- - 5•• - w Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Ith^ja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. Glas Naroda List Slovenskih delavcev v o4mcriki The first Slovenic Daily in the United States. Issued every" day except Sundays and Holidays. CHiEFOtf PTHAKNE: 1279 RBCTOOL U, 1908, at ew- T«k, V. Y^ Act of of S. 1870. TELEPON PIS AKNE: 1879 HX>. 183. — ftTKV. 188. AT, AOOV8T fi, 1807. — V 8 EBP AN A. 1907. VOLUME XV. — LETNIK XV. Velik požar v New Yorke. VČERAJ POPOLUDKE PO DRUGI URI JE ZGORELO PETNADSTROPNO POSLOPJE NA FULTON ST. Poiv je bil tako velik, da se je mislilo, da bode postal cel blok žrtev ognja. TEŽAVNO GAŠENJE. Včeraj popoldne po drugi uri je začelo goreti petnadstropno poslopje št. 170 na Fulton St., ktero meji aa zgradbo angleškega časopisa "Mail Express". V tem poslopju je imela tvrdka F. O. Pierce prodajalno in zalogo barv. Imel je ogenj dovolj oljnatih in netljivih snovi j, zato je v kratkem uničil vse poslopje. Vsa poslopja okrog so oe redila le na ta način, ker so uslužbenci raznih tvrdk neprenehoma nosili vodo v nalašč za ogenj napravljenih j>osodah. Zlivali so vodo na ogenj in neprenehoma močili tisto stran, ktera je obrne na proti ognju. Malo po drugi uri se je vrnil poslovodja trgovine z barvami, H. A. Fitch, od luneha in zapazil mimogrede, da je klet baš pod trgovino vsa v plamenu. Ko je prišla požarna hramba, je segal požar že do tretjega nadstropja. Zato so poklicali še dve požarni bra rabi. Načelnik Croker je prevzel vodstvo pri gašenju. Deset minut pozneje je pregorela streha. S tem je bila zapečatena osoda cele zgradbe. Požarna hramba je napela vse moči. da reši sosedna poslopja, v čemur jo je izvrstno podpiralo več sto uslužbencev bližnjih tvrdk. Vendar pa je nekaj škode tudi pri sosednjih zgradbah. "Mail and Express** je imela že gotov časopis, ko je pridrla voda v prostore, pokvarila stroje in uničila vse >koro že dotis-kane iztise lista. Uslužbencev Western Union, kte-rih je več sto. se je poprijela divja panika, k., je prišel dim v pr<>- >|,,iv. Zla>ti ženske -«t biie razburjene. Zato jih je vodja spiaxil na pro--t • t. Moški uslužbenci pa pomagali pri gašenju. Tudi uslužbenci drugih podjetij pustili delo. ko je bila nevanmst pi^bnn velika, a s* se pozneje vrnili. Ognjegasci >o imeli >il.io težko de to. Oljnate barve s«> razvijale tak« vročino, da se je moralo moštvo po-irostonia menjavati in polivati satm sebe. Pred vsem -o hoteli rešiti neko po >ebno shrambo, kjer je bilo vsepolm olja. Toda neki ognjegasec je po ne previdnosti mahnil - ~ekiro po poso-di. Ta se je razbila, olje se je razlilo in v trenutku je bil ves prostor v ognju. Vročina je podrla ljudi na tla a so jih »rečno rešili. Škode je nad $200,000. Požaru je prisostvovala velika množica ljudij. tako, da je morala priti policija dveh postaj z rezervami. Prerezano grlo. V svojem stanovanju na 555 Grove Ave., Ridgewood, si je Evelyn Ne-gren z brijalno britvijo prerezala žile r, namenom, da se usmrti. Prepeljali so jo v bolnico, kjer bode najbrž umrla. Denarje v staro domovino za 8 10.36 .t.......... 50 kron, sa 9 20.55 ............ 100 kron, sa $ 41.00 ............ 200 kron. sa $ 102.30 ............ 500 kron, sa 9 204.50 ............ 1000 kron, za 91020.00 ............ 5000 kron. Poštarina je všteta pri teh svotab. Doma ze nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Nate denarne po&iljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad ▼ 11. do 12. dneh. Denarje nam pozlati i« najpriUč-neje do 925.00 v gotovini » priporočenem ali registriranem pismu, večje zneake po Dom—lic Potil Money Order aH pa New York Bank Draft. FRANK SAKflER CO., 109 OiMzwkk St., New T«ik 6104 H. OWr Am, *. K, Ljibosamnost končana z dvojno smrtjo. ŽENA JE USTRELILA BOARDER-JA, SmELIALA NA SVOJEGA MOŽA, POTEM PA SKOČILA IZ 6-GA PLOORA. Pran Gertinger je mrtev, ona smrtno ranjena. — Domač prepir ob treh zjutraj. ŽENA IN BOARDER. V družini Steina št. 329 S3, cesta v New Yorku je vladala že dolgo časa velika napetost. Včeraj se je končalo to s tragedijo, ktera bode zahtevala dvoje življenj. Žena Te-reza Stein je ustrelila zjutraj ob treh elektrikarja Frank Gertingerja, kteri je stanoval pri njej. Sama pa je skočila iz šestega nadstropja na ulico in bode tudi umrla. Njen mož je 50 let star, ona pa šele 37. Mož si očita, da je on končal ženo. ker se je premalo brigal zanjo. Kot pa je pokazala tragedija, je bil vzrok dvojnemu umoru popolnoma drugi. Mož Stein je ostal sinoči precej dolgo zunaj. Šele ob 2. uri zjutraj se je vrnil domov. Žena ga je začela oštevati, zakaj da ostaja tako d.dgo zunaj. Pozvala je tudi stano vab a Gertingerja, naj se zavzame zanjo. kar je tudi storil. Kregali in pregovarjali se s tako strastjo, da -Ta naposled Gertimpsr in Stein skočila drug drugemu v lase. V tem trenotku steče žena v sosedno sobo in se kmalu vrne. "Jaz >em sita tega življenja!" zaklicala je. t£Jaz grem, pa Prank (Gertinger) z menoj!" Po teh besedah je ustrelila trikrat na Franka Gertingerja- Z d vem i streli je zgrešila, s tretjim pa ira je zadela v hrbet. S prestreljenimi prsmi je padel na tla smrtno zadet. Potem teče žena še vedno z revolverjem v n»ki k oknu. Njen mož gre zanjo in jo -kušu prijeti. Ona pa -e obrite in ustreli nanj. a trn ji i zadela. Mož odskoči prestrašen. Ze :ia plane na okno in skoči G nadstropij vi-oko na uli«-o. Neki policist je slišal strele in je hitel v -fanovanje. Ko je videl, da je pri Franku Gertingerju vsaka po-ii«H* za»t«»nj. hitel je zopet na ulico, da i*omaira ženi. Prepeljali so jo v bolnico z Gertin-.rerjem vred. kteri pa je, umrl že med lu.t.if. Tudi /.ena ne okreva. Stein ni ranjen. PLAVAL S ČOLNOM PO HELL GATE. Policist je plaval dve milji daleč in vlekel seboj čoln s tremi osebami. Pnliei-t Julius Leek je pokazal včeraj, da ni samo dol>er policist, ampak tudi izvrsten plavač. Kot tacega ga poznajo njegovi tovariši. Zadnji teden so mu rekli, da ne preplava Hell Gateja. "Kaj?" se je odrezal, "jaz stavim 20 proti jedni, da «ra preplavam in da vlečem istoča-no čoln s tremi ljudmi za sel»oj." Stava se je vy.prejela. Toda ljudi za «"ol u ni bilo dobiti lahko, ker je tam zelo nemirna voda in je v se pol no pečin po njej. Konee-no sta šla dva časniška poročevalca in neki mornar. Začelo se je plavanje. Počasno je lezel čoln za policistom, o kterem se je mislilo, da se bode gotovo kje ponesrečil. Ko je mimo priplula neka velika ladja, se je zdelo, da je zgubil svoje moči. Toda kmalu začne plavati z novo močjo in pride srečno na oni breg, kteri je oddaljen dve milji. "To je dobra vaja," rekel je, ko si je otresel kapljice. "Vsaki dan bi si želel jedne take." Sto si namenjeq 2m - ■ _ ■ _ strut ali pa v Amenko vxeti, volne cene na: FRANK Qftenrkh St., New York. N. V, ta bodel naj pošt ene je in najbolje r. Sakser je priznani zastop- :r je priznani zastop-parobrodnih dnm Operiran 90 čevljev globoko pod zemljo. PRODOR ŽELEZNICE LACKA WANA SB JE PODRL IN PODSUL DVA DELAVCA. JEDEN MRTEV. { Izredna posnnmost delavca Tullia, kterega so 15 ur odkopavali, a ga niso mogli rešiti. OB LEVO NOGO. Dvojni nmor v Daytons, Ohio. ANA