SkfeAskL
LETO XXVII	1989
APRIL	ŠT. 3
GLASILO DELAVCEV DELOVNE ORGANIZACIJE ŽELEZARNE ŠTORE
ZELEZAR
OB SLOVENSKEM NARODNEM PRAZNIKU IN PRAZNIKU DELA
Oba praznika 27. april dan OF in 1. maj praznik dela sta si datumsko sicer zelo blizu, po svojem značaju pa vendar tako različna. Če 27. april predstavlja naš slovenski nacionalni praznik s katerim gradimo svojo nacionalno pripadnost, pa 1. maj predstavlja praznik delavskega razreda, ki od samega začetka ni bil nacionalno omejen. In prav dilema med nacionalnim in razrednim v zadnjem času v veliki meri pretresa socializem v svetu in tudi v Jugoslaviji.
Za socializem se je dolgo mislilo, da sam po sebi rešuje nacionalne probleme s tem, da daje narodu določene pravice, kjer je izključeno izkoriščanje posameznih narodov in da bo v socializmu tako ali tako prevladal princip razredne pripadnosti enotnemu delavskemu razredu. Po več kot 70 letih obstoja socializma do danes še ni prišlo do stapljanja narodov in tudi poizkusi tako zvanega socialističnega internacionalizma v obliki oboroženih intervencij niso rodili sadov. Glavna ovira za takšne intervencije je bil vedno rastoči val nacionalizma.
Toda kako se v socializmu boriti proti rastočemu nacionalizmu. Trdim, da predvsem s spremembo samega socializma, ki sam po sebi doliva olja na ogenj nacionalizma. Tega problema se ne da rešiti z oboroženimi intervencijami in terorjem. Zdravilo za ponovno vzpostavitev normalne pripadnosti določenemu narodu, je predvsem učinkovito razreševanje ekonomskih problemov in zmanjševanje raznih političnih blokad za razmah demokracije. Večanje ekonomske moči in demokracije na eni strani utrjuje vlogo delavskega razreda na drugi strani pa pomeni boljšo perspektivo vsakega naroda.
Zato ob 27. aprilu in 1. maju resnično želimo vsem narodom in delavcem Jugoslavije, da se lotimo skupnega reševanja ekonomskih problemov, predvsem na način, da se prepusti iniciativa podjetjem in delavcem in da podjetniški duh zaživi v vseh sredinah.
Zato naj se končno enkrat politika neha vpletati v ekonomijo, kjer je že do sedaj naredila ogromno škodo. Politika se naj posveti predvsem izgrajevanju večje demokracije znotraj posameznih narodov in Jugoslavije kot celote. Le ekonomsko močni in nacionalno enakopravni, si še predstavljamo našo delavsko perspektivo in perspektivo narodov katerim pripadamo, v socialistični Jugoslaviji.
Urednik
Ob 27. aprilu - dnevu ustanovitve OF in 1. maju-prazniku dela, čestitamo vsem delavcem in upokojencem Železarne
Samoupravni organi podjetja Kolektivni poslovodni odbor Družbenopolitične organizacije
SPREJELI SMO STATUT DRUŽBENEGA PODJETJA ŽELEZARNE ŠTORE
Na referendumu, kije bil 12. 4. 1989 ter 14. 4. 1989 (v valjarni II zaradi remonta) je 2.254 delavcev glasovalo za, kar predstavlja 66,8 %. Proti je glasovalo 602 delavcev ali 17,8 %, medtem, ko je bilo neveljavnih glasovnih 69 oz. 2,0 %. Udeležba na referendumu je bila visoka. Glasovalo je od skupno 3.373 volilnih upravičencev (število zaposlenih) 2.918 upravičencev ali 86,5 %.
Referendumska komisija ugotavlja, da je statut družbenega podjetja sprejet in da je referendum uspel.
1992 - EVROPA IN MI
Namesto uvoda bi lahko napisal, da že vrabci na strehi čivkajo: 1992, 1992 ...« Letnica je postala dnevna fraza in »Bela knjiga« v glavnem še neprebrani bestseller. V našem glasilu pa na to temo še nisem zasledil širše informacije. Zato moj namen ni, da bi s člankom prispeval nekaj novega, pač pa želim posredovati le osnovne podatke ter misli o povezavi dogajanj v Evropi z našimi prizadevanji v Železarni Štore. Vsak, ki želi ali mora biti informiran o dogajanjih, je informacije o Evropi 1992 lahko zasledil v časopisih, revijah, po radiu ali na TV.
Pri nas smo neokrogle letnice navajeni povezovati predvsem z raznimi dogodki na svetovni ravni: svetovna prvenstva v košarki, nogometu, smuških poletih, z olimpijadami in z univerzijadami. Časovne mejnike predstavljajo predvsem uspehi, in seveda ne neuspehi, naših zastopnikov in tudi naših sposobnih organizatorjev (Sarajevo, Zagreb itd.) Takih letnic navadno nismo povezovali z gospodarsko ali celo širše družbeno politično problematiko. Do pred kratkim smo tudi leto 1992 omenjali predvsem, na primer, v zvezi s kandidaturo Beograda za letne olimpijske igre. Zaradi Barcelone tokrat to ni uspelo, a že za leto 1996 spet kandidiramo. Vendar je leto 1992 vedno bolj in bolj še nekaj drugega- Evropa 1992.
Iz preteklega obdobja je znana praksa, da se prebijamo iz ene petletke v drugo. Letos nas čakajo torej priprave na naslednje srednjeročno obdobje 1990 do 1995. A v ta naša predvidevanja za prihodnost seje vrinila, kot mejnik, letnica 1992, ki predstavlja visoko oviro, mimo katere ne moremo več z našim samozadostnim načinom gledanja in dela. Po zaključku leta 1992 bo Evropo obvladoval enotni evropski trg in vprašanje je, kako bo pri nas.
Že od leta 1985 dalje se realizira scenarij, znan kot Bela knjiga, ki jo je napisal lord Cochfield. Ta scenarij je po vsebini odgovor Evrope na prerazporeditev ekonomske moči v svetu.
V	zadnjih letih seje tehtnica močno nagnila v prid Združenih držav Amerike in v zadnjem času še bolj v korist Japonske. Znana je trditev, da je: »Sredozemlje obdobje preteklosti, Atlantik sedanjosti in Pacifik čas prihodnosti.« Značilen za zadnja leta je prodor Južne Koreje. Samo enoten trg v Evropi s 320 milijoni potrošnikov lahko ponovno vzpostavi drugačno razmerje sil, kar je osnovna namera projekta 1992.
V	Beli knjigi so sistematično naštete vse ovire, ki omejujejo prost pretok blaga, storitev, dela in kapitala v »Evropi brez meja.« V knjigi je tudi urnik za postopke, ki jih je treba opraviti in našteti so novi zakoni, ki jih mora sprejeti vrhovno zakonodajno telo, to je Svet Evropske skupnosti. Evropsko tržišče naj bi se do konca leta 1992 razvilo v stimulativno okolje za razvoj podjetništva, konkurence in menjave. Pogoj je odstranitev ovir, ki to preprečujejo in so v Beli knjigi navedene kot: fizične, tehnične in fiskalne. V ilustracijo bom naštel le najznačilnejše. Avtor na primer navaja kar 300 zakonskih aktov, ki jih je treba ukiniti, sprejeti nove itd.
