r?
w 1
Svobode.
GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI.
GLAS SVOBODE BIjOVESTIO weekly
Uitutid Ta Trn Imiim O« Ta« Iiuonuia Ouaari,
"OD BOJA DO ZMAGE"!,
"KDOR NE MISLI SVOBODNO. SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO"!
Stov. 42.
Chicago, 111. 19. oktobra 190«.
Loto Y.
Razgled po svetu.
RUSIJA.
—	V vsej Rti si j i razvili so .soci-ja'Usti velikansko agitacijo proti predstoječim vojaškim naborom. Agtatorji in v to svrho izdani leta ki odgovarjajo mladeniče od vojaške službe in dai se nabornim komisijam sploh ne javljajo. Pozitivnih uspehov ta agitacija sicer ne bo imela, ker pojedinitn mladeni čem manjka sredstev, da' bi se u-spešno ustavljali državni sili, a u-trdih l>ode zavest in odpor prot^ carizntu in v itak že nezadovoljni armadi še boli razširila« duh anti-militarizma.
—	V* Varšavi je policija aretova-la jo mladih Turkov, ki 50 pred kratkim tja? dospeli, da študirajo rusko revolucijo in način, kako se ruski uporniki oskrbujejo 7 gmotnimi sredstvi za boj proti carizmu. Policija zatrjuje, da -hočejo Turki povzročiti v Car gradu revolucijo.
—	Kakih 30 ustašev na konjih napadlo je poštni Vlak transsibir-ske železnice, vozeč v Petrograd, blizu mosta Ufa. Blagajno, v ka-terej se je nahajalo 250,000 rub-ljev državnega denarja, stražili so vojaki z nasajenimi bajoneti in oboroženi vladni uradniki. Ko so vlak ustavili, so se revolucionarji po kratki'borbi z vojaki 111 uradniki polastili blagajne in jo izpraznili. Neki uradnik je izjavil, da je imel v blagajni spravljenih 400 rubljev svojega denarja-, in prosil, da mu njegovo latstnitio izročijo. b*staški četo vodja si je njegovo adreso zaznamoval in mu obljubi', da 11111 denar pošlje na njegov tlom. Med vojaki in uradtiikii bi! je eden mrtev, trije pa< ranjeni. Kevolucijonarj i so ranjence se obvezati, potem pa izginili v temno noč.
—	Ministerstvo carske palače j? izdalo odredbo, 5 katero je dvornim uradnikom in uslužbencem prepovedano, sprejemati pod streho tuje ljudi brez privoljenja ministrovega. Vzrok tej odredbi je bojazen pred revolucionarji in zarotniki, ki si na razne nesumljive načine znajo pridob ti vstop v carsko palačo.
—	Iz gubernije Wiatka se poroča, da se tamkaj šili kmetje splošno branijo, 'plačati zapadle davke. Davčni iztirjeva'lci se zaman trudijo in na noben način ne dobijo denarja. Iz ministerstva je prišlo nujno naročilo, da se zapadla1 plačila vplačajo v državni zaklad takoj, in ker drugače ni š!o, zapoveda! je generalni guverner knez Gorčakov, da se davki iztirjajo z vojaško in policijsko silo. Prišlo je dp bitk v katerih so pa združeni kmetje zmagali.
—	Car bo baje izdal dne 30. t. m. ukaz, ki bodovoli'1 delno pomilotšče-nje, odpravi1! neke vrste vojnih sod-nij in vsem poMtičnim strankam dal pravico prostega zborovanja.
—	Vršijo se velike predpriprave za volitve v novo dumo. Minister-ski predsednik Stolvpin je z ozirom
"na vesela poročila,'ki mu dohajajo iz provincij, sklenil, da bo volitve pospešil'kar mogoče. Poročila zatrjujejo, da je ruska Poljska mnog* mirnejša; a v pokrajinah ob Vzhodnem morju pa -e še vedno pojavlja revohicijonarui duh, .
ITALIJA.
Med višjimi cerkvenimi funkci-jonarii opaža se nevolia proti seda jnem papežu. Pravijo, da ni ko^ nalogam, ki jih stavijo nanj sedaj -ni burni časi. V začetku svojega pontifikata se je papež pečaf zgolj s cerkvenimi zadevami. Ko je pri* šlo do razpora s Francijo, je istega premotrival izključno iz cerkvenega stališča-. Posledica temu je, da je stvar po|»Inozavožena, in čez katoliško cerkev je prišla težka kri-
za, ki se lahko spremeni v razkol. Papež sam čuti. vso pezo svojega bremena in b$eha. Za sedaj sicer ni še nevarnosti, a v nekako ne bo več dolgo papeževa!, /a slučaj njegove smrti ogledali se bodo po možu, ki bo papeževa! po vzoru Leona IX. in si znal pridob ti politično veljavo. Na kratko rečeno, ne marajo navadnega, verskega papeža, pač pa političnega papeža. — Z: i/, tega se jaisno vidi, da rimski cerkvi nt toliko za vero, marveč le za p lit eno moč in nadvlado.
ANGLEŽ KO.
—	Blizu Durham nastala je pre-tečeno nedeljo v prmjogokopu eksplozija in zasulo »rog 200 delavcev. Polovica teh se nahaja v krajih, kjer so na varnem in se bodo lahko resi'li; ostalih sto pa j(> bržkone zadela grozna smrt. Do-sedaj so izkopali U) mrličev. Dela »c 7 obupno energijo, da se reši zakopane.
FRANCOSKO.
—	23. t. 111. sil i de se v Parizu tretji mednarodni kongres za udušl-tev kupčije z ženskami. Kongresu bo predsedoval bivši francoski mi-nisterski - predsednik Bourgeois, Združene države se še niso priglasile s svojim zastopnikom.
NEMCI J A.
—	Cesar Viljem in z njim ves diplomatic 11 i izrael je skrajno razburjen, ker je knez Hohenlohe obe. lodauil "Spomine *. Senzacijonalna razkritja v teh "Spominih" o privatnih pogovorih in osebnem xaz-merju med cesarjem Viljemom in rajnkim knezom Bismarckom vsebujejo vse diplomatične spletke starega lisjaka Bismarcka in močno kompromitujejo nemškega cesarja ter občutno žalijo dvorne kroge v Petrogradu in Londonu. Cesar baje kar razsaja, Državni kancelar Bii-low je odredil disciplinarno postopanje pr> ti knezu Aleksandru II o-henlohe. ki je dovolil objavo teb spominov.,
—	Pri poroki iti svatbi Berths Krupp, lastnice tovarne za orožje na Nemškem, ki je največja boga-tinka v Nemčiji, je bil prisoten tudi cesar Viljem in napil novoporo čencema v njtimti lastnih frazah. Spominjal se je v zdravici tudi nje-nega očeta, ki je bil njegov "naj boljši prijatelj", njo samo pa ime» nova! "drago hčerko". —■ Kaj pač vse denar stori !
ŠPANIJA.
Vsakega za svobodo vnetega človeka mora z veseljem navdajati radialni nastop španske vlade proti mračnjaškemu klerikaiizmu. Katoliška cerkev dobiva na Španskem udarec za udarcem. Velik udarec za njo je tudi nova postava o redo-vih. ki določa sledeče:
1. Noben verski red (menihi in druge, verske družbe) ne sme se ustanoviti brez privoljenja parlamenta.
Pravosodni minister je pooblaščen, razpustiti sleherni verski red, ki je nevaren za javno moralo m javni red.
4.	Kabinet naj takoj preštudira vse redovom že prej dovoljene koncesije in razveljavi one, ki so neza konite.
5.	Verski redovi, kojih udje so tujci ali čijih predstojnik prebiva . inozemstvu, naj se razpustijo. O-blasti tuajo pravico prostega vstopa v samostane tudi brez cerkvenega dovoljenja.
6.	Verskim redovom je zabranje-tto imeti več premoženja, kakor ga je potrebno za namene, v kakoršne so bili ustanovljeni.
7.	Denarni zneski, koje darujejo člani verskih družb pri svojem vstopu v red, in zneski, ki jih redovi nabcracijo za "dobre namene", morajo se skrajno znižati in omejiti.
8.	Denarna1 in druga premoženjska volila ter ustanove za verske redove od strani še živečih oseb so vbod oče postavno prepovedana.
9.	Redovi, ki se pečajo z obrtjo ali industrijo, imajo plačevati običajni davek.
10.	Predpisi glede razpustitve verskih redov se bodo izdali.
AVSTRO-OGRSKA.
—	V Budapest i stavka okrog J500 pekov. Lastniki manjših peka-rij su prodajalne zaprli in delajo v velikih pekarnah, Vlada posreduje v korist podjetnikom na ta način, da oskrbuje občinstvo s kruhom iz vojaških pekarij.
TURČIJA.
—	Arabci v pokrajini Yemen so se uprli proti turški nadvladi. Revolucija se jako hitro širi na vse strani. Skoro v vsaki bitki zmaguj jejo Nraln'] proti turškim vojaškim novincem, ki so itak neradi odšli v boj. V A'kielu bili so Turki po|>ol-notna poraženi; izgubili so 160 mož; med tetini je 60 težko ranjenih. sto pa mrtvih. Tudi Arabci so baje izgubili 200 mož.
Ameriške vesti.
Kuba.
—	Taft je bil le začasni guverner 11a Kubi, njegov naslednik je bivši sodnik Magoon, s katerim pa ustaši niso zadovoljni. Pričakovati so, da se jim podelijo uplivne službe, a so bili v svojih nadah varani. Mogoče je, da pride še do uadalj-nili nemirov.
—	Vojaštvo Združenih držav zapusti Kubo šele po končanih volitvah- Le par ladij in nekaj vojaštva se je povrnilo domov.
—	Kakor se je sedaj poizvedelo, je izginoli agent New Vorške banke J. M. CebaMos X Co., Silveira. podpiral ustaše z visokimi denarnimi zneski. Vel k del tega denarja ttporabil se je za nakup prožja. To orožje pa ni prišlo v roke razorože-
alni komisiji, marveč se je poskrilo za poznejšo rabo. Ceballos je baje celo transakcijo osebno vodil. Začasna vlada izjavlja, da Silveira ni rmc4 nič opravka z revolucijo, čemur pa se z nasprotne strani ugo. varja. Istina je, da je služil obema strankama za visoke nagrade in di je le on iz osebne mržtije proti Palmi povzročil revolucijo. 1 Janki Ceballos je mnogo [Hineveril in sedaj pobegnil nekam v južno Ameriko.
—	Sedaj ni guverner Magoon izrazil se je jako pohvalno o vodite-liili revolucije, ki so veliko pripomogli, da-se je na Kubo zopet povrnil mir in red; zlasti je |K>hvaliI vedenje generala Guerra. ki je o.d-kloui'1 izvolitev nadpoveljnikoir. čez prejšne ustaiŠke čete in stem da! drugim'lep zgled.
—	Poročila iz vseh delov Kube zatrjujejo o jK>polnem miru.
Zopet polom banke.
Vrhovni poslovodja McGill pro-pa'le "Ontario banke" v Toronto Kanada, navedel je v preiskavi, da manjka 1*4 milijona dolarjev. To da bankirji menijo, da je primanjkljaj gotovo še za |>ol milijona večji.
McCiiil je ta denar zaigral v newyorskih in chicaških borznih Špekulacijah, v katere se je spustil — po njegov;? izpovedi — v prid banke.
Armour tosen na $20,000.
Zobozdravnica gdč. Sara V. Tomlinson v Vinetand, N. Y., vložila je po advokatih Howard Car-row in William J. Kraft tožbo pro ti chicaški mesarski tvrdki Armour a Co. na oškodnino $20,000. Sara Tomlinson zatrjuje, da je njeno zdravje uničeno vsled uživanja šunke, preparirane v omenjeni me-
sarski tvrdki. Šunke so pokvarjene in vsebujejo strup "ptomain". Zbolela je takoj 1 Ki zavžjtju šunke in poklicani zdravnik je konstatir.il /astrupljenje po ptomainu.
Maksim Gorki n J potožil.
Med potniki 11a parniku "Princess Irene ki je odpltil v soboto dne 13. t. m. proti Neaplju, se jc nahajal tudi slavni ruski pisatelj iu revoilucijonarec Maksim Gorki in njegova žena. Poročevalci kapitalističnih časopisov brenčali so o-krog pisatelja, kojega so v tej deželi napadali otii isti hinavski listi na najueisramnejfši način, in moledovali, iiaj jim Gorki pove kaj "karakterističnega" o deželi in nje pre-bival'.ciih. Gorki pa jim jc prošnjo kratkomalo otlbi 1 iu gospodom izjavil, da bo svoje mnenie o Ameriki in Amerikancih objavil svoje-časno v poselmi knjigi, ki ji bo dal naslov "Mali *.
Mnogo ožjih prijateljev se je na ladij i prisrčno poslovilo od Gorki-ja in njegove žene. Tudi od svojega poMiiovljenca, ki odpotuje v Novo Zelandijo, sta vzela iskreno slovo.
Redek samomor.
Iz glavnega mesta repubtike Brazilija, Rio de Janeiro, se poroča, da je izvršil član tamkajšne aristokracije V sconte Almeida na poginoma nov in grOzen način samo-mor. Svoje prijatelje je povabil k večerji in jih potem peljal pred celico z levi. katere je za ta večer od nekega potujočega cirkusa najel. Ko so si leve ogledovali in se veselo zabavali, je Almeida nenadoma odprl celico in stopil v sreda med divje zveri. Takoj je planilo več levov nanj, vrgli so ga na tla in ga grozno mesarili; le s težavo so ga prestrašeni prijatelji iz celice potegnili. Umirajoč' je Almei-(.a priznal, da je s samomorilnim namenom stopil med zveri, hoteč s? rešiti neznosnega položaja, v katerega s • ga pritirali veliki dolgovi, ki juh je napravil v igri.
I/, dolavskili krogov.
—	1/. Goldfielda, Nev., se poroča. da je tamošnja rudarska unija pri sv< ji mesečni seji sklenila, zve-zati se z I. W. \V. Ko pa so lastniki rudnikov to zvedeli, so temu oporekali in delavcem zagrozili, rudnike zapreti, ako ne odnehajo. Delavci pa >> večinoma sami socijalisti, ki -e. niso teh groženj ustrašili ter pristopili k I. \V. W. Posledica je bila. da so lastniki rudnikov v resni-c: delo v istih ustavili.
—	Vsled neke |>oškodbe pri raz-svetljevaliii napravi nastal je pretečem teden v tunelu Pennsylvania 11a Long Island City ogenj. Trije delavci, ki niiso mogli pravočasno ubežati, zadušili so se v dimu ter so jili |H>zneje kot mrtvece spravili štirje tovariši na beli dan. Dim je te št\ri same tako omamil, da so napol onesveščeni in skoro zadušeni komaj prilezli na vrli. Spravili so jih potem v bolnico Sv. Ivana, kjer so f>olaigoma prišli k sebi. Ogenj v tunelu ni napravil poseb-ne škode.
Pittsburg, Pa., bo najbrž kmalu pozor sče splošne stavke uslužbencev na cestnih železnicah, in to radi odpusta nekega uslužbenca. Dotični je sprevodnik M. J. Murray. V službi ni bi! jo dni, ker gi je zdravnik spozna! za delo nespodobnim, vendar pa ne tako bolanim, da hi mora! ležati. Družba ga je odpustila z motivacijo, da se j; med boleznijo udeležil neke kon vencije v Milwaukee. Vsi nastavljena' so nato pooblastili svoj izvrševal 11 i odbor, da odredi splošno stavko, ak se družba ne mara spustiti v pogajanja.
—	Poduradniki, ki so uslužben:
pri Southern Pacific-železnici, odložili s- delo, da dosežejo večje plače, določeni delavni čas in po-sebne nagrade za čezurno delo.^ Stavku j oči zatrjuje, da se bo gibanje razširilo čez celo divizijo.
Prometni vodje vseh v Chicago se iztekajočih železnic so .imeli posvetovanje in sklenili, da ne ugodijo zahtevam, ki jih je stavila Switchmen:-« Union of North America dne 25. septembra. Ako se 11c doseže sporazumljenje, potem izbruhne po mnenju prvega [Mxlpred-sednika Samuela E. II. Heberting stavka J.2,000 železniških uslužbencev po progah med Buffalo iti med paeifičnm obrežjem.
Lokalne novice.
i V ot/ kohnhvr.
Železniška družba Northwestern namerava v Chicagi zgraditi novo, veličastno kolodvorsko poslopje, ki je proračunjena naV-'o.ooo.ooo.ScT./ dajni kolodvor te družbe na Wells-cesti bo služil le tovornVnur prometu, novi pa samo osebnemu. Stal bo med prekopom in ClbuM-, M a dison-fm Lake-cesto.
To bo najbrž napotilo železniško družbo Pennsylvania & Co., da tudi ona izvrši svoj že stari načrt iti da postavi nov kolodvor tia mesto doseda/jnega Union, ki že davno več ne ustreza (Krtrebam.
—	Poleg velikanskega novega kolodvora, ki ga bo začela graditi družba Northwestern, kakor pogojeno z januarjem prihodnjega leta, in ki l>oeden največjih kolodvorov v Ameriki, — obetajo se nam tudi podulične železnice. Promet v spodnjem, takozvanem trgovskem delu mesta se je v zaidnjih letih tako razvil, da so cestne železnice zanj največja ovira. Chicaške družbe cestnih železnic so voljne napraviti v omenjenem delu mesta podzemeljske proge, proti temu, da mestna občina da v dotičnih krajih napraviti novo kanalizacijo, s čemur bi itak ne smela več dolgo odlagati, ker je že v slabem stanju. Načrti in proračuni za podzemeljske proge so že gotovi. Po proračunih bi stalo to delo $5,000,000.
—	Stavbeni komisar postopa silno energično prodi lastnikom trgovin, v katerih se premalo gleda na predpise stavbenega reda, ker je zanikernost v tem oziru povzročila že več nesreč. Nekateri trgovci so se vslekltega pritožili pri županu Dtmue-ju, češ da Bartzen pri-tran-s»ko iti krivično postopa. Zurj n pa jim je odgovoril, da se postopa prosi vsem jednako in da se pri vseh gleda strogo na določila mestnega stavbnega reda, ki se mora na vsak način uveljaviti. Štirje nadzorniki oil stavbinskega urada in pomožni komisar Hughes kakor tudi višji policijski detektivi odpeljali so su v pondeljek na South Chicago nadzorovat tamkajšne jcklarne. Stavbni komisar liartzen jih je opominjal, da aretirajo vsakega, kdor bi jih motil v izvrševanju njihovega naročila.
—	Vsled zadnjih juridičnih izpitov dobi Giicago 141 novih advokatov.
Izjara.
Neki tukajšni vsem dobro znan list je hotel s hudobnim namenom varati'javnost, ko je obelodanil po-j>olnoma izmišljeno notico, da je br. John Stonich odstavljen od predsednsstva S. N, P. J.
Podpisani glavni odbor naznanja vsem društvom, da je John Stonich še vedno predsednik, ostro obsojajoč vse druge govorice kot neosno-vane, lažnjive in škodoželjne.
V Chicagi, dne 16. oktobra 1906.
Preiskovalni odbor.