MARJCOraC JE ŽLA Z A. OOKDONOM or OSfllBO NA SPREHOD. KJER SE JE DOGODIL NAPAD. Zločinec je pobil Gordons* posilil in zadavil Ano ter vlekel njeno truplo v grmovje. GROZNO RAZMESARJENA. Petnajst ur je ležal 191etni Pietro Poulo Tullio pokopan v veliki globini pod silno težo, a ni zgubil zavesti. Neprenehoma je opozarjal tovariše, naj rešijo najprvo njegovega tovariša, kteri je bil tudi podsut. Naposled je pomagal še zdravniku, kteri mu je odrezal nogo, ktera je bila podsuta z velikansko množino kamenja. Udri se je namreč prodor, 15 ur so kopali, da bi ga rešili, a se ni dalo rešiti leve noge. Ker je pretilo, da se vnovič podsuje, so morali junaku 90 čevljev pod zemljo odrezati nogo. Železniea Lackawanna dela prodor na zapadni strani Jersey Cityja. V nedeljo jutro se je udri strop, na kterem je slonelo osemdeset čevljev samega skalovja. Delavci so se rešili vsi, razven dveh. Antona Kwiatow-ske>ra so velikanske množine kamenja takoj zdrobile. Mladega Tullio pa je baš malo zadelo kamenje in ga vrglo na tla. Ko so delavci prišli na površino in prebrali imena, se je pokazalo, da manjka dveh. Najprvo so mislili, da sta oba mrtva. Kmalu pa se zasliši vpitje iz globine, ktero je dokazovalo, da je saj jeden živ. Več ur so delali, predno so prišli do reveža, kteri je trpel silne bolečine- Poskušali so na vse načine, da ga rešijo. Štirje preddelavci so rekli, da ne morejo prevzeti odgovornosti zanj. da bi ga namreč pustili brez pomoči v globini. I^ezli so k njemu zdaj jeden. zdaj drugi, ker je bil prostorček do nesrečnika tako ozek. da se je splazil komaj jeden človek. Začeli so odkopavati, a to je šlo silno jxx'asi, ker je delal le jeden. Mladi Tullio jih je vselej opozoril, kadar je zdrknil kak nov kamen in prosil, naj rešijo najprvo njegovega tovariša, kteri je ležal strt poleg njega. — Po lournem delu se je posrečilo »dkopati olnico. kjer se dvomi, da bi okreval. PO AVTOMOBILU. Gdč. Mullen je odpeljana z avtomobilom. Gospa Koxbury iz 515 W. 132. cesta v New Yorku, je naznanila tele-fonično policiji, da so danes zjutraj odpeljali njeno hči iz prvega zakona, Agueso MoMullen. Prišlo je pet mož, kteri so jo s silo naložili v avtomobil in odšli. Zgodovina tega odpeljanja je zanimiva. Mati pripoveduje, da jo je včeraj poklical nekdo telefonično iz Jersey Cityja. Rekel ji je, naj pazi na svojo hči in naj jo ne pusti samo v cerkev. Zato je šla ona ž njo. Naenkrat pri drvi avtomobil in se ustavi poleg njih. Pred njn skočita dva moža in deneta hčerko s silo v avtomobil. Ta je oddrvil potem z izredno naglieo. Gdč. McMnllen je danes v 21. letu in dobi po svojem očetu $75,000. Sumi se, da je ta zadeva v zvezi z njenim premoženjem. Algior in Maroko. Nemirni Menri. DOMAČI RODOVI SO OBLEGALI ur NAPADLE MESTO CASABLANCA, A SO SiR Dayton, Ohio, 6. avgusta. 241etna Ana Markovec leži mrtva v County Moi^ue. Na vratu se vidijo sledovi tistih, ki so jo zadavili. Telo ima vse polno bul in ran, kar priča, da so napadalci po živinsko delali žnjo V bolnici pa leži s smrtno rano v životu in na glavi A. Gordon, mlad potnik iz Tndianapolisa. Brata in sestra pokoj nice, ktere ima policija na sumu, so zaprti. Ta umor jako lepe Ane je naravnost grozen in ima veliko podobnosti s tistimi umori, kteri se tako po gostoma vrše zadnje čase v New Yorku. Spominja na D ono Gilman, ktera ni bila daleč od tukaj umorjena. Ana Marko vec je bila posiljena kot Dona Gilman. Vendar pa je pri zadnji več upanja, da se dobe pravi zločinci kot pri prvi. A. Gordon je šel sinoči na sprehod z Ano Markovec in njeno mlajšo sestro Berto. Na tem sprehodu se je izvršil zločin. Kako in kaj — o tem imamo dvoje nasprotujočih poročil. Zato se ne ve zagotovo, kako je bilo. Berta je pritekla brez sape in vsa tresoča se po životu domov. Tu povedala, da je njeno sestro in Gordo-na napadel od zadej neki cestni ropar. Z železom je udaril Gordona po glavi, da se je"wrnil na tla. Potem se je obrnil proti njej in njeni sestri. Ona je zbežala, sestro Ano pa je prepustila svojej osodi. Takoj se je zbralo pod vodstvom šerifa nekaj ljudij in odšlo na mesto napada. Gordona so dobili skoro mrtvega na cesti. Šli co potem po oru. IZ DELAVSKIH KROGOV. Štrajk delnih uslužbencev na železnici Colorado & Southern. Druge vesti. Vesti iz Rusije. Zopet napad. NEKDANJI GOVERNSR GENERAL SABAKAZOV JE BIL V PLATIGOSSKU NA ULICI USTRELJEN. ddANL Iz vseh naselbin se poroča, da vre med ifamačimi rodovi in da ni nikdo varen življenja. V POMOČ. Tanger, Maroko. 6. avgusta. Različni divji rodovi so prišli številno pred mesto Casablanca in ga oblegajoč Zadnja poročila pravijo, da se je vršil med temi in stanovalci mesta krvav boj, v kterem so se -divji rodovi umaknili. Dogovorili so se, da bodo dali znamenje francoski križar-ki Galilee, ktera bode streljala na domači del mesta, če bi se ponovili napadi na Evropejce. Tanger, 6. avgusta. Francoska križa rk a Du Chayla je šla na prošnjo naselnikov v Mazaganu t je, da * jih varuje. Domačini so zelo razburjeni. Opravičena je bojazen, da bi utegnili napraviti z Kvropejci tisto, kar so •napravili z njimi v Casablanki, kjer so jih precej pomorili in še mrtve razrezavali. Tudi iz mesta Rabat, ktero leži pravtako na zapadni obali, se poroča, da se zapazi splošno razburjenje med domačini. Sosedni rodovi so prišli pred mesto. Prebivalstvo pravi, da ga zapusti, če ne pride takoj pomoč. ---* Paris, 6. avgusta. Vlada je sklenila, da pošlje najprvo v Maroko 2400 mož infanterije, dve bateriji topništva in 300 mož lahke kavale-rije. Čete bodo prepeljale kri žarke. Vlada upa, da bode do petka lahko izkrcala vse čete. Oran. Algier, G. avgusta. Pod poveljstvom kontreadmirala Pluliberta je danes odšel del brodovja proti Casablanki. da varuje angležke koristi. Bern, Švica, 6. avgusta. Polkovnik Mueller, kteri je poveljnik mednarodne policije v Maroku, pravi, da l»i se nemiri odpravili najlažje na ta način, da se izuri domačine za ta poklic. Pravi, da so Mauri [kj naravi inteligenten narod, kteri bi se kmalo izobrazili. Če bi se jih dobro plačalo in če bi se dostojno postopalo z njimi, bi bili gotovo boljši kot tuja policija. Tanger, 6. avg. Mohamed El Torres, sultanov namestnik za zunanje zadeve, se je opravičil pri italijanski vladi radi umora njenih podanikov v Casablanki. Razne novosti iz inozemstva SOCUALISTI NA O G R S K E II PROTI VLADI. BOLGARSKI KNEZ FERDINAND V IŠLU PRI FRANC JOŽEFU. Poluradni glasovi o sestanku carja z J Veliko število turških vojakov je ndr- pošljemo lepot sli- Briiplaeio ka, kteri spad»7k najoenej«, naj. boljA ln najdirektnejfil progi M Slovence. PiHte na Aflstro-American.