Med fizične ovire Komisija Evropske skupnosti uvršča obmejne formalnosti, ki ovirajo prost pretok blaga. Samo zaradi čakanja na mejah izgubljajo evropska podjetja 1/4 svojega dobička. Z enotnim in poenostavljenim carinskim dokumentom in enotno legitimacijo bodo te ovire odpravljene.
Prikaz kvalitativne in strukturne preobrazbe italijanskega, japonskega, južnokorejskega in jugoslovanskega gospodarstva
DP/pc v dolarjih
Zamuda Jugoslavije v procesu kvalitativne preobrazbe
Tehnični predpisi in standardi so najbolj bistvene tehnične ovire, ki jih bodo odpravili evropski standardi. Ti so v pristojnosti Evropskega komiteja za standardizacijo (CEN) in Evropskega komiteja za elektrotehnično standardizacijo (CENELEC).
S fiskalnimi ovirami so mišljene dajatve in davščine, v katere se zatekajo države, ki sicer ne uspejo drugače zaščititi svojih gospodarstev. Odprava le-teh pomeni izenačitev pogojev za domače in tuje konkurenčne partnerje.
V periodiki in v svetovni ter domači strokovni literaturi in tudi sicer je vedno več informacij o Beli knjigi, kije že prevedena tudi v slovenščino in praktično dostopna vsakomur. Zato naj bo doslej povedano dovolj. Želel bi odgovoriti še na vprašanji, kaj pomeni leto 1992 za Jugoslavijo in kaj za nas v Železarni Štore.
Sporazum med Jugoslavijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo se izteče konec leta 1991. Kaj se z gospodarstvom Jugoslavije dogaja v primerjavi s svetom, učinkovito ilustrira grafikon dr. Lojzeta Sočana v članku Znanje za Evropo. Leta 1960 nas je z družbenim bruto proizvodom prehitela Japonska, Italija je bila le korak spredaj in Južna Koreja daleč zadaj. Ta nas je prehitel šele po letu 1980. Medtem, ko je naš trend obrnjen še vedno navzdol, pa Južna Koreja dohiteva celo Japonce. Vprašanje, na katerega bomo morali odgovoriti je, ali bomo, glede na Evropo 1992, dovolj kompatibilni in sprejemljivi, da bomo lahko ohranili sodelovanje, ki ga Jugoslavija goji z Zahodno Evropo že vrsto let. Med tistim, kar se danes dogaja po svetu in tistim, kar se dogaja pri nas, žal ni nobene povezave in usklajenosti. Torej Evropa z Jugoslavijo, ali brez nje, to je osnovno vprašanje.
Strategija in možnosti opredelitve za prihodnost so lahko seveda tudi drugačne. Lahko je to tudi opredelitev za vzhodno Evropo, za sodelovanje in tekmovanje z neuvrščenimi državami, torej klub nerazvitih ali celo RAJ kot skrajna varianta. Prava odločitev je vendarle lahko le Evropa 1992. Ne stopajmo nazaj v prihodnost in tudi ne naprej v preteklost!
Železarna Store je v letu 1988 ustvarila kar četrtino svoje eksterne realizacije na tujih in to predvsem na zahodnih tržiščih. Naša edina perspektiva je, da to svojo, z izrednimi napori doseženo, pozicijo ne le zadržimo, ampak da delež proizvodnje z višjo stopnjo predelave celo povečamo. Zato seveda moramo vedeti, kaj pomeni Evropa 1992 in kakšna je naša strategija. Naša opredelitev je, da seje za nas leto 1992 že začelo. Seveda to ni le naša ugotovitev in ne samo naša strategija.
Izvršilni odbor Gospodarske zbornice Slovenije je v marcu 1989, pri obravnavi gradiva »Slovensko gospodarstvo in Evropa 1992,« s tem v zvezi sprejel vrsto sklepov. Ti se nanašajo na državne organe in potrebne globalne opredelitve glede naše strategije, dalje na spremembe v jugoslovanski zakonodaji, na naloge Gospodarske zbornice, splošnih združenj in gospodarstva, na potrebo po spreminjanju in prilagajanju tehničnih predpisov standardov itd. Že je tudi definirana organiziranost pri aktivnostih v zvezi s projektom Evropa 1992 in Gospodarska zbornica Slovenije podjetjem priporoča, da:
-	pripravijo svojo strategijo razvoja in vključevanja v mednarodno menjavo na tržnih osnovah,
-	pospešeno razvijajo lastne poslovno-informacijske sisteme, ob sodelovanju z zborničnimi in drugimi sistemi kot osnovo za kvalitetnejše poslovne odločitve,
-	pripravijo programe kadrovske prenove, njihovega strokovnega usposabljanja ter z ustrezno politiko nagrajevanja spodbudijo bolj učinkovito delo.
S tem je Gospodarska zbornica Slovenije dala Gospodarski zbornici Jugoslavije pobudo, da se razprave v zvezi z Evropo 1992 opravijo tudi na nivoju Jugoslavije. Samozadostnost ni več dovolj, odpiranje v Evropo je pogoj za perspektivo. Celo optimisti postavljajo dva pogoja, da bi vendar uspeli uresničiti cilje napovedanih reform. Ta dva pogoja sta: udejanjanje priključitve enotnemu evropskemu trgu in demokracija.
Postopek za sprejem v Evropsko gospodarsko skupnost traja več kot 10 let, a že namera bi nam odprla vrata, četudi le stranska. To dokazujejo dosedanji poskusi povezovanja v Evropo: Alpe-Jadran in razgovori o sodelovanju z asociacijo EFTA.
Drugi pogoj pa tako ni tema tega članka, ki govori le o Evropi 1992.
Podpredsednik poslovodnega odbora BORIS MAROLT, dipl. ing
ŠTORSKI ZELEZAR- glasilo OZD Slovenske železarne ŽELEZARNA ŠTORE - izhaja enkrat mesečno - Uredniški odbor: Tomažin Ana, Verbič Stane, Kragelj Jože, Marolt Boris, Kocman Vojko, Plausteiner Stane, Javeršek Branko - odgovorni in glavni urednik Pungartnik Oto. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (Št. 421 - 1 /72 z dne 20. 2. 1974) - tisk Aero Celje - TOZD Grafika - rokopisov ne vračamo.
NOVICE IZ NAŠEGA PODJETJA
REMONT V JEKLARNI
Skupina inštalaterjev (Selinšek, Zver, Jazbec, Petarčič) pri polaganju dodatne odtočne cevi za hlajenje EOP2
Brez 301 avtodvigala delo ni bilo možno, saj so žeijavne proge izklopljene
Remont
Jeklarne 1989 - demontirani jakotočni nosilci EOP 2 na tehničnem pregledu in popravilu v hali vzdrževanja
V mesecu marcu je bil v jeklarni remont, ki je trajal skoraj cel mesec. Opravljeno je bilo veliko delo na žerjavnih progah, instalacijah in agregatih. V kratki fotoreportaži vam prikazujemo razmah dela pri remontu v Jeklarni.
