli, vine so že spale |xid ledom. Vrbe na br. ! - i se pokojno sklanjale nad mrtvo gladino, n ima,' »ole, brc/.listne veje so zaman čakal:' ptic, .hiliv so bile. .Mrtvo, gluho tišino je včasih pretrgal •/'it' vranji klic, morda so zažvižgala ozka krila r. •. i i\ so re/ala mrzli zrak. pa kmalu je spet vse /.,.spalo. . . . S polja -se je dvignila ujeda, pa s počasnimi, I rud nuni zamahi kril zletela na vrh visokega to-j. ia. mr!ve«a stražarja ob mrtvi reki. Dolga, široka U - i la. vsako pero ie bilo povprsk rjavo paeaslo. in kmle-k širok rep sta izdajala kanjo. Ko pa se je Či z čas spreletela in sedla v vrbje. je prepoznalo ostro oko širok belkast rep. čigar peresa so imela le konce temmorjave, prsi in glava je bila prav tako svetlejša kot pri kanji sploh, noge ja imela poraščene prav do ostrih krempljev — koča sta kanja ie bila, stanovalka visokega mrzlega severu. Obširne neprijazne severne pustinje so njena domovina, ostra zima pa jo je napotila daleč, daleč v toplejše, prijaznejše kraja, kamor je Sla za plenom. Prav z isto hrano se zadovolji, kot naša navadna kanja ali mišar. Miši in rovke so ji za kosilo, če teh ni. gre za ptički in ptiči. Res je naša kanja prav kot njena severna sestra zadovoljna poleti z miškami in rovkami, pozimi pa teh ni baš v izobilju, zato plača to pomanjkanje marsikatera^ jerebica z življenjem. V sili gre kanja celo k hišam po golobe — življenjska nuja jo v to prisili. Rjavi ptič ja še sedel v vrbju, ko je po zraku završalo ptičje krdelo, pa sedlo daleč od kanje v varno zavetje grmovja. Po grmovju so se rdeči le jagode, neodpadli plodovi, te so pričeli urno obirati pegami, daleč s severa so prišli pred zimo in snegom, lepi čopasti ptički rdečerjave barve, z lepim svilnato rumeno obrobljenim repom, pa z rdečimi luskami okrašenimi perotmi. Tudi oni so šli pred zimo in snegom, ki jim je zamel vse jagode, vso njihovo hrano. Dostikrat so se srečali mali severnjaki z brinjevkami. Tudi te pridejo k nam samo pozimi, gnezde višje v Severni Evropi, pozimi pa se selijo južneje in pridejo tudi k nam. Drozgova rodovina ja to, prav tako velike so, glavo, vrat in spodnji del hrbta imajo pepelnatosiv, hrbet in pleča kostanjevorjave, peroli in rep črn, grlo in vral rjastorumen s podolžnimi črnimi pegami. trebuh pa bel. Gostoljubja nas hodijo prosil, mi jim pa nastavljamo zanke — okusno meso imajo. Pustimo rjavooke rumenokljunce. saj jih je škoda, da bi jih uničevali! Vprašanje trošarine Pobiranje trošarine na vino in žganje. i Severni slapnik. Pred severnim ledom in ledeno pušeo so pa prišli še drugi! Bragove nezamrznjenih rek so po-setile ptice gosje velikosti, valjastega trupa, kratkih, nazaj potisnjenih nog, Sijih prsti so opeti s plavalno kožo. Glava ozka. šiljast kljun, prav tako dolg kol glava, vrat in prsi snežn^bele. Glava in vrat zgoraj siva. hrbet Srn s štirioglatimi belimi lisami. rep kratek, Srn, noge sivozelene, prav tak kljun, oči karminastordeče — to je severni slapnik, okorna pliea. Da, toda samo na suhem. V vodi je uren kot strala, saj se hrani z ribami. Par minut je lahko pod vodo, v lem času pride pa že daleč! Na suhem je pa zato tem bolj nespreten, v sili se urneje plazi kot hodi in si pri tem pomaga s perotmi. Prav težko zleti, ko je pa v zraku, ga pa ozka krila kar dobro neso. Mrzli sever je njegov dom, tam živi, tam gnaz-di. Pozimi [>ride v naša morja, odtod po rekah visoko v naše kraje. Redkeje nas poseti njegov brat — ledeni slapnik. ki je zelo podoben le-onemu, ima pa okoli vratu dva svetlejša pasova in enega črnkastega čez grlo. V mrzlih zimskih nočeh, ko ja lesk zvezd tako mrzel in tuj, romajo visoko v zraku gosi, pa se spuste v zavetje voda in polj, kjer posedajo čez dan in oprezujejo z iztegnjenimi vratovi. Na polja hodijo na pašo, tam grebejo sivorjave ozkovrate fovarišice naših domačih gosk, s krepkimi, rahlo zavitimi kljuni žito in drugo zelenjavo, če jim kopna obrežja rek ne nudijo dovolj hrane. Redko pridejo k nam lape bele snežne gosi, ki so čisto bele, le končna letalna peresa so črna, kljun imajo rumen, oči rjave, nogo pa karminastordeče. Redko pridejo, sever je njihova stalna domovina. Naše vode poselijo v trdih zimah še druge ptice, pa najsi so to stanovalke visokega savera, ali severnejših krajev ali pa samo krajev, kjer je hujša zima in jim primanjkuje hrane. __ Našim divjim racam se pridružijo še severne tovarišice — razne race potapljalke (Tauohenten): spoznamo jih lahko po čokatem telesu in daleS nazaj potisnjenih nogah, tako da so pri hoji še ne-sprelnejše kol navadne race. V nasprotju z drugimi racami se hranijo večina z ribami, pa ima zato njihovo meso neprijeten ribji vonj. Še eni gostje pridejo, tudi račjega rodu, le da je njihov kljun ozek, gornji kljukasto zakrivljen navzdol, pa na robovih nazobčan — to so Žagarji. Na glavi imajo pernato čopo, telo imajo pa malo daljše, bolj slegnjeno kot race. Trije so: mali, sradnji in veliki. Kot domača raca velik je prvi, samec ima lepo temnozeleno izpreminjajočo glavo !n gornji del vratu, ostali vrat, prsi in trebuh so pa rumenordeči; manj pisan je srednji Žagar, naj-Ijubkejši in najlepši je pa mali, ki je sicer enolične barve, samo bel in črn je. pa ne dosti večji od goloba, a njegovo perja je belo kot sneg, kjer je belo. in črno kol najlepša črna svila, kjer je črno. Čudoviti ptiči so to. urni zelo in naglo preleve vode. kamor pridejo gostovat. Kot vsi tile ptiči, ki gostoljubja, hrane iti zavetja, pa gredo tudi Žagarji gnezdit ua sever. Mali Žagar. Burja, sever. Tudi pri nas so rože odevetele in ptica odletele za soncem, daleč čez morja. Same so nas pustile, od otožnosti in osamelosti mremo sredi zime in puščobe, ni sonca, ni rož, ni ptic. Res, ni onih malih, ljubkih, ki so nam poleti prepevale, zato nam je pa Bog poslal druge, da nam delajo kratek čas, da nam pa za rožami ni dolgčas, raslo po naših oKnih ledene rože. Ej, tele rože imajo pa raje okna revežev, raja rasto po oknih nezakur,jenih sob. revežem zpstore spleto, da ne vidijo, kako pada sneg in kako pleše zunaj burja s snežinkami ob svoji mrzli pesmi divji ples. Pa bo raaprla kocasta kanja svoja krila, zava-bila jo bosta sever in tundra, slapniki in Žagarji se bodo Sli na sever ženit, tudi pegami se bodo zaupali pestrim perotkam, brž ko jih bo pozdravilo toplejša, svečnnovo sonce. Severni gostje bodo odšli, jug bo pa- našim pticam velel, da pridejo i/, tople sončne Afrike domov, da se nam bo naselilo ob njihovem petju v srce spet veselje in zadovoljstvo. Spori * RAZPIS medkluhske vztrajuostne smiiške tekme na daljavo 30 km, v nedeljo 2(i. febr. 1933 v Kranjski gori. Tekmujejo lahko samo nad 20 let stari in pri JZSZ verificirani člani z verifikacijsko legitimacijo, ki jih izdaja podzveza ali zveza. Prijave za tekmo se pošiljajo pismeno s tekmovalno prijavnico vred preko društva na naslov: »Smuški odsek podružnice STD« v Kranjski gori. Prijavnina do vključno 24. febr. na zgoraj označeni naslov znaša 10 Din, kasnejše prijave proti dvojni prijavnini na mestu žrebanja startnih številk. Zdravniški pregled se vrši v soboto dne 25. febr. ob 20 v hotelu »Slavec«, odnosno lahko tekmovalec predloži zdravniško potrdilo svojega klubskega zdravnika. Žrebanje startnih 'številk bo v soboto dne 25. febr. ob 20 v hotelu Slavec. Start v nedeljo 26. febr. ob 8, zjutraj. Popoldne ob 14 propagandno skakanje. Ob 16 razglasitev doseženih rezultatov in razdelitev nagrad tekmovalcem v hotelu Slavec. Prvih 6 tekmovalcev prejme poleg diplome lepa častna darila. Zvečer ob 19.30 se vrši v hotelu »Razor- za bavni smučarski večer z nastopom pevskega zbora in godbenega odseka »Sokola« v Kranjski gori. Prenočišča za 25. februarja rezervirana za tekmovalce. Ostalo občinstvo naj se glede nastanitve obrne na tajništvo »Tujskega prometnega društva< v Kranjski gori. Zaprošena je polovična vožnja za v Kranjsko goro. o Seiner bo sledilo pravočasno obvestilo v časopisju. ILIRIJA : PRIMORJK Danes ob 15 se vrši na igrišču. Ilirije druga kvalifikacijska tekma, ki ima odloSiti, kateri izmed teh dveh večnih rivalov naj zastopa slovenski nogomet pri državnem prvenstvu. Dosedanje borbe med Ilirijo in Primorjem so z malimi izjemami nudile dober nogomet, kajti ostra rivaliteta med obema kluboma je pri vsakem, tudi sicer brezpomembnem srečanju spravljala na prvo mesto vprašanje prestiža. Je pa dolžnost igralcev in publike, da ne zamenja borbenosti s surovostjo, in je v interesu sporla absolutno potrebno, da ta nezdravi pojav čimpreje izgine z naših igrišč. Prognoze za izid ni moči postavljati, ker tekmeca sta si enakovredna. Ilirija pošlje v borbo moštvo z nekaj sprememb. Svetišče bo najbrže zaupano novemu možu, Unter-reiterja, ki je bil v četrlek od podzveze suspendiran, pa bo zamenjal Belak. Priniorje nastopi predvidoma v isti postavi, kot v prvi kvalifikacijski tekmi. — Tekmo sodi zunanji sodnik. H0CKEV NA LEDU KAC Celovec : Ilirija Danes ob 10.30 se vrši na drsališču Ilirije druga mednarodna tekma v hockeyu na ledu v letošnji sezoni. Ilirija je sezono prav dobro začela in jo svojega prvega nasprotnika BeljaSane sigurno premagala. Jutri se sreča s KAC, ki je lani premagal Ilirijo s 14:1, torej z nasprotnikom, ki spada brez dvoma med najboljša avstrijska moštva. SK Ilirija. Prva plenerna seja novoizvoljenega odbora se vrši v torek dne 21. t. in. ob 20 v dam-skem salonu kavarne Evropa. Prosimo polnoštevilne udeležbe. Predsedstvo. Na igrišču »Korotana« nastopi ob t vojaški VnHi"" O pobiranju te ■ trošarine, ki daje v sedanji obliki in po sedanjem načinu pobiranja povod za upravičene pritožbe vseh slojev prebivalstva, se je vršila dne 18. t. m. v Zbornici za trgovino, obrl in industrijo v Ljubljani širša konferenca zastopnikov Zveze trgovskih združenj in Zveze gostilni-čarskih zadrug za dravsko banovino in zborničnih predstavnikov. Vršila se je temeljita debala, ki je pokazala, dn je položaj, kakoršnega ustvarja troša-rinska novela z dne 18. aprila 1932 trajno nevzdržen. Po sklenjeni debati je bila sprejeta nastopna resolucija. t. Izkušnje po uveljavljenju trošarinske novele. v kolikor se nanaša na vino in žganje, kategorično zahtevajo, da se v interesu celokupnega prebivalstva, posebno pa v interesu gospodarstva v dravski banovini ukine ta novela in vpostavi Slanie Narodne banke Pravkar objavljeni izkaz o stanju Narodne banke za 15. februar kaže v primeri z izkazom za 8. januar te-le najvažnejše izpremembe: Zlata podlaga je ostala neizpremenjena. dočim so se devize neznatno dvignile. Znatnejše so narasle devize izven podloge, in sicer za 1.7 na 14.8 milj. Din. Skupno je podlaga narasla 0.2 na 1941.1 milj. Din. Postavka kovanega denarja v blagajnah Narodne banke je narasla za. 5.0 na 172.4 milj. Din. Posojila padajo dalje, in sicer je padel eskont za 5.3 na 2.058.1 Din, louibard pa za 0.8 na 343.8 milj. Prejšnji predujmi državi so narasli za 0.3 na 1.810.2 milj., dočim so začasni predujmi ostali še neizpre-menjeni 000 milj. Din Obtok bankovcev je padel za 54.2 na 4.592.4 milj. Din. Obveznosti po vidu so skupno narasle za 70.2 na 862.2 milj. Din, med njimi so narasle državne terjatve za 3 4 na 8.0 milj.. Žiroračuni za 7.7 na 311.7 milj. in razni računi za 59.0 na 541.8 milj. Skupna vsota obtoka in obveznosti po vidu, ki prihaja v poštev za računanje kritja, se je povečala za 16.0 na 5.454.7 milj. Din. Zaradi tega se je skupno kritje zmanjšalo od 35.68 na 35.58, dočim je samo kritje padlo od 32.38 na 32.29%. Društvo imlustrijcev in veletrgovcev v Ljubljani ima svoj letošnji občili zbor v ponedeljek, dne 20. t. in. ob pol lil dopoldne v veliki dvorani »Trgovskega doma'- v Ljubljani. Ker se na zboru ne bo razpravljalo le o notranjih društvenih zadevah, marveč ludi o velevažnih problemih podobnega gospodarstva, je v interesu društvenih članov, da se zbora udeleže v čim vačjem številu in da dado z živo silo strnjenih vrst poudarka svojim željam in zahtevam. Cene saharina. Finančno ministrstvo je odredilo naslednje cene saharina: tihotapski saharin se bo prodajal 1 kg 550 stopinj sladkohe v prašku &50 Din; 450 stopinj v kristalu 700 Din; 440 stopinj v kristalu 680 Din; 110 stopinj v tabletah 230 Din; saharin za izdelovanje tablet, ki se bo vršilo pod nadzorstvom monopolske uprave, 110. stopinj, 1 kg 550 stopinj v prašku pa po 500 Din; 450 stopinj v kristalu 400 Din in 440 stopinj v kristalu 380 Din. Dobitki vojne škode. Pri prvem žrabanju vojne škode v Belgradu je zadela srečka št. 778, serija 3431 pol milijona Din; po 250.000 Din sta zadeli srečki 021. ser. 4807 in 121, ser. 4609; nadalje so dobili: 100.000 Din srečke št. 525. ser. 4924, 587, ser. 1541, 864, ser. 2055, 188, ser. 455(5; po 50.000 Din srečke 730. ser. 2046, 561. ser. 861, 250. ser. 3641, 424, ser. 1851, 37. ser. 4530. 847, sar. 2692, 490. ser. 4784. 790. ser. 3357, 829, ser. 1387, 547, ser. 4-IS1. Kompletna lista dobitkov po 25.000, 10.000 in 5000 Din je na razpolago v uredništvu. Stainje jugoslovansko - italijanskega kliringa. Kakor je posneti iz italijanskih podatkov, je sedanje stanje našega kliringa z Italijo naslednje: Do 2. februarja je bilo prijavljenih v kliring ter-i jalev ital. izvoznikov z dospelostjo pred 1. nov. | 20.4 milj. lir, z dospalostjo po 1. nov. 29.4 milj. lir. Izvržšena plačila pri jsl. Narodni banki, pa še i neizplačana, ker ni dovolj razpoložljivih lir pri Isti- ■ tu to nazionaJe za dolgove po 1. nov. znašajo 20.6 milj. Obveznosti italijanskih uvoznikov znašajo z j dospelostjo pred 1. nov. 9.86 milj. lir, po 1. nov. i pa 1,1.1 milj. lir, torej skupno 20.96 milj. lir. Oddaja zavarovanja rudniških objektov in in-: ventarja se bo vršila pri upravi drž. rudnika v , Zabukovci. Pismene ponudbe je predložiti do dne ' 8. marca t. 1. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani.) Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Strelca Ivana, sedlarja in tapetnika v Celju, Glavni trg, narok za sklepanje poravnav? 22. marca, terjatve je prijaviti do 17. marca, nudi 40%. Konkurz se nc uvede o imovini Anice Durjave, trgovke v Mariboru, Ciril Metodova 22, ker ni kritja za stroške postopanja. Iz istega razloga se ne uvede konkurz o imovini ing. Albina Mlakerja, ra-diodelavnice Ptuj-Marihor. Uvedba posredovalnega postopanja. Službeni list prinaša prvo uradno objavo o uvadbi posredovalnega postopanja v smislu uredbe z dne 4. januarja 1933. Gre za dolžnico Georgevits-Wurmbrand Irmo, graščakinjo v Ormožu. Vpisa v zadružni register: Vinarska in sadjarska zadruga v Središču ob Dravi, r. z. z o. z. (načelnik Tkalec Anton) in Kmetska nabavna in prodajna zadruga pri Sv. Lovrencu na Pohorju, r. z. z o. z. (načelnik Eerlun Josip). Oddaja zakupa restavracije na postaji Celje se bo vršila na licitaciji dne 14. marca11. 1. pri ravn. drž. žel. v Ljubljani. (Oglas je nn vjiogled v pisarni Zbornice-za TOI v Ljubljani.) i Dražba krzen v Ljubljani ua velesejnui se vr-{ ši nepreklicno v ponedeljek dne 20. t. m. Zamud-i niki morejo oddati svoje blago »Divji koži tudi :o> v ii"deli'o v ponedeljek pa do osme ure zjutraj. 14480 GOSPODARSKA ZVEZA UUM mu Prodaja deželne pridelke, žito, mlevske izdelke, seno, slamo, koloni-jalno in specerijsko blago, kmetijske stroje in orodja, umetna gnojila, cement, premog itd. Prvovrstna moka iz m?ina Forgacs, DaCka Topola, fe stalno na zalogi. prejšnje stanje s to razliko, da se pobere trošarina na vino. kadar se sod nastavi za točenje. 2. Dokler se ne bi moglo ustreči lej zahtevi, naj so razveljavi pripomba 3. točko 4 čl. 72 navedenega zakona, ki dovoljuje prodajo nn drobno proizvodnikom, ker je ta ugodnost povzročila nn škodo trgovine in gostilničarstva krošnjnrenje z \i nom od kraja do kraja in je uspešna kontrola \ lem pogledu skoraj nemogoča. 3. Pripomba 2. navedenega zakona naj se iz-premeni v toliko, da se bo pobirala od trgovin, ki prodajajo vino in žganje v originalno zaprtih Sle-klenicnh, oziraje se nn prodane količine ne glede na kraj, kjer se vrši prodaja, pavšalna trošarina iznosu 500, 750, in 1500 Din ker je pri sedanji pav šalili trošarini navedena prodaja sicer nemogoča Resolucija v tej obliki se je poslala vsem me rodajnim mestom. Borza Dne 18. februarja 1933. Denar Ta teden je bil devizni promet na ljubljanski borzi znatnejši, saj je znašal 2.4 milij. Din v primeri s 2.107 iu 1 891 milij. Din v prejšnjih tednih. Posebno znaten je promet v avstrijskih šilingih. Nnjznatnejši je bil promet \ petek. Curih. Pariz 20.33, London 17.75, Newyork 515.25, Bruselj 72.25, Milan 26.38. Madrid 42.75, Amsterdam 208.05, Berlin 123.20. Dunaj 73.18 (60.10), Stockholrn 94. Oslo 01. Kopenhagen 79.10, Sofija 3.75. Praga 15.29, Varšava 57.90, Atene 2.96, Carigrad 2.46, Bukarešta 3.