_
__
__
WWW liliiži	^



GLAS SVOBOD«
Nekaj o pokopališčih*
Iz stare do imovine.
(Konec.)
Za pripravo ali razširjenje pokopališča potreben svet se lahko po-iom razglasitve dobi (dvorni od'ck dto. 6.|i2. 1784.).	*
I zdržati ima pokopališče v sni; slu navedene sanitetne postave 30.14. 1870. občina. Tudi konfesio jiclna cerkvena pokopališča mora ta iadržati, ako tega župniška obči na, fara, oskrbništvo cerkvenega premoženja dotične fare storiti nc-čc. Obe na je pa opravičena, da zapre tudi kako cerkveno pokopališče, ako ne ustreza več. To izvira iz tega, ker ima občina lokalno po licijo- izvrševati na pokopališčih •Ako občina ne bi hotela v kakem slučaju tega storiti, ima to dolžnost politična oblast. Ta pa tudi lahko razveljavi sklep občine, ako (je ista neopravičeno kako cerkvc-,tio pokopališče zaprla. Tako tud's a'ko cerkvena oblast kaj glede po .kopališč ukrene, kar bi se ne uje jnalo z oziri 11a zdravstveno stanj:. Zadnjo sodbo v tem pa ima deželni odbor. Na podlaig; par. 1 in 2 navedene sanitetne i»o>tave je tudi v gori navedenem slučaju glavarstvo v Krškem ukrenilo, da župan skrbi za dostojen pogreb Dovjaka.
1z te zgodovine pokopališč raz-vidimo, da smo lajiki . nerodneži, ko izročamo pokopališča duhovtv kom. katera smo mi pripravili m plačujemo jx)tem duhovnikom /:» dotične prostore najemnine in sc* moramo ravnati glede j>okopov, kakor le ti ukazujejo. I11 nič ne vemo, kam gredo denarji za prostore na pokopališčih. C) usodi dotič-nih denarjev ne izvemo nič, pač ^ii moramo zopet plačevati, ako je ka ko popravilo potrebno, ali novo pokopališče. In ako se župniku spo ljubi, napravi lahko škandal, ža'i čute žene, otrok kakega človeka, ako ravna s kakim oženjenim možem tako, kakor je župnik llladnik z mrtvim Dovjakom. Tako se ža'i čute vseh, ki čislajo sploh človeka. I'a tudi jeza zgrabi vsakega, ko vidi, da gospoduje človek na zem Ijišču, katero je last vseli in na menjeno za vse. Tega smo pa kri . i sami.
Ko so ljudje pokopavati zače 1 svoje mrliče, misliti: so v grobov 'i stanovanja duš umrlih in da so gro bovi lastnina teh duš. Rimljani že tako mislili. Zaradi tega so bita grobišča svete stvari. Grobovi tudi niso bili stvari prometa. Le f>oko pališča za revne in sužnje niso Rimljani smatrali kot sveto zemljj Krščanstvo je v tem pojmovanju nekaj spremenilo. Krščanstvo > bilo začetkoma demokratično in m sivar lo je pojm krščanske družb-ki zamore imeti pravice, lastino, i. posebno lastino na stvareh, ki so posvečene cerkveni rabi in so s sluižbo božjo v ka<ki dotiki, i'rv kristjani ><• pokopavali svoje mrtvece v katakombah, v njih sc. imeli službo božjo, tam so ime1, svoj« mučenike; tako je prišlo, da -o kristjani pokopališča šteli mej stvari, ki posvečene službi božji. To celo, ko jc nastal nauk o ne trmrjoči duši in življenju onkraj groba, v katerem se nadaljnje družbeno življenje na tem svetu po nauku kat. crkve. V teh prvih časih je bilo življenje zadružno in krščanska družba se je mislila kot lastnico pokopališč. Ko je kat. cerkev postala' državni institut, ko se ji lajik umakniti moral od oskrbova nja cerkvenega premoženja in so nastale škofije, župnije, nastopi1! so ti instituti kot lastniki pokopališč. Ali prvotno pojmovanje,.da is [»kopališče občna last kake družbe, jc ostalo in še danes v katolikih živi.
Redno obdelovanje zemlje, km: tija je, stvarila tudi gospodarsko družbo in življenje v mestih tu.it posebmo gospodarsko in socijatno družbo. Ljudje so stopili v ožjo zvezo mej sabo in razvijanje človeka do večje omike je tudi ra-zilo vsaj nekaj ljubezni do sočloveka. Ne velja več" toliko, da je človek človeku voJk. In tedaj je tudi nam sedanjim ljiudem svet oni kraj, kjer ležijo naši znanci, naši stariš", otroci — prijatelji!. Naj si že mi-
slimo kako življenje pto smrti, a nobenega, kraj, kjer nas polože en krat k večnemu miru, ima nekaj na sebi, kar nam brani, ga za ma'o jemat:, ga onečastiti, ali onedast'ti pustiti po kom drrugem.
Človek, ki je svoje delo na tem svetu: dostal, pretrpel je mnogo ■posehno človok, ki si ni lahko pridobi, vi jal za dobro življenje potreb no. Nobeno človeško ži.vijfmje ih •ijrez žala, brez udarcev/usode. Ir. pred mrličem te odkrijemo, izkaže, ■mu mu čast. Ob krsti neha vsako sovraštvo. Zaradi mrtveca na parah ni dosti časa za pravdanje; zemlja •hoče hitro svoj delež dobiti. In ne mara so preživeči ostali vaščani •najboljši sodniki o življenju kakega človeka, ki je dovršil svoje živinsko pot. Tu si ne sme kak posamezen človek polaščevati kako •vrhovno sodbo in tudi duhovnik ne Tako sodbo si je pa prilastil župnik ■llladnik; maščevati se jc hotel nad •Dovjakom, ki mu pri življenju n. bil pokoren. Žaliti je hotel njegove ■sorodnike, žaliti sosede in jim po kazati, kako veliko moč ima on ket duhoviv« čez žive in mrtve. Kakor smo začetkoma pisali, ima v kat. dctželah duhovnik največji upljiv •na vernike, ker ga nerazsodna ma> sa jemlje kot nekega copernika, neko večjo moč. Tu jc hotel Hladnik kmetom pokazati, kako moč ima ti hotel, da pokleknejo pred njim Naj* žali še to! ko čut žene, otrok, znancev, prijateljev. kaj k*tL. duhovniku to mar!
(n skupil jo je, ljudstvo je temi in vsem duhovnikom povedalo, da -o časi tlake rninoli, da ustaja slo boden kmet na slobodni kmetiji, da ta kmet začne misliti ter, da se n: boji več rokuspokusa kat. duhov :nka.
Vesel je ta slučaj v Trebcljnem. Dokler se kmet ne bo zbodril in kat. duhovniku obrnil hrbet, do tistega časa bo ta vedno bič ljudstva, lx> vedno zadrževal napredke ljudstva v gospodarstvu in drugem.
Nauk iz tega slučaja na Trebcljnem pa sledi, d.. :iaj občine same gradijo pokopališča ter jih oskrbn-jejo. Stem dobijo oblast čez nje in ,|>op ima le se priti, da dobi za svo je lamentaciie novce. Ali žaliti tem ne more več, ker če ne prid' molit, blagoslavljat mrliča, groba, opravi to pobožnost spremtjeva. cev, ki je Ixjgu gotovo ljuba, ker prihaja iz srca.
KATOLIŠKO STALIŠČE MIJALIZEX,
(Konec.)
Vemo, da se nas bo pitalo zojx't z "brezverci", "odpadniki" itd.; ali če stiio mi odpadniki, bil je tulili Kristus; kajti mi nečemo nrč več in nič manj. nego to, da se uresničijo egovi nauki. In to se zamore storiti le |>otoiu pravih na* mestu kov Kristovih, ne pa ljudi, kakor je na pr. Kloiičič v Galunu-tu, in ki imajo za boga — denar,
Razne katoliške korifeje pišejo vedno o kakil^ "obsedencih". t> "žrtvah spoyedne molčečnosti". o raznih "čudežih" itd., a za take pravljice jmi sčejo vedno k- kraje, ki jih vsaj Slovenci ne moremo kontrolirat'. Čudno, da se med nami nikdar kaj taccga ne dogodi, ko nam je bilo vendar že tolikokrat prav po "katoliško" obljubljeno, da nas bo vrag "pocitral". češ da smo neke vrste odpadniki itd.! Se večje čudo pa je to, da takozvani "katoliški" listi nikdar ničesar ne poročajo svojim bralcem o tem, da se katoliška cerkev vedno bolj umika prodira joči znanosti. I'red vsem bi radi vedeli, kje imamo sedaj nekel ? Pred 35 leti je stala cerkev še na stališču, [da je naša zemlja četirikotna (šti-rioglata) nepremična plošča, okolu katere se suče solnce, in da je peke' |)pd nami; a leta 1870 — res pozno — se je umaknila znanstvenim dokazom in priznala, da je zemlja okrogla in da se ona suče okrog «olnca in obenem okrog svoje osi. Na ta način imamo pekel enkrat zgoraj, enkrat soodaj! To isto velja za nebesa. Da se o vsem tem ne pouči prosto ljudstvo v vero-nauku, dokazuje vso hinavščino rimske družbe.
Tak'h in enakih slučajev bi navedli lahko neštevilno. Istina je, če zastopa veren mož kako neuteme-
ljeno trditev, tedaj se požuri podati isti drug oris, kakor hitro se mu dokaže, da se je motil. Ako pa je kak jezuit, tedaj molči in priznava stem, da je imel namen lagati. Tak dokaz je doprinesel tudi francoski senator (sedajni tiotVajni minister) Clemenccau v svojem listu "Aurore" proti klerikalcu Picotu.
Clemenccau je splošno znan kot nekdajni neustrašeni zagovornik kapitana Dreyfusa. Nedavno je razglasil, kaj je vzrok; da se je francoska renta znižala, ogerska In italijanska pa zvišala. On trdi, da sx) |>ovzročili to v Franciji razpu-ščeni verski redovi, kateri so dvignili velike svote in jih naložili v ogerski in italijanski renti.
1'icot ga je vslcd te izjave imenoval lažnika, nakar je Clemenccau navedel dokaze, primerjajoč kttrzne listine z izpovedbami bankirjev. Picot je vztrajal pri svojih trditvah. Kar naenkrat pa se oglasi italijanski finančfli minister. rokši, da je zboljšanje italijanskih financ pripisovati največ velikanskim svotain, ki so jiih prinesle sabo iz francoskega izgnane kongregacije. Clemenccau je opozoril Picota na izjavo italijanskega finančnega ministra, in ga jtozval, naj prekliče svoje ob-obdolžitve; a ta je potuhnjeno molčal in molči še danes, s čemur do-kazttje, da je vedoma lagal.
In taka je vsa liMa črna banda! Na jeziku peklo in nebesa, tolažbo in dobrohotnost. — a ko bi jim verniki mogli pogledati v srce, obšla bi jih groza, — tako peklensko črno izgleda tam notri!
Vse za denar, in samo za denar 1 - to je parola vseh katoliških farizejev.
Za denar ti postane mohameda-nec ali Žid. in jutri zopet prav "veren" katoličan. Za to ima svet ne-
številno dokazov. Jasno kot beli dan je tudi, da so pobožne kongregacije naložile svoj denar — Cle-menceau ceni svoto na 100 milijo nov — v italijanskih papirjih! Italija je bila leta 1871, ko je uničila papeževo posvetno oblast, od kato liške cerkve prokleta, in to prekletstvo še danes ni preklicano, — a kaj to mar katoliškim redovom! Italija plača visoke obresti, — in denar diši ljudem, katerim je prešla jezuitska morala v meso in kri, tudi potem še, če pride iz zavrženih rok, nad katerim se je izreklo pro-kletstvo, — od krivovercev, paga-nov, Židov I
To so tisti ljudje, ki hujskajo proti bratstvu vseh narodov. Oni nečejo, da bi se vsem ljudem dobro godilo; kajti potem bi bila njih tolažba odveč; hočejo še nadalje s' kalnem ribariti, po znanem reku: Duobus certantibus tertitis gaudet — ako se dva tepeta, ima pri tem tretji dobiček.
Socijalizem predstavljajo ti tirani človeštva nevedni masi kot veri nasprotno idejo. — v resnici pa je socijalizem le gospodarsko itpra-šanjc za zboljšanje gmotnega stanja vseh 1 j udi j. Socijalizem se zmagovito širi na vse strani in mora prej ali slej priti na vrhunec.
Zatorej, zavedni rojaki, vztrajajte tudi Vi v napredni struji! Ne dajte se preslepiti od nikogar, ostanite zvesti svojemu prepričanju in skušajte pridobiti novih pristašev v naše vrste! Naša zastava, na katere j ie zap'sano: "Za izobrazbo, prosi* to in enakopravnost!" — naj plapola vedno višje, k čemur moramo mi vsi pripomoči!
DNEVNI KURZ.
100 kron avstr. velj. je $20 50 Temu je pridjati Se 10 centov ar poštnino.
CENIK
knjig, ki se dobivajo v zalogi "G/ar Svobode:
Robinzon stara izdaja) .. .. 6oc
Z ognjem in mečem......$2.50
Zbrani spisi Jos. Jurčiča .. 6.6oc Mali vitez I., II. in III. del3.50c
KJralj M at jas....... • .. 5°c
Ročni slovensko-angleški hi
angleško-slovenski slovar .30
Potop ......'........3-20C
Preko morja ..........40c
Kapitanov? hči........ .. 4°e
Opatov praporšček........35c
Jama nad Dobrušo........20c
Vrtomirov prstan........20c
Eno leto med Indijanci .. .. 20c
Erazem Predjamski......20c
May Eri..............20c
Tiun Ling ............20c
Knez črni Jurij..........20c
Strelec................25c
Naselnikova hči..........20c
Pod turškim jarmom......20c
Fran baron Trenk........20c
Poslednji Mehikanec......25c
Na preriji............25c
Naseljenci............25c
Stezjosledec............?cc
Elizabeta angleška kraljica .. 20c
V gorskem zakotju........20c
Nesrečni ca............30c.
Za kruhom .. ...........20c
Spisi Andrejčkovega Jožeta 1.25c
Mlinarjev Janez..........40c
Zlata vas..............25c
Deteljica..............30c
Rodbinska sreča........40c
Krištof Kolumb..........40c
Kortonica1.......... .. 30c
Miklova zala............30c
Žrtev razmer...........25
Kdor želi imeti eno tih knjig, naj nam poštnim potom pošlje naročnino.
Knjige pošiljamo poštnine prosto.