Za varno delo je bilo poskrbljeno (montažni odri na žerjavnih progah)
Polipni grabilec na popravilu v hali Vzdrževanja
V ZAČETKU APRILA REMONT ŠE V VALJARNI II
Za naše vzdrževalce tudi od 3. do 13. aprila ni bilo počitka saj je potakal remont v Valjarni II. Po oceni vodstva PTE Jeklo je na okoliščine - predčasnost - remont bil dobro opravljen in pri zagonu agregatov ni bilo večjih težav.
NOVICE IZ NAŠEGA PODJETJA
Proizvodnja v mesecu februarju 1989 v valjarni I.
Če so v januarju prevladovali programi srednjih in težkih profilov, je imel februar bistveno več finih in lahkih profilov z relativno nižjo storilnostjo.
Kljub temu (zahvaljujoč ugodnim pogojem za delo, brez večjih okvar, ob izjemno delovni prizadevnosti na vseh treh izmenah) je februarski rezultat bistveno boljši, tako po količini, kot po doseženem povprečnem izplenu kar 89,5 %. Temu je potrebno dodati, da smo tudi v februarju izvršili uspešno preizkusno valjanje nove pozicije spec. profila V-0365 (Utenzilija), kar je glede na kratke roke zahtevalo dodatno polno angažiranje spremljajočih dejavnosti in v obratu in v pripravi.
Marec v valjarni II
Izpad proizvodnje v jeklarni zaradi remonta je bil načrtovan, zato so se v Valjarni II na to situacijo pripravili tako, da so iz Poljske in Sovjetske zveze uvozili po 5.000 ton gredic. Kot računajo, bo v valjarni II količinska proizvodnja v skladu s planirano. Asortiment bo zaradi kvalitete gredic iz izvoza ter iz zalog nekaj slabši, vendar menijo, da na realizacijo to ne bo imelo večjega vpliva.
Novosti iz komerciale
Za razgovor smo prosili direktorja sektorja za trženje Albina Potočnika, iur., ki nam je na kratko opisal komercialno problematiko Železarne.
Smernice za letošnje leto na področju komerciale so dane v poslovnih ciljih in gospodarskem načrtu.
Na področju nabave je naša osnovna naloga zagotavljanje surovin repromateriala in rezervnih delov za nemoten proces proizvodnje. Pri nabavi je poseben poudarek dan obvladovanju zalog. Na tem področju smo v lanskem letu dosegli precejšnje uspehe, saj smo povprečno število dni vezanja zalog znižali od 40 na 29 dni. Pomembno je to, da na ta račun ni bila motena proizvodnja. V letošnjem letu nameravamo nadaljevati z akcijo za zniževanje zalog, vendar se zavedamo, da bo to zahtevalo na vseh nivojih precejšnje napore. Pri naši nabavi dajemo velik poudarek plačilnim pogojem in kvaliteti blaga. Ob tem skušamo čim več dobav vezati na velike trgovske hiše, ki so tudi naši največji kupci, tako da imamo s plačili čim manjše težave. Žal pa smo pri nabavi ključnih materialov še vedno vezani na monopolizirane dobavitelje, predvsem pri plinu, elektriki, koksu in ferolegurah. Tu rešujemo probleme skupno z ostalimi članicami SOZD Slovenskih železarn. Ta skupni nastop pride predvsem do izraza pri oskrbi z jeklenim odpadkom. Kar se tiče ocene o nabavi in uvozu v letošnjem letu, ne vidimo nekih večjih težav, zavedamo pa se, da bomo za oskrbo naše proizvodnje ter racionalno gibanje zalog morali vlagati precejšnje napore.
Na področju prodaje nam je osnovna naloga zagotoviti polno zasedbo kapacitet proizvodnje. Lansko leto smo imeli predvsem probleme pri naročilih za metalurško litino, valje in za livarno II. Že lani so bile začete določene akcije za start v letošnje leto. Ugotavljamo, da v tem trenutku naročila obstajajo. V svetu vlada konjunktura na področju jekla in tudi doma je nekaj več povpraševanj. Največje napore vlagamo pri prodaji naše livarske proizvodnje, ker smo že lani proizvodnjo livarne II usmerili v izvoz, kjer računamo, da bomo eno tretjino te proizvodnje izvažali. Livarna II ima z AFL vse tehnične pogoje za izvoz, ob tem pa je naj večji pogoj kvaliteta proizvodnje, kateri bo potrebno dati večji poudarek. Izvoz je za livarno II nujnost, tako zaradi ugodnih cen kot tudi konkurence, ki vlada na jugoslovanskem tržišču. Tudi pri valjih imamo opravka z usmeritvijo v izvoz, saj se samo od domačega trga na tem področju ne da solidno živeti. V livarni I smo vsi skupaj spoznali, da na področju metalurške litine ni perspektive. Tu bo potrebno izvajati prestrukturiranje proizvodnje v zahtevnejše ulitke. Razveseljivo je, da se povečuje del finaliza-cije in proizvodnje industrijske opreme. Najbolj perspektivna situacija pa je na področju jekla, kjer ni videti nekih problemov s prodajo.
USPEŠEN PRODOR NA TUJA TRŽIŠČA
Po padcu konjunkture v preteklem letu ter začasnem zmanjšanju naroči iz SZ je Železarna Štore na področju valjev začela iskati nove možnosti plasmana valjev. K uresničevanju ciljev smo pristopili strokovno s povečanjem komercialnih aktivnosti na domačem in tujem trgu, pri dosedanjih naših kupcih in potencialnih novih. Posebno pri iskanju kupcev na tujem trgu smo s koordiniranim nastopom, skupaj s SOZD Slovenske železarne, dosegli razmeroma zelo ugoden in hiter uspeh.
Zaključenih izvoznih naročil za leto 1989 imamo v skupni količini 513 ton ali ca. 1.350.000 USA %. Zasluge za takšen razmeroma velik uspeh imajo tudi nekateri posamezniki iz SOZD, vodstvo DO in komerciala.
V	dosedaj zaključenih pogodbah nastopajo kupci iz Bolgarije, Italije in ZDA. Pogovori o sodelovanju in plasmanu valjev potekajo še z dvema kupcema iz ZRN, kjer je interes kupcev osredotočen na nemetalurške valje. Na zahodnem tržišču je namreč poraba plastike še vedno v porastu in to se odraža tudi pri povečanem povpraševanju za ustrezne stroje (Ka-lander).
Tudi izpolnjevanje rokov z naše strani kaže na resen pristop. Valji za ZDA so bili izdelani pred rokom, proizvodnja valjev za bolgarskega kupca teče po dinamiki, žal pa bo rok za italijanskega kupca izpolnjen zadnjo minuto.