* Line, Whitehall Bnflding, New Y«rk. Denver, Colo., 6- avg. Kljub Štraj-ku premikalcev tirov, zaviračev in paznikov vozijo osobuii vlaki železnice Colorado &. Southern natančno po voznem redu. Tudi tovorni vlaki prihajajo in odhajajo redno. Na trditev velikega mojstra P. IT. Morriseva je odvrnil podpredsednik Parker od Colorado & Southern železnice, da se je »vmeujena družba pregrešila glede medsebojne pogodbe. Trdi se namreč, da so delavci predlagali, naj se štrajk konča potom medsebojnega razsodišča, kar pa ni res. Duluth, Min nj., 6. avg. Štrajk v Mesaba Range spada med dogodke preteklosti. Vsi rudniki so bili danes zjutraj odprti. Nikjer se ni kalil mir. Pictsburg, Pa., 6. avg. Posvetovanje med zastopniki Pittsburg Coal Company in med št. 5 United Mine Workers of America se je zopet preložilo, ker je zbolel predsednik Pran-cis Felhnan. Dclavci štirih jam št raj kaj o in bodo tudi nadalje počivali, dokler se ne poravna nesporazumi jen je. NEW YORK je najboljSI prostor za pošiljanje denarja y staro dosaoviao ali kupovanje paro* brodnih tike tov, tam st lahko pomagaš kakor hofeS, imaš pa aato izvrstnega moža, da ti postreže ia ta je: F*. Saksxa, 109 G; Hew Yotk ^ Nemški cesar zleta v zrak. Berolin,__avg. Nemški cesar namerava sedaj predsednika .Roosevel-ta, kteri je svoječasno plaval v podvodnem čolnu, prekositi. Tukajšnje Časopisje poroča danes, da namerava Viljem z balonom, kterega je izdelal major Gross, in ki se da krmariti, zleteti v zrak. da se oso.bno prepriča o praktičnosti zrakoplava. Kljub temu pa Viljem ne bode prvi vladar, kteri bode zletel v zrak, kajti že pred njim jih je mnogo šlo v zrak, d a si ravno ne z balonom, temveč s pomočjo dinamita. Umrl iz maščevanja. ••Maščevanje je sladko" si misli 3.7letni Italijan Edward Correnio iz Bronxa, kteri umira v tamošnji bolnici za zastrupljenjem krvi. Zdravniki so mu rekli, da si lahko reši živ ljenje, če se da operirati. Correnio pa ne mara živeti, ampak hoče umreti in sieer iz samega maščevanja nad svojimi napadalci, kteri so seveda zopet Italijani. On pravi, če umre, da bodo tudi ti končali s smrtjo na električnem stolu. "0e moram že umreti, pa naj," rekel je. "ČJe bi ozdravel, bi poklal svoje napadalce in bi prišel potem na električni etoL Zato je pa boljše, da jaz umrem tukaj in oni na električnem stolu. ' ' 2elja se mu je spolni!a danes popoldne. nemškim cesarjem. ko- mentarji časopisja. KOLERA PRETI. Petrograd, 6. avg. Danes se uradno naznanja, da preti kolera pokrajinam Astrahan, Saratov, Simbirsk, Ufa, Kazan in Nižnij Novgorod. Platigorsk. 6. avg. General Kara-kozov, nekdanji generalni go verne r v Odesi, je bil danes v srediai mesta ustreljen. Morilec je ušel. General Karakozov je bil svoječasno poveljnik Lubno-dragoneev, leta 1905 pa je bil imenovan za generalnega go verne rja v Odesi. Tisto leto avgusta meseca je pregnal župana Jarošanko, ker se je udeležil sestanka zemstva v Moskvi. Pozneje je bil izredno strog pri zatiranju nemirne-žev in je naročil policiji, naj ne strelja več v zrak, ampak naravnost na ljudi. Tisto leto oktobra meseca prišel je general Kaulbars na njegovo mesto. Petrograd, 6. avg. Glede sestanka carja z nemškim cesarjem vlada tukaj različno mnenje. Večina listov pravi, da ni ta sestanek posebnega političnega pomena. "Rus" obžaluje, da se vrši sestanek, predno se je podpisala pogodba z Anglijo. "Rech" pravi, da si skuša Nemčija s pomočjo Rusije dobiti zaupanje pri zapadnih državah. Ce pa je to na korist Rusije, je drugo vprašanje. Petrograd. 6. avg. Glede sestanka med carom in nemškim cesarjem je izšlo tukaj na pol uradno poročilo. Sestanek ni baje ničesar druzega k«.t ^rnitev obiska. Nemški eesar je obiskal pred dvemi leti carja v Bjoerko. Car mu je te dni vrnil obisk Državni kancelar Buelow in ruski minister zunanjih del Tswolski sta obravnavala razna politična vprašanja, a brez posebnega namena. Vladarja sta prepričana o tem, da se ne bode kalil mir v bližji bodočnosti ne na Vztoku ne v Evropi. Ta sestanek ostane brez upliva za druge države. Zajedno pa se je s tem utr dilo -f:m> prijateljstvo me 1 Rusijo in Nemčijo. KRETANJE PARNIKOV « Dospeli so: Breslau 5. avgusta iz Bremena. Hamburg 5. avg. iz Genove s 1262 potniki. Dospeli bodo: Kroonland iz Antwerpesna. Kronprinz Wilhelm iz Bremena. Carmania iz Liverpoola. Barbarossa iz Bremena. Adriatic iz Liverpoola. Peterburg iz Libave. Pennsvl van i a iz H ».mb« rq» Cedric iz Liverpoola. St. I>»uis iz Southamptona. Etmria iz Liverpoola. La Bretagne iz Ha-vre. Statondam iz Rotterdama -Zeeland iz Antwerpena. Bo vie iz LiveTpoola-Kronprincessin Cecilie iz Bremena. Blnecher^iz Hamburga. Astoria iz Glasgowa. Carpathia iz Reke. Grosser Kurfuerst iz Bremena. Princessin Irene iz Genove. Teutonic iz Sontbamjptona. Odpfaili Potsdam 7. avg. v Rotterdam. Majestie 7. avg. v Liverpool. Kaiserin August e Victoria 8. avg. v Hamburg. La Lorraine 8. avg. v Havre. Pannonia 8. ayg. v Trst. Baltic 8. avgL v Liverpool. Graf Walderaee 10. avg. v Hamburg. M&nnehaha 10. avg. v London. Kroonland 10. avg. v lo v Perzijo in gospodarilo kot za časa Mohameda. GIBANJE V ITALIJI. Dunaj, 6. avg. Ker je ogrska vlada razpustila razna delavska društva, so začeli zlasti soeijali^ti v Buda pesti živahno nastopati proti njej- Priie-jajo shode tudi po celi Oirrski in povsod strastno napadajo vlado. Izdali so tudi poziv, v ktertMi! pravijo, da je vlada storila to iz maščevanja, ker zahtevajo socijalisti sp!o~n»> volilna pravico. Dur.aj. G. avg. Cesar Frane Josip je sprejel v Išlu. kjer je v svojem letovišču. bolgarskega kneza Ferdinanda. Ker je Ferdinand. k<>t znano, Nemec po rodu in mišljenju, je bil prijazno vzprejet in je odšel z zagotovilom, da bode se nadalje užival naklonjenost proslule avstrijske politike — na škodo balkanskim Slovanom. Teheran, Perzija, 6. avg. Ponovno so udrle turške čete v perzijsko ozemlje na severozapadni strani. Blizu mesta Urumiah je udrlo 6000 turških vejakov s topništvom vred in je uničilo selo Mavaneh. Prebivalce, 72 po številu, moške, ženske in otn»ke, so poklali- Nato so pregnali malo perzijsko posadko in se sami nastanili tam. — Po neuradnih poročilih se je pridružila Turkom velika četa perzijskega konjeništva. ktera preti sedaj mestu Urumiah. To mesto ima 40 ~> 0 tisoč ljudi raznih ver, ima več misijonskih postaj in šol. Najbrž bodo prosili Rusijo in Anglijo za pomoč, da prenehajo podobni napadi. Rim, ti. avg. Po celi Italiji se je za-1 t-lo veliko prot iklerikalno gibanja. V Florenci in Pizi je zadnjo noč rai-jsirjena množica naskočila in zažgala dve cerkvi, ktere sta popolnoma uničene. -Tednake demonstracije se vrše }>ovsod po deželi. Najhujše je bilo v Turinu, Benetkah. Terni in Livornu, k.l* r je bilo v zadnjih 24 urah uničenih več samostanov in cerkev. Zlasti je naperjeno sovraštvo proti Ralezi-jancem. kterim je ljudstvo uničilo vse. — Ljudstvo je še bolj razburjeno, ko fo oblasti zaprle v Milanu neko nuno. Ta je napravila v zvezi dveh duhovnikov nekak dekliški zavod, v ktere-;ra so so vzprejele dekleta, ktere so izročali potem za nemoralne svrhe. Večina skoro še mladoletnih deklft je spolno bolna. Polieija je bila seveda podkupljena kot je običajno v podobnih slučajih. -o— SODNIK LANDIS PROTI TRD-STOM. Sijajna pogodba, ktero je prejel imenovani sodnik. -Chicago, 111., 6. avg. Sodnik *Lai»-dis je danes odredil, da se razpusti trust za šolska irv cerkvena poslopja. Nedavno je bil obsojen na $45.000 radi kršitve pro t i trust nili postav. Sodnija je proglasila tozadevno povelje za permanentno. Chicago, 111., 6. avg. Sodnik Lan-dis je prejel od People's Security Company, št. 274 Broadwav, New York. sijajno pogodbo. Imenovana drušiba ga hoče nastaviti za svojega odvetnika z letno -plačo $25,000. Zastrupljeno orodje. Miss Alma Prendley je nastavljena kot oiganistinja v presbiterijanski cerkvi v Brooklynu. Ko se je sinoči vračala domov, napadel jo je neki moški, jo pobil na tla ter ji odvzel $6 gotovine in razno zlatnino. Pri nJarev ji ie ranil do krvi dva prsta, ktera sta začela sedaj o teka ti in kažeta vse "GLAS NARODA"! Moštvo plača. {Slovenic Daily.) Owned" »n 1 publish**! by the SLO V EN I C* PUBLISHING COMPANY (a corporation). FRANK SAKSER, president. VICTOR VAl-IAVF.r, Secretary. LOl'IS BKN'Kl»IK, Tr»-a>urer. PUi-e of bu-ine>H of the corporation ami ad«lre***e£ of aliove otti: 1UH Greenwich Btreet, Boniogh of Manhattan, New York City, N. Y. Za leto velja lint /a Ameriko . . . $3.00 tt pol leta.........1.50 „ leto /.a mt->tt«• New York . L'.UO V!vr> z* lvto ..... 