ALI KAŠLJAŠ?
Morda oilgovoriB "da", no pa kaj zntoV Kašelj je nekaj navadnega. Pa ravno to, ker kašelj jo nekaj navadnega, povzti či vea»i nevarne nasledke. Ljudje mislijo, da kašelj izgine h časoma, in da se ni bati nevarnih nasledkov. Vendar kašelj sprn-vi vsako leto 11a stotine svojih žrtev v pre-rani grol>. Ako ti noče a biti žrtev kn&lja tor se branili nasledkov istega, ki so pe-nomijajn jotikn potem prec danes začni militi lek. ki odstrani kašelj in nevarne nasledke istega In to je:?
Severov Balzam za pljuča,
KM Ii IZVRSTNO ZDRAVILO ZOPER BOLEZNI V OKLU, PRSIH IN PLJrUAH.
Oto/nost življenja
slabe ideje in druge lake napake imajo nekateri ljudje, ki ne vejo, da bo bolni ter jim ni znano ka j jih boli. Taki ljudje potrebujejo dobre tonike.ki jin» naj premeni ves notranji sestav ter jih zopet naredi, da bodejo veseli življenja. Taka lonika je
Severov Življenjski hahum.
C'ena 7oc.
Škripajoča vrata.
naredijo človeka, ki boinje rm živcih nervoznega. Vsak mali šum ali hrup, strah, žaloBt naredi bolnika še bolj nervoznega. Ne odlainj, co imaš te napak anipake pne začni nTiti
Severov Nevnton.
Cena $1.00.
Navodila
o porabil Severovegn Olja sv. Gothtuda so tako na\adna. da vs«<ko dete lahko razume rabiti isto. O priliki, da se po-nesrečite, odrgnete, ranile, če se vaša runa utiame, ali da imate prntin ali bolno grlo potem obkladajte ranjeni ali boleči del telesa s pl it nom namočenim v
Severov« Olje Sv. (ilolliarda.
'	Cena 50c.
Potrto srce.
Vzrok potrtemu aren je večkrat nagla smrt kakega prijatelja. To pn naredi človeka slabega in bolnega. Ako Lo čete, da vam vsaka nepričakovana ne-no bo delala tako žalosti rabite zdravilo ki daje moo »'loveškemu srcu in to je:V
Severova Srčna tunika.
Cena $1.00.
V vseli prodajalnah. Zdravniški svet prost. ^
W. F. Severa Co.
*


GLAS SVOBODE!
PROGRAM
Socialistične stranke. Sprejet dne 5 maja 1904 na občnem
zborovanju v Chicagi, 111.
i i
V Now Yorku in Wisconsin se Imenuje stran a socialno demokratična, V Mlnnesotl pa javna ljudska lastniška stranka.
L.
Socialističnal stranka, reprezen-tovana po svojih zaupnih možeh na občnem zborovanju, apeluje na a-merikansko' ljudstvo, kot branite-ljica in varuhinjai svobodne misli in samovlade, v kateri je bil narod ro jen; kot edino polit čno gibanje s programom in načeli, s katerimi se bode vresničila indviduelna svoboda, kot edina politična organizacija, kii je v resnici demokratična in ki ima namen demokratizovati vso človeško družbo.
Republikanska in demokratična stranka« sta se izneverili svobodni misli. Obe stremite po moči, da b-vstvarilc industrijehii sistem, s katerim bi se okoristile, ki je pa le mogoč, ako se odstrani še to malo svobode, katero še imamo, z za-sužnjenjem in ponižanjem delavcev.
Naše ametikaitske institucije so se rodile v imenu svobode. Kapitalistični sloji so jih rabili kot sredstvo za Vničehjc svolwxlne misli v narodu. Naši državni in narodni post a voda j ni zastop: so se ponižali na stopinjo navadnih posredovalnic velicih zasebnih korist i j. ki narekujejo imenovanja in odredbe naših sodnikov ter so v resnici podjarmile vsa opravila m meč vlade kot zasebno last. Oni izrabljajo to moč, tla tuje in slabejše narode podjar ' mijo in osleparijo, da dobe svojemu blagu, katerega je izdelal narod, p.n ga ne more pokupi? ti, v sled revščine, nove trge. Postali so polagoma tako močni, da izrabljajo volilno pra'vo tako, da nimajo delavci" skoraj nobene besede o javnih zadevah S pomočjo novih in krivo tolmnčenih zakonov se pripravljajo, da bi zatrli ->vobodo individual za samega sebe in občni blagor.
Kapitalistični sloji imajo vse vire družabnega bogatstva v svojih rokah ter lahko vduse protestujoči glais proti zginjajoči svobodi in bližajočemu se tiranstvu; nadalje sq si podvrgli vseučilišča, javne šole, prižnice, časnike, umetnost in književnost; ker so od njih gospodarsko odvisni, so tudi vse oblike javnega poduka v službi njih interesov. Tudi naše politične naiprave se vporabljajo, da se vničuje indi-viiduelni zasebni imetek, ki je podlaga svobodi v vseh točkah indivr-dtvva. Obljuba naših naukov, ki so vtemeljeni v naših institucijah, je bila, da se vsacemu človeku zajam-či gospodarska neodvisnost. Kapitalizem pa pod krinko varovanja Žasebnega imetka izrablja naše politične institucije, da onemogočuje velikanski ljudski množici za življenje prepotrebna> sredstva kot zasebni imetek.
Kapitalizem je v bistvu sovražnik in vničevalec zasebnega imetka. On se razvija s postavno konfiskacijo vseh vrednosti, katere so delavski sloji producirali, kakor tud; / njih plač. Ker so proizvajalna sredstva lastnina posameznikov, je človeška družba obsojena, da živi v gospodarski sužnosti, iz katere se rorli gotovo intelektuelno in 'politično transtvo.
Socializem bode -industrijo in človeško druži« tako organizoval. da bode vsak indivirlij posedoval taka sredstvi kot zasebni imetek, da bode vsakdo lahko svobodno mi slil in delal; nadalje bode ščiti' • ljudstvo pred ponavljajočimi in vspešnimi napadi kapitalizma na individualno svobodo.
II.
Kot amerikanska socalistična
stranka izjavljamo, da pripoznamo načela mednarodnega socializma, katerega prepoznavajo socialisti vseh m rodov. Vsled industrielnega razvoja ne ločijo delavce lia vsem svetu narodne meje. Položaj najbolj izsesanih i 11 tlačenih delavcev na najbolj oddaljenem mestu na svetu stremi neovrženo za tem, da hi delavce na svem svetu potisnil na isto stopinjo. Konkurenčni mezdni sistem ustvarja najnižji živ-Ijenski položaj kot merilo za sploš-nost. Industrija in finance so dandanes že mednarodno združene, isto tako so njih posledice mednarodne, ne pa narodne. Glavni pomen mednarodnih mej in takozva nega patriotizma, ko j epa skušajo gospodujoči slojcva vsacega naroda oživeti, je moč, katero te meje in ta patriotizem dovoljujejo kapitalizmu, da bi delavce na svetu raz-družili, da bi jih izrabili tem 'ožje v konkurenčnem boju kapitalističnih interesov za nadvlado na neiz-crpanih svetovnih trgih ali družili bstatih dobčkanotsnih virih.
Vsled tega je socialistično gibanje svetovno gibanje. To gibanje ne pozna dobiČkanosmih bojev jed-utiga naroda z drugim; ono stremi za osvobod tvijo vseli narodov, torej vsega človeštva,
III.	_
Svetovni gospodarski razvoj, ki deli naglo človeštvo v delavce, ali proizvajalne ter v posedujoče ali kapitalistične slojeve, je provzro čil socialistično gibanje ter skrbi, da isto vedno narašča. Neproizva-ialni slojev? žanjejo sadove dela, sploh vse prijetnosti in dobiček, ki iimajo svoj izvor v delu, mejtem ko slojevi, ki izvršujejo vsa dela na svetu, izve v duševni in telesni bedi.
Dejstvo, da se kapitalistični hi proizvajalni slojevi še ne zavedajo povsem, da jih ločijo razni interesi ter da ločilna črtai interesov še ni jasno zaznamovana, ne spremeni nrle na dejstvu slojevskega boja.
Ta slojevski boj ima svoj izvor v zasebni |>osestL sredstev za) delo. Dokler je imel človek deželo in svoje orodje, da je proizvajal le to, kar je |K>treboval, je bila gospodarska nedvisnost mogoča. Ali že davno je proizvajanje blaga nehalo hiti individuelno.lV vsakem proizvodu je dandanes združeno delo dva-najstine. ali tisoč detavcev. Produkcija je jKistala družabna, ali kolektivna. Večinoma izdeluje dandanes skoraj vse proizvode po več oseb — kattere ločijo pogostokrat morja in svetovni delt, dasi delajo drug druzemu v roke. AH to zadružno proizvajanje ne koristi direktno proizvajalcem, temveč daje le do-b'čck posestnikom proizvajalnih sredstev, vsled tega jc človeška družba ločena v dva nasprotna slo jeva, kar naravno povpešuje bedo, razglasje in vsa protislovja v naši civilizaciji.
Ta dva, slojeva ne moreta sklepati kompromisov.ter nimata jcdna k:h interesov, istotako kakor ni mir 7. vojno, luč pa s temo indentična. Taka na slojevskih nasprotstvih \|ana človeška družba ima že v sebi 'kal uničenja, ker sloni na temelju 'krivice. I.e zmaga delavskih slo-•jev, ki imajo edino pravico do obstanka, zamore zagotoviti socialni mir. individuelno svobodo, duševno in moralično soglasje.
IV.
Socialistični program ni teorija, katero se človeški družbi vsiljuje.
da jo sprejme ali zavrže, temveč je razlaganje, ki se bode prej ali slej vresničilo. Kapitalizem se že bori s smrtjo. On je preslab, da bi vodil in organizoval šc v prihodnje delo na svetu, kajti on ne mo»e še samega sebe vzdržavati. Kapitalisti so prestrašeni vsled svoje lastne nezmožnosti, ker ne morejo voditi in nadzorovati naraščujoče, socia-lizujoče sile v industriji. Takozva-ni trust je le znamenje, le navadna oblika razvijajočega socializovanja svetovnega dela. Ker negotovost v obrti splošno narašča, ker kapitalisti splošno stremijo za tem, da bi slogo delavcev v strokovnih organizacijah vničiiH, ker se množi stra'i pred bližajočim preobratom, razvi-d'mo lahko, da kapitalistična družba1 podlega svojim lastnim silam, ki jo bodo tudi vničile.
V	tem razponi in kriz: v civilizaciji je socia*.:stično gibanje jedi-na rešilna sila. Ako se hoče s ve* ubraniti zmešnjave, -ološne nered-nosti in bede, tedaj se morajo vsi delavci vseh narodov pridružiti socialist enem gibanju. Socialistična stranka ima edina jasen program •za zavedno organizacijo naroda, v ."•'o-no korist vsem državljanom. Prvikrat se je pričel človeški duh •pečati z zavedno organizacijo človeške družbe.
Socializem štreni za tem. da so vsi proizvodi iti surovine, katero ljudstvo skupno potrebuje, splošna ljudska last; nadalje so delavna sredstva' last proizvajalcev, da sc proizvajanje za dobiček enkrat za vselej ustavi in da so vsi razvoji in življenska pogoji istotako pristopni vsem ljudem.
V
Socialistična stranka hoče |xitom gospodarskega in političnega) boja spremeniti današnjo človeško druž bo v zadružno. V ta namen zahteva: Znižanje delavnega časa in zvi šanje plač. Zavarovanje proti nezgodam, bolezni, brezposelnosti i" starosti. Splošno last obratnih za-menjevalnih sredstev, naraščajoč dohodninski davek, davek na ded-ščinc, svobodne listine in vrednost zemlje, ki naj se vporablja za javna dela brezposelnih in za zboljšanje položaja delavskih otrok. Jed nako volilno pravico za možke in ženske, brezplačno pravno pomoč, zakon, ki prepoveduje vporabo vojaštva proti štrajkitjočim delavcem, ljudsko vlado, združeno z referendumom. proporcionalni zastop ter "odstranitev uradnikov |>o volilcih, ki zanemarjajo svoje dolžnosti.Vsak kandidat, ki kandidr.je za javno službo ali postavodajni zastop, mora stremiti za tem, da se delavcev osigttra vse, kar jim koristi, ker se s tem slabi moč kapitalistov, na obratno pa moč delavcev narašča,
V	ta namen zajedno izjavljamo, a hočemo kot delavska stranka vso moč, katero so nam izročili pri staši stranke vporabiti za osvobo-ditev iz gosjjodarske in politično sužnosti, radi tega apelu jemo na vse delavce v Ameriki, na vse, ki hočejo posvet t -voje moči delavcem, ki bijejo boj za njih pravice, ki hočejo posvetiti svoj čas in delo sveti delavski stvari, da se pridružijo socialistični stranki. Naš po-z v na zaupanje in glasove naših sdboritcljev je zajedno poziv na njih svobodo, da se vresniči osvo bodrite v vsega človeštva. S tem, da smo izjavil, da hočemo v resnici vse obljube spoltitti, mislimo, tla pripravljamo pot za gospodarsko svobodo, iz katere se bode porodi-la svolxxla za vse človeštvo.
Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in hrvaško
Francoska proga
Compagnie Generale Transatlantique
ULAVJfA PREVOZNA DRUŽBA.
Now York v Avstrijo čoz Havre Basel. Veliki in brzi pnrobrodi.
La Provence La Savoie.......
,30.000 ton. .22.000 ton.
La Lorraine..........22.000 ton.
La Tour ni ne ......... 15.000 ton.
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano nn parnikih družbe. Snažno postelje, vino, tlobro hrano in razna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 32 Broadway St. New York.
MATRICE W. K0ZMIN8KI, glavni zastopnikza zapad, na 71 Dearborn St. Chicago^ III.
Frank Medosli, agent ua i>47H Ewing Ave. S. Chicago, 111. A. <l. JankovIch, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111. Pavi Sarle, agent na 216—17. cesta, St. Louis, Missour.
Slovenci pozor! §
Ako potrebujete odejo, klobuke, srajce, kravate ali drugo ^ važne reči za mož k o — za delavnik ali praznik, tedaj se oglasite pri tvojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini.
Čistim stare obleke in izdelujem nove po
ji najnovejši modi in nizki ceni. jt,
J riti J M A M F, K, 581 S. Centre Ave.
bllzo 18. ulice Chicago, 111.
i

O"
ODPRTO PISMO SLOVENCEM. Cenjeni gosp. Dr. E. C. Collins , ] * New, York.
Jaz Frank Novak Vam naznanjam. da sem porabil Vaša zdravila po Vašem navodila in tudi povem da sem ozdravil po njih ter se Vam srčno zahvalim za Vas trud in1 zdravila ter Viiš pozdravljam oBta-jajoč Vam iskreni prijatelj.
Frank Novak.
Boi 39 Lock No 3, Pa
Roman "The Jungle''', katerega je spisal naš slavni sodrug Upton Sinclair, stane $1.20, po pošti $1.-35. Naročuje se v našem uredništvu. Vsaki Angleščine vešč rojak bi moral to knjigo brati, v katerem je razkrinkano hudodelstvo čikaš-kih mesarskih baronov. Kdor jo želi, naj se oglasi pri na«.
ROJAKI, NAROČUJTE 81
MQLA« SVOBODI."
Naznanilo.
Ona društva, ki so vposlala poročila o izidu svojih volitev, prosimo potrpljenja. V prihodnji številki pride vse na vrsto.
To velja tudi za vpis novih dru štev v imenik, ker še n smo dobili vseh natančnih naslovov.
Od jednotinega tajništva.
Dr. M. A. Weisskopf
885 Ashland Ave, won m «b
o
Uradne ure: do 9. zjutraj od I. do 2. in od 5.-6. popoldne
Urad 631 Center Ave: od 10-12 dopoldne in od 2-4 popoldne Telefon 157 Canal.
DR. WE1SSKOPF jo Čeh. in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.