Zavedamo se, da prav izpolnjevanje rokov in kvalitete odpira vrata k nadaljnjem sodelovanju in tega smo se držali tudi v preteklosti. Potrditev zgornje trditve je tudi v tem, da nekateri kupci kažejo ponoven interes za štorske valje, pri čemer naj še posebej omenim kupca iz Sovjetske zveze.
Vsekakor se v proizvodnji zavedamo, da nas zelo ugoden začetni uspeh ne sme zapeljati v nedoslednost, kajti lahko bi se zgodilo, da bi vedno znova iskali nov trg, stare kupce pa izgubljali. Zaostrene ekonomske razmere silijo zlasti kupce na zahodu v rigorozne zahteve po točnosti dobav in kvalitete.
V	zadnjih nekaj letih smo naročila pridobivali sukcesivno skozi vse leto. Letos imamo že na začetku leta dovolj naročil za celoletno proizvodnjo. Počasi se podirajo tudi razmišljanja, daje izvoz valjev na zahodno tržišče nemogoč. Vendar pa to ni dovolj; morali bomo zelo strokovno pristopiti k povečanju proizvodnje.
Povečano zaposlovanje nas ponovno lahko pripelje v krizo, za povečanje produktivnosti pa potrebujemo novo, sodobnejšo opremo; denarja zanjo ni ali pa ga je razmeroma malo. Preostane nam rešitev v lastnem strokovnem znanju in pridnosti, kakor pogosto imenujemo zdrav kompromis med novo opremo, izboljšano tehnologijo in marljivejšim delom vseh zaposlenih.
Ciril Močnik, dipl. ing.
Računamo, da bomo na področju prodaje letos dosegli boljšo zasedenost naših kapacitet, vendar moramo priznati, da se bo zaostrovala situacija v zvezi s plačili oz. likvidnostjo, saj imamo opravka z visokim deležem menic; največ nam pa vzame časa izterjava plačil. Tudi v letošnjem letu bomo imeli opravka z visoko inflacijo, kar bo zahtevalo pravočasne spremembe cen. Na področju izvoza se bodo posli odvijali po ustaljenem redu, pri tem pa je potrebno dodati, da dosegamo najboljše cene pri izvozu litine, kjer so velike možnosti. Na področju uvoza bomo letos, tako kot obljublja vlada, imeli bolj sproščen uvoz. V slovenskih železarnah ne pričakujemo, da bi z odprtjem uvoza naše cene ne bile več konkurenčne.
PODATKI O NAŠEM POSLOVANJU V OBDOBJU I.-III. 1989
Naziv		I-III 1988	I-III 1989	Indeks
Skupna proizvodnja	ton	63.004	71.913	114.1
- blagov. proizvod.	ton	38.198	41.448	108.5
Realizacija - prodaja Skupaj	ton	40.447	42.412	104.9
	mio din	35.677	220.495	618.0
dom. trg	ton	28.508	33.338	116.9
	mio din	28.305	180.517	637.8
Skupaj izvoz	ton	16.749	14.381	85.9
	000 $	4.979	5.332	107.1
Konvertib.	000 $	4.789	5.231	109.2
Kliring Uvoz	000 $	190	101	53.2
(surovine + reprom.) Skupaj	000$	2.876	7.443	258.8
Kliring Pokritje (izvoz:uvoz)	000 $	262 173.1	71.6	—
Produktivnost	t/zap.	17.7	21.2	119.8
Povpreč. zaposlen		3.553	3.390	95.4
OD/zaposl.		411.636	1.792.494	435.5
V prvem kvartalu letošnjega leta v Železarni Štore beležimo porast proizvodnje in prodaje naših proizvodov. Kljub remontu žerjavnih prog in proizvodnih agregatov v jeklarni, ki je bil v mesecu marcu, smo v Železarni Štore uspeli povečati proizvodnjo in prodajo v prvih treh mesecih letošnjega leta v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta. Pri izvozu ugotavljamo porast konvertibilnega izvoza, medtem, ko se je klirinški izvoz skoraj prepolovil. Razveseljivo pri izvozu je, da smo poleg tradicionalnega izvoznega blaga Železarne Štore - jeklarskih proizvodov - na začetku letošnjega leta sklenili in že realizirali tudi izvoz livarskih proizvodov na konvertibilni trg. Pri uvozu beležimo v letošnjem prvem kvartalu precejšen skok, kije posledica uvoza 10.000 ton jeklenih gredic, zaradi remonta v jeklarni in dobav materiala iz vzhodne Evrope, ki bi moral biti dobavljen že v lanskem letu. Pri pokritju uvoza z izvozom zaostajamo za predvidenim pokrivanjem (100 °/o), vendar bomo do konca leta izravnali našo zunanjo trgovinsko bilanco. Pri produktivnosti na zaposlenega beležimo precejšen skok, kar je še posebej vredno poudarka. Pri številu zaposlenih se tudi na začetku letošnjega leta nadaljuje trend zmanjševanja zaposlenih, konec marca je znašalo število zaposlenih 3.370. Pri osebnih dohodkih z rastjo osebnih dohodkov sledimo rasti življenjskih stroškov. Povprečni osebni dohodek v mesecu marcu znaša 2.17 mio din. V Železarni Štore v tem trenutku predstavlja največji problem likvidnost. Pri investicijah nadaljujemo z montažo opreme v valjarni II. Ta investicija naj bi predvidoma bila zaključena do konca III. kvartala letošnjega leta.
V hali vzdrževanja je izdelan tudi del opeke za ognjeodporno obzidavo nove koračne peči v Valjarni II
Varjenje na Kontiju ob remontu
ZNANJE V PROIZVODNJI
S tem prispevkom želiva seznaniti bralce ŠTORSKEGA ŽELEZARIA o prizadevanjih, da bi v proizvodnji in predelavi jekla koristili čimveč znanja. Vsa leta delajo na razvojno-raziskovalnih nalogah strokovnjaki fakultet, inštitutov in razvojnih oddelkov ter proizvodnih obratov. Opravljeno delo je prikazano v knjžnji obliki za vsako nalogo posebej. Naročnik je dobil po nekaj izvodov, ki so običajno prišli v strokovno knjižnico in so tam na razpolago vsem zainteresiranim. Običajno je mali krog sodelavcev z najožjega strokovnega področja bil s tem seznanjen, še manj pa je tistih, ki v proizvodnji uvajajo in koristijo ugotovitve raziskovalnih del.
V	letošnjem letu smo se odločili, da seznanimo širši krog strokovnih sodelavcev s področja proizvodnje in predelave jekla z raziskovalnim delom. V ta namen smo 13. 3. 1989 organizirali na Teharjih javno predstavitev raziskovalnih nalog, ki so bile dokončane v letu 1988. Na predstavitvi so bili prisotni sodelavci iz METALURŠKEGA INŠTITUTA in METALURŠKE FAKULTETE iz Ljubljane ter sodelavci iz ŽELEZARNE ŠTORE, ki se ukvarjajo s proizvodnjo in predelavo jekla, skupaj 27 udeležencev.