4.50 ,, [H.l leta.....2.50 ,, .. .-etrr. leta .... 1.75 V Evropo pošiljamo sknpno tri številke. 'KjLAS NARODA" izhaja v>ak 1 every, »lay, except SuiKlay^ an«I Holidays. Subs« ription yearly t3.0>\ Advertiscment'on agreement. Za oglase »lo^leset vrstic se plača 30 centov. Dopisi brei podpisa in osobnosti ne natisnejo. Denar naj blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da >e nam tuili prejšnje bivališče ra/.nani, e Ln njegove lastnine. Človek bi torej moral priti do sklepa, da obstoji med obema nt kaka pogodba, krtera se ne sme trši t i v toliki meri, da bi država naravnost uničevala to, kar je včeraj še ščitila. Človek bi tudi mislil, da ne bodo državne zverine oblasti posegale v delokrog posameznih držav tedaj, če te države nalože posameznim družbam sicer velika, a poštena bremena. V tem je toliko smisla glede nedopustne zaplembe, dasi država ne pobere železnicam tračnic, vozov in dnizega o-rodja. kot ne pobere pivovarnam in ignnjtirnam njihovih poslopij. Država samo uniči njih obstoj, da se ne izplačajo več. Tako je v prvem kot v drugem slučaju. V jednem slučaju poseže zvezina vlada in prepreči. v drugem pa pravi: prav tako. jmimo tega. Gosposko je. če se kaj zapove revežu. In gosposki so ljudje tako radi pri nas! Človeka se vzgoji kakor se ga hoče. Tak vzgojevatelj je država napram tovarnarjev. V teh slučajih «ta grešila oba, kajti tovarnarji piva in žgajija tudi niso brez greha. Hoče se napraviti nekaj proti uporabi alkohola, a napravilo se je nekaj glede države: da je sama v sebi popolna gospodarica. Sama naj razsodi, ako je uničenje vrednosti tisto, kot zaplemba. Toda železnicam se «eee skriviti lasu. Njihova uprava ae pristoji državi, ampak zveri. Uničenje vrednosti je zaplemba, A vemdar je zveza odločila dva nasprotna pravila: pri železnicah pripada razsodba o tem njej, pri tovarnarjih spirituoz pa državi sami. I>ržava ima sicer pravioo, da uničuje. Vprašanje pa je, ali ima pravico tam, kjer je biLa zasčitnica dolgo vrsto let. Vsekakor je postopanje zvezine vlade — milo rečeno — skrajno ne-logično. N". pa «-e pomislimo, da je 7-o.llaLra našemu pravu naj prvo politika, potoni -ele zakon, bode-mo razumeli tudi to. J etika pri otrokih. Neki a^i^tent berolinske klinike je dokazoval v medicinskem društvu, kako jo mogi>če pri ot rokih konstati-rati, ali je otrok jetičen ali ne. Zdravim m bolnim otrokom je vcepil tu-berkolina in pri tuberkuloznih otrokih so se v 4S urah prikazali na cepljenem mestu mali izpuščaji, d očim pri zdravih otrokih take reakcije oL Za zdrave otroke nima tako cepljenje nobenih slabih posledic. Pri odmst-lih toberknlin ase deluje. Nova. i najdba je velikega pomena kot dia-4*otwtMno sredstvo za gpoznarapje je-tike, da bode mogoče o praveea ftsi začeti z Vzemimo okroglo svoto. Devetindvajset milijonov dolarjev. Par sto-tisoč dolarjev se niti rw? canetnja. V mislih in na papirju so malenkost za nas, v resnici je seda drugače... Toda o tem ne govorimo. Mi ne plačamo ničesar. Vsaj naravnost ne. To preskrbi Standard Oil Company. Seveda le zaenkrat. Tako "zrno do zrna" dobi vrneno S:andard Oil Co., i»oiagoma sicer, a gotovo. Milijone, stotisoče in obresti od teh — vse dobi zopet nazaj. In se več. Potem kar obdrži zvišane cene. Na ta način ne bode družba, ampak: ljudstvo moralo plačati tistih devetindvajset milijonov in nekaj s&olisoeev. A ne samo enkrat. Plačalo jih bode večkrat. Družbina kazen je le nekak predujem za ljudstvo. Standard Oil Company je zelo pametna in se bode pritožila. Zato bode najbrž povišala ceno petrolju, p redno bode treba šteti milijone. Tako jih bode imela pripravljene, ko bod« treba odšteti, če bode namreč sploh treba šteti. To so lepote monopola v rokah zasebnikov, kteri smejo delati s cenami, kakor se jim poljubi. Z zlatim rudokopom je malo drugače. Cena zlata je v denarju vedno jednaka, ker mora biti toliko in toliko zlata za jeden dolar. Če bi bila taka družba. ktera ima zlat rudnik v posesti, obsojena v denarno kazen, bi morala propasti. Standard Oil Company pa kar jednostavno podraži ceno petrolju, gasolinu, pa ima milijone. Veseli se, prijatelj, če nimaš petrolej-ske svetilke, ali če ti ni treba snažiti madežev iz obleke z gasolinom. Če nimaš naposled še nobenega avtomobila. potem si dober, ker te ne more prisiliti znani John D. (Rockefeller), da bi mu pomagal plačevati njegovo kazen. Vrh tega se vprašajmo, če bi ne bila kazen z zaporom boljša in u-spešnejša kt denarne kazni, ktere mora naposled nositi ljudstvo? Well, to je le vprašanje mimogrede. Ti lahko obračaš kakor hočeš, spremeniš itak ničesar ne. To je prava "samovlada". In. da imamo v državi svobode konkurenčno državo "samovladanja" združencev tvrdke Standard Oil Company, je več kot žalostno. Potopisni paberki, Piše Prostoslav Kretanov. n. »i Na po vrat k u iz Srema. Na priporočilo ravnatelja Ivana Hribarja me je bilo poslalo generalno vodstvo banke "Slavije" spomladi 1. 1SS5 na organizačno potovanje med a vstri jsko-ogrske Srbe v Banatu, v Bački in v Sremu. Pri odhodu v Budimpešto, kamor sem imel iti k on do tn emu z as topu našega zavoda po nadaljne napotke v nameravani organizaciji, mi je bil naročil moj priporoči tel j, kakor navadno ob nastopu daljšega potovanja širom domovine, da naj obenem opazujem in proučujem tamkajšnje kraje in ljudi ter jih potem opišem; kajti baš zaradi tega sem Vas bil predlagal za organizatorja po onih velezanimivih predelih naše avstrijske Srbije'je pripomnil ravnatelj ter mi voščil srečen, pot in mnogo uspeha Prepotovavši nato od 15l aprila do 15. junija leta 1685 prej omenjene pokrajine, sem tekom onih dveh mesecev kar sproti kakor tudi pozneje na tqm mestu bil priobčil nad trideset 1' Potopisnih arabesk91. V svojem opisovanju sem takrat bil dospel iz Ljubljane prekcu Budimpešte, Velikega Bečkereka ter preko Belgrada nazaj gor do mesta Vukovar ob Dunavu; potem pa, ko so me službene dolžnosti bile klicale unave navzgor v Vukovar. To je majhno trgovinsko mesto na izlivu rečice Vuke v mogočni Dunav. Mesto se je prvotno imenovalo Vukovo, toda nasilni sosedje onstran ravnokar navedene reke so mu prilepili mongolski rep, kakor smarsi-ktere-mu slovanskemu imeftu po svojem nadutem globusa. Tako eo nastali med Hrvati tisti Belovari, D&rn-vari, Kaposvari, Djakovari, Karolj-vari, Sigetvari in Vukovari, kakor v nas tistim slovenskim krajevnim imenom obešeni želodoslovni priveski: -aui, -bachi, -bezgi, -buofp, -dnrfi, -eggi, -fekLi, -ktgi, -itzi, -stadti, -tali in -werfci.. .