G
ta *oj s m ** 05 - C
K
X> o
0 -s di S
Ja t. >
a. g
•S * 1
. i., 1 > ci^r.
F. T. SKALA & C0.
H20-322 W.18.St.,prodaja prevoznih llfttkov
ČEŠKA, SLOVANSKA BANKA.
M on ju jo tuj denar, iztirja glavnice in preskrbuje vrednostno listine po celem Bvetusosebno pa v Avstro-Ogrski in Zdr. državah. Sestov-lja plačilne in druge pravne listine. Izterju-je dedšoine. ZatopBtvo prekmorskih družb: Bremen Hamburg Rotterdam in francoske črte.
"S i
m ®
F'g
F. J. SKALA & C0.
320 322 >V. ISthStr. Chicago, III.
I
14. ulica vogal Blue Is. Ave.
Najboljše obleke za primerne
cene
•••••••
Najboljše izbira možkih oblek in sukenj na zapad ni strani,
Una cena za vse. Možke obleke modnega kroja od
$10.00 do $28.00
Zimske suknje zjumo/ke najboljšega kr«ja
$8.00; $15.00 do $25.00
QLAB SVOSODH
"Glas Svobode"
[The voice of Liberty] WEEKLY
Published by The (ilus Svobodo Co W)\j Loo m i s St. Chicago, III. John Ivakeb, editoh.
Knitiri ii m Hit) 1* »t O file* »t Chicago, 1».. »» SmjOIld ClAil Mutter.
Subscription »1.5ff par year.
Advertiaemeutx oa utfrooment.
Prvi svobodomiselni Ust za slovenski narod v Amerik'. "Olaa Srobodo" Izide vsaki p»tek a velja za AMERIKO:
ca celo leto ................11.50
ca pol leta .................
ZA EVROPO:
ca celo leto ............kron 10
U pol leta .............kr<m._'_..
Naslov za dopise in pošiljutve jo 'GUih Svobode'
669 Loomis St. Ohioaoo, III.
Dopisi.
Caiutnet, Mich., 9. okt
"Ti si moj velik križ," dejal je enkrat nas slavnoznani Luka svojemu Maričetu, nakar mu je ona odgovor.la: "Ti, Lt»ka, si pa moja pokara.' — No, in zdaj je prišel čas, ko Luka Klopčič v istini počuti grozen "križ' , kterega mu je naložila Šulkova Mary na njegove žcgnane rame. Siromaček se poti, da pušča črn sled za seboj, stoka in se zvija ]>od "križem", toda — prepozno, prepozno, prepozno . . . Strašno rad bi se zdaj otresel grdega MariČeta, rad b. |>obil neovr-žene dokaze neljube resnice, oh, kako rad bi pestil one, ki mu tako "predrzno'' naštevajo- njegove grehe — toda za vse to ni moči. Luka mora molčati in s tem — priznati.
Predzadnji teden, ko smo imeli še gorke dneve na Cahimetu, ga jt» nekaj prijelo . . . Vsled silnega prit ska od vseh strani ga je pričelo "dušiti in izkašljal je v "Glasniku" nekaj izposojenih psovk na "Gla^ Svobode". In to je bilo vse. O, ti presneta modrost, ti! Ali Klopčč res mi li, da mu pesek zn 11 i raj nesel? Not dam. n. bit! Ca-lumetski rojaki — izvzemši linear jev — so se, hvala bogu, že toliko spametovali, d:i si ne puste ukazovati od Luke, kaj naj čitajo. "Glas
Svobode' si je tu---ravno te dni
— pridobil obilo prijateljev in s: jih bo še, pa naj se Luka in njegovi "božji majmunti" penijo kolikor j.h.je -veta vo'ja. Lj, ti Luka, lukasli! Ali misliš, da boš po strašil "Glas Svobode", kakor si "Glasnik ", kterega zdaj rabiš zi svoji>■ "kalilo"? Beži, beži in se skrij v cerkev ali kamorsibodi, da ne Ikj pošten čluvek rudel, ko te vidi. Ce imaš količkaj karakterja iu sramu, če imaš količkaj čuta in sooštovanja do duhovskera stanu, kteremu s svojimi nemoralnimi čini delaš največjo sramoto in ponižanje — pojdi in vrzi duhovniški ovratnik — kterega si toliko«vreden, kakor tvoja Mariče — ob tla, poišči svojega črnolasega sinka in zajedno s svojim "križem" v osebi MariČeta izgini za vselej po svetu. Izgini -— in bolje bo za te in za druge I
Zdaj pa še vam, catumetski rojaki. nekaj besed na srce:
Kakoi dolgo bodete imeli še tegi svlnjarja v svoji cerkvi? Kako dolgo bodete še trpeli sramoto vsled jednega nevrednega duhovnika, nad kterim se zgražajo že vsi dobri duhovni? Ali ne sS site glasov iz daljnih slovenskih naselbin(Pueblo, Colo.), ko vam zavedni katoliški rojaki kličejo, da operite to sramoto s tem, da poženite Klopčici iz svoie'srede? Ali ne vidite, kako Rev. Klopčič lepo molči na vsa očitana dejstva? Ali bi 011 molčal, ko bi bil nedolžen? — On je krivt Kriv vseh očitanih nemoralnosti, dasimvno se je s pomočjo svojih, njega vrednih, kolegov opral pred škofom: Rojaki, če vam je na srcu čast cele slovenske fare na Calumetu, tedaj veste, kaj vam je storiti.
Odgovorite!
Pri koncu mi je še nekaj omeniti. Rev. Kranjec iz S. Chicage razu-
me business. Nedavno je pisal Maričetu pismo, v k te rem jo vabi, da naj pride1 k njemu v S. Chicago, kjer ji bode baje 011 preskrbel ženina. Živijo, Rev. Kranjec! Pišite še enkrat, pa ne samo Maričetu, -ampak tudi Luki, kajti orna je na Vaše pismo 1 rekla, da neče druzega, kot samega — Luko Klopčiča I 'telo je najbolje, tla po vab te oba v Chicago in ju potem poročite. Storite to, g. Kranjec, m zaslužili'bodete častno diplomo. — Da, se pa bolje razumemo, moram pristaviti, da je eno Kranjčevo pismo — zgolj Klopčičevo maslo. Luka bi se rad iznebil (some times!) MariČeta iu zato jo je ponujal drugim duhovnom v — rejo. Rev. Kranjec gi je pa — menda edini — uslišal in zato je skušal MariČeta zvabiti iz Lukinega gnezda, toda Luka ga je grdo nafarbal. Mariče se je postavilo 1 >0 robu — dala je Rev. Kranjcu "košarico" in glasno izjavila, da "pri Luki ic najlepše ležati."
{Dalje prih.)
Drobtinice.
Stariši že iz prirojene navade tičijo svoje otroke lagati, ne d-a bi se tega sami zavedali. 2e v mladosti jim pripovedujejo®lažnjive pri|>o-vedke c Miklavžu, o štorklji, babicah etc. Pripovedujejo jim največje bedarije o bogu. nebesih, vragu, peklu. — Zamorejorli biti otroci, potem ko odrastejo, ko so na polnjeni s takimi in jednakimi lažmi, kaj drugega nego navadni Laz njivci in hinavci?
t 1 t
Dokazano je, da je yc//< izmed vseh zločincev- na svetu tako vzgo jenih kristjan »v. !<i imajo popolnoma napačne po,, ne o Bogu, Kri-stu, iu ki verujejo v "mater božjo", na "svetega" papeža iu še v mnogo drugih takih bedaštoč, Vzgojilo sc jih je v nežni mladost — mesto v pravi morali — / verskimi pravljicami, i-n se jih tako že zgodaj navadilo biti ne nlkritosrčnim. Zločin stva in hudobno človeško naravo pa v veliki meri pospešuje še katoliška spoved, ki moralno propadlem, versko napačno vzgojenim katoličanom daje le potuho, češ "saj mi bo duhovnik dal odvezo, če se mu sjjovem svojih grehov, in zopet b nn čist"! .
* * *
' Človek je lahko vtoliko versko fanatičen, da spiše za delavce božjo službo in jo pusti ponatisniti "on the labpr page" nedeljskega "Pro-letarea". On sam pa bode spravil vse dohodke, izpre-ane iz nerazsodnih delavcev, brez vsake molitve.
» * •
Rimska cerkev se trka pred vesoljnim. človeštvom na svoja prsa, rekoč, da je le ona prava in edino-aveličavna, — a podgnojena je s krvjo 68,500,000 nedolžnih žrtev nevštevši več milijonov duš, katere je spravila v "pekel'' s svojo ne-nravno spovedjo.
Delavcev je veliko število, vladajočih pa le malo. Ce bi delavstvo spregledalo in začelo premišljevati svoje stališče, ne pa stališče drugih, p kazali bi stem, da znajo tudi sani-' biprtot ziraiti, ne le farji. Ljudstvo naj živi. živi pametno, — brez carjev, kraljev in farjev, — brez Zahrbtnikov i-n "pinČev", — brez aamde in brodovja. To so človeška prokletstva 111 ostanki divjaštva, iz katerega se človeštva !e počasi zopet dviga. Ako. pa se delavstvo zaveda, bodo te nepotrebnosti tem preje za vedno izginile s površja.
Oddaljenost s rezil.
Da dospejo svetlobni žarki" od našega sojnea na zemljo, rabijo o-sem minut, čeravno se razširjajo • hitrostjo 300,000 km. v sekundi. Da smo v stanu vsaj nekoliko pojmovati velikaaisko oddaljenost drugih solne, treba si je predočiti le čas. v katerem preleti svetloba teh daljnih ^olnq pot do naše zemlje. Z ozirom na naše črtice "Med nebeškimi wetoviupamo, da u-strežemo marsikomu, ako navedemo tukaj nekaj podatkov.
Tako potrebuje' svetloba našegu bržčas najbližjega fcoseda, svetle zvezde Alfa v ozvezdju Centaurus, ki je vidna le na južni polobli, — nič manj ko štiri leta, da preleti pot po neskončnem svetovnem prostoru do naše zemlje. Sirius, ki je za nas najsvetlejša zvezda-sojnee, je oddaljen <S svetlobnih let (t. i. njegova svetloba pride do 1151s šele v osmih letih). Svetloba zvezde Vega potrebuje 20 let, ona od Ca-pelle pa 30 let, da dospe do nase zenflje. Vsa tuiimenovana sobica so zvezde prve velikosti in nam najlažje. Kako grozno iu nezapopadli o velika mora biti šele n. pr. zvezda Rigel v ozvezdju Orion, ki je tudi zvezda prve velikosti, kojc svetlobni žarki pa potrebujejo najmanj 500 let, da do nas dospejo t z tega sledi, da mora biti ta zvezdi od nas več ttego ^o,000,000 krat 1k>1 j oddaljena kakor naše solnce. Tudi se da izračuna*;, da presega Rigel ..»0,000 krat naše solnce v velikosti.
Ze te navedene strahovite daljave presegajo vse naše pojme, ves naš razum, in ne moremo si jih prav predstavljati.
Kako teško za omejeni, le v prostoru in času se gibajoči in zemeljskim razmeram privajeni človeški razum pa bi bilo šele pojmovanje neskončne velikosti onega svetovnega 5 .sterna. ki ga imenujemo "rimska cestsa", ki pa v vsemirjn pomenja le majhno, neznatno meglico. kakoršnlh je na m lijone in milijone v najskrajnejših globinah našim čutilom pristopnih delov vesolj stva.
V eni prihodnjih številk našega lista pečali <e hodemo itak podrobneje o "rimski cest " in povedali našim cen j. čitateliem, ki se za a-sU-onomijo zanimajo, kaj je pravzaprav ta "rimska cesta", in sktt-š;t!i boilomo vsaj približno razložiti ves ta čudoviti svetovni ustroj; —■ danes le op /arjamo na ono razpravo. Astronomija je ena onih panog naravoslovne vede, ki člo veškega d tiha na j bol j osvoboja in povzdiguje nad "malenkostmi vsak-dajnega življenja, in zato se nadejamo obilo vnetih Sita tel je v, ki bodo radi to prebirali, in sami naprej premišljevali.
Naši zastopniki.
Za državo Michigan: J. Molek.
Za državo Pennsylvania: J. liri celj.
7. a država Kansas: P. O breg ar in S. Stcfimčic.
ROJAK! OBRNITE SE Z ZAUPANJEM NA NAS!
Ako mi naznanjamo po časopisih, da smo zmožni ozdraviti vse tajne bolezni mož in žensk, storimo to le zato in edino s tem nat .enom, da one osebe, ki imajo bolezen, katero mi z največjo Izurjenostjo in spretnostjo ozdravimo,- lahko vedo kam naj gado, da bodo ozdravile. Mi vabimo rojake k nam, in resno želimo pomagati' našim bolnim rojakom. Že nad 25 let smo zdravili vse tajn? bolezni mož., Celo življenje smo zdravili bolezni in lahko s ponosom rečemo, da ni bolezni, da bi jo mi ne ozdravili. Mi trdimo, da lahko ozdravimo vse tajne bolezni mož in žensk, kajti to So edine bolezni, katere mi zdravimo.
jNaš zavod je najstarejši kar jih je v Zdr. državah. Mi smo dovršili višje šole v Evropi in pridemo iz Vaših krajev. T raj rojaki, ako imate kako bolezen izmed onih katere so imenovane spodaj, ne po-mišljajte niti trenutek, temveč obrnite se takoj do nas, in razložite nam v vašem materinem jeziku svoje bolečine in nadloge. Mt vam bodemo pomagali v najkrajšem času. Bodite previdni I Oglasite se pri nas, predno se obrnete do kakega druzega zdravnika.
Zastrupljenje krvi, krč, božjastnost, slaboumnost, zguba moških moči, vse bolezni v želodcu in na jetrih, bolezni v hrbtu in sploh vse tajne bolezni pri moških in ženskah. Preiščemo zastonj in damo tudi nasvete brezplačno.
Uradne ure od 9—5 ob delavnikih,7—9 zvečer vsak dan. Ob nedeljah
od 10—2.
BERLIN MEDICAL INSTITUTE.
Dlt. DKILL, slovenski zdravnik, s katerim se lahko pogovorite.
703 Penil Ave., 2 nadstropje, Pittsburg, Pa.
Ako se ne morete oglasiti osebno pri nas, pišite nam. Mi vas tudi lahko pismeno ozdravimo. Opišite vaše bolezni v vašem materinem jeziku; pristavite tudi, kako dolgo ste bolni in koliko ste stari ter naredite pismu naslov:
BEIILIN MEDICAL INSTITUTE.
703 Penil Ave. Pittsburg, Pa.
i
1
Slovencem in bratom Hrvatom v Cbicajfi naznanjam, da sem svojo " »stilno opremil z modernim kegljiščem in tako svoji ni ce. ^storit pripravil najboljše zabavišče.
Vnem bratskim drtištvam priporočam tudi moje dvorano za društveno seje, svatbe, zabavne večere itd. veliko dvorano pa za narodne iu ljudske veselice.
Cc gostom so vedno na razpolago najboljše pijače, linijske smodke in prost prigrizek.