(>K. Žitni lig Novi Sad. Vse neizprenicnjeno. Tendenca neizpremenjena. Promet: 36 vagonov. Chicago. Pšenica marec 17.75, maj 48.50, julij 49.75. koruza marec 25.75, maj 27.50, oves marec 16.875. Winnipeg. Pšenica marec 48.50, maj 49.375, julij 50.375. Živina Mariborski svinjski sejem. Nn svinjski sejem dne 17. febr. je bilo pripeljanih 81 svinj. Cene so bile sledeče: mladi, prašiči 5—9 lednov stari kom. 130—180 ; 8—4 mes. stari 250—380; 5—7 mes. stari 450—480 ; 8—10 mes. stari 500—570; 1 leto 900— 1000; 1 kg žive teže 7—7.50; 1 kg mrtve leže 10 do 10.50. Prodanih je bilo 49 svinj. Les Lesna trgovina je, kakor smo že v prošlem poročilu omenili, poživela. Vsltd zmanjšanja produkcije pa primanjkujeblaga. Zelo veliko pomanjkanje je v bukovim in sicer v parjeni kakor tudi v surovi. Suhega blaga se v večjih količinah sploh ne dobi. Kljub velikemu povpraševanju v buko-vini je pa izključena vsaka misel, da bi se tudi pri največjem izboljšanju konjunkture moglo prodajati kar monte blago. To pomanjkanje v produkciji je izvoz docela onemogočilo. Išče in proda se le bukovina 1 in II kakovosti. Posebej se pa odda 111., seveda po nižji ceni. III n se poraULle v gotove svrhe in se tudi kot taka ponuja i'V,®'0 daja. Sicer bi se tudi monte blago prodalo, aKfrbi bilo pravilno sortirano in bi producent jamčil za odstotek l. in. U. in odstotek III. a od originalne produkcije. Naši manjši producentje pa do sedaj tega bla,ara niso sortirali. V splošnem pa naj velja opozoritev, da se izvaža le I. in II. kakovost. Pri parjeni bukovim pa 50% I. in 50% 11. od 2 m naprej, od 40—100 nun s toleranco od 15% krajšega blaga. Hmelj Splošno je ostal položaj na vseh hmeljskih tržiščih neizpremeiijeno miren. Zanimanja in prometa je prav malo, cene več ali manj le nominalne. Pri nas za starejše letnike ni zanimanja, pač pa še vedno povpraševanje za letnik 19^3 v predprodaji po 20—25 Din za kg. Na Češkoslovaškem notira pridelek 1932 žateško blago nominalno še vedno 30—52 Din za kg, vendar so cene precej oslabele, zlasti za slabše blago. Prodano je bilo zadnji čas le par manjših partij srednjevrslnega blaga po 32—37 Din za kg. V Nemčiji jrrinaša le huiel.jska prometna družba nekaj življenja v sicer mrtvo hmeljsko kupčijo. Pri zelo mirni tendenci in po intervenciji NHPD se je pri prav pičlem prometu plačevalo v zadnjem času za hallertauski hmelj 65—72 Din, splitski 73 do 79 Din, gorski (Hersbruck) 49—61 Dinjettnang-ski 72—75 Din in za \viirttemberški 56 Din za kg. V Franciji je v hmeljski kupčiji popolno zatišje, nominalno pa notira alzaško blngo do 50 Din za kg. Tudi v Angliji je kupčija prav klaverna, ker je premalo povpraševanja. Nominalno sc cene še precej držijo in letnik 1932 notira 13—60 Din, slaiejši letniki pa 2—11 Din za kg. V Belgiji je bilo zadnji čas par manjših zaključkov za letnik 1933 v predprodaji Poperinghe po 27 Din za kg. V Ameriki je tržišče brez vsakega zanimanja in cene jiolagoma nazadujejo. — Vse cene nn inozemskih tržiščih so preračunane po pariteti v Curihu. salda-konte štrace ■ journale solske zvezke - mape odjemalne knjižice risalne beoke itd NUDI PO IZKKI1NO UGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PRB.1 K. T. D. v V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 8 IL NADSTROPJE Znanost in mtsitonstvo Pred nedavnim so izročili zastopniki firme Magneti-Alarelli prelep in tehnično popolen radio-aparat v dar svetemu očetu. Ob tej priliki je poudarjal sveti oče veličastnost veeobčega gibanja, ki prihaja zlasti do izraza pri letalu, avtomobilu im radiju. O poslednjem je rekel, koliko dobrega lahko stori v socijalnih in političnih odnosih posameznih narodov. Posebej pa je sveti oče poudarjal velik pomen letala, avtomobila in radija v gran-diozni službi pri razširjanju katoliške veroizpovedi, v čemer pridejo posebno v poštev misijonarji oddaljenih, samotnih krajev. Še se je vrnil na radio in dejal, da je to pač genijalno delo znanosti; naj pa služi veri, resnici, ljubezni, krščanski kulturi in državi Kristusovi. Bodril je vse, ki »e bavijo s prirodnimi skrivnostmi, naj še naprej prodirajo skozi vse težave in naj izpopolnijo to čudovito napravo do zadnje možnosti, dn bo tem lepše služila svojemu vzvišenemu namenu. MALI NARODI V EVROPI Narodnostna karta Evrope je bila ob času Kristusovega rojstva in poprej mnogo pestrejša, kakor je dandanes. Mnogo malih, pa tudi velikih narodov je izginilo, v glavnem zato, ker niso imeli spoštovanja do lastnega jeeika in so ga raje zamenjali z jezikom osvajalcev — z latinskim jezikom. Drugi narodi pa so izginili, ker so se premalo množili in so zato utonili v bolj plodovitih narodih. Kljub temu pa še vedno najdemo v Evropi mnogo narodnostnih drobtin, ki se drže s čudovito vztrajnostjo in nekatere celo napredujejo. Zmotno pa je vsekakor mišljenje, da smo Slovenci najmanjši narod v Evropi, ki ima lastno kulturno življenje. Manjši slovanski narod so še Lužiški Srbi, ostanek polab-skih Slovanov, ki jih je sedaj še okoli 120.000. Po-labski Slovani niso bili tako gosto naseljeni, kakor so dandanes kraji, kjer 90 prebivali, zato je bila germanizacija lažja. Se pred leti so živeli v Schles-wik-Holsteinu stari ljudje, ki so govorili slovanski jezik, katerega so označili za slovenski jezik. Narod holsteinskih Slovencev je sicer izumrl, vendar pa so nemški znanstveniki še utegnili napisati slovnico in slovar tega naroda. Sledove polabskih Slovanov so mogli ugotoviti pred leti še tu in tam v Olden-burgu ter na drugih točkah Nemčije. Mazurci in Kašubi, ki jih Nemci proglašajo za 3amosvoja naroda, so v resnici le del velikega poljskega naroda. zopet do veljave v svobodni Irski. Večina Ircev je namreč pozabila svoj irski jezik in se ga sedaj nekateri zopet uče. Angleški otok Man je že popolnoma angliziran, le ob svečanih prilikah se še uporablja keltski jezik »manks*. Jezik, ki prihaja po stoletjih do veljave, je norveški. Norvežani 90 stoletja pisali v jeziku svojih tlačiteljev, čeprav bratov, namreč v danskem jeziku. Dela slavnih norveških pisateljev (Ibsen, Bjiirnsohn Bjfirnsterue, Knut Hamsum itd) so napisana v danščini. Sedaj ima Norveška kar tri književne jezike: danskega, norveškega in še nekaik kompromisni jezik med danskim in norveškim. Vsa znamenja pa kažejo, da se bo uveljavil in končno zmagal tisti jezik, ki ga govori preprosto ljiidsivo, namreč norveški. Enako si grade tudi Islandci svoj književni jezik, neodvisen od danskega. Norvežani sami pa imajo še posebno manjšino: Laponce, ki so Mongoli. Norvežani skušajo rešiti Laponce pred ger-manizacijo ter jim dajejo vse: šole, knjige, učitelje. Toda civilizacija napreduje in ta uničuje laponsko nomadsko življenje, e tem pa tudi njihove običaje in izpodriva njihov jezik. Svoja posebna narodnostna skupina so Litvanci in Latiši, ki tvorijo prehod od Slovanov do Germanov. Oba naroda sta večja od Slovencev, njihovo kulturno življenje pa je staro komaj nekaj deset- Za kitajske kmete Prvo dvigalo Mirovni spomenik na delu. V londonskem predmestju Caling, je stal kot vojni spomenik stari tank, katerega motor pa je bil še povsem v redu Te dni pa je občina svoj svojevrstni spomenik prodala neki odpravni firmi, ki bo rabila tank za cetsni valjar. Osrednje Alpe so imeli pred Rimljani Retijci, ki so se polatinili, vendar pa so ohranili še mnogo elementov svojega davnega jezika. To so predvsem Retoromani, ki govore jezik, katerega označijo z besedo »romaunč«. Gospoda, ki se zabava v St. Mo-ritzu v Švici, se včasih zelo začudi, ko ne more razumeti kmetov domačinov, čeprav zna sama nemški, francoski in italijanski Retoremanskemu jeziku podoben jezik govore tudi Ladinci v južnem Tirolu, naši mejaši Furlani in pa Ciči v Istri, ki 90 nedvomno najmanjši romanski narod. Na Balkanu žive Kucovlahi, Cincarji in še nekatere druge majhne, toda izumirajoče romanske narodnosti. Nedvomno najstarejši jezik v Evropi je baskiški. Baskov je okoli 600.000, in imajo živahno literaturo in časopisje, čeprav njihovega kulturnega življenja Španci in Francozi, med katere so razdeljeni, ne gledajo s preveč prijaznim očesom. Ni še dolgo tega, kar je bila uporaba baskiškega jezika na javnih krajih prepovedana. Baskiški jezik ni niti arijski, temveč neke druge skupine kavkaškega plemena. Nekdanji veliki keltski narod, ki je segal prav od naših krajev pa tja do škotske, se je obdržal le na nekaterih točkah. Predvsem 90 v severni Franciji Bretonci, ki jih je nad pol milijona. Zadnje čase je vzbudilo pozornost sveta nanje njihovo avtono-mistično gibanje, ki pa je še skromno. Anglija ima kar tri narodne manjšine. Del Škotske še vedno govori svoj stari keltski jezik, prav tako tudi v Walesu. Irski jezik, ki ga je angleški jecik skoraj izpodrinil na kakšnih 250.000 duš močno skupino v zapadni Irski, prihaja sedaj letij. Se dandanes govori litvanska gospoda na skrivaj poljsko, latviška pa nemško ali rusko. Na zunaj je ta gospoda seveda hudo litvansko nacionalistična. Med Litvanci in Latiši živi pa še vedno nekaj narodnostnih drobcev, ostankov nekdanjih velikih narodov, sorodnih tej skupini. Tu so predvsem I.ivon-ci, ki jih je le še nekaj stotin, čeprav so nekdaj obvladovali vse Baltiško morje, potem so dalje Kuri, ki so dali pokrajini Kureliji svoje ime, jih je pa le še komaj 2000. Na jugu Latiške pa živi drobec Letogalov, ki govore jezik, podoben tako lati-škemu kakor tudi litvanskemu. Jih je le nekaj tiso-čev, pa se zaradi njih Litvanci in Latiši postrani gledajo, ker bi jih radi oboji. Sedaj jih vladajo Latiši. Sossdjc Latišev 90 Estonci, narod, ki je približno tako velik, kakor slovenski, je pa mongolskega porekla. Njihov jezik je podoben finskemu. Finci bi radi usilili Estoncem svoj jezik, česar pa se Estonci krčevito otepa,jo. Estonci imajo zadnja desetletja živahno kulturno življenje. Na evropskem delu Rusije živi še vse polno majhnih drobcev nekdanjih narodov, po večini Mongolov. Pred selitvijo Rusov v sedanjo Rusijo — pradomovina Slovanov je Poljska oziroma Bela Rusija — so obvladovali rusko nižino maloštevilna mongolska, oziroma finska nomadska plemena. Rusi se trudijo, da bi te drobce kulturno dvignili, ne pa seveda, da bi jim priznali kakšne politične pravice. Narodnostni zemljevid Evrope je torej zelo pester in ima prav mnogo zanimivih drobcev. Kitajska vlada se zelo trudi, da bi odstranila nezadovoljstvo, ki se pojavlja med kmetskim ljudstvom. Kmetje so postali nezaupni do svojih gospodarjev, zakaj dasiravno žive sami v obupni revščini, morajo vendar plačevati visoke najemnine. Gospodarji polj in rižišč jih izžemajo in s tem ustvarjajo ugodno ognjišče za komunizem, ki je vsled tega zavzel dokajšen obseg med kmeti Vlada je, po posredovanju Zveze narodov, pozvala prof. Dragonija, generalnega ravnatelja ministrstva za poljedelstvo in gozdove v Italiji, in dr. Guidoja, ravnatelja mednarodnega zavoda za poljedelstvo v Rimu, da prideta proučevat probleme kmetske ekonomije, katere je treba nujno rešiti, na lice mesta. Tako se napoveduje, da bosta ta dva strokovnjaka izdatno pripomogla do rešitve tega res zelo težkega vprašanja: vrniti kineškemu kmetu eksistenco. Raziskovanja v zgodovini dvigala 90 dognala, da je bilo prvo dvigalo narejeno v Parizu. Izumil pa ga je član francoske akademije, de Villayer leta 1860. Njegov »lift«, ki ga je sam nazval »leteči stok, je obstojal iz strojev, ki so bili opremljeni s protiutežmi, ti pa so viseli med dvema scenama, tako, da se je mogla sleherna oseba prepeljati v različna nadstropja hiše. Ta »leteči stol« je veljal nekaj časa v Parizu ki veliko modo in vsak večji hišni posestnik si ga je dal postaviti. Celo princ de Conde si ga je omislil v svojih palačah v Parizu in Chantilly-u. Toda lo hišno prometno sredstvo je doživelo nekega dne popolni fiasko: Dvi-galni stroj je obstal med dvema nadstropjema in prestrašena sorodnica prinčeva je nad tri ure kričala na pomoč v nedo|>ovedni muki. S tem je »letečemu stolu« odmrla slava... Brki nemških državnikov Srednji hodnik, odkoder je dostop do celic. Čelo voza. Jetniški vozovi državne železnice. Da ba bil prevoz kaznjencev tem varnejša, je postavila nemška državne železnica posebne vozove za te vrste ljudi, ki so kajpada <> bro zamreženi in imajo motna okna. „Cirkus Maximus" pred izkopavanjem Senator Corrado Riccš, ki vodi izkopavanja svetišča Venere Genetrix v Rimu, javlja, da je Mussolini pristal na izkopavanje »Circusa Maxi-mus«, katerega vzhodni del je že zunaj. Kakor hitro bo izkopano Venerino svetišče, pride na vrato Oireus Maximus. Ta je prvo in hkrati največje pozorlšče rimskih iger, kar vemo iz zgodovine. Tu je bilo tudi konjsko dirkališče, odkoder ie aledil mani rop Sabink. Nemška mati Hitler si je poiskal vzor v Mussoliniju, zatorej je po njegovem zgledu objavil v narodno-soc. listih apel na nemški narod, naj pazi na čistost svoje nordijske rase ter na mnogoštevilen zarod. Zakaj narod, ki se zelo množi, ne bo nikdar postal suženj. O tem Hitlerjevem pozivu je nedavno predaval berlinski docent dr Waldek na Dunaju in nagla-| šal potrebo, da se morajo porodi regulirati, torej je trdil nasprotno od Hitlerja, toda proti njemu 90 se oglašali narodni soc. z odločno zahtevo, da vsaka Nemka mora poklonit« narodu uajmanj 10 otrok... Otroci s številkami V Mehiki so prišli socialisti s smešnimi otročarijami na dan, namreč, da so zavrgli krstna imena svojih otrok, pa so jim dali namesto teh številke. Tako je dobil en otrok številko 66, drugi 123. Spomini na čas, ko ni bila človeku priznana osebnost, marveč se je smatral človek za orodje. Svoboda! Barbussa časte sovjeti Na predlog Lunačarskega je sprejela sovjetska akademija znanosti za svojega častnega člana francoskega književnika Henrija Barbussa. Hkrati sta imenovana za dopisna člana sovjetska [>olarna raziskovalca O. Schmidt iu prof. Wiese. Dobrotnik človeštva Pred 100 leti »o začeli uporabljati plin za razsvetljavo. Takrat ni še nihče poznal praktične vrednosti elektncitete. Mino v laboratorijih pa je prvi poskušal prenesti to čudovito vrednoto v praktično življenje. On, ki je bil po poklicu matematik in filooof, je prvi postavil temelje za proizvajanje električnega toka. Njegovemu genijalnemu duhu dolgujemo zahvalo za vse naslednje pridobitve, ki so 7. elektriko v zvezi, pa naj bodo to brzojavni ali telefonski aparati, kabli, dinamo-stroji, motorji in končno tudi radio. — Ta mož je umrl leta 1878. Ml pa se komaj zavedamo, kdo nam je vse te kolo-salne dobrine dal. Garaža zastavljenih avtomobi ov V Parizu, |ci je klasično mesto zuHtavljalnii j« bilo zadnje čase toliko avtomobilov rasli vllenih. (Iji morajo graditi posebno garažo /.a zastavljene avtomobila. Rojstva v Evropi »\genzia di Roma« objavlja zanimive uradni podatke o razmerju rojstev in smrti evropskih narodov. Največje število rojstev — 30.3 na tisoč prebivalcev —- izkazujeta Poljska in Grčija. Nato sledijo Bolgarska 28,5; Španska 28,3; Litva 26,8-Ital ija 24,9 itd. Če bomo ugotovili razliko med številom rojstev in številom smrtnih slučajev, potem se bo izkazalo, da najbolj hitro narašča prebivalstvo Poljske (letno za 1,48 odst.), potem pa Portugalske 1,39; Grčije 1,29; Nizozemske 1,25; Bolgarske 1,21; španske 1.05; Italije 1,02 itd, TI podatki so seveda nepopolni, pred vsem manjkajo govjetske številke. A vendar nudijo zanimiv zaključek. Prebivalstvo manjših držav narašča dokaj bolj hitro kakor prebivalstvo velikih. Ameriški čevlji Radi padca oen pri airovinah, so »e v Združenih državah zelo pocenili čevlji, tako da se dobe tam navadni čevlji za 1 dolar. 75 odst. vseh čevljev pa se prodaja povprečno po 3 dolarje, to je dosti malo, ko vemo. da je bila ravno Amerika v Čevljih precej draga. Produkcija pa je bila zadnja tri leta sledeča: leta 1930 je bilo v obtoku (USA) 27.7 milijonov parov, leta 1931 25.4 milj. parov, k*a 1982 pa 33 milijonov parov. »Takoi Vi torej kanile pristopiti k naS posojilnici in hranilnici?« »Zaenkrat le k posojilnici. a x» Predavatelj je govoril o itfarosfi neander-'sktvga človeka: »Njegova starost rte da ceniti na 20O.Mama, boš kaj žalovala, kadar črni me možje v beli krsti odnesejo in v črn grobek polože?« Mamica pa nič ne reče, silimo tiho se smehlja. V roko vzame hit — in zobek Maijdin že na njej binglja ... Bolečine so pri kraju, svet ni nič več črn in grd. Spet je Majdica vesela — kdo bi mislil zdaj na smrt!? Mizica, mo&njiček in krepelce i. Nekoč zdavnaj je živel vrtnar, ki je bil reven kol miš. Nesreča na noben način ni hotela iti od njega; zmerom mu je bila za petama. Naj se je lotil kateregakoli dela — vse mu je šlo narobe. Če je zasejal ua svojem vrtu melone, so zrastle kumare, če je nasadil sa-lato, je zrasttl plevel In če bi opuslil vrtnarstvo iu se posvetil klobučaraki obrti — bogve, ee se ne bi potem otroci rodili brez glav? In če bi mu bil kdo podaril mošnjo cekinov, bog-ve, če se ne bi cekini kar če« noč spremenili v plesnive pare — lakšno bridko smolo vam je imel siromak! Onega leta, s katerim se ta čudovita zgodba prične, je izgledal vrt ubogega vrtnarja kakor zapuščena ledina. Vsenaokoli vrta je bila že pomlad, polna sočnega zelenja in cvetja, vrtu samem pa je bila še vedno jesen, puščobna in nevesela. Same koprive, sam plevel, kamorkoli so pogledale žalostne oči. Nobena rastlina iu več uspevala. Le ničvredni zelnati štorž se je šopiril sredi te revščine in rastel mogočno navzgor. Rastel je — o čudo čudovito, tako hitro, da se je kmalu vzpel čez ograjo do strehe, od strehe do cerkvenega slolpa, od cerkvene stolpa do oblakov in se slednjič dotaknil s svojim vršičkom samih nebeških vrat. Vrtnar in njegova žena sta poslala medtem že prava mojstra v stradanju. V njunih grlih bi si bil pajek nemoteno lahko spletel pajčevino, kajti zaradi dolgega posta mož in žena grla sploh nis.ta več rabila. Pa se je nekega dne zdelo vrtnarja stradanja dovolj. Ukazal je ženi, naj izruje štor/, in skuha iz njegovih lisličev borno kosilo. Žena Marjeta pa se je moževemu ukazu odločno uprla. Postavila se je pred štorž (katerega bi sicer sam velikan Teleban ne mogel izruvati, tako čvrsto je koreninil v zemlji), kakor da ga hoče zaščititi z lastnim telesom. Šlorž je bil njen ljubljenec in ga je čuvala kakor punčico svojega očesa. Moža je ženina neubogljivosl razlogotila. Pograbil je grčevko in z^žugal uporni ženi, da jo obesi na štorževo vejo z glavo navzdol, če nc bo s kosilom do dvanajstih gotova. Žena se je prekrute grožnje na moč zbala in molče vzela »ekiro v roke. V hipu pa, ko se je s težkim srcem pripravljala, da bi posekala štor/., je opazila, da drži naravnost v nebesa. In se je porodila v njeni glavi svetla misel, da bi splezala po Storžu navzgor, potrkala na nebeška vrata in prosila sv. Petra za miloščino. Rečeno — storjeno. Oprijela se je storža z obema rokama, sto- . pila z nogo na najnižjo vejo, odondod na dni- J go, tretjo —- in se tako kakor po strmi lestvi vzpenjala vse više proti vrhu. Kmalu je dospela do nebeških vrta. Zvonca tam gor nimajo, zato je nastavila dlani na usta in zaklicala na ves glas: >Halo! Halo!< Lina v nebeških vratih se je odprla. Skozi njo je pokukal sv. Peter in pobaral: »No, kaj bo dobrega, žena?« Vrtnarjeva žena je bila sprva v silni zadregi. Kar nič ni bila vajena družbe tako častitljivega moža. Pa se je slednjič le ojunačila in vljudno in spoštljivo izpregovorila: >Naj mi ne zamerijo, ljubi gospod sveti Peter, da jih nadlegujem. Uboga, nesrečna žena sem. Revščina je pri nas, ojojme, revščina pa taka, da se Bogu smili... Ponižno jih prosim za skromno miloščino, če ne mi je z možem umreti od gladu.« >Ilm, hin,* je zamomljal sv. Peter in si po-gladil dolgo sivo brado. Potem je tebi nič meni nič zaprl nebeško okence in se odstranil. Pa se je kar koj vrnil z ličn omizic-o pod pazduho. Izročil jo je vrtnarjevi ženi z besedami : >Na, vzemi! Kadar bosia lačna, zapovej-ta: Mi /lica, pogrni se! — in mizica bo v hipu polna najizbranejših .jedi. Srečno pot!« »Rog plačaj stotisočkrat, ljubi gospod sv. Peter, in uaj se na vekov veke dobro imajo!« se je hitela vsa srečna zahvaljevati žena. Stisnila je čudodelno mizico pod pazduho in se jela od veje do veje spuščati navzdol. Ženske so, kakor znano, silno radovedne. Tudi vrtna i jeva žena ni bila drugačna. Še preden je dospela do hišnih vrat, je položila mizico na lla in zaklicala v nestrpnem pričakovanju: »Mizica, pogini se!« In — o čudo božje! — mizica je bila res v hipu pogrnjena in obložena z dobrotami, ki jim vsem niti imena ne vem in kakršnih ne premore niti kraljev.-ka miza ob najraz-kečnejših pojedinah. — Ocvrte piške, pečeni zajčki, masleni »Iraklji, mandeljnova torta, češpljevi cmoki in še to in ono — celo kranjske klobase niso manjkale in so s premilim glasom vabile: »Evo nas, izvoli!« Na v»q moč se je zavzela uboga žena. Z glasnim vzklikom: »O jedetno! O jedetno!« je dala duška prekipevajočemu veselju... Medtem se je bil vrnil tudi njen mož domov. Lahko si mislite, kakšne oči je napravil, ko je zagledal to gostijo! Privoščila sta si do mile volje najslastnejših prigrizkov in še jima je ostalo, da bi se pet gladnih ljudi do dobra nasitilo. Poslej sta vrtnar in njegova žena živela brez dela in skrbi kakor ptička na veji. Ma-stila sta se z božjimi dobro: a mi od juira do večera. Nič drugega jima ni bilo treba reči kakor tri kratke besede: »Mizica, pogrni se!« — in sta vedno znova dobila, kar sta si zaželela. 2. Minila sta dva meseca. Vrtnar in njegova žena sta se v tem kratkem času za čuda izpremenila: poslala sta lepo okrogla, zdrava in rdeča. Nekega dne je vrtnar ženi dejal: »To se mi nikakor ne zdi prav, da hodiva pri vsem izobilju tako razcapana okrog. Človek, ki tako gosposko je kakor midva, mora biti tudi teanu primerilo oblečen. Splezaj še enkrat po storžu do nebeških vrat in prosi sv. Petra, naj nama podari še pest cekinov, da si bova nakupila vse potrebno.« Žena se je nekoliko obotavljala, slednjič pa le podlegla skušnjavi in splezala navzgor. Sv. Peter se je tačas baš sončil v mehkem naslonjaču pred nebeškimi vrati in čital časopis. >No, kaj bi pa spet rada?