Namen tega srečanje je bil, da nosilci raziskovalnih nalog predstavijo posamezne naloge s poudarkom na njihovi uporabni vrednosti in stopnji že realizirane aplikativnosti. Predstavljenih je bilo 10 raziskovalnih nalog s področja pridobivanja ter tople in hladne predelave jekla in podana informacija o vključevanju raziskovalcev pri reševanju tekoče teh-niško-tehnološke problematike v proizvodnji.
V	drugi fazi je bil organiziran izobraževalni seminar za operativne vodje proizvodnje v jeklarni. V petih dneh so strokovnjaki MI, MF in ŽŠ obdelali 12 tem iz področja sodobne proizvodnje kakovostnih jekel. Predavanja so bila opremljena s slikami, diagrami in diapozitivi ter podkrepljena z izsledki raziskovalnih nalog. Polega tega so, v času remonta, v jeklarni organizirali 11 različnih tečajev za izpopolnitev funkcionalnih znanj, varstva pri delu ter zdravstvene zaščite.
Teh tečajev seje udeležilo 328 delavcev iz vseh struktur jeklarne (nekateri večkrat), 158 delavcev je bilo poslano na preventivne zdravniške preglede.
IN ZAKAJ VSE TO?
Vsako delo, zlasti raziskovalno, mora biti v službi končnega izdelka. Zato so raziskovalne naloge oblikovane tako, da rešujejo konkretna teh-niško-tehnološka vprašanja. Pri tem je nujno dobro sodelovanje z METALURŠKO FAKULTETO in METALURŠKIM INŠTITUTOM, kjer so nam v pomoč strokovni sodelavci ter možnost uporabe njihovih raziskovalnih naprav. Takšno delo pripelje do sprememb, ali celo do novih tehnologij v proizvodnji. Te spremembe so zelo hitre in pogoste pri proizvodnji jekla. Pri nas posebej zaradi nenehnega investicijskega razvoja. Cilji bodo doseženi le, če so v spremembe vključeni vsi vodilno operativni kadri, v nasprotnem primeru je raziskovalno delo samo sebi namen. Da temu ne bi bilo tako, je potrebno aplikativne naloge prenašati v prakso, ob tem in zato pa nanehno obnavljati in dopolnjevati znanje celotni strukturi zaposlenih.
Ker je vsaka sprememba težka, ta članek jemljeva kot skromen začetek, ki naj bi se v bodoče izoblikoval v kakovostno in redno prakso.
Na koncu bi se rada zahvalila vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri izpeljavi te akcije. Posebno se zahvaljujeva zunanjim strokovanjakom za njihove prispevke.
Peter BRAČUN, dipl. ing.
Gojko MANOJLOVIČ, dipl. ing.
7. april - svetovni dan zdravja - geslo za leto 1989: Govorimo o zdravju
Zdravje je čimboljše telesno, duševno in socialno dobro, dosegljivo v danem okolju, in ne samo odsotnost bolezni ali poškodbe.
Definicija: WHO - SZO
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO-SZO) kot specialna dejavnost OZN že 40. leto organizira na dan svoje ustanovitve svetovni dan zdravja, s katerim apelira na vse prebivalce sveta, naj se v teku celega leta o zdravju pogovarjajo in seveda zato tudi ukrepajo. Gesla od leta 1981 naprej pa imajo še poseben pomen, saj je bila tega leta sprejeta strategija, naj se do leta 2000 doseže cilj, da se vsem ljudem omogoči zdravje kot osnovna dobrina človeštva in pravica vsakega človeka. Gesla so naslednja:
Za leto 1981 - Zdravje vsem do leta 2000.
Za leto 1982 - Dodajmo življenje letom.
Za leto 1983 - Odštevanje se je že začelo.
Za leto 1984 - Otrokovo zdravje - jutrišnje bogastvo.
Za leto 1985 - Zdrava mladina - naše največje bogastvo.
Za leto 1986 - Kdor zdravo živi, pridobi.
Za leto 1987 - Cepljenje vseh otrok do leta 1990.
Za leto 1988 - Zdravje za vse, vsi za zdravje.
Popolnoma jasno pa je, da se zdravje ne da ponuditi, ampak je treba, da si zanj prizadeva vsak posameznik, pa tudi skupnost, proizvodna delovna organizacija, zdravstvo, izobraževanje in šolstvo ter vzgoja in kultura. Zato je potrebno, da je za ta program motiviran vsak odrasel človek, saj bo le na ta način uresničena zamisel, da bi do leta 2000 dosegli zadovoljivo zdravje za vse ljudi. To ne pomeni, da ne bo več bolezni in težav, ampak da bo možnost za zadovoljivo varovanje, krepitev in vračanje zdravja dana vsem ljudem. Danes vemo, da na svetu tri četrtine človeštva strada ali je prikrajšano za osebnostni razvoj, medtem ko ena četrtina človeštva živi v izobilju, ki mu škoduje in zahteva vedno dražje zdravstveno varstvo za vračanje zdravja, ki pa ni nikoli več takšno, kot bi bilo, če bi ljudje živeli zdravo in pametno. Poleg tega pa je jasno spoznanje, da edino zdrav, naravni način življenja človeka tudi osrečuje.
Pogovarjamo se torej o zdravju in zdravem načinu življenja. Zdravilišče Radenci je v svoj informativni prospekt zapisalo zelo pametno misel: »Zdravje je človekovo začasno stanje, nič manj naravno kot bolezen«. Ker je zdravje najpomembnejša želja ob vsakem novoletnem praznovanju in rojstnem dnevu, lahko smatramo, da je to dejansko največja želja vsakega človeka. Toda tu lahko opazimo napako: v tej želji je namreč poudarjen (ohranjen) tradicionalni občutek usojenosti, češ kakor je človeku namenjeno, tako pa bo. To pa je pri današnjem znanju in možnostih zmota. Zdravje je v naših rokah, odvisno od našega znanja in ravnanja predvsem pa volje in hotenja. Zato je ob rojstnem dnevu umestna čestitka, zlasti v višjih letih, če je človek mladostnega videza in ustvarjalnega duha, saj je to največ njegova osebna zasluga. Zato se moramo pogovarjati o zdravju, ki je naše največje bogastvo, večini tudi dano kot dober temelji kamen. Kakor slab gospodar hitro zapravi in uniči vsako bogastvo, namesto da bi ga oplemenitil in koristil, tako tudi zdravje, pri človeku, ki nima znanja, hotenja in volje, da zanj skrbi in ga krepi, preide v bolezen, nadloge in invalidnost. Ja, tudi poškodbe, kijih tako radi imenujemo nesreče, so dejansko nezgode, ker nismo dovolj pazljivi in zbrani pri delu
(Nadaljevanje na 7. strani)
Naoljevanje ulitkov za izvoz, ki se tudi izvaja v čistilnici
Problem čiščenja ulitkov v PTE Litina
Čistilnica ulitkov v PTE Litina je gotovo eden od najbolj utesnjenih delovnih področij Železarne, na katerem poteka cela vrsta delovnih operacij: čiščenje - peskanje ulitkov, odbijanje ulivnih in napajalnih sistemov, rezanje napajalnikov, brušenje ulitkov, termična obdelava, medfazna kontrola, barvanje ulitkov, pripravljanje palet - pošiljk za čistilnico Podplat in v zadnjem času tudi embaliranje ulitkov, vsekakor (pre)veliko delovnih operacij na tako majhni površini. Razen tega na tem prostoru poteka zelo intenziven transport - mostni žerjav, viličarji. Taka prostorska utesnjenost prav gotovo ovira prizadevanja operativnega kadra oddelka za boljše organiziranje delovnega procesa, bolj produktivnega in bolj varnega dela in pristop za vsaj delno izboljšanje sedanjega stanja.