*) *) Drat, Sau, Bom^g, Lsabsefc, Kraint*«*, ' O* Prebivalcev, večinoma Hrvatov poleg priseljenih Nemcev (4<Švabov") b Madžarov, ima Vukovat blizo tisoč; od teb jih. je drve tretjini katoličanov, ena tretjina pa pravoslavne vere. Med njimi pa je izvestmo marši kakšen potomcev onih egiptovskih beguncev, ki jih je Mojzes bil pri vedel skozi Rdeče morje, ker je v toli majhnem mestu poleg katolike in pravoslavne cerkve tudi — židovski tempelj. V V u ko vara sem opazil prvič značilno razliko med Srbi in Hrvati. Dočim me je med prvimi spremljalo otožno, mono Umno sviranje na "gaj-de" in "gusle", sprejelo me je tu že od daleč tisto razdražene živce •božajoče brenkanje taimburic, ki se je v poslednji dobi udomačilo tudi v Slovencih kot nekakšno nadomestilo pogrešane — lastne narodne glasbe. Ker leži Vukovar (neposredno tik plovne reke Dninava, je ondi postaja dunavskega parobrodnega društva; tu se zgradi na leto tudi kakih 150 do 200 malih ladij, v kterih se izvaža po tri do petsto tisoč komadov v ondotni opekarni žgane opeke po Dunavu navzdol v Srbijo in Rumuni-jo. Tudi je razvito ondi živahno ri-barstvo, ki prinaša Vukovarcem izdaten dobiček. Iz Vukovara sem se bil peljal ob Drmavu navzgor v Trpinjo, kjer sem posetil ondotnega učitelja, ki je bil takratni zastopnik našega zavoda. Dobi 1 sem ga na prostrani trati sredi bližnjega gozda, kamor je bil napravil tisti dan s svojimi šolarji "spo-mladnji izlet". Tu se mpreživel blažen popoldan v krogu nedolžne, veselo prepevajoče mladine, ki je igrala obligatni svoj '1 kolo-ples" v različnih kolobarjih okrog -živo žareeega ognja. kjer so pekli običajnega "janjca" v zavetju košatega hrast-ja. In zvečer, ko smo se bili vrnili v dolgi procesiji pojoč v Trpinjo, zbrala se nas je vesela družba v tamkajšnji preprosti * * gostioni' % kjer so mi zgovorni možje pripovedovali zanimive dogodke iz lova na mnogovrstno štirinožno in krilasto obdu-navsko divjačino, kakor tudi iz poeti-škega ribolovskega življenja na Dunavu. Drugo jutro, ko sem se 'bil vrnil v Vukovar, sem plačal v hotelu račun in oddal potno prtljago na železniški postaji, potem pa sem se napotil peš proti Vinkovcem. Nayelical sem se bil namreč že vedne vožnje na raz-klopotanih vozeh po tistih grčavih jarkastih poljskih cestah, po kterih so se mi pretresle vse kosti in mi je bil zatekel naposled želodec... Bil je to sila prijeten izprehod po mehkih, travnatih obcestnih grivah, med nepreglednimi njivami, kjer se je zibala kakor morsko valovje buj-norastla pšenica, rž in koruza toli gosta in visoka, da sem se moral vzpeti na prste, če sem hotel videti preko •nje. In nad menoj, po jasnoazurnem vzduhu je žvrgolelo na stotine škr-janeev, vzletevajočih navpično gori v nadzemeljske višave. Ravna deželna cesta teče skozi naslednja sela: Bogdanovce, Marinee in Nuštar, kjer je rojstni grad bivšega hrvatskega bana, nesrečono&nega gr. Khuen-Hedervary ja. Prišedši po dve urni hoji v Vinkov-ce, sem se bil nastanil v "Svratišču kod crnog konja". Ker je bil drugi dan praznik Rešnjega telesa, sem ■bil dopoldan pri katoliški procesiji, kjer se mi je nudila najlepša prilika v proučevanje slikovite narodne noš-nje ondotnega ljudstva. Popoldne pa sem posetil na tamkajšnjem pokopališču grob našega Tojaka, gimnazijskega profesorja Josipa Ogrinca, Opisujoč ta svoj po se t v "Ljubljanskem Zvonu" leta 1S90 (zvezek 5, str. 297 do 302), sem bil opozoril naše mero-dajne litrarn kroge, da je gomila tega plodovi tega našega pisatelja brez vsakoršnega spomenika, kar je poudarjal takrat proti meni tudi vin-kovski profesor Seue; toda moj nepoklicani opomin je ostal — "glas upijočega v puščavi". Iz Vinkovec sem se bil odpeljal še tisti dan proti jugu, na razploščeno obrežje Save, onstran ktere se razprostira — "Bosna, solzorosna". Med potoma sem posetil naše zastopnike v Andrijaševcih, v Veliki Črni, v Županju in Štitarju. Tu doli v rodovitem slavonskem Posavju sem v onih dveh dneh takrat zaužil tolikanj dobrot brezmejne jugoslovanske gostoljubnosti, kakor da bi bil zašel v kakšno starogrško Arkadi jo, kjer še niso poznali posledic tistega nebodigatreba "podedovanega greha** in "dednega obteženja" a la Ibsen. Živel sem brezbrižno in razkošno, kakor kakšen "bog na Francoskem", ali kakšen "oarodol-ski samotar" v Deveti deželi Stritarjevi ali pa tisti Mah niče v "Štefan Hodulj a" v njegovi krwki "Indiji Komandi ji". Vcbie sen tam doti med življenja veselimi Srenci videl tolikanj velezanimivih in njivih ter uprav očarljivih pojavov nesebičnega č 1 o veko!job ja, da mm pk bodem spominjal vee iive teli Žal, da moram najlepša, dofidjaje strvenih mandastnor, ki dragim pro-povedujejo vodo, a aaam pijejo vino, kakor takrat, ko sem pnedlaaeakim v tržaški "Gdinoerti" (Štev. 243) opisoval tisti kritični za neomadeževa-nost moje zakonske lilije nevarni položaj med — štitarskimi Sirena- TTVT _ . _ Sploh ni varno obešati takšnih intimnih doživljajev na veliki zvon, ker jih zlohotni nevosljivci tolmačijo krivo! Zlasti znatiželjnian pisateljem sni zaupati enakih kočljivih reči! (Povedal sem bil namreč enemu teh peresnih junakov, kako sem tam doli v Mitrovici ob Savi neki hotelski sobarici pripomogel do možitve, kteri dogodek je pa oni. favni-ški romanopisec v nekdanji hrvatski "Mladosti" pod naslovom "Saldira-no" prenesel namenoma v — Gorico ter ga zasukal tako, kakor da bi se mi bila zahvalila dotienica za " ustanovi j en je sreče in relutum", dočim je ona to storila "in naturain". Zopet drugemu in to *' humoristiškemu11 •mnogopiscu sem lansko leto j»vedal, da sem leta 1895 v sremski Burni nekemu trgovcu paral iziral ženino "propoved izza gardin" s tem, da sem ga .bil njej -naslikal kot "zaljubljenega mačka", ki je vso noč silil domov in mi je naposled bil ušel, dasi je mož prostovoljno z menoj krokal do jutranje zore. In kaj je naredil predestinirani naš ''humorist" iz onega -mojega človekoljubnega čina? V letošnji "Edinosti" št. 83 mi je ta jiudom-ušni pisateljski vodeb onesnažil gnezdo, pri po vedo vaje, da sem na tistem misijonu za — * 4 zakonsko enakopravnost" ujel " o-pico", ki se je drugo jutro izpreme-nila v — "mačka". V svoji preško-doželjni vnemi pa je gostobesedni škedenjski profesor prezrl poetiško-pravično kazen, ki je bila doletela drugo noč tisto ksantipasto trgovčevo soprogo. Zvabila sva jo bila namreč drugi večer s seboj v * 1 birtijo'kamor je mož nalašč bil naročil cigansko godbo. Ko smo se ondi zabavali do — štirih zjutraj, sem vprašal tisto poleg mene sedečo gospo trgovko, zakaj da ne gre domov. "A, kad je tako veselo!" je odkimala- Čez nekaj t-renotkov pa me je vprašala povsem zaupno: "Kažite mi istinu! Je-li zbilja moj suprug sin o c silio kučit" *' Vraga je silio! Ta ga vidite, kako pleše onamo!" sem ji odgovoril osvetljivo. "Na, sada barem znadem, da muž-karci nemožete ostaviti o v ako vese-log družtva!" je priznala spreobrnjena zakonska