Potujoči rojaki vedno dobro došli! "ttftt
Priporočam se vsem v obilen jMisot.
Frank Mladič,
5K7 S. Centre Ave.
Chicago, 111.

>.00 SEST DOLARJEV
je sedajna vrednost I DELNICE PAltOBUODNEUA DIU STVA
American Navigation Company.
Kdor želi delnico kupiti ho prej, predno cona istini zopet poskoči, nuj tukoj odpošlje nnročilni list« k in denar na
American Navigation Company
ION Oreeiiwirh Street,
NEW YORK CITY.
Vsaka delnica je popolnoma plačana in ni treba nikakega poznejšega doplačila.
Naročilni listek
(Incorporated under the laws of the State of Maine)
Američani Navigation Company
Fit ANK ZOTTI, President.
[Inkorpoi irniiH po državnih zakonih z glavnico $2.000.000, od katerih je že
81.500.000 uplačanih.
Greenwich Street, New York.
Cenjeni gospod!
8 tem se no roe i m na......delnic družbe 'Američani Navigation Co' ter Vam zajeti no pošljem
znesek S............kot plačilo ?o min u i t delnice, fcateie mi blagosvolito vpOBlati takoj,
Razume se, da mi morate nko prekoračijo naročnine zgoraj imenovano glavnico, povrniti vposlano svoto v celem znesku.
Iuie.........................
Ulica in št........................
Mesto in država................
Dne..................190....
Ceki, metlico (trate) in poštne nakaznice naj se pošiljajo direktno na:
American Navigation Co., 108 Greenwich St. New York.
ULAS SVOBODE
a
n sedežem v Chicago, Illinois.
Predsednik; John Stonicii, 55y S. Centre Ave., Chicago, 111. Podpredsednik: Matija Stkohen, 4451 Main Str. La Sailed 111. Tajnik: Maktin Konda, 0im) LoohiIb St., Chicago, 111. i Zapisnikar: AKton Mladič, 134 W. lUth Str„ Chicago, III. Blagajnik: Frank Klohucak, 1)017 Ewing Ave., South.) Chicago, 111. Dan. Badovinao, 2l)(i Chestnut Sir.. Kewareo, 111. John VerščAj, 1411 Clarence Ave. C'hicugo, III. Matija Hthohen, 143 Main Str. La Salle, 111. Martin Potokar, 5(H S. Centre Ave., Chicago, III. Mobor Mladič, <>17 S. Centre Ave., Chicago, 111. Jakou Tisol,1HX)2 Strand St.-So. CMoago, 111. Mautin Skala, Box 1050 Ely, Minn. Josip Matko, Box 481 Claridge, Pa. Matija Pečjak, 81N Chestnut St. JohnBtown, Pa.
Nadzorniki:
Pomoiai odbor:
Bolniški odbor:
DRUŠTVENI IMENIK.
Glasom sklepa 2. glavnega zbora H. N. P. J. v Chicago, 111., priobčiti se ima v Jednotnem glasilu eukrat ua mesec imenik vseli društev in njih uraduikov t. J. naslov predsedniku, tajniku in zastopniku.
"Slavlja" št. 1. v Chicago, BL, Fr. Klobučar, pred., 0017 Ewing ave., John Duller, tuj., 12 VV. 25th at., Frank Mladič, w't, H. Centre uve. Mesečna seja, vsako nedeljo v mesecu.
"Triglav" št. 2 v La Salle, 111.' Karoi Strohen, pred., 10^0 1st Bt., Ivan Vogrič, tuj., lU^ti 1st Bt., Alojz Krnmarlič, zast., 1020 lat Bt. Mesečna soju, vBuko 1. nedeljo v mesecu.
"Adrija" it. 3 v Johnstown, Pa., Mike Btrukelj, pred., 012 Chestnut Bt. Feliks Volčko, tuj., 012 Chestnut Bt., Mihael l'ečjak, zast., 819 Chestnut St. Mesečna Beja, zadnjo nedeljo v mo-secu.
"Bratatvo" št. 4 v Steel, O., Ignacij Žlembergur, pred., box 12 Olencoo, O., Ivan Kruvanja, taj., box 101 Ulencoe, O., Josip Dernas, sast, box 3 Steel, O. Mesečna seja, 1. nedeljo v mesecu.
"Naprej" it. 5 v Clevdand, O., Fr. Černe, pred., 1108 Hamilton St., Jos. Kaluu, taj., 412(1 St. Clair ave., Anton liobek, zast., ti 104 Bt. Cluir ave. Mesečna seja, vsako 2. nedeljo v mesecu ob 10 uri dopoldne v Krausovi dvorani.
"Bratstvo" št. 6 v Morgan, Pa., J. Lesjak, preti., box 1-7 Morgttu, Pa., Fr. Drmota, taj., box 00 Morgan, Pa, Leo. Wurdinek, zast., box 300 Bndgaville, Pa. Mesečna seja, 1. nedeljo v nusecu.
"BratoljuV it. 7 v Claridge, Pa., Lore ne Sturm, pred., -acjb Je ms, tuj., box 170, Val. Itedaak, zast., box 402.
Ptt., Val. Urbas, taj., box 163 llerminie,
I'a, Jos. Mohur, zast., box 203 llerminie, l'a. Mesečna seja, vsako 1. nedeljo v mesecu
"Smarnica" it. 24 v Jenny hind, Ark., A. lirisar, (fired., box 45, J. Ustar, taj., box 212, Frank Dollar, znst, box 42. Mesečna soju, vsako 2. nedeljo v mesecu.
"Zora" it. 25 v Terdo Colo., Fr. Bajt, pred., box 137, Fr. Levur, taj.,, box 13(1, Ivan Adumc, zast., box 140. Mesečna seju, vsako 1. nedeljo v mesecu.
"Bratje Svobodo" it, 20 v Cumberland, Wyo., Ivan Scluvartzkoblar, pred. Ivan Medved, taj., Fr. Šare zast. — Društvena boxa W. Mesečna soja, vsako 1. nedeljo v mesecu.
"Celje" it. 27 v Frontenac, Kana., Matija Marn, pred., box 174, Iv. Černe, taj., box 285, Fr. Boldin, zast., box 181. Mesečna seja, vsuko 1. nedeljo v mesecu.	,
"Novi Dom" it. 28 v Urecnlnrd, Mleh., Matija Schneller, pred., box 203, Peter Oeshell, taj., box 111, Jac. Brula, zast., box 42. Mesečna seja vsuko 4. nedeljo v mesecu.
"Domovina" it. 20 v Thomas, W. Va., Jacob Luzar, pred., box 141, Ivun Gruden, taj., box 235, Ivan Mrhar, zast. box 42. Mesečna seja, vsako 4. nedeljo v mesecu.
"Popotnik" št. 30 v Weir City, Kan«., Martin Stefančifi, prod., H. K. No. 5 Pittsburg, Kana., Alojz Cirar, taj., box IMS, l'aul Obregnr, zast., H. 1C. No. 1. Mesečna seja, vsuko 2. nedeljo v mciecu.
UIU i I V, . — •• ---------' '	I 'Slovenski Dom" št. 31 v Sharon,
Mesečna seja, vsako 1.- nedeljo v me- j Iyan	. ^ box 032, Josip
1'aulenlč, tuj., 18 traklin St., Ivun Smole, zast., box 207 Girard, O. Mesečna seja, vsako 2. nedeljo v mesecu.
"Sava" it. 32 v Winter Quarters, Utah, Ivan Jukret, pred., box 38, L. Ijogur, taj., box 8, Anton Oman, zast., box 13. Mesečna seja, vsako 1. nedeljo v mesecu.
"Nas Dom" it. 33 v Ambridge, Pa., Frank Toniaiič, pred., Box 141, Frauk Hoaenberger, taj., box 100, Josip Pele, zast., box 538. Mesečna seja, vsako j zadnjo nedeljo v mesecu.
"Franco Prešern ' it. 34 v India-1 unpolis, Ind., Josip Hvalica, pred., 727 Wurman Ave., J. F. Falletich, taj., 725 Wurman Ave., Anton Mesec, zast., 714 Holmes Ave. Mesečna seja, vBako 2. nedeljo v mesecu.
"Zvestoba" it. 35 v Chicopee, Knns, Alojz Ajdič, pred., Fr. Koiic, taj., box 34, Ivnn Lesjak, zast., box 85. Meseč-na aeja vsako 2. nedeljo v mesecu.
"Zveza" £t. 36 v Willock, Pa., Jos. Binkovič, pred., Frank Mikluvc, taj., box 115, Tom. Fortuna, zast., box 207. i Mesečna seja, vsako 2. nedeljo v me- j
BCCU.
"Proletarec" it. 37 v Lowollville,
0.,Rudolf	Miglič, taj., Fr. Bruder, znst., box 230. Mesečne seje, vsako 1. nedeljo v mesecu.
"Ilirija" it. 38 v Kcnoshn, Wis.
1.	Šusteriič, preds. 23 N. Main St., Fr. Jelenec, taj., 354 Ooak St., Ant. Šer-jak, znst., 23 N. Main St. Mesečna seja vsako 1. nedeljo v mesecu.
"Narodni Vitezi" st. 30 v Chicago, III. I. .Tesih, preds., 409 W. 10. St., I. Fabian, taj., 009 W. 22. St., Fr. Bnbovec, za.«t., 550 So. Centre ave.! Mesečna seja vsnko 3. nedeljo v mesecu "Zvon" it. 40 v Durango, Čoln.— Mart. Verco, preds., box 427; Fr. Košir, taj., box 427; I. Šali, zast., box 427. Mesečna seja vsako 1. nedeljo v mesecu.
"Slovenija" it. 41 v Irwin, Pa. No. • idnitzer taj., o <s ii/. »ve, . .. ------ 2. Mart. Volkar, preda., box 100; Ant.
tlackovček, pred., box 103 Uerminie, pcrulek, taj., box 100; Al. Franki, zast. ust., box 31. Mesečna seja, vsako l-'box 100. Mesečna seja vsako 3. ne-soboto v mesecu.	deljo v mesecu.
"Orel" it. 19 v W. Mineral, Kan«., j , »Večernica' it. 42 v Aldridge. Mnnt. Louis Kovač, pred., P. Jurie, taj., box Ivan Lcsart preda., box 68; Fr. Uc, taj., 357 W. Mineral, Kans., Ivan Kovač, haJt flg. ja^fc Oornik, zast., box 105. tast box 308. Mesečna Beja, vsako Mesečna seja vsako 1. nedeljo v me-
"Delavec" št. 8 v So. Chicago, BI., J. Tiaol, pr., 0002 Strand St., A. Aučin, tuj., 020ii So. Chicago ave., Michael Milakovič, zast., 005(5 uve. N. MeBečue »ejc, vsako 1. nedeljo v mesecu.
"Bratstvo Naprej" bt. 9 v Yale, Kans., Anton Rupar, pred., box 05, lv. Žager, taj., box 1, Frank Fapei, znat, bui 33. Mesečna seja, vsako 1. nedeljo v mesecu.
"Trdnjava" it. 10 v Rock Springs, Wyo., Alojz Proiek, prod., J. Berton-celj taj., Fr. Cukale, zast. Društvena boxa je 320. Mesečna seja, vsuko 1. nedeljo v mesecu.
"Sokol" it. 11 v Roslyn, Wash., Matija Dergunc, pred., Ivan Šikonija, taj., Anton Vonflina, zaat. Mesečna seja, vsuko 1. nedeljo v uicbccu.
"Edinost" it. 12 v Murray, Utah. Ivan R. tirahek, pred., box 201, Jos. Rebolj, taj., box 53, Murray, Utah, Matija Kolar, znat., box 854 W. Jordan, Utah. Mesečne seje vsakega 15. v mesecu.
"Edinost" it. 13 v Wheeling Creek, O. Josip Straus, pred., Lansing, O., Josip Longar, taj, box 99 ^.ng O Frank Spendal, zast, box 2J5 Bridgeport, O. Mesečne seje vsako 4. nedeljo v mesecu.
"Sloga" it. 14 v Waukegan, lil, Ivan Zdeiar, pred, 705 Market St., Alojz Svigclj, taj, 727 Market St. D. Leuassy, zast, 733 Market St. Mesečna seja, vsako 1. nedeljo v mesecu.
"Zarja" it. 15 v RavenBdale, Wash, Matija Foterpin, pred, Ciril Ermenc, taj, Anton Logar, zast. Mesečna seja, vsako 4. nedeljo v mesecu.
"Sloga" it. 16 v Milwaukee, Wis, Alojz Bergant, pred, 572 Reed Bt, Iv. Kalan, tuj, 328 Oregon St, fV. Matte, zast., 322 Florida St. Mesečna aeja, vsaki 1. petek v mesecu.
"Bled" it. 17 v So. Lorain, O, M. Vrbanek, pred, 672 10. ave Alex. Seidnitzer, taj, 672 10. ave Fr. V.«r,
POROČNE SLIKE
izdeluje v najlepših pozicijah. Veiik« ] i <h 1 n jt lcjo in naravno '/gotovi jena. Vsakovrstno družinske in društvene sliko v poljubni velikosti za nizko ceno. Tudi povečuje manjše sliko v naravno velikost	j
i
The Reliable Photograph.
301 393 Blue Island Ave. vogal 14. Place. CHICAGO, ILL.
ESTABLISH 1883	PHONE CANAL 287
M 0 ( N 0 B h A (i 0 .
Najbr/.o, tla sto videli že kako oznanilo in si predsliivljnli, knko j»o ceni hi* blago dobi. Ali hc spominjalo, kfiko slabo blago ste dobili in si sami sobi rt-kli: "Nikoli več tmn ničesar nu kupim". Večina nas ima t«ko skušnjo, in če jo vi niste imeli, štejteae srečnim. Mnogokrat vidite Inke predme-te f-/.uatnqvaii(> iti tako lopo popisane, d« sevam priljubijo in si jih hočete nabaviti. (treh* in si jih ogleduto in najdete, da niso niti polovice one \ rednosti ali kakovosti kakor opisano, To ie glavni,vzrok, da mi no navajamo naših cen po o-glasih. Nekatere prodajali etrde, da cena tega ali onega pred-mota je za polovico znižana. Mi te^a no storimo, kajti vsakdo v6, da nekaj dobička mon mo imeti, ker sicer ne bi mogli eksistirati. Naša trgovina obstoji vže lo do 2D let in todo-kazuje, da zadovoljimo ljudstvo. Pridil»-k nam in si oglejte blago in ceno. \ zalogi imaiuo najlepšo vrsto oblok,slamnikov, klobukov, lotno spodnji* obleke itd.
Pridite in oglejte si naš » vzorce za možke obleko.
Pozor!
"Salon" x M 01» P. It M!II KKULJISiK.M
Sveže pivo v sodčkih in l.nbdjkah in druge raznovrstne naravne pijače— najboljši iti najfinejše unijske smodke. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in izhorna.
Vsem Slovencem in < rtigitn Slovanom se prijtoroča
Martin Potokar, S. Centre be. Chicago, III.
Zastonj dobite.
Voliko sliko, ako naročite dvanajst kabinetnih slik, pri fotografu
hhh
Dobro dolo, zmerne eerie,
gswwwwttrwtfwmmwK
^ MODKHNI F0T00HA- ^ FI CM A TEM J K
E	3
B L. Hagendorfr. ^
^ Vogal Reed in Oregan ul. ^ ^ V MILWAUKEE, WIS. ^
t ^
j^. Znižane cene zn poroč- ^
ne slike.	^
^iUlUlUiUliiJiiiUliliiiiiiliiR
f^ ST A K A IN I/, K l S UIN A
tlJNAJil) LINE
ustanovljena leita 1840.
PREVAŽA LJUDI IK DLAGO ČEZ OCEAN
GIBELALTAR. GENOVA. IMPEL 110,
LEIM, Vltf.IKI IN NOVI
PAHNI KI NA DVA VIJAKA "CARPATIJIA"	13,600 ton.
»SLAVONIA"	10,600 ton.
"PANNONIA"	10,000 ton.
"ULTONIA"	10,400 ton.
Iz New York a odplujejo NARAVNOST V ITALIJO.
Obrnite se do naših zastopnikov kateri Vam dajo potrebna navedi-la o cenah in času kedaj parniki odplujejo.
•• lič.Jo agantj«!
F. G. WHITING, ravnatelj. »17 Dearborn Str	chicago.
P. Hrlioenliofen Brg. Co'h.
Najlx>ljšo pivo jo
|Sc prodaja povsod. Phone Canal V Chicago, III.
.	. .-..-..r RMH
Slika predočujezlatodamskouro ((4old filled.) JAMČI SE ZA 20 LET.
V naravni velikosti slike.
Iiolesovjo je najboljši ameriški izdelok
-Elgin ali Waltham. gili. Te vrsto ura stane le fJpI-T.W
\' obilo naročbo se priporoča vsem Slovencem in Hrvatom dobro znani
Jacob Stonicii,
72 E. Madison Nt.
Chicago, 111.
Ako hočete prihraniti nekaj dolarjev, kupite pet i in pohldtvo pri Hmr" NAS -teitt
4. nedeljo v mesecu.
seen.
"Sokol" it. 20 v iJljf, Minn, Josip > "Aurora" 8t. 43 v Aurorl, Minn. Hrlišk-ir nred., Martin Slebir, taj, Hctar, pred, Fr. Mustar, taj, -Iff
OCIlSR'r, I' t	... n.kn	--i-k.,.1,__________Irt
OCllSKJir,	—-—-	, '
Ivan Teran, «ut. Mesečna aeja vsako 1. nedeljo P° 20. v mesecu.
"Orel" It. 21 Pueblo, Colo, Josip Samec, pred, Alojz AnŽe«, taj,Jo«k, Milica, r-ast. Naslov druitva je 1207 A Santa Fe Ave. Mesečna seja, 1. nedeljo » mesecu.	*
"Danica" it. 22 v Trimountain, Mich, Josip Mrvar, pred., Martin Ba-4ar taj Josip Obranovif, zast, box 78. Meiečna seja vsako 2. nedeljo v mesecu. "Edlaoat" It. 23 t Darragh, Pa., K.
Selan, rast* Drultvena boxa 3«. Me-sefna seja vsako — nedeljo v mesecu.
"Danica" It. 44 v Conemaugh, Pa. Fr. Podboj, pred, box 305. Mart. čer-notlč, taj, box 16; Fr. Kos. box 140. Mesečna seja vsako 3, nedeljo v mesecu. »
Zastopnike krajevnih druitev se na-prosuje, tr se je pomota arinita pri Imenih, itevitknh ali pri dnevu mesečneh sej, da blagOTcle nasnaniti tajniku Jednote.
©
0
Jas. Vasumpaur,
na voglu 18 in Paulina ul. Chicago, 111.
Edward Pauch
-gostilničar--
063 Blue Island Avenue CMICAtIO, ILL.
MATIJA KIR Alt
(30STILNICAH
V Kenosha, Wis., 432 Middle S
Se priporoča rojakom za obisk Toči dobro in sveže pivo, naravno vino in pristno žganje. Izvrstne smodke.
TELEFON ŠTEV.777
HUSPOSKA BMIJL ^^^
mej Slovenci dobro znan. Izdeluje najlepše slike različnih velikosti po najnižjih cenah.
1H41 Euclid Ave.
CLEVELAND, 0.
Kasparjeva držav-na banka,
623 Blue Island Uve, Chicago, III,
______;_______________I ...
plačuje od vlog 1. jun. pa 30 jun. in od 1. jul. pa do 30fcdec, po 3 odstotke obn'sti. Hranilni predal za $8. na leto. Pošilja se denar na vso dole sveta in prodaja se tudi vozne listke (šifkarte).
Denar se poBojuje na posestva in zavarovalno police.