Zaradi težkih pogojev dela in velikega fizičnega napora pri delu je fluktuacija na delovnih mestih v čistilnici izredno velika in povzroča probleme pri pretoku materiala. Resno se je treba zamisliti o nagrajevanju tega dela, dokler se ne izboljšajo pogoji dela, prav tako pa je čiščenje ulitkov za izvoz vedno bolj zahtevno in je za ta dela potrebno pridobiti delavce z ustreznimi izkušnjami. Potrebno bo tudi pristopiti k proučevanju postopkov dela na delovnih mestih z namenom izdelave nujno potrebnih pripomočkov, da bi na ta način lahko povečali produktivnost dela. Problematika čistilnice se še dodatno zaostruje zaradi izvoza, ki zahteva poostreno kontrolo, dodatno površinsko zaščito in embaliranje, ki se zaenkrat izvaja na tem prostoru.
S premišljeno organizacijo dela bo potrebno koristiti vsak m2 delovne površine, tudi z nakladanjem palete na paleto, izboljšati pretok skozi čistilnico, zaposliti zadostno število delavcev, sprotno razčiščevati problematiko dvomljive proizvodnje in ne nazadnje: nadaljevati s prizadevanji in poizkusi, da delo na čistilnem stroju VP 1 steče takoj kot to »zagotavlja« tehnološki projekt, s čemer bi se do določene stopnje vendarle izboljšale delovne razmere na tem »delovišču«.
Jože Kramer, dipl. ing.
Naporno delo in premalo prostora v čistilnici, problem ki ga bo potrebno
čimprej rešiti
OBRAVNAVANE INOVACIJE
Centralna komisija za inventivno dejavnost je na 2. seji dne 20. februarja 1989 pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe:
1.	Za inovacijo tov. Alojza Buriča, ing. iz Jeklarne št. 775, »KONTEJNER ZA PREVOZ APNA«, se odobri drugo posebno nadomestilo na osnovi povprečnega ekonomskega efekta v višini 1,118.170 din ter tretjega posebnega nadomestila na osnovi povprečnega ekonomskega efekta v višini 84,836.878 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2b.
2.	Za inovacijo tov. Darka Rožencveta iz Jeklarne št. 1289, »DISTANČ-NIKA LISTOV NA ST. ŽAGI«, se odobri tretje posebno nadomestilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 2,048.830 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2a.
3.	Za inovacijo tov. Srečka Sluge iz Vzdrževanja št. 1200, »IZDELAVA LABIRINTA PROTI VDORU VODE V REDUKTOR DURAND 125«, se odobri peto posebno nadomestilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 10,407.731 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2b.
4.	Za inovacijo tov. Gojka Manojloviča, dipl. ing. iz sektorja RRI ter Alojza Buriča, ing. in Vinka Bračuna iz Jeklarne št. 949, »STRUŽENJE GRAFITNIH ELEKTROD NA PREMER 0 400 mm«, se odobri peto posebno nadomestilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 168,206.313 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2b.
5.	Inovacija tov. Vojka Čendaka, dipl. ing. in Benjamina Božička iz Energetike ter Romana Grabnerja, dipl. ing. iz Jeklarne št. 1660, »ZAMENJAVA REGULATORJEV W. L. SKLOPOV ZA POGON RAVNALNIH STROJEV NA KONTI NAPRAVI I«, se sprejme.
Avtorjem pripada pavšalno nadomestilo kot akontacija in pet posebnih nadomestil.
6.	Inovacijski predlog tov. Staneta Kostanjška in Egona Drofenika iz Valjarne I št. 1683, »NAVIJALEC ŽIČNIH VEZI«, se sprejme.
Avtorjema pripada pavšalno nadomestilo.
7.	Za inovacijo tov. Milana Horvata in Draga Cerovška iz Transporta št. 1397, »PRIHRANEK PRI PLAČILU ZAKUPNIN«, se odobri tretje posebno nadomestilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 20,000.000 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2a.
8.	Za inovacijo tov. Antona Šumeja iz Vzdrževanja št. 1212, »AVTOMATSKO VRAČANJE REZALKE NA TBJ«, se odobri tretje posebno nadomestilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 19,431.600 din (za Valjarno II) in 208,251.090 din (za Jeklovlek) ter faktorja ustvaritvene sposobnosti 2a.
9.	Za inovacijo tov. Srečka Žibreta iz Vzdrževanja št. 909, »NAPRAVA ZA POMIKANJE VZDOLŽNEGA MALEGA SUPORTA ZA STRUŽENJE IN BRUŠENJE POD RAZNIMI KOTI«, se odobri peto posebno nadomestilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 7,043.400 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 3b.
10.	Za inovacijo tov. Franca Kapla in Bojana Božička iz Valjarne II št. 978, »FIKSIRANJE REDUKTORJA KRČILNEGA OGRODJA 05K«, se odobri peto posebno nadomestilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 17,871.590 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti la.
1L Za inovacijo tov. Ivana Drofenika iz Valjarne II št. 1162, »VALJČ-NICE V HLADILNEM KANALU ŽARILNE PEČI EBNER«, se odobri peto
7. april - svetovni dan zdravja -geslo za leto 1989:
Govorimo o zdravju
(Nadaljevanje s 6. strani)
in ker ne ravnamo po vseh pravilih in navodilih o varstvu pri delu. Nesreče so samo naravne neprilike, ki niso odvisne od človeka, lahko pa po-vžročajo bolezni in težave, npr. potres, povodenj, vihar, virus HIV in podobno.
Smrt je naravni pojav, ki ga ne sprejemamo kot takega, ampak kot krivico, kot nesrečo, kot nekaj kar ni potrebno. Toda zavedati se moramo, daje resnična misel, ki pravi »kakršno življenje, takšna smrt«. Človek, ko se rodi, je na poti k umiranju, seveda preko dozorevanja. Človek je edino živo bitje, ki se smrti lahko zaveda, in tudi edino živo bitje, ki zato svoja ravnanja različno usmerja. Nekateri zaradi zavedanja o smrti hočejo vse užiti na hitro, drugi živijo normalno, zdravo, naravno življenje. Vse več je tistih, ki zapravljajo zdravje, da bi imeli (oblast) in imetje, ko pa se pojavi bolezen, bi dali imetje za zdravje, toda pravega zdravja ni več. Prava pot je srednja pot. To je pot, na kateri z delom, športom (rekreacijo), zabavo (razvedrilom) in kulturo zdravje ohranjamo in ga krepimo. Če to vzamemo resno, potem vidimo, da zdravje ni odvisno toliko od zdravnika in zdravstva, ampak od našega načina življenja, našega dela in standarda. Zdravniki in zdravstvo so potrebni, da nas seznanjajo in opozarjajo na pravilno ravnanje in da pomagajo pri odpravljanju naravnih pomanjkljivosti pri zdravju ali da lajšajo naravne težave, ki so nepredvidljive.
posebno nadomestilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 34,865.248 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2b.