« je skoraj nejevoljno zagodrnjal, ko je vrtnarjeva žena stopila predenj. >Naj mi ne zamerijo, preljubi gospod sveti Peter,« je žena pohlevno odgovorila, >da jih spet nadlegujem. Prav lepo jih prosim, naj mi no posodijo še pesi cekinov. Saj vidi vaša milost, da stoji zima pred vrati.-Nakupiti si morava z možem obleke, da bova oblečena gosposko, kakor se spodobi za naju.« Sv. Peier jo je srepo pogledal izza naočnikov in nič kaj prijazen ni bil njegov obraz. Molče je vstal in prestopil prag nebeških vrat. Ko se je vrnil, je izročil ženi prazen mo-šnjiček. »Na, tu imaš, pohlepnost nenasitna!« je dejal. »Kadar se vam bo zahotelo cekinov, za-kličita: Mošnjiček, napolni se!« »Naj vam Bog stotisočkrat povrne, preljubi gospod sv. Peter... in...« »Je že dobro, že!« jo je nejevoljno prekinil sv. Peter in sedel nazaj v naslonjač. Žena se je ročno spustila po zeljnatem Storžu na zemljo, kjer jo je že čakal mož. Ho-teč ga presenetiti, je zaklicala: Mošnjiček, napolni se!« Mož je široko odprl oči in zazijal. — Iz mošnjička so se vsuli sami lesketajoči se, novi cekini... Nakupila sta si najimenitnejših oblačil in še lepo mestno hišo navrh, ki sta jo opremila z najdragocenejšimi preprogami in zavesami. Vse se je bleščalo v svili, v žametu, v srebru in v zlatu. Samo največji bogatini si morejo privoščiti tako razkošje... (Konec prihodnjič) Naš striček Matiček Naš striček Matiček je čuden možic. Pravi, da vinček ga greje. Kozarček opoldne, kozarček zvečer — in se ves srečen smeje. Oj, striček Matiček, zakaj pa polem stiskaš se k topli peci? Kadar od mraza boš ves drgetal — pa se kar k vinčku zateči! ! Prihraniš si drva in premog, holaj, striček Matiček, pomisli! To stričku ni všeč... Ob peči sedi in {rije naprej vinček kisli... Obrekovanje Nekega kmeta je že dolgo časa pekla vest, zato se je napotil v bližnji samostan k menihom po nasvet in tolažbo. Skesano je povedal, da je grdo obrekoval nekega svojega soseda, pozneje pa je dognal, da ga je obrekoval po nedolžnem. Stari menih se je zamislil in čez nekaj časa dejal: »Če hočeš dobiti spel mirno vest, napolui vrečo z drobnim kurjim in gosjim perjem; potem vzemi vrečo in idi na dvorišče vsake hiše, v kateri si soseda obrekoval in položi ondi eno kurje pero na tla.« Kmet je storil, kar mu je menili svetoval in se nato vrnil v samostan povedat, da je opravil naloženo mu pokoro. Menih ga je resno pogledal in dejal: »Pokora šc ni končana. Pojdi s prazno vrečo nazaj v vas in paberi ter spravi vanjo vse raztreseno perje.« Kmet je prestrašeno odgovoril: »Tega pa pri najboljši volji ne morem storiti, oče!« »Zakaj ne?« je vprašal menih. »Zato, ker je medtem veter gotovo vse perje proč odnesel.« »Prav imaš, sin moj,< je menih svečano povzdignil glas. »Vidiš, prav tako je z obrekovanjem: grde besede in obrekovanja o svojem bližnjem lahko trosimo okrog — ampak takih izgovorjenih besed ne moremo nikdar več nazaj vzeti.« Od ie n. t Mama: »Janezek, zakaj pa ne daš stricu roke?« Janezek: »Ker nima pomena. Saj mi je po-v«ial, <1« nima d«nsri«t« ZA BISTRE GLAVE «HiniiminNiiiiNiiiHNiiiiniiHiiinuiiniiMmiiNniiniiniiNiiiMiiiiiuiiiH>H Izpolnjevalha: Slepo dete »Mamica, kakšno je solnce, povej. Ali je lepše kot zarja? S kom se igra vee dan? Z angelčki?«: Mamica ne — —• — — »Mamica, kakšne 90 tvoje oči? Ali so dobre in lepe? Ali 60 kdaj lako žalostne, kot so oči moje — —?« Mamica ne odgovarja. Molči. Preveč ji v srcu--— Ve, drobro ve: zaman pravila bi slepemu detetu vse žive dni, kakšno in o, kako daleč od njega solnce in božje — — —. Na mestih, kjer leijo zdaj črtice, postavite zraven spadajoče besedo (rime). A saka črtica pomeni on »log. Ena od piavilnih rešitev bo izžrebana za nagrado. Rešitve pošljite najkasneje do četrtka, 23. t. m. nn naslov: Količkov striček, uredništvo ^Slovenca« v Ljubljani. Stric Matic in električna ura i HALO, OTROCI! Napišite k tema dvema slikama primerno besedilo in iztuhtajte zraven za tretjo sliko, ki j« objavimo prihodnjič, kakšen posebno zanimiv in zabaven konec. Najboljši spis bo nagrajen z lepo knjigo, druge posrečene sestavke pa objavimo. Spise pošljite najkasneje do četrtka, 23. t. m. na naslov: Kotičkov striček, uredništvo »Slovenca« v Ljubljani. Pisana roba Začarana krava. Neki kmet v Nemčiji je kupil kravo, ki mu je zelo ugajala in ki so mu jo hvalili na vso moč, da je dobra mlekarica. Tudi žena je pohvalila kravo in je bila prepričana, da bo dajala mnogo mleka. In je krava nekaj dni res dajala nenavadno mnogo mleka. Nekega dne pa je bilo veselja konec. Najsi so jo še tako skrbno inolzli, ni krava dajala na dan več kot na kaj skodelic mleka. Začeli so jo krmili z najboljšo krmo. Vse zaman. Sosedje so začeli modrovati, da je krava začarana. Dajali so ji zdravil proti čarom in proti raznim boleznim. Tudi lo ui pomagalo. Nekega jutra pa je kmetica prišla v hlev na vse zgodaj. Lahko si predstavljale njeno začudeuje nad prizorom, ki ga je videla tam: pri kravi jc stal mlad prešiček na zadnjih uogaii in z veliko vnemo sesal kravo. Prav nič ss' ni menil za gospodinjo. S silo so ga morali spraviti proč od krave. Drugi dan so namolzli spel toliko mleka kakor prve dni. Dvoglava kača. V nekem živalskem vrtu v Južni Afriki so imeli živo kačo, ki je imela dve glavi. Vsaka glava je bila približno tri palce dolga. Nekega dne sta se obe glavi stepli za žabe, s katerimi so zanimivo kačo krmili. V boju za žabe sta ee kači slednjič tako razsrdili, da sta hoteli druga drugo požreti, čeprav sta imeli samo eno telo. Prihiteli so pazniki, ki so skušali kačji glavi pomirili. Toda kakor hitro so kačo pustili samo, sta se glavi znova spoprijeli v ljutem boju. Začeli sla se obdetavati s strupenimi zobmi in sta nazadnje obe — s telesom vred seveda — poginili zaradi strupa. Nov Robinzon. Posadka francoskega parnika »Tolosa«, ki je moral zaradi pomanjkanja vod3 pristati na neobljudeuem otoku Rinea v čilenskem primorju, je našla ob izviru vode čudaka, ki povsem spominja na Robinzona. Oblečen je bil v živalsko kože in je najbrž že dalj časa živel na otoku, ker tli znal več govoriti. Mornarji se niso mogli z njim sporazumeti. Ko so ga hoteli pri odhodu vzeti s seboj, jim je pobegnil. Zaradi brodoloma, ki ga je bržkone doživel, in zaradi eamote, ki jo je gotovo nekaj let prenašal, jc postal žc napol divjak in mu ni bilo več mar za ljudi. Ameriški Indijanci iz plemena Cherokee še vedno ne verjamejo zobozdravnikom. Če koga boli zob, vzame Indijanec živo zeleno kačo in z njo sedemkrat podrgne zob v prepričanju, da ga bo kmalu nehal boleti. Čudakova oporoka. V meatu Varšavi na Poljskem jc umrl neki Zid, ki je bil znan kot velik čudak. V svoji oporoki je zahteval, naj mu položijo v kreto radijski sprejemnik in slušalke, pipo, 2 leg tobaka in — igro jo-jo. Pritlikavec. Znani angleški pritlikavec, ki je živel od leta 1780 do leta 1818, je imel tako dolge mire. dn an in mod hoin lahko • nrsrti dotikal tal. i--,. . . . - .— STRICKOV KOTIČEK 402. Dragi kotičkov striček! — Da boš vedeJ, da Te tudi v Kranjski gori dobro poznamo, Ti tudi jaz pišem. Hodim že v II. razred in se dobro a&im. Ima« dva sestrici, Reaiko, ki je stara 4 lete, ta Marico, ki je stara 2 leti. Z Reeiko ee večkrat igrava šolo. Navadno sem jaz učiteljica. Včasih je pa tndi Rezi ka. Kadar ona izprašuje, ji lahko kaj narobe povem, pa vedno pravi: »Dobro, dobro 1« Včasih pa so vso tri igramo avto. Stol obrnemo narobe, sedemo vanj — pa si mislimo, da se peljemo v Ljubljano ali kam drugam. Kadar ni prehudo mraz, se smučamo in sankamo. To je veselie! Striček, še nekaj bi Tc vprašala. Veš, nekega večera je v našem radijskem aparatu tako ftudno zahreščalo, da sem se kar prestrašila. Mama pa je rekla, da se gotovo Požgančev oče tako kregajo na luni. Striček, ali Ti verjameš? Srčno Te pozdravlja Slaviea P lan tar, Kranjska gora. Draga Slaviea! — Takšne učiteljice, kot jc Tvoja 4 letna sestrica ltezika, bi si marsikateri šolarček od srca zaželel. Holaj, kako imenitno bi bilo: nič se nikomur ne bi bilo treba učiti — in bi kljub t3mu imeli same najboljše rede v spričevalu ... Bi na primer učiteljica vprašala: »Janezek, koliko je 3+3?« — Janezek bi odgovoril: »Tri in tri je pet.< — »Izvrstno!« bi ga pohvalila učiteljica in še kakšno lepo podobico bi malemu učenjaku stisnila v roke... Ali pa bi v prirodopisni uri vprašala: »Tonček, povej mi kakšno koristno domačo žival U In Tonček bi se odrezal: »Koristna domača žival j3 miška!« — »Dobro, dobro!« bi ga spet pohvalila učiteljica in vprašala dalje: »Pa zakaj je miška koristna?« — »Zato,« bi ji pojasnil Tonček, s zato, ker daje mačkam slastno pečen-ko.« — »Sijajno!« bi navdušeno vzkliknila učiteljica in mu podarila velik škmicelj bonbončkov. In da gremo še dalje. Bi se na primer v zemljepisni uri učiteljica obrnila k mali Metki in jo pobarala: »Metka, povej, katero je glavno mesto Slovenije?« — »Glavno mesto Slovenije je Šiška,« bi ji učeno odgovorila Metka in učiteljica bi ji pritrdila: »Tako je! Vidim, da ste se vse dobro naučile, zato naj bo za danes zapik. Pojdite se na gmajno igrat!« Oh, kakšna škoda, da takiih učiteljic ni nikjer na svetu, kot je Tvoja sestrica Rezika! Za lene in malopridne otroke bi bila šola potem pravi raj... Če so oui večer Požgančev oča zahreščali v radijskem aparatu, ne vem. Malo verjetno pa je, kajti ljubljanska radio postaja doslej, kolikor mi je znano, še nima zvezo z luno. Ni pa izključeno, da ne bi nekateri njeni razvajeni naroeniki-zabav-Ijači. ki nikoli niso zadovoljni z njenim sporedom, v kratkem zahtevali od nje, naj jim prinaša tudi glasbo in kakšno predavanje z lune... Če jim bo radio postaja ustregla, bodo gotovo Požgančev oče prvi, ki bodo zahtevali besedo. Takrat jih boš v resnici lahko slišala. Lepo pozdravljena! — Kotičkov s t r i č e li. 403. Dragi Kotičkov striček! Pravkar sem čital v kotičku Tvojo tožbo, kako redko ti piše kdo iz Belgrada. Do srca so mi segle Tvoje tožbe. Takoj sem vzel pero v roke, da Ti napišem nekaj besed v tolažbo. Pisal sem Ti svojčas že iz Maribora, pa je romalo moje pismo v Tvoj požrešni koš. — Veter je zapihal močno, tako močno, da sem se znašel z mojim očkom, mamo, sestro in bratcem doli ua jugu. Veler še piha, dela vrtince, piska vseuaokoli nas, tuli, a mi s hrepenenjem čakamo, kdaj potegne v pravo smer, da se bomo znašli spet tam, odkoder smo prišli. — Oj, striček, naj Ti povem še to, da mi je hudo, ker sem bolan in mi v bolečinah poka srce. Sprejmi mnogo prisrčnih pozdravov od Janka Grampovčaua, dijaka I. razr. IV. moške gimnazije v Belgradu. Dragi JankoJ Veter, ki vas je tako daleč s slovenske zemlje odpihal, mora biti od sile oblasten in hudoben. Jaz bi mu že pokazal, če bi imel takšno moč, kakor jo je imel u. pr. Martin Krpan! Tako pa, saj veš: težko je priti ve.tru do živega in se mu postaviti v bran. Udrihaj po njem z gorjačo, kolikor hočeš — kakor ga boš udaril, ko je neviden in neotipljiv!? Ampak Martin Krpan je bil iznajdljiva glava, on bi mu kljub vsemu že na kakšen način prišel do živega. Mogoče bi že zadostovalo, da bi mu svojo pest pokazal — iu veter-nasilnež bi se prestrašil orjaške postave razjarjenega moža in hitro zapihal v pravo smer ... škoda zares, da M. K. več ne živi! V bolečinah Ti poka srce, praviš. Ali zaradi vetra? Zaradi vetra sc Ti zares ni treba preveč žalostiti. Saj poznaš ono zgodbo o domišljavi žabi in volu, ne? Žaba je hotela postati velika in močna kakor vol — in se je napihovala toliko časa. dn je počila... Tako se ludi lahko z vetrom zgodi! Tudi meni ta veter nič kaj ni všeč — dobil sem radi njega takšen revmatizem v glavi, v rokah in na jeziku, da mi še Zalaznikovc torte ne I akne jo več — ampak jaz pravim: počakati jc treba, saj je blizu pomlad! Pa S3 kmalu ozdravi in še kaj mi piši! Bou te živi! — Kotičkov striček. Požeruh >v< Na Nemškem je leta 1754 umrl mož, Ui je bil daleč naokrog znan po svoji požrešnosti. Bil je to vrtnar Jakob Kalle. Imel je takšen ogromeu trebuh, da je kakšnega dne pospravil vanj koštrunSkg, prešička, zajčka in še pečeno jerebico navrh. Vse to jc žalil z veliko steklenico vina, lako dn je bila v njegovem trebuhu pravcata povodeuj... Seveda mož ni požrl celega koštrunčka, zajčka, prešička in jerebico, ampak jih je dobro zgrlzel in prežvečil s svojimi močnimi zobmi. Največji moški. Največji moški v Jugoslaviji je neki trgovski pomočnik v Apatinu. Visok je dva metra 32 cm, kar znese skoraj osem čevljev. Piše se Hans Šleihter in je star šele 20 let — tako da bo najbrž še kai zrasla!. DELAVSKI VESTNIH K odrešitvi protetarcev Evropa je rodila kapitalizem in tudi komunizem. Oba ta dva pola vedno močneje zajemata Evropo v svoj pogubonosni objem in ustvarjata preteča vulkanska tla. Čim bolj izrazit bo kapitalizem, tem močnejši bo komunizem in toliko bližje bomo grozni zmešnjavi. — Kdor priznava kapitalizem in se bori le proti komunizmu in oni, kdor priznava komunizem v vsej njegovi filozofski in gospodarski celoti — ta izganja hudiča z belcebuhom. Vedno nemirnejša bodo tla Evrope, vedno bližje bomo katastrofi, ako in dokler ne bo resnično krščanstvo objelo vse našo gospodarsko, socialno in kulturno življenje. Leta 1931 se je obrnil papež Pij XI. na ves svet s svojo okrožnico »Ob štiridesetletni«« Vso moralno silo in filozofska socialna dognanja dolgih desetletij je položil v to okrožnico. Vprašajmo se, kakšen je danes njen uspeh? Nikak, kot bi ga lahko pričakovali in kot bi moral biti. Kako to, saj je okrožnica vendar tako močna in živa, da je posebno danes in bo vedno važno oporišče vsega socialnega verskega dela. Saj je pisana iz nadčasovnega vidika in zgrabi zunanja dejstva pri korenini in ne le pri kakem izrastku. Papež sam priznava, »da je mogočen napredek doživela industrija, da hodi nova pota tehnika in se je vsled tega spremenilo medsebojno razmerje delodajalcev in delavcev.«' Posebno končni rezultat, vda se v rokah maloštevilnih ljudi kopiči bogastvo, množim pa trpi revščino«, je močno poudarjen. Zato je treba najubožnejšemu stanu hitro in smo-treno pomagati, ker večina teh proletarcov živi v tako žalostnih in bednih razmerah, da niso človeka vredne. Do tega je prišlo, ker so »vse državne ustanovo in zakoni izgubili versko podlago* in so ostali delavci brez pomoči in zaščite, prepuščeni neukročeni dobičkaželjnosti in brezsrčnosti gospodarjev. Kakor pa je papež obsodil kapitalizem, tako je zavrgel komunizem kot celotnemu človeštvu škodljiv pojav. Materialistična osnova komunizma ie nasprotna naravnemu redu samemu. Vsak red Pot do socialne obnove Stiska, ki jo danes preživlja svet, ni ne prva in ne zadnja. Ze ob nastopu krščanstva so bile tako razmere, da ni nihče vedel za rešitev. Svet je bil tedaj aa robu verskega in nravnega propada in ludi .socialno zlo se je pojavilo v najtežjih oblikah Peščica bogatinov je imela vse bogastvo tedanje dobe v svojih rokah, množica pa je bila lačna, nesvobod-na in izkoriščana do skrajnosti. V tej strašni in brezupni stiski pa se je pojavilo krščanstvo in začelo preobrazovati zasebno in javno življenje Tisoči — zrasli iz mučeniške krvi — so se prerodili versko in nravno. Versko-nravni prerod je pa prinesel s seboj tudi socialni prerod. Kristus je napravil vse ljudi za brate in je vsem, ne glede na stan in imetje, dal enake pravice in dolžnosti. Vsem je zapovedal ljubezen do bližnjega. Danes se ponavljajo časi starega Rima. Po besedi Pija XI. je stiska današnjih dni morebiti še večja od one ob nastopu krščanstva, morebiti največja izza vesoljnega potopa. Stiska jo danes v prvi vrsti socialna in gospodarska. Tudi danes jib je mnogo, ki ne vidijo rešitve iz tega nereda Pravijo: krščanstvo je odpovedalo. Saj živimo vendar v krščanski dobi, pa so razmere slabše kot so bile v poganskem Rimu. Kako ie vendar mogoče, da je današnji svet, ki pozna Kriiusa, zašel tako daleč, kakor oni svet Grkov in Rimljanov, ki Kristusa ni poznal? Odgovor je jasen Stisko so povzročili tisti, ki so Kristusa zavrgli. Pa tudi kristjani sami smo krivi marsičesa. Večji del življenja kristjanov je daleč od Kristusove resnice. Najmanj krščansko pa je gospodarsko in socialno življenje sedanje kapitalistične dobe. Kje je rešitev, kje jc pot do socialne obnove? Ali v različnih sistemih in naukih novodobnih reformatorjev ali pa v starih in častitljivih besedah ■svangelija, ki jih je treba pravilno prilagoditi sedanjim razmeram. Govori se: kapitalizem je taka sila, da mu krščanstvo ne more do živega. In govori se tudi, da je socializem velik pokret in da je boljševizem večja sila kot krščanstvo. Da, vse to bo žalostna resnica, če se krščanstvo, ki je večje, močnejše in pravičnejše od vseh teh sistemov, ne zdrami iz spanja in se mi vsi nc dvignemo na pot, po kateri so hodili evliki krščanski reformatorji in ki je: prenoviti najprej sehe v Kri-stnsovcin duhu in šele potem postati preohlikovalec družbe. Sleči je treba starega, sebičnega in v ta svet zakopanega človeka, obleči pa novega v Kristusovem duhu prerojenega človeka. To je edina in prava pot, da zavoje tudi v današnji dražbi nov, boljši duh ter jo ozdravi strahotnih bolezni. in zakon pa mora sloneti na naravni utemeljenosti. Vsled tega sta edini fundament prave, socialne urejenosti: Pravica in Ljubezen. Pravica naj prekvaša vsakega posameznika in kjer pravica ne more izravnati teh ostrin, tam naj ljubezen blaži, hladi in celi rane poedlnca in celote. Nikomur ni dovoljeno kršiti človeškega dostojanstva, da ne bi ostal nekaznovan. Vsi ljudje so v tej stvari enaki in ničesar ni, kar bi razlikovalo bogatine od ubogih, gospodarje od služabnikov, vladarje od državljanov — kajti Gospod je isti za vse. Zakaj se jo položaj obubožane mase tako poslabšal oziroma se ni mogel vsaj nekoliko zbolj-šati? Papeževa okrožnica namreč ni dosegla ušes gospodarjev in ni ganila src »ielodajalcev. Zato je večina ljudi tako zmaterijalizirana, da je šla prošnja Cerkve mimo njih. Srca kristjanov so resničnemu in pravemu krščanstvu tuja — in so se raje oklenila poganskega kapitalizma in brezbožnega komunizma. Nekateri — prepojeni s kapitalizmom — govore: »Kaj se meša papež v gospodarske zadeve? Tukaj so gospodarski zakoni inerodajni!