QLAB BVOBODH
VESTI II sunt
iz jugoslovanskih pokrajin.
Poneverbi* uradnega denarja. 34letna poštar.ca Evgcnija Tišina in njen mož ^letni Karel Tišina iz Ljubljane sta stala preti tržaškimi porotniki tožena poneverbe oz. okri'vde poneverjeuja, oba pa zaradi golufije. Evgcnija Tišina je bila obdolžena, da si je kot poštna upraviteljica poštnega urada Mira-niar pri Trstu od januarja 1905 do aprila 1906 prilastila skupaj 67O0 kron, pri čemur ji je mož pomagal. Razen tega, da sta ponaredila tri knjižice |wštne hranilnice glaseče se na imena Josip Cerkvenik, Marija Danev in Lucija Regent ter 20 poštnih nakaznic. Po končani o bravnavi jc bila Evgenija Tišina obsojena le zaradi prestopka goljufije na 30 K. globe oz. 3 dni zajjora, mož je bil pa čisto oproščen.
Anarhista so aretovedi v Gorici v osebi poletnega Mihaela Siničiča iz Gonjač v Brdih. Dolže ga namreč, da je cesarja razžalil in da je veren pnstas anarhistov!
Dcfravdant. V Trstu je Nemec Viktor Rucli-berger kot upravitelj izselniškega . doma društva Austro-Americana ukradel železno blagajno, v kateri je bilo 1450 K ter zln-žal v Ccnctke; ko je zapravili denar, se je vrnil v Trst, kjer so ga prijeli in odvedli v za|k>r.
Oro(>ana posta.
Med Jaworskiim in Czakowim v Galio ji so neznani možje vstavili poštni vo/, zvezali |K>stiljoua ter |k>bra!i 5000 K. rekomandirana pisma in pošiljatve.
Stai'ka v Trstu. Tržaški sodorji so stavkali od 13. avg. do 15. sept, t. !., torej več kakor mesec dni. To pač kaže zavednost in solidarnost, da so tako dolgo vztrajali iu se ne hoteli upo-gniti pritiskom od strani delodajalcev. Zmagali so častno, četudi se jim niso |>o|>olnoma vse zahteve izpolnile. Dosegli so 15% povišanje stalne (tedenske) plače in 23% po višanje pri akordnem delu. Delav ni čas se jim je skrajšal od 10 ur na 9ys ure na dan.
Stekla psica popadla 6 oseb. V Št. Jurju ob južni železnici, Storch in Teharjih je stekla psica popadla' šest oseb. Žival so nato ustrelili, jjopadene pa poslali na Dunaj v Pasteurjev zavod.
l)bmol>ransko topinštiv na 0gorskem.
Kakor je razvidno iz notice v eni prejšnih številk našega lista, nameravajo v Avstriji vpeljati pri deželni brambi topništvo ali artile-rijo. Tudi (>gri hočejo sedaj imeti svojo artilerijo. V ta namen se je ogerski minister Jekefalussy mudil na Dunaju ter konferiral z vojnim ministrom radi take ustanovitve. Bržčas pride načrt že to jesen v parlamentu na razpravo. Stroški bi znaša i 27,500,000 kron, in pozneje vsako leto 4,500,000 K.
Mrtvega otroka, 3-do 4 mescce starega, so našli že lezniški uslužbenci na Zidanem mostu	v vozu III. razreda v poštnem vlaku, ki pripelje ob 12. uri 34 minut iz Zagreba. Zlobna roka nečloveške matere je otroka zadušila s trakom, katerega mu jc ovita Trdno okoli vratu. Truplo je zavila v otroško perilo in potem v papir, vse skupaj povezala s tra-kom in [>oložila pod klop v vlaku. Pri čistenju vozov so našli potem železniški uslužbenci ta zavoj tel zadevo takoj javili žandarmeriji. Dosedaj o nečloveški materi ni sledu. Ljubljanska pol cija jc prijela v Ljubljani na postaji neko sumljivo žensko.
,	Skrajna predrznost.
V Trstu je mlada ženska pokli-^ cala k sebi 5letno dekletce, ki se je z več drug mi igralo na cesti, ji vzela iz uhljev 10 K vredne uhane in izginila jaderno.
t vi j o kljub neugodnemu vremenu zelo zadovoljni — dobre kapljico bo zadosti.
Slovesna atvoritev nove karavanske železniške, proge, ki veže. Jesenice s Celovcem, vršila se je v nedeljo dne 30. sept. t .1.; prisostvoval ji je tudi železniški minister pl. Derschatta. Ta železnica bo velike narodtto-gospodarske važnosti za celo Kranjsko in Koroško.
Letina mi Dolenjskem. .
Prijatelj našega lista nam poroča: Kmetovalci se ne moremo z le tošnjo letino nič kaj pohvaliti. Krme pridelalo se je v obče manj kakor lansko leto. Belo žito, bodisi pšenica, rž. ali ječmen obrodilo je dobro. Zrnja je sicer v obče manj kakor lansko leto in tudi tako debelo ni, pa je zato težje. Zgodttj: krompir jc jako bolan, gnije grdo, pozni je veliko boljši. Tega je dosti ,ne gnije niti približno tako kakor zgodnji, le od miši in strim je jako poškodovan. Ajda je obljubo-vala najboljšo letno, pa uničila jo je slana, katera je v noči oil 25. na 26. m. m. nastala, zlo popolnoma, tako, da večina gospodarjev niti semena pridelali ne bodo. Vničena je po slani tudi pozna koruza, kjer še ni dozorela. Zelja letos "tukaj sploh nič nimamo, to ni obrodilo. Sadja je bilo letos le kaj malo. Ob. rodila so jabolka še še, pa še od teh le najnavadnejše domače nizke vrste, žlahtnejše pa ne. Hruške obrodile so še slabše, češpelj je bilo ravno za se omrsiti, t. j. za pokttšnjo, kar velja tudi o orehih. Grozdja se je pa pridelalo večinoma več kakor se ga je pričakovalo, in dozorelo jc tako dobro, da se je prav dobre kapljice nadejati. Korenja, pese jc dosti, kaj da bo z rejni, se še ne ve. Vreme'je pa za trgatev, katera sc ravno kar vrši. kaj neugodno. Mrzla burja brije, katera še celo ]>o snegu diši,
Xesreca na železnici.
Na Zgornjem štajerskem pri Ju deudorfu trčila sta vsled napačno postavljenega tira osebni in tovorni vlak. Lokomotiva osebnega vlaka je bila vržena s tira in štirje vozo vi popolnoma razbiti. Deset oseb jc bilo teško ranjenih. Navzoči zdravniki so jih obvezali. Največ ponc srečencem so zlomljene noge in hrbet. S posebnim pomožnim vlakom >0 pripeljali ponesrečener v Gradec. Meet ponesrečenci ni nobenega Slovenca. Materijalna škoda je velika.
Moča je hotela zastrupit i,
V Bebvič-selu pri Karlovcu* je kletna Anka Maček hotela s fos-forom od užigalic zastrupiti svojega 53letnega moža. ker ji je vedno očital, da ima druge ljubimce in vsled tega vedno psoval in zmerjal Žena se v resnici ni menila za nobenega drugega kot le za moža.
Pobegnil je ogrski grofic Julij Czenkonicz, za-pustivši v Htidimpešti dolgov nič manj in nič več nega 1,800,000 K
Kolodvorsko pošlo p je v Kranjski gori so znatno razširili. Otvorili so še eno čakalnico in povečali pisarno. Tudi na Dovjem sliČno pospešujejo postajo, na Oto-čah so pa napravili k seno čakalnico.
Delniško opekarno osnujejo v Ilir. Ritfric: na Štajerskem. Glavnice bo treba pol milij. kron. Tovarna bo zidana v velikem obsegu in naj nove jem stilu.
Trgatev na Dolenjskem se je vkljub malemu upanju na izboljšanje vremena že splošno pričela. Lastniki novih trt bodo, tako se nam zatrjuje, ze letošnjo trga-
Ne trpite na revmallzmii!
Drgniti' boleča, otekla mosta Z
DR, RICHJER-JEVIM
mmjmjmmm
in iznenadeni bodete nad prijetnim olajšanjem, kterega Vam podeli	<;{)
Spričevalo nekega duhovnika Uev.ll.W.Freytag nam piše iz Hamei, 111.:"Že 20 let vj;x>rub-Ijam v inozemstvu in v tej deželi z izvrstnim VBpehom v slučajih revmatizma, protina. pre hlajenja, bolečin v hrbtu in podobnih l>olih Vaš sijajni Anchor Pain Expeller bodem vedno rabil. 25c in 50c. Pri vseh lekarnarjih F. Ad. Richter & Co. | 215 Pearl at., New York.
vedno
more pomagati.