12.	Inovacijski predlog tov. Ivana Drofenika iz Valjarne II št. 1645, »VSTAVLJIVA KRETNICA NA VALJČNICAH OD OGRODJA 05 DO HLADILNE KLOPI«, se sprejme.
Avtorju pripada pavšalno nadomestilo.
13.	Za inovacijo tov. Mirka Brenka iz Jeklovleka št. 1090, »IZBOLJŠAVA KARDANSKEGA PRENOSA NA RAVNALNEM STROJU RS - 20«, se odobri četrto posebno nadomestilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 9,209.028 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2a.
14.	Za inovacijo tov. Antona Šumeja iz Vzdrževanja št. 1068 »SPREMEMBA KRMILJENJA DOV. IN ODV. KLOPI PPM 1000«, se odobri četrto posebno nadomestilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 10,262.090 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2a.
15.	Za inovacijo tov. Franca Straška, Edija Lešnika in Antona Urleba iz Livarne I št. 1553, »REMONT VLIVNIH PONOVC IN INDUKCIJSKIH PEČI«, se odobri prvo posebno nadomestilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 3,334.272 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2b.
16.	Za inovacijo tov. Cvetana Kostadinova, dipl. ing. in Jožeta Vodeba, ing. iz Livarne I št. 1516, »SPREMEMBA DIAGRAMA OBDELAVE NL-LITINE S FeSiMg«, se odobri drugo posebno nadomestilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 9,922.160 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2a.
17.	Za inovacijo tov. Zorana Vebra, dipl. ing., Cirila Goriška, dipl. ing. in Mirka Strohmaierja, dipl. ing. iz sektorja RRI št. 1328, »NOV NAOG-LIČEVALEC«, se odobri prvo posebno nadomestilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 2,233.039 din in drugo posebno nadomestilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 17,415.436 din ter faktorja ustvaritvene sposobnosti 2b.
18.	Inovacijski predlog tov. Janka Jazbeca, Bena Mesarca, dipl. ing. in Zlatka Kolška iz sektorja PKP Livarna II št. 1681, »PREDLOG IZBOLJŠAVE TEHNOLOGIJE SESTAVLJANJA MASK«, se sprejme.
Avtorjem pripada pavšalno nadomestilo.
19.	Inovacija tov. Janka Jazbeca in Zlatka Kolška iz sektorja PKP Livarna II št. 1673, »PREDLOG PRIHRANKA S SPREMEMBO LIVARSKE TEHNOLOGIJE«, se sprejme.
Avtorjema pripada pavšalno nadomestilo kot akontacija in pet posebnih nadomestil.
20.	Inovacijski predlog tov. Zdravka Šarlaha iz Livarne II št. 1666, »IZBOLJŠAVA NA HIDRAVLIČNEM VODU«, se sprejme.
Avtorju pripada pavšalno nadomestilo.
21.	Inovacija tov. Miodraga Banjeviča, ing. iz Livarne II in Radomira Božiča iz Vatrostalne št. 1713, »ZAMENJAVA SAMOTNE OBZIDA VE S TERMOBETONOM«, se sprejme.
Avtorjema pripada pavšalno nadomestilo kot akontacija in pet posebnih nadomestil.
22.	Inovacija tov. Maksimiljana Šusterja, ing., Cveta Vrečerja, Cveta Cizlja, Jožeta Zoreta in Zlatka Kolška iz sektorja PKP Livarna II št. 1679, »IZBOLJŠAVA IN DOPOLNITEV LICENČNEGA POSTOPKA MONTA-
(Nadaljevanje na 8. strani)
Preventiva je boljša kot terapija, vemo vsi, toda še vedno ne ravnamo v skladu s tem spoznanjem. Vedno prej najdemo denar za terapijo kot za preventivo, vedno hočemo imeti drage aparature, namesto da bi širili znanje in vzgojo. Ravnamo, kot da bo vedno več bolezni, da opravičimo investicije v drage aparature in stavbe, s tem pa neracionalno izčrpavamo sredstva in onemogočamo razvoj pozitivnih dejavnikov zdravja in dobrega počutja (šport in druge interesne dejavnosti), kjer niso nujni tako številni in dragi aparati in številne zahtevne medicinske storitve. V Ameriki na primer zaradi zdravega načina življenja že upadajo srčno-žilna obolenja; ameriški Slovenec je pred leti rekel, da si ne sme dovoliti imeti bolan zob, ker ve, da je zdravljenje nepotrebno in zelo drago, zato ukrepa prej. Pri nas pa pravimo: ko bo bolelo, bom pa šel k zobozdravniku (zdravniku). Prej si ne vzamemo časa, saj imamo vse na socialno zavarovanje; ali pa zdravja še ne vrednotimo, tako, kot to dostikrat želimo in pravimo.
Zato mislimo o zdravju vsak dan pri osebnem delu, govorimo o zdravju na delovnem mestu, na sestankih pri planiranju dela in dejavnosti, pri urejanju okolja in pri razvedrilu - rekreaciji. Na ta način se bomo dobro počutili in bomo zdravi in srečni, ter nas ne bo prizadela bolezen in nadloga. Kvaliteta življenja bo boljša in življenje se bo normalno izteklo, kot vsaka stvar na svetu, ko dozori, odmre, da se začne zopet vse znova, oziroma, da naredi prostor za novo. Želje so in možnosti, da bi človeštvo živelo brez nepotrebnih težav in nadlog, brez nezgod (ne nesreč), in brez predčasnih (prezgodnjih) smrti.
Odločitev je naša, vsakega posameznika in celotne skupnosti, zdravstvo pa pri tem želi pomagati s svojimi spoznanji in nasveti. Zato se več pogovarjajmo o zdravju in manj o boleznih, naredimo več za zdravje, ko smo zdravi in ne šele, ko smo že bolni ali poškodovani.
Zabukošek Franc, dr. stom.
Obiščite Slivniško jezero in ribiški dom Tratna
Če želite po utrudljivem vsakdanu preživeti prijeten dan v tišini narave, poskusiti ribiško srečo, se rekreirati in pridobiti novih moči za vaše delo, potem obiščite Slivniško jezero in Ribiški dom Tratna.