« Ti zakoni so pa vse preje, kakor krščanski in človeški družbi koristni. Drugi — prepojeni z materialističnim socializmom (marksizmom) — vedno že vnnptej odklanjajo vsako dobro besedo papeževo, pa ne zato, ker je dobra in pametna, ampak zato, ker jo je ravno papež izrekel. Tretji so, ki sicer berejo in poslušajo pajieževo besedo, je ne grajajo in ne odklanjajo, a svojega življenja niti zn trohico ne spremene. Dokler papeževa beseda ne bo meso poslala, tako dolgo bo rasel kapitalizem in na njegovih razvalinah komunizem. Na nas vseh je, da realiziramo bistvo okrožnico »Qnadragesimn nnnot, da pripravimo naša srcu. da po njenih načelih uravnamo današnje gospodarstva, da v to pot usmerimo našo kulturo in naše življenje. Življenje se pa 110 spreminja v lagodnosti, ne v knlebauju. no v polovičarstvu, ampak v celoti, je-klcnosti, borbenosti in skrajni doslednosti la Pravic«. Ljubozen in Svobodo ZE NA IN DOM Poklic namesto dote in bale ki zadenejo delavca pri njegovem rednem delu nli pri takem poslu, ki ga opravlja po nalogu delodajalca ali njegovega pooblaščenca, ali pa tudi pri takem delu, ki sicer ni niti njegovo redno delo, niti delo, ki ga opravlja po posebnem nalogu delodajalca, je pa bilo izvršeno v korist obrata. Prav tako pa se smatra za obratno nezgodo tudi ona nezgoda, ki zadene delavca na poti od doma na delo ali 1 dela domov, vendar je tu pogoj, da ni ponesrečenec poti prekinil, da je hodil po redni, običajni, vsakdanji poti in ni med potjo opravljal kakih zasebnih poslov. Ponavljamo, da daje zakon pravico do rente lo pri obratnih nezgodah, za druge nezgode, ki se pripete delavcu n. pr. na njegovem domu, pa ne daje zakon nobenih rent. Pač pa je po zakonu smatrati za obratno nezgodo nekatera poklicna nli obrtna obolenja in sicer zastrupitev s svincem, živim srebrom in fosforjem ter še nekaj bolezni, ki pa ogrožajo lo mornarje na morju. Gibanje duševnih delavcev V Parizu se jc vršil mednarodni kongres duševnih delavcev. Kongres se je bavil z aktualnimi vprašanji, ki zadevajo duševne delavce. Predvsem se je govorilo o brezposelnosti, ki je ogromna ne le v vrstah ročnega, ampak ludi v vrstah duševnega delavstva. Ugotovilo se je, da je v nekaterih državah socialno zavarovanje ravno glede duševnega delavstva pomanjkljivo, ponekod celo slabše od zavarovanja za ročno delavstvo. Dalje se je razpravljalo o zaščiti naslovov, posebno akademskih, o zaščiti iznajditeljskih pravic, o posredovanju dela za duševne delavce in o skrajšanju delovnega časa. V Rimu se je vršilo ogromno zborovanje tehnikov, zdravnikov, pesnikov in umetnikov, združenih v fašistični zvezi duševnih delavcev, ki šteje 100.000 čbinov. Na zborovanju je govoril Mussolini o nalogah izobražencev v fašistični državi. V Romuniji so se združili odvetniki v zadrugo, ki ima namen braniti interese njih stanu. Kaj je obratna nezgoda V Sloveniji se pripeti delavcem vsako leto povprečno dva tisoč obratnih nezgod. Zato ne bo odveč, ce si ogledamo, kaj je nezgoda in kaj je obratna nezgoda. Nezgoda je ona poškodba telesa, ki je nastopila naenkrat in nepričakovano oziroma vsaj v razmeroma kratkem času zaradi hitrega učinkovanja zunanjih pojavov na telo. Zakon o zavarovanju delavcev pn ne daje pravice do takozvanih rent za vsako nezeodo v delavčevem življenju, ampuli ndškoduje le obratne nezgode. Obratne nezgode pH so tiste. Izkušnja zadnjih dob je pokarala, da premoženje, posebno pr etnično, ni nikak temelj, ua katerega bi kdo mogel danes varno zidati. Vsuk mora biti pripravljen, da bo živel le od svojega dela. Zato je danes prva skrb 6taršev, da otrokom oskrbe poklicno izobrazbo in jih tako pripravljene pošljejo na pot življenja. Namesto dote in bale — poklicna usposobljenost, to velja danes na splošno po vsem kulturnem svetu. In dekleta ne delajo pri tem več nobene izjeme, saj veljajo zanje gospodarsko-sociolne razmere sedanje dobe prav tako kakor za moškega in nobeni skrbni starši ne morejo hčera nepripravljenih izpostaviti negotovi bodočnosti. Izobrazba hčera stane danes približno isto toliko, kolikor so stali preje in stanejo Se danes sinovi. Zato pa potem staršem ni treba skrbeti za doto ali drago balo, kakor je bilo to preje v navadi, flči ima poklic in si more v nekaj letih i? lastnih prihrankov oskrbeti najpotrebnejše zn ustanovitev lastnega ognjišča. Dekleta se danes itak ne poročajo več tako mlada kakor preje — večinoma proti 25. letn ali šc kasneje. Pod vplivom .splošnega obubož.unja Ln popolnoma novih življenjskih pogojev in pogledov na življenje so se temeljito izpremenile tudi zahteve glede zunanje oprciue lastnegu ognjišča. Moderni ženi, ki izvršuje pridobitni poklicali pa ima razne kulturne, socialne ali športne interese, ni do velikega stanovanja z mnogimi sobami, ker zahteva negovanje takega stanovanja preveč (lela. Družabnost velikega sloga, ki se je preje razvijala v okviru zasebnih hiš in zaradi katere je bilo treba v prvi vrsti velikih stanovanj, sploh ne spada več v naš čas. Modne novosti Delavski spori Težka atletika. Težka atletika je izrazito delavski in moški šport. So nekateri, posebno v meščanskih krogih, ki gledajo na težko atletiko zelo pomilovalno, češ, da te športne vrste niso lepe in da so kretnje pri tem športu premalo elegantne, dalje, da je težka atletika sploh surov in nenaraven šport. Na te ne-osnovane očitke ne bomo podrobno odgovarjali. Dejstvo je, dn je med našo delavsko mladino vedno več veselja do težke atletike in da se na mnogih krajih ustanavljajo odseki in društva, ki goje težko atletiko. Tem našim prijateljem hočem spregovoriti par besed o težki atletiki. K težki atletiki spada rokoborba, dviganje uteži ali ročk ter boks. Rokoborba se vrši stoje, kleče ali leže na tleh. Orožje pri tej borbi so prijemi, potegi in premeti. Boks je borbo dveh športnikov stoje. Orožje so udarci z roko, ki je oblečena v posebne rokavice. Dviganje ročk pa je borba človeka z materijo, z železom. Za vse tri panoge je treba moči, hitrosti in spretnosti. Uspeh se doseže šele po dolgotrajni vaji. Res je, da vse to ni za mehkužne ljudi, ampak za krepke fante in može, ki bi radi svoje krepke mišice napeli tudi v svojo zabavo v plemeniti borbi, s tovariši in prijatelji. Divji in surov je ta šport ravnotako kot n. pr. nogomet ali odbojka. O divjem in surovem športu moremo govoriti le tam, kjer so se športa polastili — sicer na zunaj lepo oblečeni, na znotraj pa divji, surovi in častihlepni ljudje. Mi ne gojimo športa radi gmotnega dobička, radi časti in radi zmag nad tovariši, ampak ga gojimo, da se telesno in duhovno okrepimo. Da dosežemo ta namen, pa ne rabimo surovosti ampak Ie krepko voljo. Plemenit nagib da Ispo borbo. Iti ker nas mora tak nagib voditi pri vsem našem udejstvovanju, ni govora o tem, da bi bila naša težka atletika nelepa. Drobne vesti V Španiji imajo zopet veliko stavko, katero so proglasili v Asturiji rudarji in velik del kovinarjev. Doslej je opustilo delo 27.000 delavcev. 1(17.(100 delavcev je na Slovaškem brez dela. Kritičen položaj je zlasti v goratih krajih, kjer nimajo delavske družine niti za sol. Vsled znižanja delavskih mezd je stopila večina rudarskih delavcev v stavko. TPD namerava v Zagorju postaviti na cesto še zadnjih 700 rudarjev, ki so še ostali, tako da bo rudnik popolnoma ustavljen. Prebivalstvo Zagorja upravičeno protestira proti odvzotju te zadnje skor-jice kruha. Ne morda samo država, tudi TPD je povzročila to revščino in obup zagorskega prebivalstva. Števil« brezposelnih sc jo v Angliji januarja dvignilo za 179.778 na 2,903.065 oseb. Povsod torei vidimo šc nadaljni porast brezposelnosti in nikje" padca. Plače državnih nameščencev v Romuniji bmlo znižane za 12 odstotkov — zaradi krize seveda. Z dvema štiriletkama hoče kancler Hitler odpraviti brezposelnost v Nemčiji. Posebna komisija je bila imenovana v vrbaski banovini, da pravilno razdeli 1.200.000 Din med brezposelne delavce. Karte za kruh so uvedli v Leningradu in Moskvi, kakor za časa največje lakote leta 1921. Žclczuičnrski štrajk ua Irskem je prenehal in i so šli železničarji na delo. Kostim za vse prilike in vsako vreme: iz volnenine rjavkaste barve. Jopico označujejo široki reversi, dve vrsti gumbov in širok usnjen pas; krilo je docela gladko in ima samo zadaj v sredini enostransko gubo. Spomladni kostim iz drobno vzorčaste volnenine. Jopica se lahno oprijema života in ima enobarvne, široke reverse. Krilo je gladko. Zraven bela bluza in bel telovnik. Onutrica za najmlajše Naša sličica kaže, kako si moremo iz praznih zabojev sami napraviti zelo uporabno omarico, kamor moremo čedno spravljati perilo, oblekce, čeveljčke in vso druge potrebščine naših najmlajših. Omarico moremo znotraj in zunaj cnpeti s papirjem ali primerno tkanino, na vrhu pn pritrdimo povoščeno platno. Tako imamo otroške stvari čisto »ase in vedno pri rokah. Današnji novoporočenci si urede majhno, udobno gnezdo le zase in po lastnih potrebah in okusu. Sloji, kjer je imela preje posamezna družina po tri —- štiri sobe, se zadovoljijo da-nas z d veni«. Mnogo stroškov odpade že pri opremi "manjšega stanovanja, še več pa pri napravi perila in obleke. Preje je morala imeti nevesta perila kar za vse življenje; danes je tudi perilo podvrženo modi in nihče se ne zalaga z njim za dolge dobe, marveč sproti nabavlja, kar moda prinese ali tudi naravnost zahteva — zaradi oblike zgornje obleke — novega in dostikrat praktičnega in boljšega. Tako ob sebi odpade prejšnja skrb za balo in veliki stroški zanjo. Ne^lede na dejstvo, da vse te izpremembe neizprosno zahtevajo pred vsem težavne gospodarske razmere našega časa. je nekaj razveseljivega v tem, da se vrača človek iz nezdravega, zaduši jivega ozračja razkošja in meh-kužnosti k preprostemu, nurnvnemu življenju. Človek se osvol>ojuje tiranstva stvari in precenjevanj« minljivih j.. i.miv j 1, i.in, m.-, Stran IS. »SLOVElfBCk, dna IS. februarja IStt. filof« 4BL ff SLOVENČEV" SVETOVALEC SBBB Naš domači J. S. N. Obilno in smrdeče potenje, otekline po životu in udih, ki strašno srbe, na nogah črne bule, ki »e prepuščajo, in vse to se vam ponavlja večkrat na leto? Katera domača sredstva naj vam priporočam, ko sicer ne morem prav raztolmačiti vašega stanja, morda je lo krvna, morda revmatična« bolezen. Kadar čutite, da se vam bliža napad, naj vam občinski zdravnik napravi nakazilo za bolnišnico, kamor se napotite nemudoma, da vas bodo opazovali med napadom. Po ugotovitvi bolezni je zdravljenje mogoče, morda tudi z domačimi pripomočki. Za siromašne ljudi in take, ki so v gospodarskih stiskah, je zdravljenje v bolnišnici če ne brezplačno, pa po znižani ceni. A. C. J. Nemirno spanje je kaj značilno za majhne otroke. Da se ziblje, preden zaspi, je navada iz prvega leta, ki se je otrok bržkone ni izmislil sam; da preminja lego večkrat ponoči, ni nič čudnega. Če je otrok sicer zdrav, ni treba posebnega zdravljenja, poleti ga navadite na bolj trdo in bolj hladno ležišče. Ista. Šumenje v glavi in sicer ponoči je pri priletnih ljudeh pogostna nadloga. Morda je v ušesih kaj narobe, bržkone pa je to znak otrdevanja žil; morda so bolečine v prsih istega izvora. Brez »dravniškega pregleda se ne da nič pravega reči. S. Š. S. Po prehladu je liro pen j? v prsih kar običajno, nenavaden pa je otok prsne bradavice in krvava slina pri jutranjem umivanju. Ce le morete, pojdite k zdravniku, zakaj pri slabokrvnem človeku pomenijo našteti znaki morda začetek bolezni, ki se da v začetku lažje in hitreje ozdraviti kakor kasneje. F. V. M. Zabrekle veke po hripi? Da se vna- tako stanovanje zastonj, bi rajši hodil prenočevat v kakšen kozolec ali senik Mestnega loga ali sosesk? občine. Vam pa kot izobražencu se resnično čudim, VojaSki rok. V. K. Prvi brat je služil skrajšan rok, drugi polnega. Koliko bo služil tretji? — Tretji bo služil polni rok. Jamstvo za prodano kravo. M. P. Ž. Kupili ste kravo za molžo. (Po zatrjevanju prodajalca, bi morala biti dobra mlekarica, kar pa ni in se sploh ne pusti molzti. Ali jamči prodajalec za da sprašujete stvari, ki so dcgnane že pred — sto- i kravo. — Ker ste kupili kravo za rejo (mleko) letjil j in ste to gotovo prodajalcu povedali, 011 jamči za njo. Če krava ni mlekarica, bi vi lahko zahtevali popolno razveljavljenje pogodbe, ali pa primemo znižanje kupnine Svojo zahtevo pa bi bilj morali uveljaviti v šestih tednih, sicer ne morete tožiti. Napajanje na lujem svetu. M. K. S. Že nad 50 let ste hodili napajat živino na tuje zemljišče, ki je pa prišlo v roke novega gospodarja. Novi gospodar pa vam je nadaljnje napajanje prepovedal in je razdrl korito, češ dn on daje vodo samo toliko časa, dokler hoče. Ali vam more zabraniti napajanje. — če ste že toliko časa napajali na tujem svetu in to nemoteno in ne da bi morali prositi lastnika zemljišča za dovoljenje, ste pravico napajanja priposestvovali, in vam je ne more nihče vzeti. Če vam novi lastnik preprečuje napajanje, ga tožite. Posojilo nezakonski materi. R. M. T. Nezakonski materi ste izposlovali posojilo. Bojite se, da boste morali nazadnje dolg sami odplačevati, ker ga nezak. mati ne plača. Ali je mogoče rfezakon. skega očeta prisiliti, da povrne denar, ki ste ga iz|k>slovali nezak. materi, ki je vsled njegove malomarnosti zašla v stisko. — Posojilo bo moral vrniti tisti, ki se je v to zavezal. Kar se tiče zahtevkov napram nezakonskemu očetu, je treba ločiti dvoje. Nezakonski oče je dolžan skrbeti za F. V. T. Oteklo koleno imate že več let? Navaden »revmatizem« ta okvara ni, ker revmatična obolenja se pojavljajo na več sklepih, če nI bila kakšna znatna poškodba vzrok otekanju — samo presi-ljenje tega ne dela — potem treba misliti na kakšno drugo splošno bolezen, ki se časih vgnezdi tudi v kolenu, najbolj pogostna je tuberkuloza, neredka tudi kapavica. Kako naj jaz to presodim na daljavo? Dajte si okvarjeno koleno zdravniško pregledati in tudi rentgensko slikati, na tej razpoznavi je mogoče smotrno zdravljenje. M. Z. R. Zakon in silila? Ker je sifila oadravna bolezen, sme tak okuženec skleniti zakon, ko 90 izpolnjeni tnle pogoji: Najmanj tri leta naj preteče, ko se je bolezen zadnjič pojavila, in najmanj eno leto mora biti krvna reakcija negativna; pred sklenitvijo zakona naj se napravi še eno energično zdravljenje. Kdor tako ravna, j? zadostil zahtevam higiene in morale, ni se mu torej bati zlih posledic za kogarkoli. — Sicer pa dvomimo o dejanski okužbi pri vas, okužbi, ki naj bi se bila pripetila, a ni napravila ves čas vidnih sprememb. Morda je bilo vaše vznemirjenje prazno in vse zdravljenje odvišno? Strah ima velike oči. Poizvejte te stvari pri zdravniku, ki vas je zdravil in zasledoval potek krvne reakcije! A. R. K. Vzrok hudim bolečinam se da ugotoviti samo s točno preiskavo. Menda ne bo nič hu- mejo 'oči'pri hripi, ni nič čudnega, in da so pri | dega morda samo napačna lega ali slična malen-.............................aX .1; ,nKi'..i/ia io I kost, ki se da hitro popraviti. Ne delajte si nepo- takem vnetju tudi veke več ali manj zabrekle, je navaden pojav. Če ni v očesih vnetja in eo veke otekle, potem je vzrok kje drugod, morda v obi-stih. Časih so prvi znaki obisfnega vnetja zabu-hlost, prav posebno okoli oči. Za razpoznavo teh stvari je pač potrebna ponovna zdravniška preiskava. I. K. Š. V hrbet vas »ebe vsako noč, pozimi in poleti že od mladosti? Ne vein, kakšno je vaše ležišče, zato si težko razlagam vašo nadležnost. Mene je med vojno dolgo časa zeblo v hrbet, ker sem ležal, dasi dobro odet od zgoraj, nezadostno zavarovan proti mrzlemu zraku od spodaj. Ko sem preložil eno plahto od zgoraj na spodaj, me ni več zeblo v hrbet, dasi je pritiskala takrat prav huda zima. Poskusite še vi, če so okoliščine podobne. Če to ne zaleže, ker je vaš primer drugovrsten, pa mi pišite proti koncu pomladi; takrat vam sporočim, kako se vam hrbet stalno ugreje ali kako se napravi neobčuten za mraz tudi v najhujši zimi prav poceni s tistimi sredstvi, ki jih imate ludi doma na razpolaganje — zastonj! M. O. Lj. Nizkoprillična vlažna sobica, ki ima mokre stene in v tleh plesnobo, da je že tri leta vaše bivališče? Neverjetno! Tudi če bi mi dajali trebnih skrbi! Ne vem. kakšne knjige prebirate in kako jih umevate. dajte otroku, kar je otrokovega, in možu. kar je moževega! F. V. Lj. Rasti ste srednje, samo 5cm vam še treba do zadovoljive popolnosti? Srečen človek, da ste tako blizu svoji sreči! Pol tega, kar želite, pride samo po sebi, ker v vašem letu še ni zaključen razvoj, drugo in še več pridobite s pametnim, ne-pretiranim urjenjem beder. hojo. tekom, skokom, smučanjem, drsanjem, plavanjem itd. M. N. B. Dolgočasje velja že od nekdaj za ljudi, ki so se jim začeli oglašati živci, kot najboljše in najbolj primerno zdravilo. Poslovnemu človeku je brezdelje zguba, a časih je taka zguba zelo potrebna. da se odpočije prenapeto živčevje. Že v mirnejših dobah, kakor je naša. so se pametni ljudje brez zunanje nuje radi zatekali v samoto, dandanes, v tem divjem vrvežu bi se kazalo večkrat posluževati tega preizkušenega sredstva. Sicer pa si zna pameten Človek tako nujo preobrniti v svoj zdravstveni prid. M. C. K. Vašo zadevo izročim pravnemu svetovalcu. I. J. Skrivalcem — nič. Pravni nasveti Prenarejen testament. I. K. K. Polnoletni ste m bi radi vedeli, kakšna je bila oporoka pok. očeta, ki je baje prenarejena. — Svetujemo vam, da pri sodišču, v čigar okolišu je umrl Vaš oče, prosite sodnika za upogled dotičnega akta in za morebitna druga pojasnila. Na uradni dan Vam bo sodišče moralo ugoditi prošnji. — Ravno tam boste dobili tudi diskretne odgovore na ostala vprašanja. Rubež. A. M. M. Vaš mož je omejeno preklican. Radi nekega dolga je trgovec tožil vašega moža, ki je sodno vabilo odklonil. Čez 14 dni je mož zopet dobil neki poziv sodišča, pa ga je zopet odklonil. Čez nekaj časa pa je sodišče zarubilo možu plačo. Ali je to prav? — Če je vaš mož omejeno preklican, potem ima pomočnika, in morajo vse sodne pošiljke (tožbe, sklepi itd.) biti le temu vročene. S pomočnikom vašega moža pojdite na sodišče in Vam bo sodnik povedal, kaj morate ukreniti. — Po našem mišljenju je bilo vse dosedanje postopanje nično. — Koliko od plače se sme zarubiti vašemu možu, vprašajte na sodišču, ker nam niso znani tozadevni Vaši podatki. Slaba pogodba. J. D. B. Vaša sestra se je poročila pred 10 leti in zapisala svojemu možu hišo in vrt, s pridržkom, da dobi vse nazaj, ako umre mož pred njo. Pred 5 leti ie mož prodal hišo ta vrt in ni dovolil, da bi bila žena pri prodaji m prepisu prisotna. Isti mož je sedaj od svojega očeta prevzel domačijo. Vprašate, če ima žena kakšno pravico do nje ali ne. — Dokler mož živi, nima nobene pravice, šele po smrti je zakonita dedinja po možu. — Če je mož res lahkoživ in je podana nevarnost, da se popolnoma zadolži, lahko žena predlaga pri sodišču, da se mož radi zapravljivosti prekliče. — Prva izročilna pogodba je bila slaba, ker ni preprečila prodajo hiše in je po izvršeni prodaji pridržek postal brezpredmeten. Pri sklepanju pogodbe ie treba pač misliti na vse mogoče spremembe, potem ie to prekasno. Skrbi matere. K. K. Lj. Z oporoko nameravate svoje premoženje razdeliti trem otrokom, dočim bi dva otroka razdedinili. Vprašate, če lahko otroka, ki jih hočete razdediniti, kratkomalo izpustite v oporoki, ali pa morate navesti vzrok. — Otrok se sme razdediniti n, pr. ako je izvršil kako hudodelstvo proti zapustniku, ali ga prisilil k napravi oporoke, ali ga oviral izjaviti ali spremeniti oporoko, ako je zapustil zapustnika v stiski brez pomoči, ako trdovratno živi pohujšljivo za javno nravnost. Zapustnik mora v oporoki navesti vzrok razdedinjenja. Ako vzroka ne navede, ali pa če vzrok ni zadosten za razdedinjenje, potem lahko otroci zahtevajo dolžni delež. — Oporoko lahko sami napišete ta podpišete in za to ni potrebna nobena priča. — Oporoko lahko sami hranite ali (o pa daste hraniti katerikoli osebi, kateri zaupate, da jo bo po vaši smrti izročila sodišču. Dediščina. J. M. S. L. Vdova, poročena z vdovcem, ki ima sina, ie po smrti moža, ki je umrl brez oporoke, dedovala četrt zapuščine, njen pastork pa tri četrtine moževe zapuščine. Vprašate, kako naj pride vdova do svojega dela zapuščine, nad katerimi gospodari njen pastork. — Po zapuščinski razpravi je vdova dobila prisojilno listino, s katero je lastnica četrtine premoženja. Na temelju te prisojilne listine lahko vdova zahteva _ ---l:ix„ n.omia AaMin« »miS^ln* Al... 1 suuiavu k 1 -K"' — — . , mu a« nahaja premoženje v inozetnatvu, boste morali za uveljavljanje svoje pravice najeti pravnega zastop-nika-advokata. Sporna meja v gozdu. M. T. K. G. V hrastovem gozdu nimate s sosedom nobenih mejnikov. Sosed noče pristati na to, da mejo