Ako ste bolni, slabi ali v nevolji?
Na svaki nittflii sunto oni zdravnik, kateremu so dobro znano vse človeško bolezni,
trpljenja in siubosti t ROJAKI! Pazite komu poverite zdravljenje Vaših boleznij!
Kajti v Vasem zdravju obvisi Viiša prihodnost, kakor tudi Vašo družino, Vaših malih in dragih, za katoro no muči to in delate. Zatoraj rojaki, ako Vam je potreba nasveta ali zdravniško pomofli, vedite, da jo trn« atari, izkušeni iu po celem svetu znatni iu slavni:
Dr. E. C. COLLINS Medical Institute,
odini, kateri zamoro iu kateri gnranlirn, da Vus zagotovo ozdravi od kutero koli akutne, kronično ali zastarelo bolezni kakor : bolezni Im plueali, prsih, želodcu, črevali, ledvicah, jotrah, mehurju, kakor tudi vho bolezni v trebušni votlini, borzni v grlu, nosu, gla i, nurvoznost, žuenu bolezni, prehudo utripanje iu bolezni urea, katar, piehlnjenjo, naduho, bronhialni, pljučni in prsni kašelj, bluvanjo krvi, mrzlico, vroe.no, t /];o dilumje, neppiulno piobavljanjo, revinntizein, giht, trgnnjo iu bolečino v križu, rokah, nogah, led ih in bukti, zlal.j /,lo (hmneroido), grižo ali pre liv, nečisto in pokvarjeno kri, oteklo nogo in tel I, vod. nieo, boz .•<(, H).i!.<...,ti pri »polnem občevanju, pol učijo, nasledka omm i jo (sumoizrabli. ovanju), fiiunonjo iu tok i/, t,.- s, o„!ii:',eujn, vsa bolezni 11:1 očeh, izpadanja las, lusko ali prh na glavi, srbenje, liSajo nmzolje, ture, hrast,, itl rano, vko žensko bohztd na notranjih organih, nourantoničiii glavobolj, neredu • ne. cčiio čišeenie, i.eli t c, bole/ni na inuteruini i. t. d., kakor tudi vse oh t aid notranjo iu zunuujo bolezni. On jo prvi in edini, katori ozdravi jetiko in.S.tilis kakor tudi \*e
s|)olink iMvit'xni litosK'e in /kmikI«'. POZOlt ! Z k 11 j drugi zdravniki ali zdraviliški zavoili nimajo pismenih zahval »Ji hI i k oil ozdravljenih bolnikovi Od-'ovor ! Zili.ikorne » nikogar ozdravili — potem jo popolnoma naravno, da so jim
ljudjo no zaloalji.j.;".
Tu donašamo par slik onih bolnikov katere je naš slavni Dr. E. C. COLLINS, M. I., v zadujem času popolnoma im do kraja ozdravil.
Ozdravljen: holcznl v nfsili, te/kega I/, i	, ,	,	, o^lravllcnat bolrtnlvpnlh ceM/n«*« k«-
dihaaja in slabosti-	I 1 avjeu : holtcin v križu in taifu teikef«tiihaii|«ln bolezni »rca.
i
VLADIMIR S. .TOV VNOVICH,
New Albanv. lud.
J«
rheumati/.mn v rokahir nogah, dozo 1*1514.\ A II,
lS'>* i 12.	kicliim nd, W, V a.
Oziliav Ijeiia: tožko prsno bolezni "i reumatizma v križu iu ledjih. TKItK/I I V Kt'MdU,
1 111'iC lunini il Ave, Chicago, Iti.
O dravljen : JRheumatizma in
KtMuonja mehurja. !',()/<» DOMtAS, iiux ■ Host..,,, N.Y.
Ozdravi ji n: Disrepsije in želodčnega katarja. Mlf.f).š LAVliNir,
A. V. ti. Ca.	I. j,lvillf. C. ;,..
Ozdravljen prebadanja v rebri h. M A ItKO TM!<) . ]t\
Ki ti ll.uit.	K ili rta Cilj, Kan?
m
MICIIAL S A MOKKAUIČKA,
i '!Ii S; m < t. Pa isaio, N, J
Imamo še ua stotino <lriie; li pismieuilt zami.l od ■ Ira. ijei.ih b -in l;<< , 1 al- ii' pa radi pomaiij' kanja prestora riemoremo v»di mioukiat abjaviti. - / t ,",ij rojal,i|- >v:':ii'i ! P; !. o ho o^meto 1 n kakega zdravnika ali zdravniški /.»vod — prasajto n-s . a t — sle Intlni', Iti/ii ali III lllwrtli idi ako Vas drugi zdruviki niso mogli ozdravili, — 1 • i 1 I- --z v ■<•' i suioi o i-; n ,.;. - .., \ .. 1 lio!<>-;:eu v svojem mati rinem jeziku jnš. t o koliko hI o nt . i ki ■ >l;o e 1 11 ; ,a b«./., n t«r \ -.e ^ 1 avua znake holozui. Ako \'aui liolezoni jiopolnoina znnma, |>iš,t(> j.'> K1,j. t ZdrmjO katero doli.to /astonj, uko pismu priložite nekolik • pošt n,h : uiimk zu pošmimi. - 1',-iua imshtvljdiio na sledili naslov:
DR. E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE,
140 Avios r :inn s r..	>i:w yoi«iv,>. v.
potem kui"1o z mirno dušo biti projprifiani Vašega popolnega ozdravljenja.
K <1 ■ ' "bno prill r la ravod. Jo i»ll odprt taakl dan ««l m tiredpoli!nero 1I0 s i»>|H,|udriK,—ob nedeljah Iu iu .i iii:.,li , I indo i.	T
Edina vinarna, ki toči najboljše kalifornijska in importirnrui vina. Kdor pije naše vino, trdi, da še ni nikdar v svojem življenju pokusil boljšo kapljico. Vsi dobro došli!
|<emu pustiš od nevednih zolx>-' zdravnikov izd i rati > ve'*e, mogoče še popolnoma zdravo zobof Pusti si jih zaliti h zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi
Dr. B, K. Simonek
1 Zobozdravnik.
544 HH E ISLAM) AVE. C ti IC AiJO, ILL.
Telefon Morgan 433.
Vsem rojakom priporočam svojo fino urejeno
"(JOSTILNO*
na 257 - 1st Ave,Milwaukee, Wis.
Postrežba točna in solidna. Vsak potujoči Slovenec dobro do-
šel.	C. HOFBAUER.
— (521 80. Centre Avo. —
Etlini slovenski krojuo v Chicagi naznanja slav. občinstvu,da ima Beduj veliko zalogo vsakovratnega blaga v izdelovanje novih oblek kakor t udi v popravo starih V80 po zmerno nizkih cenah
Chicago, III.
NAJEMNIK & VANA,
Izdelovalca sodovice mineralne vode in drugih neopojnlh pijač.
62 81 Pisk SI, Tel. Canal 1405
N a z d a r rojaki
Slovencem in drugim bratoai Slovanom priporočava svoj lepo urejeni
=Saloon=
Toči va vedno sveže pivo iti pristne druge pijače. Raznovrstne fiue stno<lke na razpolago. Za obilen posetao priporočava
brata Ko.šiček 530 S. Centre tie. Chicago. III.

QLAB BVOBODB

Preobrat v zdravništvu.
Vsak bolnik bodisi od blizu nil od daleč, ako »e obrne na nov, velik, UNIVERSAL MEDICAL I INSTITUTE v New Yorku, zadobl znova »voje zdravje.
Vsak dan,dospe več sto zahval!
Gospod profesor I
Berite, strmite!
Tern potenj se Vam javno zahvaljujem gospod profesor, strokovnjuk Universal Medical Institute v New Yorku, ker ste me ozdravili, prsne bolezni, kronično bolezni v duAmku, zapiranja, aplofine oslabelosti, kaliju, potenja po uooi, pomanjkanje teka, bolezni na maternici, belega toka; terme jo zdravilo ti zdravnikov, kteri so vsi rekli, da so moram operaciji podvreči. Ali ozdravela sem tekom enega meseca, ter se so
enkrat gospod profesor za ozdravljenje zahvaljujem iu Vas
toplo priporočam vsem slovenskim ženam, ktero so bolne, da
so obrnejo na Vas Institut, kjer bo jib bodo njih bolezni rešilo. Prostovoljno Vam tudi prilagam svojo Bliko s pristavkom, da jo ponatisnete v listih ali novimi h. Toliko resnici na ljubo.	Marija Dragar; 620 Ave. C., Bayonne, N. T.
Spoštovani gospodi
Jaz podpisani potrjujem, da som bolehal več kot lotodnij na vnetju mehurja, ter vnetju spolnega uda, bolečino v hrbtu zaprtje, in občeui oslabljenju, ter mo jo več zdravnikov neuspešno zdravilo, in pri Vas sem dosegel toll zaželjeuo zdravje ko sem pričel rabiti Vase zdravila ktere sto Vi gospod profesor Universal Medical Institute tako spretno sestavili, in sicer v kratkem času enega meseca, Kadovoljno Vam pošljem to priznanje, iz hvaležnosti do Vas ko sto mo tako u^peAno zdravili; ter Vam obenem stem listom skupaj dovoljujem hvo-jo sliko ponatisniti v časnikih. Pripomnim Se, da lahko prise-gam na to, kar sem pisal.	Ivan Mankoč, 75 14th Ave., Newark, N. i.
Če stunujete v New Yorku pridito osebno in se Vas bode preiskalo s
X ŽARKI
S pomočjo teh je mogoče VaSe truplo pregledati kakor odprto knjigo, in profesor Vam bodo dni najboljša zdravila; noben drug zdravnik nima t jliko sr.aupanju v svoje zdravila kot naS profesor v svoja.
TORAJ KAJ HOČETE ŠE VEČ!
Ako stanujete daleč izven New Yorku, ter bi radi vedeli, kakoina jo Vaša bolezen, tako mi blagovolite odgovoriti na sledeča vprašanja:
Ali trpite na: trganju, utripanju srca, kako druge bolezni, kožnih bolezni, oči, u-ftesa v nosu, v »rlu aH prsih I Vam izj adnjo lusje I Vas boli v želodcu ! Trpite II na krvavenju (heinoroidah)? Imate sifilijo na spolnih udlli l Ali ste morda nezmožni i Irpile na nervoznostl l Ste li navduSljhi (navduha)l Čutite bolečine v trebuhu ali črevlh i Se morda onosve^ate, ali da padate v omotice? Hodite II redno na potrebo i Čutite bolečine v maternici? Ali trpite morda na belem toku ter nepravilnem mesečnem toku ? Zdravila Vam nemudoma obratno po*to pošljemo, če se nahajate v kterej koli državi Zjediiijenih držav, Meksiki ali Kanadi.
Zdravilom ktere mi pobijamo, lahko slepo verujete, ker one Vam bodo prejšnje zdravje
povrnile, ker so tndi pri drugih bolnikih pomagale.
Ni nikako&un prevara ali goljufija ali ate v bližin, alulaleč od New V orka, so \ as zdravi, ne da bi zamudili svoje delo.	.	v .	,
Ako ote bolni in Vas niso mogli drugi zdravniki ozdraveli, tako se obrnite se do Universal Medical Institute.
Uradne ure so: vsak dan od 10 do 12, in od 2-6 p. p. V ned.ljah pa od 10do 1 ure popoldan. To je naslov :
^UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE^
30 West 29th St., u^iiv^i^y) * NEW YORK, N. Y.
Zanesljivo varnost
. .. Vam nudi...
text

J*X
INDUSTRIAL SAVINGS BANK
652 Blue Island Ave.
b svojimi privatnimi pre«la-li 7.ii vlaganje in shranjevanje dragocen ost i j Celoletna najemnina znaša $3.00. VSAK) SOnOTO ODPBTO UO 8 URE ZVEČER. Ustanovljena IHIK).
Jakob Dudenhoefer
VINOTRZHC
339 Grove Street,
Milwaukee, Wisconsin.
Priporoča vsilil slovenskim salonom svoja Izvrstna vina in likerje. Ima v zalogi tudi import irana vina likerje, kakor tudi lastnega pridelka.
D ■	..... ., J,. ,.„.,1.1..?."..... nnrriiii.ltlili 1 lil l-i u" 11 It ill (If'tinT.
vmmmtmmm m*
VODAK-OVA GOSTILNA
683 Loomls ul. na vogalu 18. Pl.
Ima lepo urejeno za zabave in dvorane za zborovanja.
telefon canal 7041
T?
71
Pozor rojaki!!!
Potujočim rojakom po Zdr. državah, onim v Chicagi in drugim po okolici naznanjam, da točim v svojem novoureje-nim "saloonu" vedno sveže najfinejše pijače-"atlas lieer" in vsakovrstna vina. Unijske smodke na razpolago. Vsace-niu v zabavo služi dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool table). SSol id na postrežba zagotovljena.
Za obilon obisk se vljudno
priporoča:
MOHOR MLADIC
617 S. Centre Ave. blizo 19 nlioe Chicago, III.
ATLAS BREWING CO.
sinje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
13
| LAQER | MAONET | GRANAT
1
ltazvaža pivo v steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, no zabi se oberniti do nas,, kajti mi to bodemo zadovoljili.
Poštnim potom lahko vlagate denar.
Da »moremo vslužltl tudi zunanjim vlagateljem uvedli smo da vloge sprejemamo poštnim polom. Vi lahko denar na vsaki pošti za nas vložite s pripombo naslova. Vloge sprejemamo od $1.00 naprej.
Pišite po navodila na
SOUTH CHICAGO SAVINGS BANS
278—92nd Street
Chicago, ill.
RAZNO.
Velika Germanija. "Kreuzzeilung" priobčuje oster članek proti avstrijskim Vsenem-cem. "Kreuzzeitung" pravi, da je pangermainska ideja o ustanovitvi Velike Germaiiije od Bclta do Adrijc absurdna, ker b! bilo cesarstvo, ki bi pridobilo še 9 do 10 milijonov Slovanov, vse drugo nego vsenemško. Nemčija ima že itak s 3 milijoni Poljakov dovolj opra viti. Sicer bi pa tudi Italija Francija in Angleška ne gledale mirno, ako bi Nemčija hotela razširiti me je do Adrije.
Policija na konjih. Zadnje čase jako pogosto sreču jemo policiste na konjih. V novejšem času« je namreč tudi Chicaga napredovala m dobMa? take varuhe javnega) reda. Toda vera, da je varnost v Giicagi 'odvisna od policistov. je žc davno izginila med pre bivalstvom. Stražniki se za vse ilrugo bolj brigajo nego za red in varnost.
Zid j c v Rusiji. Poročevalec z;* Chicago Record Herald v Petrogradu na Ruskem W. li. Curtis, piše. da so v Rusiji vsi Ž:dijc revolucijonarci. To bi se rek!«:, da ,•<> vsi socialisti do moža. Radi tega se te ul>oge pare torej mesari na najlx>lj nesramen način, in zakaj druge vlade ne protestira jo zoper take zverinske morije? Vsi vladarji so monarhisticni anarhisti, radi tega so menda tudi vsi nasprotni socializmu in se ga tudi boje. Radi bi torej videli, da se vso socialiste |x>mori. — Kaj pa mornarica, katera je pred par dnevi spu stila' v zrak nad en milijon dolarjev, da ustreže našemu "vladarju"? Stavimo glavo, da ne za to, da bi protestirala in naredila konec nesramnim morijam. Ta1 naša mornarica bi lahko prisilila carja, da ustavi svoje nečloveške moritve; a prepričani smo, da ga bo še podpirala ako potreba, d;r zatre socializem.
Švedski socialisti tirni o nad' jo,000 članov, ki redno vplačujejo svoje resečne doneske, nadalje imajo pet dnevnikov in pet-najst državnih poslancev.
Aiistrijsko dcl&HstoO. V Avstriji jc približno 325,000 organiziranih delavcev v okro£ sto unijah. Mesečno se tiska blizu 350,-<>00 delavskih in socijalnih listov.
Japonski delavci na obrežju Tihegai morja so vsrtano-vili socialno zvezo ter se priklopih ameriški soc:alui stranki.
Socialisti v Afriki, Velika socialna stranka se je ustanovila v Johannesburg v južni Afriki. Iz nje programa je razvidno, da namerava naturalizirati tamkajšnje zlate rudokot>e ter njih do-sedajne lastnike odstaviti. .To so najbrže posledicc Anglcško-burske vojne.
Pete 1 naše. Pod tem naslovom piše "Soča": Pete maše so drage, ali ljudje so tako pametni, da- plačujejo vedno več petih maš. V časih pride pravna čuden način do pete maše. Neka ženska je prisJa pred kratkem v bližnji okoličanski vasi prosit v šta-cuno, naj jej dajo za Božjo voljo moke za kruh, ker da nima nič, iti otroci, katerih ima 6, so lačni. Pro* s^la je moke — zaslužek moža je dala pa za peto mašo po ranjkem ta'stu, ki jej ni zapustil nič premoženja, le za maše si je izgovoril 3J K zase in še za svojo rajnko ženo. ki jc že 30 let pod zemljo. "Nevesta" je še poznala ni — pa daje denar za maše.	*
Vse dni celega tedna1 so v oni vas: včasih pete maše. Včasih so bile le 1 ali k večjemu 2 na teden. Pozneje pa se je vteplo ljudem v glavo, da plačujejo kar za vsak dan pete maše, |>o 5—6 K. Koliko to znese na leto?I Duhovniki postajajo bogataši, ljudje pa berači. Slučaj one žene govori jasno.
In duhovnika ni nič sram vzeti denar od take uboge reve za ljudi, ki so še zdavnaj umrli I To, to je tudi velika kmetska hiba, da polni črno maho s tak mi nepotrebnimi 'zdatki. Živeti je treba pametno in pošteno, kaj maše 1
Napoleonovi izreki.
Kdor že od začetka ve, kam gre, ne bo prišel daleč. — človek mora biti močan, da more biti dober. Sla-l>otni značaji tičijo neprestano v strahu, sumu in nezatrpnosti. — N mam časa, da bi se mučil z občutki in da bi se kesal. kakor to delajo drugi ljudje. — Da, ljubim moč, toda ljubim jo kot umetnik. Ljubim jo, kakor ljijbi godbenik gosli, da jim izvabi glasove, blagodone-če melodije. — Francoze mora1 vladati železna roka z žametno roka-vico. —• Polje obdelavati je pravi človeški poklic. — Moji sovražnik: so me prisilili, tla prebijem svoje življenje na bojiščih; napravili so me, ki sem imel pred očmi le blagor miru, za* vojnega demona. —■ Nisem mož, kakršni so drugi, in zakoni nravnosti in konvenijence niso ustvarjeni zame. — Zmago odločuje bolj mt*ra|na moč, kakor pa število. — Nekaj čudnega je. kako oblast imajo besede do človeka. Vladarji morajo zato vedno zelo paziti na svoje besede.
"S'twMiska štajerska ljudska stranka
7. naprednim programom se ustanavlja te dni ra Slovenskem Štai jerskem v Celju. Ker so celjski prvaki glede narodnega dela marsikaj prespali, se je vzdignila proti nj-im krepka o|*>zicija, ki obeta, da bo 'vspešnejše iklubovaila "štajerci-jatiskcmu'' nemškutarstvu in kleri-kalizmu. Ustanovitev take stranke iskreno pozdravljamo. Pri tem pa kličemo k opreznosti, vztrajnosti in požrtvovalnosti.
Škofijski naraščaj.
Kardinal baron Skrbensky jc posvetil v soboto v Pragi princa Jurija Liechtensteina v mašnika. Ari-stokratje so začeli spoznavati, da svojih sinov niti v armadi ne spravijo tako brž na vrhunec, kakor v duhovniški službi, kjer so takore-koč že pri vstopu doloženi za škofe.
Madžari o Bosni in Hcrcegoinu'.
Znani publicist Dr. Anton Kal-mar je priobčil v nekem ogerskem časopisu članek pod nas.ovom "Ve lika Hrvatska", kjer dokazuje veliko nevarnost za Oger6ko, ako bi se ustanovilo staro hrvatsko kraljestvo na ta način, da bi se priklopili Bosna in Hercegovina. Zate zahteva, da se morajo Madžari z vsemi močmi upreti spojitvi Bosne in Hercegovine iu sploh nastopiti proti vsakoršni okupacijski politiki. Bosna in Hercegovina morata [»stati samostojni in neodvisni deželi.
Uporaba ivdnc nwči%MHštatskego jezera.
Neka ameriška družba hoče uporabiti vodne moči "Milštatskega jezera" na Koroškem v industrijske namene. Po Koroškem nameravajo sploh porabiti vse vodne moči :n ustanoviti električna podjetja. Po uporabi moči "Milštatskega jezera" tipajo, da dobe moči za 40,000 konjskih sil.
Skrhipolna negotovost.
Ob času bolezni kakega člana v družini, so vsi pri volj: pomagati. Vse se stori, samo da se olajša trp« Ijenjc bolnemu, iu potem 6e gre po zdravila, liden teče v lekarno in nazaj, jkjIu zaupanja v bodočnost in zdravila, bodo li ista imela pričakovani uspeh. — Brezdvonino je tu samo en slučaj za možnost uspeha, iti sicer v Trinerjevem zdravilnem grenkem vinu; isto pomaga v vseh želodčnih boleznih in organih. Ono ne samo olajšuje bolezni, ampak jih sčasoma popolnoma ozdravi. Daje bolniku slast do jedi, urejuje prebavne organe in iste tudi ojačujc. Ako je prebavljenje redno, se stem ojačuje kri. m šice in živci, čisti razum, in daje zdravo barvo koži. Zdravim ljudem pa ohrani ja-kost in zdfavje za ves sistem.
DobiVa se v vseh lekarnah in pri izdelovalcu Josipu Tiinerju, 799 So. AshLand Ave., Chicago, III.
I i pošljete denar v staro do-RMJ movino, obrnite se zaupno na M V. Konda-ta, 669 Loomis Str., Chicago, III.
*
_
_
__
iiipiiF """"mmmmmmmm^i^