Slivniško jezero je nastalo leta 1976 v dolini reke Voglajne za pregrado Tratna. Ob največji zajezitvi njegova površina meri 86 ha, globina pa seže tja do 14 m. Pregrada je bila zgrajena za potrebe tehnološke vode Železarne Štore in kot zadrževalnik poplavnega vala, sočasno pa se je na tej akumulaciji razvilo tudi ribištvo in rekreativni turizem.
Ribiški dom Tratna leži ob severni obali jezera in je oddaljen od mesta Šentjur pri Celju 4 km. Dostop do njega je:
-	z avtobusom do kraja Črnolica in nato peš 500 m ob samem jezeru;
-	z vlakom do Grobelnega in nato peš 2000 m skozi naselje in gozd Tratna;
-	z osebnim vozilom do samega ribiškega doma, kjer je urejeno parkirišče za 20 vozil.
Voznikom priporočamo, da svoja vozila parkirajo na parkirišču pod pregrado Tratna in nadaljujejo peš po gozdni poti ca. 10 minut, saj na ta način ne bodo prikrajšani za lepote tega okolja.
Ribiški dom se nahaja na gozdni jasi, neposredno ob samem jezeru. Obdaja ga mešani gozd, njegova okolica pa je vegetativno lepo urejena
OBRAVNAVANE INOVACIJE
(Nadaljevanje s 6. strani)
ŽE MODELNIH PLOŠČ NA AFL NAPRAVI Z VEČNAMENSKIM POSTOPKOM RAZVITIM V ŽELEZARNI ŠTORE«, se sprejme.
Avtorjem pripada pavšalno nadomestilo kot akontacija in pet posebnih nadomestil.
23.	Za inovacijo tov. Slobodana Milanoviča, dipl. ing. iz sektorja RRI in sodelavcev št. 847, »PRIKLOPNO SEDLO PS-201«, se odobri peto posebno nadomestilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 316,051.390 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 3b.
24.	Inovacijski predlog tov. Dušana Kraglja, ing. in Branka Lebana, dipl. ing. iz Vzdrževanja št. 1543, »UPORABA NAPRAVE ZA MERJENJE VIBRACIJ - VIBROKONTROLA«, se sprejme.
Avtorjema pripada pavšalno nadomestilo.
25.	Inovacijski predlog tov. Leopolda Gradiča in Branka Himmel-reicha iz Vzdrževanja št. 1579, »NAPRAVA ZA PREIZKUS HIDRAVLIČNIH ELEMENTOV«, se sprejme.
Avtorjema pripada pavšalno nadomestilo.
26.	Inovacijski predlog tov. Marjana Vesenjaka, ing., Borisa Hostnika in Vasje Ocvirka iz Energetike št. 1695, »UPORABA 15-DNEVNIH KARTIC NA URAH SOLARI«, se sprejme.
Avtorjema pripada pavšalno nadomestilo.
27.	Inovacijski predlog tov. Marjana Vesenjaka, ing. in Zvoneta Bo-rovšaka iz Energetike št. 1694, »PRILAGODITEV TASTATURE ZA UPORABO NA POSREDOVALNIH MIZAH«, se sprejme.
Avtorjema pripada pavšalno nadomestilo.
28.	Inovacijski predlog tov. Franca Oseta iz Transporta št. 1693, »SPREMEMBA NA STABILIZATORJIH AVTOŽERJAVA«, se sprejme.
Avtorju pripada pavšalno nadomestilo.
29.	Inovacija tov. Marije Žumer in Jožeta Hebarja, ing. iz Kontrole kakovosti št. 1659, »TITRIMETRIČNA DOLOČITEV Si V FEROLEGU-RAH«, se sprejme.
Avtorjema pripada pavšalno nadomestilo kot akontacija in pet posebnih nadomestil.
JAZBEC Andreja
z množico najrazličnejših vrst avtohtonega drevja ter cvetja. Dom razpolaga z bifejem, kuhinjo, 250 zunanjimi in 40 notranjimi sedežnimi kapacitetami, skupinskimi in individualnimi - družinskimi kurišči z vsemi priteklinami za organizirane piknike, na voljo pa sta tudi 2 dvoposteljni sobi za letovanje. Okolica je izredno bogata z gobami, v neposredni bližini pa je možen ogled ribogojnice za vzrejo krapovcev in obisk kmečkih turizmov, kjer vam bodo radi postregli z domačo hrano ter pijačo. Jezero naseljujejo v velikem številu vse naše avtohtone ribe, kar vam omogoča uspešen ribolov. Na samem domu pa vam je zagotovljeno čolnarjenje, jadranje na deski, kegljanje, igre z žogo, namizni tenis in drugi rekreativni športi. Gostinska ponudba po izbiri ni ravno hotelska, boste pa vedno postreženi s svežimi sladkovodnimi ribami ali drugim mesom na žaru, ribiško klobaso in narezki ter pijačo po vašem okusu.
Ribiški dom Tratna vam je s svojo gostinsko ponudbo na razpolago od L maja do 15. oktobra, na jezeru pa je dovoljen ribolov od L aprila do 15. oktobra.
Za organizirane skupine - piknike sprejemamo pismene rezervacije na naslov »Ribiška družina Voglajna Štore« oziroma naročila po telefonu na številko 27-411 ali 28-411 (interno 141 ali 542) najmanj 7 dni pred nameravanim obiskom.
Dnevne turistične ribolovne dovolilnice si lahko nabavite na naslednjih prodajnih mestih:
-	Glavna recepcija Železarne Štore - Štore
-	Gostišče »Mulej-Gologranc« - Prožinska vas pri Štorah
-	Motel »Merx« Šentjur - Šentjur pri Celju
-	Gostišče »Pri mostu« - Šentjur pri Celju
-	Gostišče »Hvalec« - Nova vas, Šentjur pri Celju
-	Milan Kokošar - Gorica pri Slivnici
-	Ignac Holcinger - Rakitovec, Gorica pri Slivnici
-	Ribiški dom Tratna - Slivniško jezero
ŽELIMO VAM PRIJETNO POČUTJE OB JEZERU IN DOBER PRIJEM RIB!
Ribiška družina VOGLAJNA
Zahvala
Iskreno se zahvaljujeva Društvu upokojencev Železarne Štore ter Društvu invalidov in RK za darilo ob 50. obletnici najinega skupnega življenja. Še enkrat prisrčna hvala!
Močnik Rudi in Jožica
Zahvala
Ob odhodu v pokoj se zahvaljujem sodelavcem in vodstvu jeklo-vleka za bogato darilo, ki so mi ga podarili.
Vsem iskrena hvala!
Franc Vrhovšek
Zahvala
Ob boleči izgubi moje drage žene, se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem, sindikatu Livarne II, tovarišici Lamut in tovarišu Opreš-niku za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih.
Jože Koprivc z otrokoma
Zahvala
Ob boleči izgubi dragega moža in očeta
BRANKA LABOHARJA iz Brez nad Laškim
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in vence. Posebna hvala vseh sosedom za nesebično pomoč.
Hvala govorniku Železarne Štore, godbi na pihala in duhovniku za opravljen obred.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Anica, hčerke Mojca, Irena in Branka
DOPISUJTE V NASE GLASILO