odmeri geo-meter in da bi prispeval do polovice za stroške. Vprašate, kako ga na to prisiliti? — Soseda ne morete prisiliti, da poravna polovico stroškov zem-ljemerca, niti ga morete prisiliti, da pristane na odmerjenje meje po zemljemercu. — Če je meja res nepoznana, nevidna ta sporna, potem lahko predlagate sodno razmejičenje. Sodnik bo mejo določil po zadnjem mirnem uživanju ter morajo stroške tega postopka nositi vsi mejaši, sorazmerno na odmerjeno mejo, v kolikor se je izkazalo, da je meja bila resnično nepoznana ta nevidna. — Najcenejše pa bo, če izvensodno ta brez zemlje-merca sporazumno določite mejo. Zgradarina. J. S. Pečate se izključno s kmetijstvom. Pri vas pa stanuje sin — ključavničar. Ali ste dolžni plačati zgradarino? — Le zgradbe, ki služijo izključno poljedelcem in njih kmetijskim delavcem za prebivanje po vaseh, so oproščene zgradarine. Ker stanuje v hiši sin ključavničar, niste prosti tega davka. Pot po dvorišču. F. J. Č. Enemu posestniku ste dovolili, da sme proti plačilu hoditi po vašem dvorišču. Začeli so pa hoditi tudi drugi, vendar proti vaši volji. Sedaj pa hoče občina napraviti po dvorišču občinsko pot. Ali se je mogoče temu upreti? — Ako je potrebna občinska pot po vašem dvorišču, torej po privatnem svetu, mora občina ta svet kupiti, če pa sveta nočete prodati in je res potreben za občinsko pot, se lahko razlasti, seveda proti plačilu po ceni, ki bi jo ugotovilo sodišče. V vsakem slučaju lahko zahtevate le plačilo, ne morete pa zahtevati, da vam občina drugje kupi toliko sveta, kolikor ga odstopite za jx>t. Izterjevanje dolga. J. F. T. Dolžnika lahko tožite (tudi s plačilnim poveljem) in ko postane sodba ali plačilni nalog pravomočen, ga lahko rubite. Ne morete pa zahtevati, da bi mu sodišče radi dolga prepovedalo izvrševanje posla. Po zakonu morete zahtevati, ker ste trgovec, šest odstotne obresti, drugače pa le pet odstotne. Če bi dolžnik odstopil svojo imovino v nameri, da prikrajša upnike, lahko tak pravni posel izpodbijate s tožbo. Tako postopanje pa bi bilo tudi kaznivo in bi ga lahko prijavili državnemu tožilstvu. Gluhonemi. J. P. D. Radi izkaznice o trajni nesposobnosti za vojaško službo se obrnite na komando vojnega okrožja v Ljubljani. Razdrta zaroka. M .M. S. Zaročeni ste bili s hčerko [»osestnice, ki ji je obetala izročitev posestva. Ker so bili precej zadolženi, ste jim pomagali z denarjem. Sedaj se je pa zaročenka premislila in se ne mara z vami poročiti. Kako dobiti denar nazaj? — Zahtevajte vrnitev denarja nazaj. Če ga ne dobite zlepi, pa tožite. Ker očividno ne stanujete v dotirnem sodnem okraju, kakor vaša bivša zaročenka odnosno njena mati. bo najbolje. da stvar izročile advokatu. Neznani naslov. L K .B. Ako veste za kraj, kjer stanuje oseba, ki jo iščete, prosite pri policiji ali ( na deželi) pri županstvu, da vam sporoče n JAT, naelov UpimoJlfi n« iv\i7UA/lnilA v« „ , i j ..., i ...i...,. . . i. . ..„..,... .—• - ...... j, , i, j < i^r tom časopisov. oskrbo otroka, dočim je zavezan materi povrniti le stroške poroda in pa stroške njenega vzdrževanja za prvih šest mesecev po porodu in tudi daljnje izdatke, ako so potrebni vsled poroda. Vse te stroške torej lahko zahteva mati (ne pa tretja oseba) od nezak. očeta, brez ozira na to, ali si je morala denar za vzdrževanje izposoditi ali pa se je vzdrževala iz svojega. Če ne plača zlepa, ga lahko tožite. Za otroka mora vložiti tožbo varuh, ki naj si prej izposluje pooblastilo od varstvenega sodišča. Nezgodna renta p« smrti ponesrečenca. R. M. K. Mati ponesrečenega sina prejema od Okrožnega urada za zavarovanje delavcev dosmrtno rento. Mati pa se je po smili prvega moža _ očeta ponesrečenca, vnovič poročila. Ali je mogoče doseči, da bi se priznala renta obemu za koncema. Torej ludi očimu ponesrečenca, ali da bi se v slučaju, da mati pred možem umre, prenesla renta na njega. — Ne bo mogoče tega doseči, ker po zakonu o zavarovanju delavcev, očimu ne pripada renta v slučaju nezgode njegovega pastorka. Do rente ima pravico v slučaju zavarovančeve smrti njegova rodbina, t. j. žena in otroci, dalje roditelji, ded in babica in tudi vnuki, bratje in sestre do dovršenega IG. leta. ako je zavarovanec za njih vzdrževanje pošteno skrbel. Zavarovani rudar. F. B. Vprašajte pri bratov-ski skladnici, koliko zavarovalnine vam pripada. Mi nimamo na razpolago potrebnih podatkov • vas, zato vam ne moremo odgovoriti. Denarna kriza. F. V. Sv P. Neka posojilnica zahteva od vas izjavo, da boste vknjiženi dolg odplačevali v mesečnih obrokih po 100 Din, v nasprotnem slučaju pa zahteva takojšnje povračilo j celega posojila. Radi izrednih razmer Vam ni mogoče ue eno ne drugo, Vas in posojilnico ; veže posojilna pogodba, ki je napisana v zadolž-nici. Posojilnica je opravičena zahtevati od vas takojšnje plačilo posojila. Svetujemo vam, da j sprejmete pogoje posojilnice, sicer Vas toži i povračilo posojila in imate še večje stroške. Kmetijski nasveti Pohtadaj živini los!orovo-kisla klajno apno Lani je tudi jk> našrih krajih zelo gopodarila suša. Radi izostalih padavin in dolgotrajne poletne 6uše je primanjkovalo v zemlji potrebna voda ali vlaga, ki raztaplja v zemlji rastlinske hranilne snovi Rastline pa morejo po svojih koreninah vsrkavati iz zemlje le one hranilne snovi, ki so v vodi raztopljene. Kakor hitro pa začnejo v zemlji primanjkovati v vodi raztopljene hranilne snovi, začnejo tudi rastline zaostajati v svojem razvoju in rasti, tudi če je v zemlji drugače prav obilo raz-topljivih hranilnih snovi. Tudi krmske rastline so letos zelo trpele radi suše. Tudi v krmske rastline niso prišle radi suše iz zemlje hranilne snovi v takšni meri, kakor bi prišle, če bi bilo dovolj vlage. Poleg drugih sla izostali v veliki meri zlasti dve hranilni snovi — fosforova kislina in apno. Z obema moramo vedno računati pri krmljenju živine, toliko bolj pa še takrat, ko vemo. da jih je le malo v krmilih. Zakaj pa moramo upoštevati in paziti na to, da je v krmilih in krmi dovolj fosforove kisline in apna? Znano je, da sestojijo kosti v glavnem iz fosforovokislega apna (to je spojina iz fosforove kisline in apna). Če primanjkujejo v krmi fosforova kislina ali apno ali pa oboje in krmimo takšno krmo mladim živalim, potem ne dosežejo še rastoče kosti svoje trdote, pač pa postanejo upogljive in šibke. Pojavi se bolezen, ki jo imenujemo mehko-kostnost. Največkrat se ta bolezen pojavlja pri mladih prašičih, ki jih krmimo izrečno s krompirjem, sirotko ali praznimi kuhinjskimi odpadki. Bolj redka je ta bolezen pri teletih, žrebetih in ovcah. Pomanjkanje fosforove kisline in apna v krmi lahko opazujemo tudi pri odrasli, posebno pri mlečni in breji živini. Mlečna živina potrebuje veliko apna in fosforove kisline za proizvajanje mleka. Saj je v litru mleka okrog 1.7 grama apna in 2 grama fosforove kisline. Ako manjka v krmi apno in fosforova kislina, izgubi krava predvsem mleko, ki se zopet zviša šele, ko ji začnemo pokladati v krmi dovolj fosforovokislega klajnega apna. Navadno pa se pri mlečni kravi ne zniža samo množina mleka, če ne dobi dovolj aipna in fosforove kisline v krmi. Zgodi se še nekaj hujšega. Žival začne odtegovati za tvorbo mleka potrebne apnene in fosforove snovi lastnim kostem, ki postanejo radi tega šibke in krhke. Tudi breje živali, ki morajo skrbeti obenem za razvoj zarodka, potrebujejo mnogo fosforove kisline in apna. Pri mlečnih in brejih živalih se pojavijo mnogo prej znaki pomanjkanja fosforovokislega apna v krmi nego pri ostalih živalih, dasi tudi pri teh ne ostane takšno pomanjkanje brez vsakih posledic. Ako živali dlje časa ne dobijo v krmi apna in fosforove kisline, zbolijo kosti. Živali zbolijo za kostolomnico. Kosti postanejo namreč tako šibke in krhke, da se pri najmanjši ne-priliki (udarcu, padcu) lahko zlomijo. Pri mlečnih in brejih kravah lahko največkrat opazujemo, da se jim zlomijo rebra, medenične kosti ali lopatica (pleče). Da ae izognemo kolikor mogoče mehikiokoshioeti mlade živine, predvsem mladih prašičev, in kosto-lomnioi odrasle, zlasti mlečne in breje živine pa tudi kokoši, ki nesejo, moramo pri letošnjem zimskem krmljenju pokladati brez izjeme vsem ži-valiiim tudii fosterovokislo klaijsto apno obenem z drugimi krmili. Fosforovokislo klajno apno je fin bel prašek brez duha, ki ga pripravljajo iz odbranih, očiščenih kosti. V njem je povprečno 37—38% fosforove kisline. Koliko tosforovokislega klajnega apna naj po-kladamo posameznim živalim na dan, je odvisno od živali same in od vrste krmil, ki jih dobi žival pri krmljenju. Premalo apna je v žitni slami, žitu, plevah, mlevskih odpadkih (otrobih), moki, ko-renstvu in gomoljnicah, koruznici, sirotki, kislem senu itd. Dovolj apna vsebujejo v normalnih (ne-sušnih) ledih vse vrste deteljnega sena. dobro seno iz dobro oskrbovanih in redno gnojenih travnikov, sočivje (fižol, bob). Premalo fosforove kisline je v žitni slami, plevah, sirotki, krompirjevki itd. Veliko fosforove kisline je v žitu, otrobih, raznih oljnih pogačah in oljnih moka h, v mesni in ribji moki, pivovamskih dirožih, Hladnih kaleh iitd. Kakor že omenjeno, jo letos v vseh krmilih, ki so trpela radi suše, manj apna in fosforove kisline kakor navadno. Fosforovokislo klajno apno pokladamo živini na dan in glavo približno t sledečih množinah: konju 15—30g(rmnov), odrasli goveji živi 25—50 g, pitalneinu volu 40—50 g, ovci 10—20 g, prašič« 10—20 g, žrebetu in teletu 8—15 g, jagnjetu in pujsku 3—6 g, mladi perutnini pol do 1 g, odrasli perutnini 1—2 g. Prvi znaki bolezni so lizanje zidu, glodanje lesa, slabo prebavljanje. Pozneje začne žival težko hoditi, česlo šepa, mnogo leži, ker ji vstajanje in ulegauje povzroča bolečine. Koža je pusta, trda in suha, dlaka rezasta. Členi na nogah otečejo itd. B. š. — J. p. T. Pred 4 leti sem prizidal k leseni hiši malo sobo. Zidano je iz apnenca. Ker stoji za bregom, je gornji del zunaj zasut in ta del je znotraj suh, oni del na obeh koncih je pa odzunaj popolnoma prost zemlje, odznotraj je pa po zimi tako vlažno, da kar teče po zidu. Zid je moker kot bi ga z vodo polil. Ali bi se dalo temu kaj odpo-moči, da bi napravil suho stanovanje, poleti je suho povsod? Odgovor: Iz dopisa je razvidno, da gre v Vašem slučaju le za vlago, ki se nabira pozimi, ko je ▼ sobi toplo, zunaj pa mraz, na steni, ki odzunaj ni zavarovana pred mrazom. Pravite sami, da je zM napravljen iz kamna-apuenca. Zunanji mraz povzroča, da je cel ta zid pozimi zelo mrzel. Na njem se zbira v sobi vlaga, ker se voda, ki se nahaja v zraku, ob mrzlem zidu zgosti ter odteka po zidu. Poleti pa je zid odznotraj in zunaj enako topel in vsled tega zid ni moker. — Temu bi mogli odpo-moči, če steno izolirate ali s tem, da napravite še eno tenko steno znotraj v sobi ali zunaj in med obema zidonia pustite za izolacijo proti mrazu tenko plaši zraka. Doseglo pa bi se to tudi na ta način, da bi se prevleklo v sobi steno z asfaltom. Zadoščalo bi pa tudi, da obložite steno, koder pozimi moči, z leseno oblogo. R. N. F. — L. Glede kuncev (zajcev) se najavite pri društvu »Živalica« v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 60. p. M. M. — Z. K. Obramba proti žitnemu rilfc-karju. — Dali ste pšenico in ječmen v nove skrinje v obnovljeni žitnici, kjer ni bilo prej žita. Vzlic temu je bilo napadeno po žitnem rilčkarju, ka se je izredno hitro razpasel. Kako očistiti žitnico pred tem škodljivcem? — črni žitni rilčkar ali žužek dela škodo v notranjosti žitnega kupa ali skrinje, zato ga ni takoj opaziti. Ta žitni škodljivec prezimi v špranjah in razpokah tramovja ter se spomladi zbudi in oplodi. Samičke izglodajo z rilčkom v zrnje majhne luknjice, v katere zlezejo po eno jajčece. Po 10 do 14 dneh se iz njih izležejo majhni črvički, ki se še globoko zarijejo v zrno in izžro iz njega moko, da ostane sama kožica. Nato se zabubijo. Meseca julija pride iz bube nov žužek, ki se spet oplodi tako, da nastane še pred zimo nov rod, ki prezimi. — Žitni rilčkar napravlja po žit-nicah ogromno škodo: skriva se najraje v žitnih kupih, kjer ljubi toploto in mir. Najuspešneje se borimo proti njemu s snago in svetlobo v žitnicah in s prezračevanjem žila. Vse špranje iu razpoke razkužimo in zamažemo s cementom ali z npneno Kašo, ki smo ji pridjali nekoliko petroleja. Priporočljivo je tudi zažgati v skrinjah, predalih, po možnosti tudi v žitnicah žveplo, pustiti kake dva dni vse dobro zaprto, da žvepiov dim zamori žužke, molje in druge škodljivce. Zelo učinkovito sredstvo je tudi žvepiov ogljik. Z njim namočimo vrečo in jo pogrnemo čez žito, povrhu denento še kako nepredirno plahto. Čez dvanajst ur se žito odgme in v njem je uničena vsa zalega; žito razprostremo, da se prezrači. Z žveplovim ogljikom ravnajte previdno, ker je zelo vnetljiv! Z lučjo ali ognjem stran od njega! — Žitnega rilčkarja lahko tudi lovimo, če položimo po žitnici suknene cunje ali ovčje kože, pod katere se žužki skrijejo. Lahko jih potem polo-vimo in uničimo. Če imate malo žita, ga lahko spravite za nekaj ur v toplo peč, ki na ne sme imeti nad 50 stopinj Celzija, da ne trpi kaljivost, zalega se pa pri tej vročini umori. — Če je žito v kupih, ga je večkrat premetati, da se prezrači; v skrinjah in predalih ga je pretresti, da pride z zrakom v dotiko. Ing .R. L. M. M. — Z. K. Zatiranje žitnega molja. Žitni molj leta od maja do julija ponoči okrog, se pari in samička zleže jajčeca na žitno zrnje. Iz njih se iz-vale beli črvički, ki spredejo po več zrn skupaj in jih žro. Začetkom septembra si iz izgrizenih zrn napravijo zapredek, v katerem se zabubijo, ali se povlečejo v špranje trainovja in desk, kjer ostanejo do spomladi. — Proti njemu se branimo s snago in prezračevanjem žita ravnotako kakor proti žitnemu rilčkarju. Razkuževanje skrinj, predalov in žitnic je neobhodno potrebno. Napadeno zrnje je očistiti od mrčesa s pomočjo rešet in vode. Očiščeno zrnje je posušiti in pripraviti za mlin. Žitnega molja uničujemo tudi s tem, da pobijamo metuljčke, ki posedajo po stenah. Lovimo jih tudi s svečo ali svetiljko, blizu katere postavimo posodo z vodo, v KaIaoA trli!! w% mAlsnlAl« TT M - J. t« lutivi u omv v»a»« uuiiv pcilUlUJfl. V UJU |VpiU4JU molji in poginejo. In«. IL L. CITATELJEM ZA NEDELJO H. G|ynn - Ward: Skok na življenje in smrt V kuhinji velike farme je bilo vse tiho. Stari farmar Keller je sedel pri peči in kadil pipo. Noge so mu udobno počivale na pru-čici. Pri mizi, tik velike svetilke, je sedela njegova hči, vdova, in krpala obleko svojih malih otrok. Vrata v spalnico stare farma-rice so bila odprta, da bi jo grela toplota, ki je prihajala iz kuhinje. Pri njeni postelji, na katero je bila priklenjena zaradi revma-tizma, je dogorevaia sveča. Nihče ni govoril. Tiho je bilo v hiši. Samo iz drvarnice je prihajal zastrt, enoličen ritmičen glas žage. Zdel se je neskončen in je dražil živoe starega moža. >Vcčer za večerom, brez konca in kraja, vedno to neumno žaganje! Ali bo fant do sodnega dne žagal te svoje smuči, ha?!« »Mislim, da jih bo kmalu končal,< je rekla Maggie s svojim mehkim, trudnim glasom. >Ko je že napravil smučke za malega Jimmija, je mislil, da bi napravil še zase ene, da ga bo vzel s seboj, kadar se pojde smučat.« >Da si bo otrok še vrat zlomil, zato, kajne, in da bo čas tratil!« je sitnaril stari. >Pri petrolejki ne more dosti delati, oče, tn ni ga dela, ki bi ga ne opravil in ni ga, ki bi ga lahko zdaj, ko je vse pod snegom.« Stari Keller je vzel pipo iz ust, namršil obrvi in rekel: >Hm, zdi se mi, da se preveč brigaš za tega Kurta! Izbiraš ga za očeta svojih dveh pamžev, ha? Hlapca! Res, dober okus imaš. ftajprvo si vzela takega, ki ni bil za drugo kakor za pijačo, dokler ga ni spravila pod zemljo, zdaj pa tega.« Lica mlade žene so počasi zardela, a zrla Je kar naprej v delo. >Ali ne smem govoriti o Kurtu dobrega? Kakor s psom postopate z njim, kljub temu, da ste tudi vi enkrat služili, oče.< Še vedno se je slišalo žaganje, naprej in naprej brez konca, a zdaj v globokih ionih. Stari Keller je jezno preklinjal, leseno vstal in šepal k vratom, ki jih je odprl in leden nočni zrak je prihajal v toplo kuhinjo, tako da je Maggie kar vztrepetala. Na vratih je stal nekaj časa in godrnjal, Se najrajši bi šel čez dvorišče in ustavil tisto žaganje, a premislil si je zaradi mraza, pa zopet zaprl vrata in odšepal nazaj k topli peči. »Samo čas mi trati la fant! Ko bi vsaj drva cepil, ue bi nič rekel!« »Drvarnica je polna drv. oče. Druge hlapce ste odpustili, ker ni bilo dela zanje, Kurt je pa ostal in naredi zdaj vse, kar je.« »Seveda, ti vedno dobiš kaj, da ga zagovarjaš, tega bedaka! Velik je, a bedast. V posteljo grem, ker ne morem več poslušati tega večnega žaganja.« Vstal je in napravil nekaj šepavih korakov, potem se je pa obrnil In s pestjo zažugal: »Pazi Maggie, glej, da ne bo neumnosti med teboj in njim. le glej, kot drugega zeta ne maram njega, razumeš?« Maggie ni nič odgovorila. Ko pa je bila .nama, je s kljuke snela svoj kožuh, sc vanj tesno zavila, si ovila glavo s toplim šalom in šla po snegu čez dvorišče v drvarnico. »Kuri,« je izpregovorila, ko je zaprla Vrata za seboj in sc potem nanja naslonila: »Zmrznil boš, saj je dvajset pod ničlo!« Stal jo pokonci in zrl nanjo s svojimi zvestimi modrimi očmi. Bil je velik mlad mož, same mišice so ga bilo in lepo rasel jo bil, prav junak. >0, nič se ne boj, saj me delo greje!« »Ali ne boš že skoraj izgotovil smuči?« >Da, prirezal sem jih,« in dvignil jo osem iu dvajset čevljev dolgi brezovi deski, krasno, enakomerno žagani, en inč debeli. »Oj, te so pa dolge, Kurt!« je vzkliknila. >Ravno prav zame.« Roko je držal dvignjeno in ji pokazal, da mu deski segata do zapestja. . Zdaj ju bom čedno ostrugal, potem napravim z dletom še žlebe in končane bodo.« »A ne nocoj, premraz jo, počakaj do Jutri, Kuri.« Počasi se je zasmeliljal. »Ali ti je kaj za lo, če me zebe?« jc vprašal skromno in presenečeno. >Gotovo, seveda mi ie.« in Doule0h, ne žalosti se zaradi tega. On ne mara nikogar, ki ga maram jaz.« Stopil ji jo za korak bliže in ji položil roke na rame. »Maggie, ni je reči, ki bi je ne storil zate. Spoštoval in ljubil te boni do smrti. Ce bi le hotela, bi skrbel zate in za tvoja otro-čička, vedno, za vedno. Delal bi zate in zanja vse svoje življenje. Ničesar bi »i nc manjkalo.« >0h, Kurt,« plaho mu je položila roko na lice, kakor da ga hoče pobožati. »Ali res misliš lako? Nihče, še nihče ni bil z menoj tako dober kakor ti, tako nežen!« Počasi je položil svojo laket okoli njenega pasu. Poljubil jo je spoštljivo, tako, kakor poljubiš svetinjo. >Zebe te, Maggie, trepetaš, pojdi noter, tu je zate premraz.-' Ubogala je in šla, in ko so se vrata zaprla za njo, je stal in zrl nanja /. nemim hrepenenjem. Maggijina spalnica zgoraj / bila mrzla kakor iedenica. Grela jo je samo pečna cev, ki je napeljana gori iz kuhinje, kar pa je zaleglo v hudem mrazu toliko kakor nič. Otrokoma pa je bilo vseeno toplo in spala sta globoko rožno spanje, mali sedemletni Jimmy v svoji posteljici in triletna Doris pa v Maggijini postelji. Ko je legla poleg deteta, je slišala cviljenje obliča iz drvarnice in s smehljajem ga je poslušala, dokler se ji niso njegovi glasovi pomešali v sanje. Tudi stari farmar ga je slišal, on pa je godrnjal in se z odejo pokril čez glavo, da ga ne bi slišal. Drugi dan je Maggie prala in se do komolcev pogrezala v belo milnico. Pod kotlom je ogenj veselo gorel, izpod njegovega pokrova je pa uhajala vroča sopara, polnila pralnico in legala na šipe, kjer je takoj zmrznila v kristalne rože. Zunaj je ležal pet čevljev visok sneg. Na vratih pralnice se je pokazal Kurt, s smučkami poleg sebe, lepo gladko oskobljenimi, s čednimi konicami, ki so pa bile še vedno ravne. »Ali me pustiš, Maggie, da jih tu v sopari malo upognem?