GLAS SVOBODE
MED NEBEŠKIMI SVETOVI.
NARAVOSLOVNE ČRTICE Urejuje Ivan Kaker.
Arkturijanskn teorija in usoda človeštva nazemljl.
(Nadaljevanje.)
Ko pa 1» arktiirijaoska jesen Napredovala, želeli si bodo prebivalci naše zemlje vednd bolj oddaljujo-čega se Arktura nazaj, ki se Ik> lt Še kot neznatna iskrica na drugi strani "rimske ceste" svetil.
Sobice bo sijalo z jako pomanjšano s'ilo vsled velike daljave, ka tera ga b> točila od Arktura, koje-pa. toploto jc prej pošiljalo na zemljo.
Vsaka naslednja zima bo postajala ostrejša; ledeniki se bodo od leta do leta l>olj razširjali in večali ; večni sneg se l»o raz RV>r;'i bolj in bolj pomikaj proti dolinami in planjavam, in ozračje se bj polagoma ohladilo tna stopinjo ničle.
PrcskrDai^ije hraite za 50,000 letno sitno.
Zoj>et se 1x> človeštvo začelo pripravljat: — kakor sc je morda že
rej — »a arkturijansko 50,000 let trajajočo zimo. Podzemeljska in podmorska bivališča bodo ljudje napolnjevali z vsakovrstno hrano; to se Ik> pričelo več tisoč let prej, predno nastopi strašanska zima.
Površje zemlje bo v tej dobi pokrivalo več tisoč čevljev debelo le-dovje. Slabotno, rudečkasto solnce še oni led ne Ik> n»)gki otajati, kateri lx> opasoval ekvator meseca'fe-biuarja leta 80,905 |kj Kristovem rojstvu, kakor ni moglo otajati one-ga, kateri je tam ležal 1. 25095 pred Kristom, ko je vladala zadnja ark-turijauska zima 11a naši zemlji.
Mi smo zdaj v početku arkturijanske sjKimladi. Pred 20,000 leti so se tedaj ni prebivalci borili za obstanek na sledov-h tmikajiVfega se ledu.
V prvih tisočletjih te dobe so po tomci visokoizobraženih oredniko'' bili trd in vztrajen hoj za obstanek v močvirju in blatu, ki je ostajal za ledeno zemeljsko odejo.Pomanjkanje iu nevarnosti tega. časa so najbrž peščico človeških bitij, ki so orestali dolgo, grozovito arkturijansko zimo, gnale v stanje popolnega divjastva, iz katerega se še do danes ni moglo vzdigniti mnogo plemen.
Nepreračunljivi odnošaji l>odo morebiti omilili te strašne skrajnosti ter spremenili prihajajoče letne čase. Na primer: redna premlnja-va nočij in dnevov bo prenehala 11a raznih mestih našega dolgega groženja okoli Arktura vsled uplivanja drugih zvezd. Naše solnce bodo na raznih krajih morda prekašala v svetlobi in gorkoti večja sobica, ki bodo na našo zemljo blagodejno uplivala.
Taki odnosaji bi spremenili noč v dan in bi vročino jako povečali, če bi se to vršilo v arkturijanski spomladanski -ali jesenski dobi. A-ko pa bi se zadostno približala naši zemlja kakemu novemu solncu v dobi 50,000-letne arkturijanske zime, bi to služilo v blagor človeštva, in bi morebiti njihov obstanek rešilo.
Ker se okrožna črta našega solil ca razteza oil notrajnega roba "rim. ske ceste'' do drugega nasprotnega njenega roba, utegni'o bi to upli« vati na dolgotrajno arkturijansko zimo. "Rimsko cesto" tvorijo ne-številne množice raznovrstnih svetlih in nesvetlih zvezd, meglenic In še drugih nebesnih stvorov, o kojih nam je le malo znainega.
Krožeča blizu "rimske ceste", bi naša zemlja dobivala od nje brez-dvomno veliko svitlobe in gorkote, in čeravno bi še vedno zabranje-vaLa velika daljava, da bi kako pojedino solnce v tej' vrsti .zvezd poselimo uplivalo na njo, bi vendar skupno blagodejno na našo zemljo delovale in jo ogrevale v teku dolge zime. "Riuuska cesta"' našit rešiteljica f
O tem nimamo dokazov, vendarle pa. je mogoče, da je bila v dob' zadnje arkturijanske zime "rimska
cesta" nam bližja in gorkejša, a pa da se je pripetila blizu naš zemlje kaka kolizija otemnelih zvezd, katera jih je vžgala v svitla sobica, davajoča naši zemlji sve tloba in gorkoto.
Ako se je to zgodilo — sledov na skalovju spričujejo, da se le-dovje v tej zadnji arkturijanski zi mi ni raztegnilo do tropičnih pokrajin, — potem si lahko tolmači ma predhistorično divje stanje člo vevškega rodu. Pač le mali del člo veštva bi mogel najt' zavetje in re šitev v podzemeljskih in podmor sk h bivališčih.
(Konec prihodnjič.)
"Mira, kavo kuhat!"
Pri godilo se je, da je moral pred nik sedaj nega ljubljanskega škofa nekoč prenočiti v daljnem hribov skem župnišču. Ker pa je imel 011 dotni župnik le eno posteljo v svo jih sobah, ni mogel pomagati it post reči svojemu visokemu gostu drugače, kakor dal ga je povabil,_da naj se vleže zraven njega v isto posteljo k nočnemu (>očitku.
Kmalu sta Oba sladko zaspala ter sanjala vsak svoje sanje. Med tem je župnik |x>polnotna pozabil, kdo počiva zraven njega. Zato je ]>o svoji lepi stari navadi dvignil roko ko se je zbudil proti jutru, ter z njo krepko oplazil svojega jKistelj-nega tovarša, rekoč:
"Mica, kavo kuhat!"
A meni se zdi. da sta potem pila župnik in njegova kuharica Mica namesto sladke kave le kislo jezi-kovo juho, ki jima jo je skuhal — škof.
HBoniišljenlkl, pozor!!
Od nacijonalnega eksekutivneg.i kluba socijalne stranke naprošeni smo objaviti sledeče:
Kongregacijske volitve v tem letu bodo najbolj važne, kar jih je dežela imela izza zadnjih let. V teh volitvah |>ostane socijalna stranka faktor, s katerim se bo moralo res no računati. Da si pridobi prvenstvo, je brezpogojno |>otrebno, da se nje število množi z vsakim dnem. Le tako zamoremo v volilni borb nastopiti z ono samozavestjo, ki kaže, da smo prepričani o naši zmagi.
Za agitacijske namene hočemo nabrati fond, in vsled tega apeliramo na vse somišljenike, da darujejo za ta fond svoto v znesku enodnevnega zaslužka, najkasneje do konca meseca oktobra. Ena tretjina nabrane svote pripade na lokalne klube, ena tretjina na državno in ena tretjina na narodno organiza cijo. V državah, kjer ni državnih organizacij, porazdeli se na polovico, in sicer prva polovica na lokalne kksbe in druga polovica na narodno organizacijo.
Končno prosimo vse socijalne 'i ste, da ta poziv redno objavljajo, da se strankini člani in somišljeniki v polni meri zavedajo velikega pomena tega volilnega boja, kateri nas ne sme najti nepripravljenih.
Opomba. Prispevke za zgoraj imenovani volilni fond sprejema tudi "Glas Svobode", ki bo nabrani denar odpošiljat na pristojno mesto ter imena darovateljev obiav-
'Ijal. _____
Daroval je
Matt. Petchnick:
t. v fond za agitacijske namene socijalne stranke $3.25;
2.	za pogorelce v Kadomirju na Spodnjem štajerskem $2;
3.	listu v ijodporo ^ 5c.
Znesek $3.25 sc ie odposlal m glavnega blagajnika socijalne stranke, $2 pa pomožnemu odboru v Radomirje v roke načelnika Josipa Ter?ak, nadučitetja pri Sv. Frančišku.
Naj bi našel g. M. Petchnick še mnogo takih posnemalcev!
Listu v podporo:
Ljubitelj svobode..........25c
Anton Iludnai........... .25c
Opozarjamo opetovano svoje cenjene naročnike, ki se preselijo, d& nam poleg novega naslova naznanijo tudi stari naslov, kar jih ne stane mnogo truda, nam se pa dolgotrajno zamudno iskanje prihrani.
U pravništzo.
NAZNANILO.
Podpisani naznunjntn rojakom po Ameriki, da sem pripravljen vsakomur, ki bi so hotel nnBeliti na kmetije, posredovati brozplač-no. Prodajam zemljišču od 10 do 50 tolarjev (aeer). Tudi dajem zemljišča v najem. Nadalje, ako si kodo izbore (homestead) U50 acers, pripravljen^ sem mu pomagati kakor sem rekel brezplačno.
V vsili tozadevnih informacijah obe rti i te se zaupno na
M. P. Pazderic P.O. Box 1112 L ar i moro, N. Dak.
hmil Bachinaii,
580 So. Centre Ave. Chicago.
S L 0 V E N C I !
POZOH!
Kadar so mudilo v mestu, no pozabite obiskati rojaka Frank Mernik, ki je otvoril hotel na 44 Sherman Str. pri La Salle postaji.
■—ZAroMixm: si: "LDIN I SLOVKNSLI 11QTKL V rillCAtiO,"
... Gostoljubna postrežba!....
ERANK liERNIK, lastnik.
Izdeluje društveno znake, gumbe, zaBtav in drugo potrebščine.
Mirko Vadjina
priporoča bratom Slovencem svojo BKIVNICO. 3<,»0 W. 18. St. Chicago.
ROJAKI, NAROČUJTE 61
"C LA8 SVOBOrE."
Nasa razstava
modernih jesenskih oblek in površnikov
je najboljša in v toliki zalogi kot nikdar poprej. Naša vzajemnost mod ljudstvom rapidnu napreduje, dokaz tega je vedno večja razprodaja, kar znači, da prodajamo dobro blago po zmernih cenah.
I/, te nove zaloge oblek in površnikov si lahko izberete uajmodiuijšo, raznih barv iu razne velikosti po ......cenah od......
$7.00
$25.00.
OD£VN!
vogal 18. in Blue Island Ave.
CSOST
ZADOVOLJSTVO v ŽIVLJENJU
se uživa, ako sta mož in Žena popolnoma zdrava. Osebe, ki so težko bolne na želodtu ali jetrah, so vedno čmerne, nezadovoljne in sitnq. Naobratno so pa osebe, kojih želodec redno prebavlja zavŽito hrano, odločne, vesele in polne življenja. Vttekako pa ima lahko vsak človek zdrav želodec, ki redno prebavlja, ako le rabi
COABNt TOOTEfi'fl

iioitMm»
Trinerjevo zdravilno grenko vino,
ki pospeSuje siast do edi in prebavnost. Ali veste, da pomeni trdno zdravje, ako se dobro prebavljena hrana spremeni v telesu v čisto kri, ki je glavni pogoj življenja.
Naročila za ta pripomoček so tako ogromna, da so pričeli to izvrstno sredstvo kar na debelo ponarejati, da bi varali ljudstvo. Ali naši čitatelji vedo, da je edino pristno
Trinerjevo zdravilno, grenko vino
najboljše domače zdravilo in namizno vino na svetu.
Dober tek.	Močni živci.
Izborilo prebavljanje. Močtie mišice. . Trdno zdravje.	Dolgo življenje.
To je zdravilo, kakeršnemu ni para na svetu. Ako je rabite, odvzamete mnogo bolezni od sebe. Rabite je, da vam bodo boljše dišale jedi, kot krepealo in čistilca krvi, branite bolezni,
• • * •
POZOR! Kedarkoli rabite Trinerjevo idravilno grenko vino kot lek, tedaj ne smete uživati drugih opojnih in slabih pijač.
• * » »
V LEKARNAH
V DOBRIH G-OSTILNAH
Jože Triner
799 So. Ashland Ave.,	CHICAGO, ILLINOIS,
Mi jamčimo za pristnost in polno moč naslednjih specielitet:
Trinerjev brinovec, slivovka, tropinjevec, konjak.

_
_
_
_
_