trinožica. Tisto soboto po Telovem leta 1885 sem se bil naposled obrnil ob Savi navzgor proti zapadu. Peljal sem se zdržema skozi različna selišča. Prva moja postaja .na tisti vožnji je bila Ba'bina Greda. To je največje selo brodskega okrožja, obsegajoče nad štiristo hiš, ki ima okolo 4000 prebivalcev. Selo se razprostira na ravnem obržju barja Berava; videti je, da vlada ondi veselo življenje, ki se razvija svobodno in ugodno na prostrani ravnini. Oni so bojda — najlepše ženske vse Slavonije. Ker pa sem se bil peljal skozi široko raztegnjene ulice takorekoč kar transit o ter si ogledoval selo le tako en passant z voza kakor kakšen brzovlačni izletnik v Carigrad, Kahiro, Moskvo ali Neapolj, nisem si mogel napasti oči v občudovanju slovečih babino-gredinskih krasotic, ki nam jih je nekoč toli mikava obil opisal »v tem listu baš na tem mestu prej omenjeni Josip Ogrinec. Vprašal sem svojega voznika, odkod izvira čudno ime tega eela, nakar mi je brkasti mož pripovedoval na dolgo in široko o postanku te slovite "'Babine grede", kar tu ponovim s kratkim stavkom: 'Pred pol tretjim, stoletjem je Sava preplavila daleč naokolo vso ondotno ravan, tako da je ostala nad vodo edina "greda", to je nepoplavljena vzvišenina ob Bera vi, ktere lastnica je (bila neka baba Keda. Na tisto gredo so se bližnji sosedje takrat rešili iz smrtonosne povodmji z vsemi svojimi družinami ter z živino in z ostalim imetjem. Naslednjih sedmero rodbin je dobilo takrat ondi svoje pribežališče : Gregomviči, Ke-dači, Kneževiči, Kopiči, Stiviči, Sto-janoviči in Vukoviči. Tako je nastalo krajevno ime Ba-bina Greda, nasprotno onim naselbinam, kterih imena imajo svoj izvor v priimkih prvotnih ondotnih stanov-nikov, kakor v Kastavsčini: Brnaši, Brtoši, Martineiči, Mihotiči, Spinčiei, Trinajstiči, ali pa na Murskem polju : Brkovci, Dijaševci, Logarovci, Kukuriči, Noršenci in SlabotincL Na zapadni strani Babine Grede zasukal še enkrat v smelem ovinka na levo doli proti Savi skosi Sikirevce, kjer sem se obrnil vnovič na desno gori skozi Jaruge, Kopanico, Strižigojno m Varhpolje, kjer sem se prepeljal preko želemioe ter v naglem dira adriftal na koako postajo svojega oiganisačnega potovadja: stobeo 1>ASOVI. Za kapelico Marija Pomagaj pri Visd vasi na Dolenjskem darovali so sledeči: 'Po $5: Ftrar Setina in Pnm Že- $4: Ivan Šetina. $1.50: Ivan Petelin. Po $1: Fran Petrovšič,Ivan Tav-želj, Ivan Molnar, Mihael Bučar. •Po 50c: Jakob Oman, Fran Černik, Martin Jerina, Fran Štrukelj, Fran Knafelc, Fran Može, Ivan Hudenik, Ivan Jakič, Fran Šparovič, Ivan A. Germ. Po 25c: Fran Orožem, Mihael Čes-•nik, Ivan Mole, Ivan Šterk, Josip Ser-pan, Ivan Zgcoic, Rudolf Hrvat, Anton Volčjak, Ivaii Knez, Josip Er-jave, Anton Steblaj, Karol Knafelc, Josip Gregoric, Ivan Šisfcar, Fran Zupančič, Gašper Bajt, in Ivan Ce-larc. Skupaj $29. Visem darovalcem klicem: Lepa hvala! Poplati vam Bog! Braddock, Pa. Fran. Setina, nabiralec. Kje je moj prijatelj FRAN ZNI-OABŠIČT Doma je iz Bučke na Dolenjskem. Za njegov naslov bi rad zvedel: Joseph Novšak, P. O. Box 41, Hughes, Ind. Terr. (6-8—8) NAZNANILO. Rojakom ir urn m j »t-«*, da je Mr. GEO. G. S&ULT^ 13 Iron Street, Canonabnrg, Pa., naš zastopnik sa Canonabnrg in okolico. Pobira naročnino sa "Glas Naroda" in pošilja po našem posredovanju denar ▼ stari kraj ter ga vsem toplo priporočamo. Spoštovanjem Frank Sakser Company. ROJAKI, kteri potujete V STARO DOMOVINO IZ COIiORADA in želite kupiti par oh rodne listke pri nas, poskrbite si železnični listek DO NEW TORKA na postaji MISSOURI PACIFIC RAILWAY v Pueblu, Colo., pri agentih C. M. Cox ali pri C. A. Waterman; ta bodeta za vas brezplačno nam vaš prihod v New York brzojavno naznanila. Naš vslnžbenec vas bode na postaji pravočasno pričakoval in dove-dei v našo pisarno. To je sa vas važnega pomena in v lastno korist ter upamo, da se bodete po našem nasveta ravnali. FRANK SAKSER CO. NAZNANILO IN PRIPOROČILO MB. IVAN PAJK, P. O. Bor 126, Conemaugh, Pa., je z nami v zvezi, vsled česar ga vsem cen j. rojakom is Conemaugh, Pa., in okolice toplo priporočamo. Dotičnik ima tudi v zalogi raznovrstne slovenske knjige po izvirnih cenab. FRANK SAKSER CO. ("Glas Naroda.*') NA PRODAJ NARAVNA CALIFORNIJSKA VINA. Dobro črno ln balo vina od 35 do Staro balo. aU črno vino 50 centov ga Iona. Bsasllng 55 centov galona. Kdor faqn manj kakor 28 galon vina, mora sam posodo plačati. D rožnik po $2.50 galona. Slivovica po $3.00 galona. Pri večjem naročilu dam popust. Spoštovanjem ŠTEFAN JAKŠK, P. O. Bo* 77, Crockett. Contra Costa Co., Cal. Q= tw katoliško podp. društvo o — svete Barbaii i© cifdta.ve Sevi Sedež; Forest Citj^", Pa. mnuarla 1903 v drftsv; V >ittr ODBO&NI£l: Predsednik: JOSIP ZAIAR mi., Box 547, Poreet City, Podpredsednik: rVAN TELBAN, Box 3, Moon Ron, Pt. L tajnik: IVAN TELBAN, Bor bU7, Forest Citv, LL tajnik: ALOJZIJ ZA VER L, Box 374, Forest" Cilj, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ. Box 537, Foreat City, Pa. NADZOHNIKI : IVAN DRASLFxR, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Onryea. Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thorn«, W. Ya. FRANK SUNK, Luzerne, Pa. POROTNI ODBOR: KARQL ZAI^AR, Box 28, Forest City, Pa. IVAN SKODLAR FVrest City, Pa. ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajnika: Ivan Telban, P rest City, Pa. Box •n DruStveno glasilo je "GLAS NARODA *\ NAZNANILO. Nižje podpisana priporo- • (tam potujočim Slovencem in Hrvatom svoj........ SALOON 107-109 Greenwich Street, o o o o NEW YORK oooo v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke----------- Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe .......------ stanovanje in hrano proti nizki seni. Postrežba solidna ----.....--- Za obilen poant se priporoča PRIDA von KROGE Imena delegatov za XL glavno zborovanje, ktero se prične 16. sepfc 1907: Za postajo štev. 1 v Forest City, Pa., Martin Gereman ml, Ivan Tor-nič, Josip Boceneli s t. Za postajo štev. 3 v Moon Rimu, Pa., Ivan Telban. Za postajo štev. 6 v Clevelandu, Ohio, Anton Oštir, Mihael Jalovee. Za postajo štev. 8 v Johnstownu, Pa., Josip In tih ar. Za postajo štev. 9 v Weir City, Kansas, Pavel Obregar, Martin Šte-fančič. Za postajo štev. 10 v Coketonu, W. V a., Fran Vodopivec. Za postajo štev. 11 v Duryea, Pa., Jakob Brecelnik. Za postajo štev. 13 v East Mineralu. Kansas. Martin Oberžan. Za postajo štev. 16 v Willoeku, Pa., Josip PeteraeL Za postajo štev. 17 v Broughtonu, Pa., Pavel Fortuna. Za postajo štev. 18 v Flemingu, Kansas, Fran Zupančič. Za postajo štev. 19 v Bridgeport u, Ohio, Alojzij Šuštai^ič. Za postajo štev. 20 v Claridge. Pa., Anton Rekar. Za postajo štev. 21 v Little Falls. N. Y., Fran Pohleven. Za postajo štev. 27 v Yale, Kansas, Matija Izlakar. Za postajo štev. 32 v Braddocku, Pa., Fran Knafelc. IVAN TKI.RAN, glavni tajnik. P mm-mmm lim kfcjjulHrni potni parniUI odpluje 8. avgusta. 