« jo je vprašal in njegove modre oči so se smehljale. In vse dopoldne ga je gledala, kako je delal. Položil jih je v soparo, dokler niso postale gibljive, potem je obe skupaj na koncih upognil in v sredi s svojimi močnimi miši-častimi rokami izbočil. Nato jih je zvezal, da bi se sušile in obdržale tako obliko, kakršno jim je dal. Ko je dovršil delo, so to bile lepe dražestne, lahno navzgor upognjene, v sredi pa, kamor pride stopalo, izbočene smuči. Kurt je ponosno in navdušeno udaril po njih kakor jezdec udari svojega konja ljubljenca. Maggie se je tiho smejala: »Ti si pa res vnet za svoje smuči!« >Da, ljubim jih, Maggie. To je v krvi, mislim. Moj oče, njegov oče in njegov ded in tako naprej in naprej, vedno in vselej smo se na Norveškem smučali.« Kar jc čemerni obraz starega moža pokukal pri vratih: »Kaj pa delaš tu? Moj čas tratiš s tistimi norimi smučkami! Kakor otroci noriš okoli,« je godrnjal, jezen sam nase. »Svoje delo sem opravil, mr. Keller,« je dejal Kurt mirno. Od sveta odrezani. Mladi fant je zrl doli nanj kakor zre slon na pritlikavca, brez srda, brez nevolje. Veliki Norvežan je bil miroljuben in potrpežljiv kakor jagnje. »Ali so krave pomolzene, nakrmljene, konji napojeni, ali je krma za drevi napravljena, nI i so drva nacepljena?« je preže našteval slari. »Da, vse je storjeno, mr. Keller.« In res v drvarnici in celo na dvorišču so se kupičile cele grmade nacepljenih drv. Kljub temu pa je mož še naprej godrnjal po svoji stari navadi, se obrnil in pokazal na nebo, ki se je temnilo. »Sneg bo. Snežni metež dobimo popoldne. Upam, da fanta prinesela blago iz trgovine, kakor sta obljubila. Zaloga nam pohaja. Ta bi bila lopa, če bi nas zamrlo, pa bi liili brez živil.« Prišlo je popoldne, prišel snežni metež, a ne fantov ne blaga ni bilo. Tudi drugi dan ne in ne tretji. To so dolgočasni dnevi, ko ne moreš iz hiše, ko postanejo otroci nestrpni in stari ljudje sitni. Samo Maggie je delala enakomerno in krotko. Zo po naravi je bila tiha in z vsem zadovoljna, zdaj pa srečna, ko se je zavedala, da jo Kurt ljubi. Mladi fant je obesil smuči v kuhinjo na vrvi, da bi se dobro presusile. Otroka sta z neizmernim občudovanjem s prstom kazala nanje, stari Keller se jo pa porogljivo smejal, kadar jih je vzrl. Večkrat se jo Kurt ponudil, Saj tega tudi ne morete več,« je dejal eden fantov, »zakaj most čez Teko je šel. Zrušil se je. pod snegom, mislim.« »Kaj pravite?! Most da se je zrušil!« jc prestrašen vzkliknil farmar. »No, ta je pa iepa! Potem smo pa -res odrezani! Zdaj bomo morali hoditi celih dvajset milj okoli hriba v Pavvhannac za vsako reč, dokler ga ne bodo popravili, na kar pa ni misliti prod pomladjo.« »Zdaj pa morava iti, mr. Keller, vsaj na pol poti do mesta morava biti pred nočjo.« Kurt je zapalil kres zunaj na dvorišču in imel roke vse polne dela, da bi dovršil smuči. Spodnje strani je prepleskal s katranom, potem jih je pa smodil v plamenu. Tako ie storil trikrat. Nato pa hitro v drvarnico, kjer jih je še ogladil s papirjem, prepariranim s steklenim zdrobom, da bi postale gladke tam, kjer se je katran vanje vžgal. Pa vendar še niso dobre, še dolgo ne. Maggijin mehki glas ga je poklical k večerji. Drugi so že povečerjali. »Ali imaš morda kaj užigalic tam zunaj, Kurt,« ga je vprašala, ko je stopil v kuhinjo. »Moža, ki sta prinesla blago, sta na vžigalice pozabila in to smb zapazili šele eno uro potem, ko sta že odšla.« »Pozabila na vžigalice?« je počasi ponovil, ker je vedel, kaj se to pravi pozimi za samotno farmo. »Da,« je zakričal stari mož, ali si gluh? Pozabila sta na vžigalice! Ali jih imaš zunaj še kaj?« »Niti ene ne, zadnjo sem porabil za svoj ogenj, ki pa je tudi že ugasnil. Zelo žal mi je.« »Seveda, porabil si jih za ogenj, za tiste prismojene smuči! Ta je pa lepa, zadnjo škatlo vžigalic imamo v hiši!« »Pojdem v mesto ponje,« se je ponudil Kurt. »Ne, ni treba, dokler jih ne rabimo,- je branila Maggie, »zdaj pojdi večerjat, Kurt. Bomo pa z eno škatlo malo dlje izhajali, čc bomo varčevali.« »Varčevali.« je mrmral stari gospodar. >110, mislim, da bomo varčevali! Ta ogenj, tu v kuhinji, ne sme ugasniti do pomladi. Ti norci, da pozabijo ua najvažnejšo reč, ki jim jo naročiš! Saj pravim, na nikogar se ne moreš zanesti dandanes, na nikogar ne!« Kurt je povečerjal, vstal in opravil živino in potem pa zopet k svojim smučkam. Zopet iu zopet jih je mazal z lancuim oljem, in ko se je lo posušilo, pa se s paratinovim voskom. »To bo drčalo po snegu, da bo kaj!« Bilo je že po polnoči, ko je šel spat in mislil na Maggie, vselej na Maggie... Kje pa so tiste vžigalice? Stari farmar so jo pripogibal čoz veliko peč, da bi dobro naložil in da bi grela čoz noč; segel je po vedru, ki ie stalo poleg pet i, napolnjeno s premogom, odkril železni pokrov vrh peči in usul na žerjavico skoraj vos premog. Pazite, oče, da lie zadušite ognja! »Zadušim ognja' Ali boš ti učila očeta, kako naj kuri! Drži jezik za zobmi, Maggie!« je zarenča1.. Nato sta šla tudi onadva spat. Ponoči jo postalo strašno mraz, tako da je zeblo So živino v hlevu iu da je začela topotali. Zunaj ni bilo Življenja, vse kakor izumrlo. Celo sove so se zarile v svoje dupline. in v svoje perje in ždele. Na kaj pa naj bi tudi prežale? Saj se je vse, karkoli jc bilo živega, tiščalo v svojem gnezdu, saj je vsa Dakota zmrzovala, da so drevesa kar pokala, saj je bilo štirideset pod ničlo! Dolgo pred peto uro, ko je Maggie navadno vstajala, se je zbudila od mraza in trepetala. Soba ji je bila mrzla kakor sama ledenica. Otroka sla k sreči še spala. Vstala je, da bi šla pogledat, kaj je z ognjem. Hitro, kar se je dalo, se je napravila, roke so ji bile vse lrde od mraza, tresla se jo kakor šiba na vodi in hitela dol. Med lem se je pa tudi oče žo oglašal: »Maggie, kje pa so tiste vžigalico, ogenj je ugasnil, mraz je kakor na severnem leča ju!« Stari mož v plašču in nogavicah, z obrazom vsem modrim od mraza in s šklepetajoči mi zobmi je kukal v peč. ali jo še kaj ognja. V peči pa se je črno in široko kupičil premog, ki ga je bil usul sinoči. »Včeraj sem jih položila na polico v shrambi, prinesla vam jih bom takoj,« je odgovorila in hitela v shrambo, da bi jih vzela. Vžigalic pa ni bilo več lam. Zrla jc okoli, a prav za prav tipala, zakaj ediua svetloba je. prihajala od zunaj od snega in se odbijala na čisto pomitih shrambnih stenah. Kar obstala je: Moj Bog, kje pa so! Saj nikogar ni bilo Iu notri razen mene. O, pač, mala Doris je bila včeraj nekaj časa in se igrala. »Hiti, deklo, kaj dolaš tako dolgo! Ali hočeš, da vsi poinrznemo! je klical oče ves nestrpen. Maggie je iskala in iskala, a zaman. Vžigalic ni bilo. Nazadnje je v poltemi .zapazila vedro s pomijami, in ko se je bliže sklonila, je z grozo spoznala obrise škatle z vžigalicami, ki je bila v pomijah že vsa zamrznjena. Aha. spomnila se je, cla je mala Doris včeraj vsa vesela brbljala o čolnih! Potipala je in res, čutila jo vžigalice zamrznjene v pomijah. »O, Bog, edine vžigalice v pomijah! Kaj naj storimo!« Stari oče, ki že ni mogel več čakali, je prišepal k vratom, ves trd od mraza. Maggie mu je povedala, kaj se je zgodilo. »Oh, o Bog, o Bog,-: si slišal ubogega starega moža, kako je stokal. (Nadaljevanje prihodnjo nedeljo.) Jan Plestenjak: Slepo ljubezen V starinski vasi se je zgodila sledeča čudna, a resnična zgodba. Mežnar Tono je vestno in brezhibno vršil svojo službo in nihče mu ni mogel očitati niti enega greha. Še to so mu odpustili, če je kdaj zalezel v kako gostilno in si morda privoščil šilce žganja preveč. Z vsakim župnikom in kaplanom se je dobro razumel in ni ugovarjal, tudi če je moral zvoniti samomorilcu in če je moral v deževni temni noči visoko v hribe z župnikom in se ie vrnil utrujen in žejen šele proti jutru. Mežnar Tone ni imel posebnih prijateljev, pa tudi ne posebnih sovražnikov. Hodil je svoja pota in bil zaprt vase. Nekateri so trdili, da je temu kriva služba, drugi so pa spet rekli, da so to njegove namišljene muhe. Vendar, ko je pobiral bero, so mu dajali zvrhane mernike pšenice, izbran krompir in ne-uaguito repo. Dobre ženice so mu pa stisnile na skrivaj pošten kos mesa ali pa rejenc klobaso. »Mama, Boglonaj, ue bom Vas pozabil,« se je muzal Tone in pobasal dobroto v torbo. Vsa vas je bila prepričana, da se Tono nikdar ne oženi. Takih sumljivih znakov ni nikdar kazal in sc jc deklet kar izogibal in se je vselej namrdnil, kadar ga jn katera ogovorila. »Tone jo oklican,-- so šepetale ženske, ko so odhajalo od maše. »Meno je kar mraz stresel.« je zmajevala starikava žemljarica. »Saj ta človek ni za zakon Saj se še za-smejati no zna,« je drobila FortunaČka, zavaljena in zapita ženska, ki jo p> znala vse ljudi v okolici, o vsakem pa vedela samo slabo. Vendar Tonetu ni upala očitati kakih grehov, vsaj glasno ne, čeprav jih je imela že na jeziku. >Le kakšna jo onegava nevesta Spola? jo bila radovedna žemljarica. ■ »Ali i« ne poznaš,« je hitela FortunaČka Res jo no poznam!« • E. kozavo, klepetavo in jeznorito babšo je in čc jo vzame, jo vzame iz usmiljenja. Pa- radiža pa z ujo ne bo dobil, to jaz rečem. Poznam njeno hišo in njeno stare. Vsi so po eni meri in enem kopitu. Nič prida niso!« se je razklepetala FortunaČka in obraz ji je bil še bolj zaripel in oči so ji bile kar mokre. Tistega dne je vsa vas govorila samo o Tonetu in njegovi nevesti, Tone pa jo sedel pri Peku v gostilni in praznil Silen in si v duhu ustvarjal zakonski paradiž in pestoval drobne otročičke. Tn kar milo se mu je storilo ,ko se je spomnil, da je tolikokrat zlasal nepridiprave otroke, ki so se podili po poko-pnlišču, tekali po cerkvi, metali kamenje čez cerkveno streho in plezali po obzidju. Sklonil je, da jih bo odslej samo pokaral, nikdar več ne tepe!, da se ne pregreši nad svojim otrokom, ki mu ga bo Bog prav gotovo dal. Samo se mu je smejalo, ko je izpraznil šesto šilco in začudeuo so ga pogledali bližnji gosti. Tone, še enoga zvrni, bom jaz dal zanj,« se je ponudil Katink. »Nak, listo pa ne! Danes bom jaz dal zanj, Ratink, pij!« se je široko razkoračil Tone in se hripavo zasmejal, da je v gostilni zahreščalo. »Pek, pol litra češnjevca. Na moje in na moje neveste zdravje. Da boš vedel, ne bom več sam, tudi zame je Bog ženo ustvaril. Tako je!« je govoril Tone iu bil ga je smeh in bila ga jo medena dobra volja. ».Prav imaš, Tone,« so mu pritrjevali gostje in dobro jim je delo, ko jo Tone 1 o šo in še naročal. »Pa kaj te je uščipnilo. da se si namenil obabili?« je podražil Ratink. »Kaj pa je tebe, da sc si že zdavnaj? Viš, dolgčas mi je samemu in kar strah me io včasih v bajti. Človeku ni dobro biti samemu jo resnica. Pa kaj bi tisto, dom brez gospodinje je kot suknja brez podlogo, čevelj brez podplatov, ho, lie, he,« se je zarežal Tone in srebal iz svojega Silen. Ko je bila Tonetova poroka, je bila cerkev nabito polna. Iz vse fare so se nabrali radovedneži, največ je bilo pa seveda žensk. Tonetu se ie lo silno imenitno zdelo in kar mladosten je bil v novi črni obleki in sladko mu je bilo pri duši, ko se je zagledal v sramežljivo nevesto. Svatba je bila bučna in je trajala dva dni, kot se je za Toneta spodobilo. Tone j« plesal, da je svate kar podiral in mehko se je nagibal k svoji ženi, ki od sreče ni mogla do besede. Na skednju so posebej plesali vaški fantje in Ton© jim je dal kar dva škafa vina da so si gasili žejo na njegovo zdravje. Ob dveh ponoči so se pa stepli in Tone je razžaljen zaprl skedenj. »Vina sem jim dal. gr-davšem, s kajfežem bi jih bil moral nagnati, sodrgo,« je renčal sam vase in še med svati in ob ženi se ni mogel otresti slabe volje. Tako se je Tone poročil in vsi so rekli, da je v zakonu srečen in da je kot zakonski mož kar zgleden. Mežnaril je kot je mežnaril prej, le tu in tam je zvrnil tudi kako šilce, saj je to navado prinesel v zakon in mu žena najbrž tudi zamerila ni. Nikoli mu ni prepovedala. da ne sme k Peku. še celo bodrila ga je včasih, ko je okleval: »E. za korajžo si ga pa le privošči, saj ga zaslužiš.« »Pa ti bo dolgčas,« se je lomil Tone, vendar mu je pa dobro delo, da odhaja v gostilno s polnim dovoljenjem žene. Nerodno mu je bilo, če bi ga hodila žena iz gostilne podit, kot se je godilo Jorgi. ki še v hišo ni mogel ob takih prilikah. Če/, leto dni je dobil sinčka. Pri krstu so mu dali ime Tone, in Tone je bil najsrečnejši oče na svetu. Objemal je ženico, stiskal k sebi otroka in begal po vasi ter povsod pripovedoval, kako krepkega otroka je dobil in kako dobra je otrokova mati. Otrok se je čudežno razvijal. Kot konoplja je rastel, s šestimi meseci je cucelj pregri-zel, povoje raztrgal. / devetimi meseci je shodil. nato pa že lovil besede in jih po svoji bistroumnosti prekrajal. Prekaienemu špehu je rekel prehlnjen špeh, politanki je rekel potilanka, palačinki pičnlinka. rad te imam mu je bilo predolgo in si je sam ustvaril glagol: radim te in sploh kazal izredne jezikovne zmožnosti. »Tako je učen, da sa še jaz ne razumem, ko vendar latinske molitve znam,« se je hvalil Tone in je bil prepričan, da sin postane profesor, minister pa najmanj. In je Tone popolnoma pozabil, da je ože-njen. Samo na sina je mislil in samo o sinu je sanjal. Še v cerkvi ga je zmotilo in je pri mislih na sina pozabil prižgati svečo; nime-mesto zelenega plašča je izvlekel belega, škropilnik je zamenjal s kadilnico in uganjal same take nerodnosti. Župnik ga zato ni karal, ker je poznal njegovo ljubezen do otroka in jo je celo sam blagoslavljal. Toda zgodi se: kar ti je najbolj pri srcu. se ti rado izneveri, saj je sreča opoteča Seveda, kdor v sreči živi, na take stvari ne pomisli in se ne nadeja, da bi se mu utegnila izmuzniti. Bilo je tistega leta, ko so liudje kar ce-pali od španske in ie po šest. sedem bolnikov ležalo kar v eni hiši in jih je kar v eni hiši pomrlo po devet. »Pazi na otroka!« je velel Tone svoji Jeni. »Ljudje mrjo!« In skremžil je obraz in čudna bolečina ga je obšla. Zena je zastr-mela vanj in "a ni razumela, ker ni mogla poimiti da bi mogla zagrabiti smrt tudi njenega sina. Tone je dirjal iz hiše pokopavat mrliče. Zvonil je, zagrebal, tolažil in bil vpehan od prevelikega truda. Prav za nobeno ralio nisi!« jo je zabrusil ženi, ko se je truden vrnil v hišo in se sklanjal nad otrokom. »Za božjo voljo, kaj ti pa je. Nikoli nisi bil tak!« »Rekel sem ti, da na otroka pazi! Ljudje mrjo,« je skoraj zatulil Tone in se zazrl v otroka. Zena je bušila v jok in ni mogla do besede Težko ji je bilo, jokala je. solz pa ni mogla izsiliti. Tone je dirjal iz hiše. Ustavil se je šele pri Peku in si naročil šilce in še in še... Bil je prepaden, bled kot mrliči, ki jih je bil pravkar pokopal. »Kaj ti pa je. Tone?« ga je ogovoril Pek. »Kaj? Otrok mi bo zbolel!« je zategnil Tone in nagnil steklenico. Pek ga ni več ogovarjal, samo stregel mu je. Čez tri dni mu je otrok umrl. >Rekel sem ti, pazi nanj! Ljudje mrjo, sem ti rekel!« je tulil Tone in ni slišal ne zagovorov ne tolažbe. Ko so otroka pokopali, ni vso noč zaspal. V90 noč je premišljeval in vso noč je mislil na sina. ki nikoli več ne bo spregovoril sladke in mehke besede. »Zakaj sem se ženil.« ga je obšlo ke-sanje in kar na mah mu je zvodenela vsa ljubezen do žene. In ko se je predramil, mu je bila tuje hit je. nadležen gostač v svobodni hiši. Ni slišal njenih besedi in ne njenega prigovarjanja. Ko je srečaval ljudi, so se mu zdeli tuji in v vsakem očesu je videl škodoželjnost in nekako odobravanje: »Prav ti je, saj nisi bil vreden takega sina!« Umil al se je ljudem in jih je zasovražil. 7 nikomur več ne snregovorim besede,« se ie zaklel. »Le z župnikom, kolikor bo treba,« ie popravil samega sebe. In od tedaj ni več spregovoril besede. Na vsako vprašanje je samo skomignil, po-kimal, ali pa odmajal. Zena ie sicer silila vanj, ni pa ga mogla primorati. da bi ji odgovoril. čeprav bi bil včasih rad zrojil in za-rentačil. K Peku je še zmerom zahajal, praznil šilca. odkimaval in pritrjeval, nikoli pa ust odprl. »Zmešalo se mu je.« so spočetka trdile ženske. Pozneje so pa rekle: »Vražja trma ga je. nič d rušeča!« I.e župniku je odgovarjal, vendar kratko, odrezano in če je le kazalo, je tudi temu odgovoril samo s kretnjo. »Zakaj ne razvež"š jezika?« ga je nekoč župnik prav zlepa pobaral. Tone je za pičil oči vanj kot bi ne razume! njegovega vprašanja. Šele po dolgem premoru je izkolcal: »Moj sin tudi ne spregovori!« Z dlanmi si je pokril oči in iznod dlani so zdrknile debele solze. To je bilo sedmo leto in na obletnico smrti Tonetovega sina »Bog se "a usmili, saj ne greši vedoma,« se je izvilo župniku, ko je odhajal Tone. Drugi dan so pa našli obešenega in vsem se je zd^!o, kot da ie hotel ob smrtni uri spregovoriti: »Varujte se slepe ljubezni!« Zoblenko: Popotnih Državljani, zakaj je pravzaprav dovoljeno potnikom Um zgoraj v prtljažni mreži do Moskve potovali? To so vendar prtljažne mreže. Prtljažne mreže so za prtljago in ne za občinstvo. — Pa govore še o kulturi in civilizaciji! Izumili so lokomotivo in pripeli nanjo vozove. In pri iein je v vagonih tako puščobno. — Takole si človek lahko razbije črepinjo. Ce padeš dol. Saj pade člotfek na tla in ne v zrak. Morda bi se sploh ne bil peljal v Moskvo. Vaška Ročkov. ta pasja duša, me je speljal na to potovanje. >Tu imaš vozovnico,« je dejal. »S tem se lahko pelješ v Moskvo, če te je volja.« »Bratec,« sem rekel, »po kaj naj se peljem v Moskvo? Prav nič me ni volja. Saj nisem v Moskvi ničesar izgubil. Še ne vem ne, kje naj v tej Moskvi izstopim.« On pa je dejal: »Pelji se vendar na izlet. Saj je ziistonj. Enkrat v življenju te je zadela sreča in ti jo zametavaš.« V noči od sobote na nedeljo sem se odpeljal. Skromno sem sedel na rob klopi. In sem se odpeljal. Komaj smo prevozili tri kilometre, sem bil že lačen. A nisem Imel s sabo ničesar jes:i. Oh, sem si mislil. Vaška Bočkov, pasja duša, na kako dolgo potovanje me je zvabil. Bolje bi bilo zame, ko bi sedel kje na kopnem v kaki gostilni kakor pa da se vozarim tod. Med lem se je zbralo v vozu mnogo ljudstva. Pri oknu na primer bradat možic. In na prostor poleg mene mi je Bog poslal staro ženico. Strupeno, zlobno babišče je bilo to, neprestano me je dregala z laktom. »I^po si se tu zavalil na klop, vrag ti,« je rekla. Ni moči več vzdržati. Dejal sem: »Ti stara, božja stvaren, ne suvaj me. Ne vozi 111 se iz lastne volje. Vaška Bočkov me je pognal na lo pot.« A ni imela umevanja zame. Med tem se je bližal večer Iskre so padale ko dež iz lokomotive. Vse naokrog mene krasota in narava, samo mene ni bila volja, da bi si jo ogledoval. Tako rad bi bil legel in se dobro pokril. In pri tem sem videl, da ni prostora, kamor bi legel. Vsi prostori so bili zasedeni. Obrnil sem se k svojim sopotnikom: »Državljani, sem dejal, »dovolite mi vsaj, da se prav use-dem. Tako na robu še lahko padem na tla. Peljem se v Moskvo.« »Tukaj se peljejo vsi v Moskvo,« so mi odgovorili. »To ni nikak voz za sedežne vozovnice. Le ostani in sedi tako. kot sediš.« H. K. Š.: Lepa zlalorfava obleka >Lepa, zteforjava obleka!« š opeče Katja. Zo ves leden hodi vsak dan do znane modne trgovine, v katere izložbi je razstavljena obleka, ki ji lako zelo ugaja. Zlatorjava je. Rahlo lijejo z ramen široki rokavi, otoog vratu se lagodno ovija šalni ovratnik. Obleka »tane samo Din 375. Samo — — — Če bi ta besedica veljala tudii za Katjo! Odkar si želi rjavo obleko, je kakor iz-premenjema Z gnjevoni v srcu opazuje dame, ki se ustavljajo poleg uje in ogledujejo obleke v izložbi; pomiri se šele, če vidi, da se odpravijo dalje, ne da Iii vstopile. Katjd je. ko da bi jokala. Sr.lze pa ji ne teko po licih, marveč kapajo nazuotraj. Kakor majhni kameni padajo na bolečo rano. »Ko bi le imela že službo,« si misli dekle, >pa bi si lahko kupila obleko in vse bi bilo dobro. Vrnila bi se mi gotovost in samozavest, ki sta me sedaj popolnoma zapustili, nehal bi me dušiti strah pred dnevi, ki so še pred menoj.< Počasi se vrrača domov skozi park. Medlo zimsko sonce se smehlja po kupninah. S hrasa se ulrga zapoznel list poplesava v zraku in pade počasi ni/dol Katja ga prestreže v roko in ga ogleduje. Oh, zlatorjav je, kakor obleka. Katja se ozre po drevju. Vse golo je, črne. brez krasa se dvigajo veje v bledo zimsko nebo Koliko dni in nooi že stoji drevje tako, izpostavljeno mrazovom, snegu in dežju, in koliko bo še prestalo, preden pride poanlad. Pa vendar — ali se ne zdi, kako nestrpno že pričakujejo v zemlji novi sokovi, da se ob prvih toplih vetrovih dvignejo po deblu v vis, se razlijejo po vseh vejah do zadnjih koncev in poženo popje, iz katerega se potem razvije novo cvetje in listje. Na to misli Kaja domov grede. Razumela je, da mora tudi ona, kaikor narava, skozi dolge, mrzle, mračne dneve. Z umevanjem raste v njej volja: Prestati hočem, moraim in hraniti moči za lepše čase, ki pridejo tako gotovo, kakor gotovo 6e vrne pomlad. Tedaj se ji izpolni želja po zlaiorjavi obleki in mnogem drugem, čeprav morda ne čisto po vsem - kdo bi se hotel boiati z ve-likolepim življenjem /a vsako senco želja! na enem izmed njih, 1. 1917., igral tudi dr. Milan Vidmar in odnesel prvo nugrado. Na zadnjem turnirju je zmagal znani teoretik prof. Beoker, pred Griinfeldom in titinlingerjem. Naslednja partija i* tega turnirja je bila odločilna za končni placement Damski gambit. B. Honlinger : A. Becker. 1. d'i—d4, Sg8- fti 2. 02—c4, e7—e6 3. Sgl—18, d7 —d5 4 .Sbl—c3, Lf8—e7 5. Lcl- g5, Sb8-d7 6. e2—e3, 0—07 7. Tal—cl, c7—06 8. Lfl—d3, h7— h6. (Ta poteza ni potrebna. Črni bi lahko takoj igral dXc4 in b5.) — 9. Lg5—h4, d5Xc4 10. Ld3X o4, b7—b6. (To je znani manever, s katerim črni začne z napadom na damskem krilu in obenem omogoči razvoj domskega lovca.) — 11. Lc4—d3, a7 a6 18. 0—0, c8—05 13. a2—a4, c5—c4 14. LdS— bi, Sf6--d5 (Črni nadaljuje dosledno svoj napad na damskem krilu. Beli pa ima močan oentrum in ima izglede na uspešen napad na kraljevo krilo.) 15. Ddl—c2! (Na aXb5 sledi SXc8. Poteza z damo provocira oslabljenje nasprotnikovega kraljevega krila.) 15.---, g7—g6 16. Lli4—Xe7 Dd8X c7, 17. b2—b3, Lc8—b7! 18. b3Xc4 (Na 18. aXb5, SXc3 19. DXcS, aXb6 20. bXc4, bXc4 ne gre 21 DXo4 radi La6.) 18.---, t>5Xc4 19. e3—e4, Sd5—b4 20. Dc2—e2, Tf8 -c8, 21. Sf3—d2, eft—e5l (Edini način obrambe pešca c4.) 22. d4—d5, De7— c5 23. Tfl—dl. a6—a5 24. De2—g4, Sd7—b6 (Na 24..... Sf6 25. Dh4, Kg7 26. Sb5 bi padel pešec c4.) 35. Dg4—h4, Kg8—g7 26. Sd2—f3, Tc8—e8 27. Dh4—g3, Sb6—d7 (Izsiljeno! Na Dd6 bi sledilo Sb5, na De7 pa najprej d6.) 28. h2—h4, Lb7 a6 29. h4—h5, Dc5—d6 30. Sf3—h4, Dd6—f6 91. Sc3 b6 (Bela se je gotovo težko odločil za to potezo, keir z njo dovoljuje črnemu dva prosta kmeta in mu ne ostane drugega, kol da igro odloči že v središnjici, ker bi bil v končnici izgubljen. Skakač je napravil prostor trdnjavi, da bo mogla preko c3 na kraljevo krilo.) 31. ..„ La6Xb5 32. a4Xb5, Sd7—b6 33 h8 Xg6 (Boljše bi bilo takoj Tc3) 33. ..., f7Xg6 34 Tol-c8, Te8—fS 35. Tc3—f8? (To omogoči črnemu uspešno obrambo. Becker smatra za močnejše žrtev konja na g6. 35. ..., DXg6 36. DXe5+, Df6 37. Tg3+, Kh8 38. DXf6+, TXf6 39. e5) 35. ..., Df6 g5! 3b Dg3Xg5, b6Xg5 37. Tf3Xf8, Ta8 Xf8 38. Sh4—f3, Kg7—f6 (Končnica za črnega dobljena.) 39. Sf3—li2. Kf6- e7 40. Tdl— cl, a5—n4 41. Sh2—f3, Ke7 <16! (Odločitev bo na damskem krilu.) 42. Tol—08. Tf8—a8 43. S'3Xg5, a4—a8 44. Tc8 —g3, a3—a2 45. LblXa2. Sb4Xa2 46. Sg5_f7+, Kd6—c5 47. Sf7Xe5, e4- c3 48. Tg3Xg6, Sa2--b4I in firmi se je udal. Problem št. 7. K. Nielsen. Beli: Kb8, Tb5, d3 ,Le4, Se8, P:d5, f3 g3 (8 figur). Črni: K*5. Lal, Sh6, P:a7. d2. d4. (6 figur). Sah Tako sem sedel tamkaj in se peljal zmerom dalje Ze po treh kilometrih sem začutil, kako mi lezejo mravlje po nogah. Tedaj ^em vstal, ugledal prtljažno mrežo in na..o popotno košaro. »Državljani,« sem dejal, kaj pa je? Človek naj sedi tukaj ves zmečkan, da dobi mravlje v noge, lu zgoraj pa leži prtljaga... Človek je vendar važnejši od prtljage. Kogar je košara, naj jo vzame dol!« Stara ženska se je ječe dvignila. Segla je no košari. »Vrag ti, ne daš miru. ne po dnevi ne ponoči. Tu imaš prostor, klada, splezaj tu gor. Bog daj, da bi si zdrobil glavo.« Splezal sem gor Ugnezdil sem se v mreži in še preden smo naredili tri kilometre sem zadremal. Nenadoma me nekaj sune v bok in me vrže dol. Tedaj opazim, da padam in si mislim : to je pa vendar hudo, takole v trdnem spanju leteti dol. — Pobil sem se na boku, na glavi, nn želodcu, na roki... In znašel sem se na Sleh. Hvala Bogu, da sem pri padcu ob-visel z nogo na klopi; tako je bil padec le nekoliko milejši. Sedčl sem na tleh in si tipal po črepinji, če je še vse skupaj. Bilo je vse v redu. — V vozu pa je bil dirindaj. Popotniki so se vzne-miriali, če jim ni kdo v splošni razburjenosti pokrili njihovih stvari. Radi tega ropota so prišli sprevodniki s sveti!jkanii. Vrlv.vni sprevodnik je vprašal: »Kdo je tu pal doli?« Dejal sem: »Jaz sem pal s nrtljažne mreže. Peljem se.« sem dejal, »v M - skvo. Vaška Bočkov, ta pasja duša, me je speljal na to krasno potovanje!« »Na pestoji Bologoje padajo potniki ime-rom na tla. Vlak se ukaj tako hitro ustavi.« Jaz sem dejal: »Za človeka, ki pade doli, je dosti mučno, če kaj takega sliši.« Tedaj je pričela starka kričati: »S svojo črepinjo mi je polomil košaro.« Prepirali so se in odpeljali dalje. — Tako sem prišel v Moskvo. Izstopil sem in malce posedel v čakalnici. Potem sem popil štiri kozarce sode iz soda za pilno vodo in sem se ; odpeljal zopet nazaj. In črepinja me je bolela in obhajale so me same slalie misli. — Oh — sem si mislil, če bi sedaj le dobil Vaško Bočkova v roke, bi rmt pretipal vse koščice. Na takšno potovanje me je zvabil. Ko sein se vrnil v Leningrad, sem se skobacal iz vagona, izpil kozarec vode iz soda in odiel omahuje dutnov. Kot smo že poročali, se bo meseca aprila vršil v Bruu mednarodni mojsterski turnir. Brno ima zelo mnogo dobrih šaliistov in je kakor Praga centrum šahovsk° O oo >•3 B c S « g. . .a'i m m •Sbl « 8 % JJ sa a o . ZuJič « «.2 j ..'b CD. N 3.5 n j, 0 u r7> E c oolflš O -D - s . ~0 S s5! n n % c a ° N s S . » 'Ni. - S -g c 2 s 9 o c o j s aR J . t Um O t/) M P. C. Wren: Lepi Mihael 42 Seržant mi je ugajal. Bil je živahen ntož, čigar utrjeno in zagorelo lice ostrih potez tli bilo ne surovo ne zlobno. Videti je bil človek. Oblečen je bil v navadno uniformo francoskih pešcev, toda okrog pasu je imel širok, moder volnen pas, zelene naramnike namesto rdečih in zuavske hlače. Presojal me je s hladnim, me-rečim pogledom, vprašal, če govorim francoski, kako se pišem, katere narodnosti sem, ler zahteval moja izkazi la. Zopet Anglež,-, je menil v moje neizrečeno veselje in me pozval, naj mu sledim. Gotovo stit bila Mihael in Dibgy tukaj in videl ju bom vsak čas. Kar pelo je v meni od veselja. Vedel me je s kolodvora v živahne ulice solnčnega Marseiltea. Korakal sem ob strani molčečega seržanta iu bi ga bil rad vprašal o drugih Angležih, ki so bili morali po njegovih besedah prispeti semkaj. Toda vse njegovo vedenje me ni vzpodbujalo k temu, in da priznani resnico, je bilo v tistem hipu vse moje stremljenje v tem, da bi utešil svoj neznanski glad. Lotil sem se ga diplomatsko. »Kak seržant najbrž ne bi hotel z rekrutom deliti steklenice vina, menim, inonsieur?<" sem ga vprašal, ko sva šla mimo marmornatih mizic in udobnih pletenih slolov neke kavarniške ploščadi. »Ne, tega ne bi, bleu,« je odgovoril. Pa ne samo radi naravnega občutka podrejenosti, temveč tudi zato ne, ker je proti predpisom. Tudi ga no smete nagovarjati 7. ,monsieur'. On ima svoj vojaški čin, in tisti, ki ga nagovore, nui morajo prej salu tirati... So mogočo seržanti, ki se ne bi branili sprejeti okrepčilne pijače, čeprav bi bleu taiste* storil, seveda pa le tedaj, ako seržanta v primerni obliki naprosi... Ustavil sem se in salutiral, ko da bi bil kak častnik. »Gospod seržant, ali mi hočete izkazati čast, da popijete v tej gostilni čašo vina, medtem ko bi si ja/: priskrbel kaj jesti? Zelo sem lačen,- sem rekel in izvlekel iz žepa petfrankovski novec. .' Bodite čez četrt ure tukaj,« se je glasil odgovor, in ko je vtaknil denar v žep, je šel seržant čez cesto v pivnico, dočim sem jaz hitel v kavarno in tam gladno pogoltnil svojo zadnjo meščansko malico. Potem sem se oziral za svojim seržantom in ker se še ni vrnil, sem zopet sedel, si nadeval in prižgal pipo ter gledal predse. Čutil sem se osveženega in pokrep-čanega. Kmalu nato sem videl, da je prihajal seržant čez cesto proti meni; nemudoma sem vstal, strumno salutiral in mu sledil. Motril je mojo obleko. »Imate še več denarja, bleu?<- je vprašal. »Seveda, seržant,« sent mu odvrnil nekoliko razočaran. »Kadar ga mogoče ne boste več imeli, vam bo-nt dal tri franke nazaj.« Zatrjeval sem mu, da to nikakor ni potrebno, na tihem sem pa obžaloval, ker sem ga imel za lakomneža. »No, potem vam pa namesto tega dam dober nasvet,« je menil poštenjakar. »Čuvajte se vina v Algeriji,« je začel. >Vino je blagoslov in kletev aumade v Afriki. Jaz sem pravkar izpil dve steklenici. Izvrstno... Čuvajte se žensk, ki so blagoslov in kletev človeštva. Bil sem poročen s tremi... Strašno.. Obljubil sem mu, da ne bom čezmerno pil in se ne čezmerno ženil. »Drugič, rekrut,« je nadaljeval, ako se boste na-halaji v nekrilikah, no poslabšajte si položaja brez potrebo, ker bo že sam na sebi dovolj neprijeten.« Tudi to se mi je zdel dober svet. z.ato sem mu pritrdil. »In tretjič, upirajte se ukazom neba, ako že hočete, nikdar in nikoli pa ne ukazom vašega korporala ... Samo po sebi umevno pa je, da se ne bi nihče niti v sanjah drznil, da bi se uprl seržantovi volji. »Tega ne bi storil noben normalen človek,- se in mu pritrdil. Seveda!... Ako pa ste nenormalni, morate biti zelo previdni,« je svaril moj vodnik. »Nenormalen?- sem vprašal. »Gotovo, bleu,- je odgovoril. »Celo najbolj sposobni legijonarnji so včasih nenormalni. Tedaj sc nahajajo v takem nastroju, da bi izvršili enega od treh najgrozovitejšili zločinov: samoumor, uboj svojega tovariša ali pa da sc upirajo seržantu.« »Zakaj bi bili tako blazni?- sem vprašal nekoliko vznemirjen. »Saj niso, toda postanejo,« je menil seržant. >Mi pravimo tej blaznosti tropska omotica. Ta bolezen deluje kakor črv, ki se neprestano suče ter rije i>o niož-gauiii, in čim večja je vročina, enoličnost, napori, pohodi in pijanost — tem hitreje rogovili tu notri in tem hujše muke povzroča. V takem slučaju pravi mož: Jmani Iropško omotico' in drvi amok,* se umori, derzertira ali pa se postavi po robu svojemu soržantu ... Grozno ... In veste, kaj je poglavitni vzrok vseli teh stvari? Ne? To je absint. Absint sta stric in teta starih staršev Irojv sko omotice. Je najstrašnejši strup. Ogibajte se ga! Jaz vem, kaj govorim. Mene so vzredili z njim ... Grozno... Sedaj sem bil po vinu zopet pil nekoliko absinta. Čuvajte se absinta.« V malih oglasih velja vsake beseda Din 1'—; ženitovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mnli oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo iakoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka pelilna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede mnlih oglasov treba priložiti znamko. Službe iščejo Prodajalka išče službe v trgovini. Nastop s 15. marcem ali s 1 aprilom Naslov v upr »Slov.« pod St. 1652. 18 leten lant z odliko dovršeno meščansko šolo, prosi primernega nameščenja. Ponudbe na upr. »Slov.« pod št. 1632,_U) 2000 Din nagrade dam tistemu, ki mi preskrbi službo trgovskega potnika ali skladišnika in to le pri večjem podjetju. Naslov v upravi »Slov.» pod št. 1733._(a) Kuharica mlada, zdrava in poštena išče službo. Ponudbe na upr. Slov.« pod značko »Varčna 1767«_(a) Dekle poštena, vajena kuhati, pospravljati, šivati — ibce službo — najraje v Celju ali v Ljubljani k odraslim ljudem. Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 1699._ (a) Krojaški pomočnik začetnik išče dobro mesto. Gre 3 mesece samo za hrano in stanovanje. Naslov v upravi »Slovenca« št. 1769._(a) Hlapec vajen poljskih del — želi službo h konjem. Franc Zore, Gabrijele, Krmelj. a Organist - cerkovnik (Cecilijanec), oženjen, pošten ,želi službe. Naslov v upravi (Slovenca« pod št. 1648 _(a) Dekle ki zna kuhati, ljubi otroke — želi službo izven Ljubljane. - Ponudbe na upravo '»Slovenca« pod ,fQrem tudi kot varuhinja otrok« št. 1654_(a) Hlapec trezen in pošten, išče službo v mestu ali na deželi. Nastopi takoj. — Avg. Fabjan, Krmelj. (a) Trg. pomočnica išče službe. Naslov pove uprava »Slovenca« Maribor, pod štev. 1955. (a) Starejša ženska za vsa hišna dela, zmožna tudi kuhanja, želi službo v bližini Ljubljane. Antonija Šraml, Zi-bika, Škofija 57, p. Pristava. (a) Šafar s sadjarsko, vinarsko in kletarsko šolo, z dveletno prakso na veleposestvu, zmožen nemškega jezika, išče službo. — Naslov v upravi pod št. 1675. (a) Perica mlajša, močna, vajena perila. išče službo v mestu. Zatler Marija, Kleče 20, Jezica. (a) Prodajalka t daljšo prakso želi mesto, tudi blagajničarke — najraje v Ljubljani, želeč pomagati tudi pri gospodinjstvu in šivanju. Ponudbe pod »Vešča nemščine« št. 1814. (a) Pekov, pomočnik srednjih let, predpečnik, išče službo. Služboval sem 6 let kot delovodja. Prin-čič Mihael, Rožna dol. c. 11/23. Vič pri Ljubljani, (a Potnika mlajšega, oženjenega, solidnega sprejmem. - Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Stanovanje prosto« št. 1778._(b) j Dekle ki je vajena hišnih del, nekoliko kuhanja in ki bi tudi malo pomagala pri poljskih delih, dobi stalno in dobro službo v dobri krščanski hiši. Prednost ima, kdor zna dobro kruh peči. Naslov v upravi »Slovenca« št. 1771. b Iščemo resne osebe za vodstvo oodružnice za vse kraje Jugoslaviie — tudi po vaseh. Nudi se vsakomur dober zaslužek. Kavcija 500 Din potrebna. Obširne ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Vodstvo podružnice« št. 1790. (b) Boljše do:kle, 22—28 let staro, ki zna samostojno kuhati in je izurjena v 1'kanin in vseh drugih hišnih delih, vajena stroge snage. dobi stalno dobro službo na deželi pri orivatni družini Vire? otrok. Prednost imajo dekleta gosnodinj-ske šole. ali z da'i*imi sori^ovali dobrih h'š Plača dobra, po dogovoru. Predstaviti se 22. t, m. nd 4—5 ponoldne. Stare Pravde št. 3. parter, levo in nrinesti spričevala s seboj. (b) H'anc5» nridnega. za ročno izdelavo 'anonega o'ia in za kmečka d°1a sor°:nie \v-rfnst Komatar, Seniči~a. Medvode (b) AVTOMOBILISTI Pozor I Pozor 1 a? f V Ne belite si glave z ugibanjem, komu poverite tapetniška in lični I. dela Vaš h vozili — Vse to Vam izvrši strokovnjaško točno in naj solidneje tvrdka iOŽi*0 HOltVA'«. — Za svoja dela uporablja natboljSe blago, kljub temu pa Vam napravi JOJiSKO HOttVAT najceni';e, o čemer se blagovolite prepričati Zato je v Vašeni lustnem interesu, da se pri vsakem potrebnem popravilu spomnite tvrdke jOŽttO HORVA1. — Ako ste si že zabeležili naslov tvrdke JOŽKO •HORVAT in se iste poslužujete, boste vedno zadovoljni, za kar Vam jamči tvrdka JOŽKO HORVAT. Ljubljana, Sv. Petra efesta 85. Cinaillrant« HOlCS » 0$niU »Duco«-ličanje! Vajenec se sprejme 1 Pekovskega učenca pridnega in močnega — z vso oskrbo v hiši — takoj sprejme Alojz Božič — Šmartno pri Litiji. (v) Kovaškega vajenca iščem, z vso oskrbo. — Franc Svetlin, kovač, Radomlje 77. (v) SoMrioo zmožno nemščine. išč»m k otrokom za t. ma'°c. J T.etna spričevala — Dr. Scbonberger. Novi Sad, Željeznička ulica 22 (b) Ugledna domača zavarovalnica soi-eime pod zelo ; ugodnimi pogoii zastoo-j nike za Novo mosto in za Dolenisko sploh T^otam se spreimejo zastonniki za mesto Ljubliano in bližnjo okolico Prednost imajo osebe z dobrim poznanstvom. — Ponndbe naj se pošljejo na upravo »Slovenca« Dod značko »Agil 13« 1829. (b) Svetovni artikel 1933 ( Absolutna novost gospodarske važnosti. Sersion-ne agente(e) Fixum in Provizija »Pico«, Dunajska cesta 36. (z) Posojilo do 1,200.000 Din proti j vsestranskim jamstvom in zajamčeno valuto se nujno išče. — Ponudbe pod »Hidrocentrala« št. 1753 na upravo »Slovenca« Maribor. (d) Zamenjam s hranilno knjižico »Mestne hranilnice ljubljanske« z 8% Blairovim posojilom v vrednosti 10.000 dolarjev. Ponudbe na »Ljubljana«, Poštni predal 231. Stanovanja IŠČEJO: Iščem stanovanje sobe in kuhinje v bližini Mirja, za ceno do 300 Din mesečno Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Mine«, (c) ieh ležkih .asih st mori t- najlažie d biti z ustano vitvi o domače letarni. M iamo vsakomur tekoče delo. er smo d jemalci za I, emne, doba imo preio in zplačamo zaslužek z i ple 'en e :ar dokazuj mnogo /ahvalnic. V slu. aiu da n čett delati in za-lužiti, -t jbrmte po traiis-prospeklt na tvrdko Domača Plelarsk ndustrija josip Tomažič, Maribor, Trubanev ul 2, ndd. 7 BrezpVšni tečaj prikrojevania priredi šiviljam. nešiviljam, damam za samouporabo Krojno učilišče, Gledališka št 2. Vpisovanje že sedaj, (u) Šoferska šola ; E. Čeh I b'V fl Camerni-.uva oi.|erska 'Ola j 1 ttbl a a nuna ska r. 3 Sola r.a pok I ene Šoferje in amaterje Prospekti in po iarfinla zastonj in franko usm Gospodična želi znanja z železničarjem v svrho ženitve Resne ponudbe pod šifro: »Srednja starost« upravi »Slovenca«. (ž) Preklic. Podpisani Jožef Bricl ob-j žal ljem neresnične besede, ki sem jih govoril napram g Frido Kvasu in se zahvaljujem da ie odstopil od kazenskega postopanja Jožef Bricl. o Služkinjo do 17 let staro, sprejme Kovač. Ljubljana, Dete-iova ulica 2. (b) Točilca dobro izurjenega, sprejmem takoj za Ljubljano. Naslov v upravi »Slovenca- St. 1822 (b) Sobarico zdravo, krepko, z daljšimi izpričevali — sprejmem. — Naslov v upravi »Slovenca« št. 1831. (h) ;BZBSEDI Kot trgovski vajerec i bi vstopil k trgovcu v i mestu ali na deželi ab-; solvent kmetijske šole, . zmožen tudi nemščine. Cenj. ponudbe na naslov: S. Knaus, Srednja vas 26, p. Draga. (v) Dva ključav. vajenca sprejmem. F. Čamernik, Cerklje pri Kranju. (v) Učenko iz dobre hiše, pridno in pošteno, sprejme papirna trgovina na deželi. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Vsa oskrba« št. 1741. (v) Kot učenka v trgovino prosi mesta 16 letna pridna kmetska deklica. Naslov v upravi »Slovenca« št. 1788. (v) Vajenca (vajenko) sprejme prodajalna čevljev v Ljubljani takoj. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod štev. 1827, (v) Vložne knjižice kupite ali prodaste nai bolte pri Komand družbi l M JANKOLE Liubliana Selenbureova ulica 6 II Telelon 30-52 Idi | Posojila podeljuje »Zadruga« Liubliana pp 307 Spreime poveriem-ke__Idi 800.000 D!.n posojila se išče Popolnoma varno kritje z navedbo obrestne j mere in vračilnih pogojev. — Ponudbe na Jos. | Štempihar, poštno ležeče. | Ljubljana (d) 20—30.000 Din posojila : išče obrtnik in lastnik ' večjega posestva proti dobrim obrestim in vknjižbi na prvo mesto Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1584. (d) Posojilo Vam preskrbim na knjižice: Praštedione, Mestne hran ljubljanske, i Ljubli kreditne banke in i Jugoslovenske banke pod | ugodnimi pogoji. Zato ne prodaiajte hranilnih knjižic, preden se ne oglasite , osebno pri meni Zore, Ljubljana. Gledališka ul. št. 12. (d) 50.000 Din posojila iščem na prvo-mestno vknjižbo na hišo s pekarijo in trgovino. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 1672. (d) Delavnica pleskarska in slikarska -sprejme takoj družabnika z nekaj gotovine. Naslov, se izve v upr. »Slov.« pod t št 1871. (d) Mesarski oes, velik, črn, na koncu nog in repa bel. po hrbtu male rjave proge. Pošten najditelj naj javi proti nagradi: Takob Božič, mesar, Trbovlje. (e) Stanovanje se odda v Ptuju, Nova c. št. 6. Pojasnila: Ptuj, Bu-dina 9. (č) Stanovanje sobo, kuhinjo, oddam za marec. Poizve se: Dravska ulica 16. (č) Štirisobno stanovanje solnčno, komfortno, v vili 1 pri drami, oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št,- 1846. (č) Sobo kuhinjo in pritikline oddam stranki 3 oseb. Val. Vodnikova 15, Moste, (č) Lokal se odda Pražakova 2. (n) Gostilna na deželi (litijski okraj), poleg cerkve, se odda v najem V hiši pripraven prostor tudi za trgovino. Na željo se lahko dobi tudi nekoliko zemlje v obdelavo. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »April« št. 1713. (n) Posestva Stanovanje 3 sobe, predsoba, kuhinja in pritikline se odda za marec. Kje pove uprava »Slov.« pod št. 1879. (č) Opremljena soba snažna in svetla se ceno odda eni ali dvema osebama na Miklošičevi c št 2? B. 1. nadstr.. vrata t7 (Delavska zbornica), s Sobo s štedilnikom, oddam v podpritličju. Zg. Šiška 159, Kosovo polje. (s) Oddam sobo Dravlje, Rokova pot 145. Droben oglas v »Slovencu. posestvo ti hit/o proda; če ie ne z gotovim denarjem oai kupca ti s knjižico da. Ribolovna dovoljenja oddajam v omejenem številu za ribolov v Kamniški Bistrici od glavnega jezu pri smodnišnici do Homca. - Informacije pri V. S t u z z i, dentist v Kamniku. (r) Žična železnica rudnik Marija« išče tehnično tvrdko, ki bi na rudniku mon';-ala žično železnico. Celokupni žični materijal na mesti' Interesenti naj se radi detajlnih dogovorov obrnejo na upravo rudnika »Marija«, Cerje, Tužno pri Varaždinu, POTUJEM" V BERLIN prevzamem razna posredovanja do 23. februarja. Dopise na upravo »Slov.« v Ljubljani in Celju pod »Berlin« št. 1869. Jnserati v -Slovencu Sobo in kuhinjo išče boljša vdova, za takoj ali pozneje. Naslov v upr. »SI.« pod št. 1781. Stanovanje lepe sobe, kuhinje ter pri-tiklin iščeta zakonca z enim otrokom za 1 april ob Dunajski cesti ali Bežigradu. — Ponudbe do 25. febr. na upravo »Slovenca« pod »Bežigrad« št. 1768 (c) Družina: dve osebi iščeta pritlično stanovanje, kuhinjo in sobo (ev. dve sobi) v ljubljanski okolici ali Ljubljani. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Dva odrasla« št. 1500 18(3. (c) ODDAJO: Dvosobno stanovanje samsko krasno, z verando se odda Poizve se v upr »Slov « pod št. 1644. _(č) Trisobno stanovanje s kopalnico in vsemi pri-tiklinami v bližini glav in gorenjskega kolodvora, mirna lega se odda s t. marcem t. 1. event tudi za pisarno. - Poizve se Dvorakova ul. št. 3. dvorišče pisarna. (č) Sobo, knhinjo shrambo klet, drvarnico in vrt oddam za 175 Din, Malavas 48 pri Stožicah. Stanovanje sobo in kuhinjo, solnčno, suho. oddam z marcem. Vič 21. (č) | Dvosobno stanovanje s kabinetom, kopalnico (750 Din). Vprašati med 12—2. Kavarna Metropol. Trisobno stanovanje s kopalnico in pritiklina-mi. v I. nadstropju, takoj oddam. Streliška ul. 29. č Dvosobno stanovanje '?po in solnčno, z vsemi p c 'lil:I'nami, pralnico in vrtom, oddam m»«"ii stranki s 1. majem poleg nove šišenske cerkve. Knezova ulica 35, I. nadstr. Isto-tam oddam sobo s štedilnikom, elektriko in separatnim vhodom — s 1. marcem. (č) Soba in kuhinja se odda čisti in mirni stranki s prvim marcem za Bežigradom. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1816. (č) Dve lepi solnčni sobi opremljeni ali prazni, centralna kurjava, elektrika, se oddasta. Najraje dve-starejšima osebama. Naslov v upravi »Slovenca« št. 1817. (s) Snažno sobico oddam gospodični. Reslje-va c. 26, I nadstr. (s) ODDAJO: Pisarniški ali poslovni prostori! Štiri pritlične poslovne prostore z izgledom na ulico, sredi Ljubljane, oddam s 1 ma-jim — Naslov v upravi »Slovenca« št. 1468. (n) Delavnica evnt. skladišče se odda v najem v Streliški ulici št 5_(n) Detajlno trgovino z mešanim blagom, staro dobro vpeljano v Liub-liani oddam v najem. -Ponudbe na upr. »Slov « pod št. 1709. (n) Hotel Plesnik v Logarski dolini se odda takoj z vsem inventarjem v najem. Franc Plesnik. hotelir, Logarska dolina. Kavarno moderno opremljeno — prometna točka — oddam takoi v najem Ponudbe na upr. »Slov « pod »Kavarna« št. 1762. (n) Trgovina z mešanim blagom dobro vpeliana obstoječa že 60 let. se radi bolezni takoi odda v naiem na deželi v industrijskem kraju Za prevzem zaloge potrebno 60 do 80 000 polovico lahko v hranil kniižieah dobrih denarnih zavodov. Resni reflektanti nai blagovolijo poslati ponndbe na upr. »Slov.« pod zn. »4 lokali, 2 sobi« št. 1744. Več stavbnih parcel ugodno proda Wester — Hradeckega cesta 8. (p) Nova hiša za 5 strank, 10 let davkov prosta, in pol orala zemlje prodam Kralia Petra c, 77, Studenci. (p) Več parcel v bližini remize elektr. železnice v Zg. Šiški, naprodaj proti gotovini po primernih cenah. Naslov v upr. »SI.« pod št. 1643. Kupim pol ali četrt hiše v mestu. Ponudbe pod Mesto 1676 na upr. »Slov.« (p) Posestvo na 30—40 iohov s stavbnimi in gospodarskimi poslopji med Celjem in Zagrebom kupim. Posredovalci izključeni. Pismene ponudbe na dr. Dražič Marijan, odvetnik, Zagreb, Gajeva ul. 21-11. (p) Čevljarsko delavnico v Ljubljani dobro vpeljano. kompletno prodam. Pišite na poštni predal 139, Ljubljana. (p) Dobro vpeljano, staro podjetje radi bolezni naprodaj Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Slučajna prilika« št. 1694. p Stavbne parcele proti Kamnici naprodaj. Vprašati: Koroška c. 18, Maribor. (p) Parcele ali skupni kompleks poleg kolodvora Dev. M. v Polju prodam. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1739. (p) Stavbne parcele v Studencih naprodaj. -Tudi proti dobrim vlož-nim knjižicam Naslov v upr. »Slov.« v Mariboru, št. 31/kr. (p) Enostanovanjska hiša z obsežnim vrtom v Vod-matu, oddaljena 2 min od tramvaja se odda. Poizve se pri Josip Oražem, Moste. (p) utwjo največji uspeh. Stanovanje dvosobno, s pritiklinami, oddam za marec ali april za 400 Din. Glince, cesta IX/28. (č) Trgovina z meš. blagom maniša, dobro vpeliana se takoj odda v najem na deželi. Pripravno za začetnika. Na razpolago tudi koncesija. Potrebni kapital 25 do 30 tisoč Din. - Cenj. ponudbe na upravo »SI.« pod »Špecerija« št. 1745. Trgovski lokal na deželi, na zelo prometni točki, oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1656. (n) Restavracijo novo ustanovljeno, oddam s 1. julijem v najem na prometni in najlepši točki na periferiji Ljubljane. Pogoji: Izvežbanost in najemnina za par let naprej. Ponudbe na upravo -Slovenca« pod »Restavracija« št. 1786. (n) Več stavbnih parcel naprodaj v Vodmatu. -Proda se tudi na vložne knjižice Poizve se pri I. Oražem. Moste. (p) Posestvo 26 oralov, stavbe zidane, krite z opeko - <-e proda. Štefan Čelofiga. Brester-nica pri Mariboru. (p) Hišo slično vili, prodam radi selitve Podrožnlkom. Rožna dolina V/33. (p) Dve parceli ob Dunajski cesti ugodno prodam. Pojasnila: Dunajska c. 99, vinotoč. (p) Radi preselitve prodam ali dam v najem s 1, aprilom svojo hišo. Inž. A štebi, Rožna dolina, cesta X št. 6. Ogled vsak dan razen nedelje od 14—15._(p) Hiša s trgovino in pekarijo je naprodaj v skem. Ponudbe na upravo »Slovenca« št. 1671. (p) Kupim hišo s trgovskimi prostori, na prometnem kraju v Ljubljani. Ponudbe je poslati pod 700.000<-'1776 upravi »Slovenca«. (p) Posestvo lepo, arondirano, 27 oralov njive, travniki, gozdi, velika gospodarska poslopja z inventarjem — naprodaj. Vprašati Marijo Kosi, gostilna, Sv. Tomaž pri Ormožu. (p) Objekte na periferiji mesta, pripravne za manjšo tovarno, prodam. Več zgradb v najboljšem stanju. Del kupnine lahko v vložnih knjižicah. Ponudbe pod »Ugodno« štev. 1770 na upravo »Slovenca«. (p) Več parcel v neposredni bližini Ljubljane, od 10.000 Din naprej, takoj naprodaj. — Vprašati: A. Druškovič, Moste, Val. Vodnikova ulica 14. (p) Posestvo VA orala, zidana dvosta-novanjska hiša, gosp, poslopje v trgu Muta pri Marenbergu naprodaj za 60,000 Din. Potreben kapital 53.000 Din. Zamenja se tudi za hišo v Mariboru. Ignac Jevšenak — Konjice. (p) Visokopritlično hišo 3 stanovanja po 2 sobi, kuhinja, vrt, vodovod, pralnica, elektrika, kanalizacija, vse novo in v najboljšem stanju, oddam. Vzamem tudi hranil, knjižice »Ljudske posojilnice« v Ljubljani. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1465. (p) Hišo 3 sobe, kuhinja, velik vrt, gospodarsko poslopje naprodaj. Šolska ul. 6. Po-brežje, Maribor. Krasno posestvo v Kranju, nova stanovanjska stavba, lep vrt, solnč-na lega — prodam proti hranilni vlogi. — V Ljubljani stanovanjske hiše, vile in stavbne parcele po ugodnih cenah. Ivan Sušnik, Krekov trg 10. p V Splitu se proda trgovina sadja, povrtnine, jajc, mlečnih izdelkov itd. Vučkovič, Iličev prolaz. (pj Dvostanovanjsko vilo kupim proti vlogi Ljudske posojilnice Celje. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Štajerska« št. 1845. (p) Del hiše v strogem centru Ljubljane naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« štev. 1842. (p) Še dve parceli naprodaj pri novi šišenski cerkvi (pri novem parku). Več se izve pri gospodarju: Verovškova št. 53 V poštev prideio tudi knjižice. (p) Ena ali dve parceli naprodaj na Kodeljevem le proti gotovini. Informacije: Ivan Slokan, Ljubljana, Kolezijska ul. 7. (p) Novo hišo štiristanovanjsko, z dvema vrtoma, v Novi vas: pri Celju — prodam. — Peter Udovič, Celje, Nova vas. (p) Hiša z vrtom blizu postaje in cerkve v Slivnici pri Mariboru — naprodaj. — Naslov pove uprava »Slovenca« Maribor_(p) Stanovanjska hiša v Mariboru, trgovski lokali, 26 strank, letni donos 87.000 Din, prodam za 450.000 Din. Ponudb« pod »Kurator«, »Slovenec«, Maribor. (p) Stavbene parcele pri tramvajski postaji — prodam proti gotovini. — Julija Florjančič, Dravlje št. 51, pri Ljubljani, (p) Kupim hišo^ najraje v bližini Domžal. Cena 60.000—80.000 Din. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1806. (p) Stev. 12. ^ixrvTsm5C<, dne 1«. februarja 1033. Stran 17. Večje posestvo blizu železnice in šole — kupim. Agbaba, Zagreb, Gortanova 27. (p) Predam hišo 1100 nr zemlje, pripravno za obrtnika, perutninar-stvo, ali jo zamenjam za hišo na periferiji Ljubljane (Duuajska cesta, Siškal Mala vas 41, Ježica. (p) Kupim lokomobilo! Ponudbe na upr -Slov.« v Mariboru pod značko ■75 PS/1751. (k) ' i ■ i.................i n. n» i i . . ■ i ■ Bradljo, dobro ohranjeno kupim. Ponudbe na upr. »Slov.« pod zn. »Bradlja« št. 1612. Nova hiša dve postaji od Ljubljane, z 1 eno- in 1 dvosobnim stanovanjem; elektrika, ograjen vrt — naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod 65 1730 na upravo Slovenca«. (p) I.epa vila s tremi zaključenimi stanovanji, s predsobo (parket, elektrika, vrl) ugodno naprodaj. — Ponudbe pod »Priložnostni nakup« št. 1784 na upravo »Slovenca«. (P) Špecerijska trgovina s trafiko in papirno trgovino, na najprometnejši točki Zagreba, z zasigu-rano večletno najemninsko pogodbo nizke najemnine, prodamo radi obolenja lastnika: Poslovnica M. S. Pavlekovič, Zagreb, Iiica 144, pritličje, levo. p Kozmetič. laboratorij za dame in gospode, popolnoma urejen s prodajo parfumerijskih in kozmetičnih preparatov, v središču Zagreba, brez konkurence, proda s koncesijo Poslovnica M. S, Pav-lekovičj Zagreb, llica 144. Srebrne krone ; staro zlato in srebro ku-1 puje RAFINERIJA DRA-IGIH KOVIN - Lfubljana, Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina. Cunje tekstilne odpadke, krojaške odrezke. ovčio volno kupuje ARBEITER Maribor, Dravska c, št. 15 Kompletno spalnico svetlo, čisto, takoj oddam. Aleksandrova cesta 7/JI, levo. (š) Vsakovrstno po najvišjih cenah CERNE, luvelir. Liubliana. Wolfov« ulics K. 3- Nova založba kupi broširane izvode Cankarjevih knjig. Hiša Marije Pomočnice, Lepa Vida, Kurent, (k) Inventar kavarne moderne, sestoieč iz 36 marmornih in 36 miz za letno teraso s železno ograjo, 250 stolov, 16 ta-peciranih kanapeiev, 2"? m hrastove 'amperiic. kavarniške blagajne v. mav-moronij 2 omari za led, strojev z ročnim in električnim pogonom za sla-dc'ed, praženje, mlelic in kuhanje kave, električnih ventilatorjev, kompleten kavarniški pribor iz srebra. ulpake, porcelana in stekla, za prvovrstno mestno kavarno -— proda; Poslovnica M. S, Pavlekovič, Zagreb, llica 144. (p) anloa Vrt ''ffnnbgiffli gnojnimi gredami iti okni, v najboljšem stanju, v mestu, v najugodnejši legi, z doHro obdelano zemljo — dam Inkcij v najem. Naslov v upravi -Slovenca« pod št. 181L (p) Hišo na deželi z manjšim trgovskim lokalom in obstoječo trgovina prodam ali dam v najem. Ponudbe upravi -Slovenca pod Osamosvojitev št. 1658. (p) Na parceli 470 m Podro^nikom, zraven vodovod. kanalizacija, elektrika, takoj napravim za nizko ceno lepo solidno zidano dvo- ali tristano-vanjsko hišo. Kdor želi vrcdnosl denarja najboljše naložiti, naj posije naslov upravi Slovenca-pod Podjetje.- št, 1810. p Hiša , dvodružinska naprodaj v Stožicah št. 99, Ježica. p Parni kotel 3 do 5 atmosfer pritiska, vodna vsebina 30 do 60 litrov, kupim. Ponudbe na Marschner, Hranilnič-na cesta 4, Ljubljana, (k) Foto-aparat boljši, dobro ohranjen — 9 X 12 — sc kupi. Ponudbe s popisom in ceno: Dolar, Močnikova 13 — Ljubljana. (k) Dva avtomobila osebna, 6 sedežna, znamke Fiat 510 in Austro-Fiat, v jako dobrem . stanju,, sta po nizki cen: naprodaj pri zdravilišču Rogaška Slatina. (f) i ,, .i, ■„ i ■ Avto ohranjen, ekonomičen -kupim. Ponudbe na upr. SloV.« ped -Gotovina 10.000 1777. (f) Dieselmolor ■ - ... ..... . 25 HP, v popolnoma dobrem slanju, proda tovarna testšnin Pekatete«, Ljubljana. Zt. Vidu, nasproti cerkvi, pri Iv. Dolničariu. (I) iz lekarn« dr G. Piccolija v Ljabljaui se priporoča bledim in slabotnim osebam. Specijelni entel oblek, ažuriranje, predtisk najhitrejša postrežba — najfinejše delo pri Matek& M tkeš, Ljubljana pob- g hotela Štrukelj Vezenje raznovrstnih monogramov, perila, zaves, pregrinjal, entlanje, izdelovanje gumbnic. Velika izbira predtiskanih žen. ročnih del. Vsled najmodernejše ureditve podjetja — najnižje cene. Vabilo Ucl-et« NA OBČNI ZBOR OSREDNJE VINARSKE ZADRUGE ZA JUGOSLAVIJO r. r. z o. z. v Ljubljani USkina^fentrObe se ^ VrJil v P°ncde,iek, dne b. marca 1933 ob " pol 7 zvečer, v poslovodstvu, Kongresni trg it. 2. kupila r,airi»neie (irl i»rilk A. VOLK, LJUBLJANA .itff»a cest« Cil ! Pretočen prvovrsten beli burgundec od 5 litrov naprej, 6 Din. Badlova ul. 1, Maribor, zraven novega parka. Domača lekarna dobro opremljena — po ugodni ceni naprodaj. Naslov v upr. »-Slov.« v Mariboru, Št 1972/1866. (I) Novo motorno kolo 600 cm", se ugodno proda. Plačljivo evcnl. deloma s hranilno knjižico. Naslov v podružnici »Slovenca« v Celju pod Motor«. (I) Moški površnik po zelo nizki ceni naprodaj, Streliška ulica 32. (I) Šampanjec dezertna in namizna vina, za domače zabave, fine narezke, pecivo in druge specialitete, naročajo vsi v delikatasi F. K, Kovačič, Miklošičeva cesta. (i) Naznanjam da prevzamem vsakovrstno plakatiranje na oglasne deske po mestu Kočevju. — Fabijan Anton, plakater, Kočevje. (t) Posteljne inreže izdeluje fu popravlja najceneje po naročilu Alojz Andiovic, Kotnen-skeg: ul. 34. (t) Moko, pšenico in koruzo vagonsko blago, dobite oc! prve roke po borzni dnevni ceni, ako pišete dopisnico na naslov Hotel iMIkflč, Ljubljana, soba št. 61. U preofero zof fotell"v i. t. d. najlažje kupil, blago iz krasne zalog* .jo konkurenčnih cenah pri: R, SEVER Marijin trg št. 2. Zavese, odeje, perje, puh. 1. 101? Dnevni red: 1. Poročilo načelstvo. 2. Poročilo nadzorstvo. 3. Odobritev rač. zaključka t. Volitev načeiatva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajsiosli. V slučaji: nesklepčnosti se bo vršil občni pol ure kasneje ob vsaki udeležbi, NAČELSTVO. rontn tn /udi danes lutno izv'niala brezobrestno po-son/o v znesku D n UoOOO'—. Ljubljana. U. febr. 1933. Zu/fan Srečko, StanireKu ulica it. 2. Ljudska Samopomoč v Mariboru mi je izplačala pripadajočo podporo po smrti mojega očeta gosi oda ŠTEFANA PETKICA točno, za kar se ji tem potom javno zahvaljujem in jo iskreno priporočam v akomur. Dvorska vas, dne 9. februarja 1933. Frančiška Pe rič SOLNČNEPEGE rjavi madeži in grda barvi ko/.p in telesa izginejo v najkrajšem dam popolnoma z ti p ra'i preparata -PIGMAT«, ki je se-tavt en po principu t>iio!oflke kulture lepoti": deluje uprav udoviio in odgovarja vsem zfthi evam moderne znanosti. Knža postane ble-a e«« b la in ista. Uspeli je odll en tudi v nBiieJj h -Iu aj h I NnSkodllivost zajamčena ! Cena 5u Din. - Preparate SCHRODER-SOHICNkrc raznoSilJn pro i pla im v naprn ipoSinina 6 Din) ali po povzetju (poSlnina 12 Din) »OMVIA«, oddelek J8, agreb, Draškovičeva ulica 27. Zahtevajte brezp ačen Itustravan ce ik! Važno! Važno! KUPUJETE lahko tudi na hranilne knjižice vsakovrstno pohištvo in tapetniške izdelke. Izdelava v lastni delavnici Prvovrstni izdelki I Zaročenci imajo prvovrstno ugodnost. Ernest /.elenka, trgovina, Maribor, Ulica X. oktobra št. 5 Za vsa tavarovanja pride v noštev le Vzafemna zavarovalnica Liubliana ▼ lastni palači ob Miklošičevi in Masarykovi cesti ZAVARUJE: 1. požar. 2. vlom, nezgode, lamstvo, kasko, steklo, zvonove. 3. življenjska zavarovanja v vseh modernih kombinacijah, posmrtninsko zavarovanje »Karitas« Zavarujte sebe in svoje imetje edino pri domači slovenski zavarovalnici. Opozarjamo na .Mali oglasnih' v našem dnevniku. - Poslužujte se ga ob vsaki pril ki! Pred likvidacijo karnevala Mongol osian>< oo O n lO — 15 —. 2<■•— kakor tu li vsakovrstno blago se pi ceni proda ^ OO IS 33 -I J OO Sumen/e v ušesih slab sluh in vsi drugi nedostatki ušes se od''ratijaio naplo, brez bolečin, brez zdravil, brez zgubi an.a časa s pomočjo nove me ode po/ačanja siuha z aparati na podlagi mebanoterapije (Institut de Pro-these Aunculair e de Pariš) po pariškem profesorju Dr /oseph M m g številne up. rabe te metod" potrjujejo, da se onim, ki se jih osvoje. definit'vuo vrača RADOST SLUHA Gluhi, ki žele. da se jim povrne slu'1, in vsi oni, ki žele preprečit' nadnlinje sla d jen e sluhu, naj nikar ne odlaša o, m>irveč pos':usi o to nutolo, ki e prejela naj> išje odi ko-vanie izlato kol-jn<) na medicin-^tli in uiruršk h razstavah in katere uspeh p. trjoiejo vsak dan nova spričevala. Zaloga za Jugoslavijo: Lekarna Antoni/evič, Beograd Demoutracije in strokovno uporabo aparnta bo izvaal Francoz-specialist od 9 dopoldne do o zvečer in sicer: v L/UBL /A NI, „Hotel Slon- (20. in ^i.februar.a ti.) v CEL/U „Hotel Union" (22. februana) v M A Ki BORU, „Ho