4*Francesca" "Gerty" odpluje 24. avgusta. (nov z 2 vijaki) odpluje 3. sept. (nov z 2 vijaki) odpluje 17. septembra. vo»i)o rv.fctw Yorkom, 1'rcitorrt in i^vko. N ajp r i prn vuej£a »D najcenejša parc^brrxina f-rta v Ljubljano in sploh na Slovensko. Železnica velja do Ljubljane le fiO centov. Potniki dosj»o isti dan na parnik, ko od doma gredo. Phelps Bros. CS> Co., General Agents, ^ 2 Washington St., New York SomjiagBle Generale Tiaosatlantip. (Francoska parobrodna družba.) DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE. Postni parni ki so i1 "La Provence** na dva vijaka. "La S^voie" "La Lorraine" „ , "La Touraine" , , "La Bretagfne"..... "La Gasgogne".___ .............14,200 ton, 30,000 konjskih moči. ..............12,000 „ 25,000 ..................12,000 „ 25,O00 „ " ..................10,000 „ 12,000 „ " ................8,000 „ 9,000 „ \\ .................. 8,0» *> „ ^,000 „ " Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK. corner Pearl Street, Chetebrou g K Building. Paniki edplnjejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob lO. uri dopolndne iz pristanišča št. 42 North Bi ver, ob Morton St.9 K. X. -LA LORRAINE lj* Bretagne •LA PROVENCE *LA TOURAINE 5. sept. 1BŠ7. 12. sept. 3M7. DB. sept. 1M7. 26. sept. 1097. 8. avg. 1M7. *LA LORRAINE 15. mvg. Itt7. *TjA SAVOIE 22. av^. 1991 *L*A PBOYENCE 20. av^. 1007 «LA LORRAINE POSEBNA PLOV1TBA: L» Gssoogne 14 sep»t ob 3. uri pop. La BraUgM 28. aept. ob 3. na Samo sa H. in HI. mnd. Parnik« m sveedo zasaamovanl Imajo po dva vijaka. M- KozmTnskl, generalni agent ra zapad. 71 Deaoorn lil. Jugoslovanska Katol. Jednota. Inkorporirana. dne 24. janu^ija 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: MIHAEL SUNlC, 421 7tfc St., Calumet, Mien., Podpredsednik: IVAN GERM. P. O. Ho. 57, Braddoek, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ. Bo* 424. Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box.105, Ely, MinD. NADZORNIKI : FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora, 947S K wing Ave., So. Chicago, 111. ■VAN PRIMOŽIČ. IL nadzornik. Box 641, Eveleth, Minn, i VAN KKKŽISNIK, III, nadzornik. Box 138. Burdine, Pa. POROTNI ODBOR: IAKOR 7. A B UK O VEC, predsednik porotnega odbora, 4>24 Rlai-kbeny St., Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR, II- porotnik. 115, 7th St., Calumet, Mich. JOSIP PEZDTRC, III. porotnik, 1401 So. 13th St„ Omaha, Neb. Vrhovi zdravnik Jed no t«: Dr. MARTIN J. IVBC, 711 N. CXiieago Street, Joliet, ILL Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, preanembe udov tn druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne pošiljat ve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, Box 105. Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnik društev naj pošljejo duplikat vsake posiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali poaamemikov naj u pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St., Pittsburgh, P*. Pride jazu morajo bki natančni podatki vsake pritožbe. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". ŠESTMESEČNO FINANČNO POROČILO a. s. k:, jednote od dne 3f. decembra 1906 do dne 30. junija 1907. Za Za Za Za Za Za Za Za članov........................... $24,248.05 ................... 6,891.80 ......................................2.334.70 ......................................2,857.00 ......................................1,160.00 .........................776.00 ......................................434.60 ............... 112.30 $38,864.45 $51,749.28 VKUPNI DOHODKI ŠESTIH MESECEV: Vkupni preostanek 'dne. 31. decembra 1906.................. $12,884.83 /ja. usmrtnino Za usmrtnino članic ..... poškodbe in bolezni . . redne stroške Jednote rezervni sklad Jednote pristopnino Jed noti .. znake in tiskovine.... obresti in rezerve........... Vkupna svota... VKUPNI IZDATKI ŠESTIH MESECEV: usmrtnino Članov .......................... $22,500.00 usmrtnino članic .......................... 6,500.00 Za poškodbe in bolezni ........................ 1,972.75 Za razne stroške Jednote...................... 1,075.51 Za znake in tiskovine.........................733.06 $32,781.32 Vkupni preostanek dne 30. junija 1907.--- Vkupna svota... . PREGLED POSAMEZNIH SKLADOV JEDNOTE: Rezervni skl ad. Preostanek dne 31. decembra 1906........................ Vplačano za rezervni sklad.....f................ $1,160.00 Prišteto od pristopnine Prištete $18.967.96 od obresti od rezerve. 776.00 112.30 $51,749.28 $6,582.00 2,048.30 Ivan Česen, eert. fit. 4437, Export, Pa. Dominik Oberstar, eert. št. 4106, ©le® društva sr. Mafia iL 30, Chisbolm, Minn. ..................................... Damijan Čampa, oert. št. 371, član društva sv. Jožefa it 30, ■Chisholm, Minn. ..................................... Martin Barbie, eert. šL 3795, član društva «v. Roka št. 55, Lamo nt Furnace, Ptau................................. Ivan Kastelic, eert. št. 4295, ©lan društva sv. Martina št. 44, Barberton, O........................................ Franc Uršič, eert. št. 2760, član društva sv. Petra in Parvla št. 15, Pneblo, Colo.................................. Nikolaj Žura, eert. št. 3335, član društva sv. Mihaela št. 40, Claridge, Pa......................................... Jakob Stuein, eert. št. 5951, član društva sv. Petra št. 69, Thomas, W. Va. .................................... Josip Bizjak, eert. št. 5947, član društva sv. Petra št. 69, Thomas, W. Va. .......................-............. Jernej Podobnik eert. št. 3947, član društva sv. Alojzija št. 31, Brad dock, Pa........................................ Prane Zupančič, eert. št. 886, član društva sv. Cirila in Metoda št. 9, Calumet, Mich................................... Ivan Skok, eert. št. 5888, član društva sv. Štefana št. 26, Pittsburgh, Pa. ...................................... Anton Petrušič, eert. št. 1975, član društva sv. Jožefa št. 30, Chisholm, Minn................................... . . . Franc Žužek, eert. št. 6128, član društva sv. Jožefa št. 30, Chisholm, Minn..................................... Mihael P in t ar, eert. št. 2289, elan društva sv. Janeza Krst. št. 37, Cleveland, O... t............................... Ivan Gruden, eert. št. 5176, član društva sv. Jurija št. 22, So. Chieago, I1L ............................. ......... Nikolaj Čorak, eert. št. 5031, član društva sv. Jurija št. 22, So. Chicago, III....................................... Matevž Ivalister, eert. št. 5850, član društva sv. Janeza Krst. št. 37, Cleveland, O................................... Ivan Novak eert. št. 3918, član društva sv. Cirila in Metoda št. 9, Calumet, ....................................... Josip Ule, oert. št. 329, član društva sv. Cirila in Metoda, št. 1, Ely, Minn........................................... 1,000.00 1,000.00 1,000.00 1,000.00 1,000.00 1,000.00 1,000.00 1,000.00 1,000.00 1,000.00 1,000.00 1,000,00 1,000.00 1,000.00 1,000.00 1000.00 1000.00 500.00 1,000.00 1,000.00 Vkupna svota.... IZPLAČANA USMRTNINA ČLANIC: Marija Kožar, soproga brata Anton Kožar, eert. št. 426, član društva sv. Srca Jezusa št. 2, Ely, Minn............■--- Marija Barle, soproga brata Franc Barle, eert. št. 392, član društva sv. Cirila in Metoda št. 1, Ely, Minn.......... Ivanka Milner, soproga brata Ivan Milner, eert. št. 2281, član društva sv. faneza Krst. št. 37, Cleveland O...... Antonija Božič soproga brata Franc Božič, eert. št. 3228, član društva sv. Jurija št. 49, Kansas City, Kans............ Rozalija Čop soproga brata Nikolaj Čop, eert. št. 775, član društva sv. Cirila in Metoda št. 9, CaJumet, Mich........ Frančiška Gregorc, soproga brata Josip Gregorc, oert. št. 2730, Član društva sv. Jožefa št. 45, Indianapolis Ind.......... Marija Stankovič, soproga br. Marko Stankoviča, ct. 5357, član društva sv. Alojzija št. 31, Braddoek, Pa.............. Marija Mance, soproga brata Tomaž Mance, oert. št. 6687, član društva sv. Barbare št. 39, Roslyn Wash.............. Frančiška Petkovšek, soproga brata Ivan Petkovšek, ©lan društva sv. Alojzija št. 31, Braddoek, Pa.............. Mana Palčar soproga brata Ivan Pal čar, eert. št. 246, član sv. Cirila in Metoda št. 1, Ely, Minn.......... društva $22,500.00 $ 500.00 500.00 500.00 500.00 500.00 500.00 500.00 500.00 500.00 500.00 < Amalij* Zegrej, soproga brata Pet. Zegrej, oert; št. 33OB, član chruštva sv. Jožeifa št. 29, Imperial, Pa................ Ana Ulašič, soproga brata Josip Ulašič, eert. št. 930, član društva sv. Cirila La Metoda št. 9, Calumet, Mieh........ Margareta ŠteDončič, soproga brata Filip Štefančič, član društva sv. Cirila in Metoda št. 9, Calumet, Mieb........ 500.00 500.00 500.00 Vkupna svota---- $6,500.00 IZPLAČILA POŠKODBE IN BOLEZNI: Matija Postišek, Slan društva sv. Barbare št. 3, La Salle, 111., prejel podpore v znesku.............................. $ 120.00 Anton Ravnikar, član društva sv. Barbare št. 3, La Salle, 111., prejel podpore v znesku..............................................100.00 Peter Djurič, Član društva sv^ Cirila in Metoda št. 9, Calumet, MJeih., prejel podpore v znesku..................................40.00 Franc M argon, član društva sv. Alojzija št. 16, Rock Springs, Wyo., prejel podpore v znesku.........................52.75 Josip Loboda, član društva sv. Ime Jezus št. 25, Eveleth, Minn., prejel za. bolezen in izgubo noge..*.......*............................520.00 Anton Orehek, član društva sv. Ime Jezus št. 25, Eveleth, Minn., prejel podpore v znesku....................................120.00 Alojzij Zupan©, član* društva sv. Jožefa št. 29, Imperial, Pa., prejel podpore v znesku.............................................40.00 Frank Arko član društva sv. Jožefa št. 30, Chisholm, Minn., prejel podpore v znesku.............................................60.00 Josip Komar, član društva sv. Marija Zvezda št. 32, Black Diamond, Wash., prejel podpore v znesku............................40.00 Alojzij Udovič, član društva sv. Alojzija št. 36, Conemaugh, Pa. prejel za izgubo roke svoto..................................400.00 Ivan Budan, član društva sv. Janeza Krst. št. 37, Cleveland, O., prejel podpore v znesku...................................................40.00 Matija Derganc, član društva sv. Barbare št. 39, Roslyn, Wash. prejel podpore v znesku........................-..........100.00 Josip Stricelj, član društva sv. Frančiška št. 54, Hibbing, Minn., prejel podpore v znesku......................................140.00 Martin Kodri©, član društva sv. Roka št. 55, Uniontown, Pa., prejel podpore v znesku............................................................200.00 NAZNANILO, t Članom društva sv. Alojzija št. 55 J. S. K. Jednote v Superior, Pa., se naznanja, da je redna društvena seja vsako tretjo nedeljo v mesecu. Vsi sobrati so prošeni, da se gotovo polnost evilr. o udeleže mesečne seje dne 18. avgusta. Kdor bode zadržan, naj se o sobno ali pismenim potom javi pri predsedniku, ker želim imeti natančne naslove vseh udov. Istotako naj se pošiljajo vsa uplaeila predsedniku : Frank Gerčman, P. O. Box 33. Superior, Pa. Vkupna svota____ $1,972.75 NEIZPLAČANA USMRTNINA ČLANOV: Lovrenc Yadro, cert. št. 3237, član društva sv. Barbare št. 39, Roslyn, Wash. ............................................................................$1,0001.00 POROČANI UMRLI ČLANI NE ŠE PLAČANI: Ivan Bogotaj, eert. št. 1338, član društva sv. Alojzija št. 18, Rock Springs, Wyo......................................................................$1,000.00 Andrej Stanonik, cert. št. 2650, član društva sv. Alojzija št. 18, Rock Springs, Wyo................................. ....M,000.00 Josip Veračnik, eert. št. 3351, član društva sv. Marija Devica št. 28, Cumberland, Wyo.............1................................1,000.00 Anton Nem an Le eert. št. 2050, član društva sv. Alojzija št. 31, Braddoek, Pa. ...........................................................................1,000.00 IVfiko Mih tel eert. št. 6008, član društva sv. Marija Zvezda št. 32, Black Diamond, Wash....................................................1,000.00 ( ' Vkupna svofca____ $ 5,000.00 POROČANI POŠKODOVANI ČLANI ŠE NE PLAČANI: Frank Arko, eert. št. 1939, član društva sv. Jožefa št. 30, Chisholm, Minn., izguba noge.......... Franc Bedereki, oert. št. 3278, član društva sv. La Salle, I1L, izguba očesa.............. Barbare št. 3, $ 400.00 200.00 Vkupna svota. $ 600.00 IZ URADA I. TAJNIKA • V svota.. dne Preostanek Dohotdki v šestih mesecih. Izdatki šestih mesecev---- Preostanek dne 30. junija Vkupna Usmrtnina članov. 31. decembra 1906.............. $ 4,046.62 ................... 24,248.05 1907............. Vkupna svota. Usmrtnina članic. Preostanek dne 31. decembra 1906.............. Dohodki šestih mesecev ........................ Izdatki šestih mesecev......................... Preostanek dne 30. junija 1907.................. Vkupna svota. .. . Poškodbeni sklad. Preostanek dne 31. decembra 1906.............. Dohodki šestih mesecev........................ Izdatki šestih mesecev ........................ Preostanek dne 30. junija 1907................ Vkupna svota— . SKLAD REDNIH STROŠKOV Preostanek dne 31. decembra 1906.............. Dohodki šestih rooccocv ........................ Dohodki za znake in tiskovine.................. Frank Sakser Co. za glasilo Jednote, naročnino zastopnikov in razne druge tiskovine Jednote in društev ..............-..................... Stroški nadzornika in pomočnikov pri pregledava- nju računov Jednote dne 15. januarja 1907--- Christie Lithographing Co. za razne knjige društev m Jednote ................................. Peter Schaefer, za priobčitev uradnega poročila za državo in druge tiskovine.................... Šestmesečna plača glavnega tajnika. . Poštnina, efcspresnina in razni uradu tajnika in blagajnika ................ Poroštva zastopnikov in zavarovalni imetja . . Preostanek dne 30. junija 1907................ Vkupna svota.. SKUPNI PREOSTANEK razdeljen v sledeče sklade članov ................................ članic ................................ sklad ................................ Rezervni sklad .................................. Sklad rednih stroškov .......................... Vkupni preostanek dne $8,630.30 $22,500.00 6,794.67 $28.294.67 $28,294.67 $ 60.50 6,891.80 Vstanovljena leta 1898. Inkorporirana leta 1900. Šestmesečni račun i. S. K. Jednote, od 31. decembra 1906. do 30. junija 1907. Ely, Minn., 30. junija 1907. $6,500.00 452-30 $6,952.30 $6,952.30 $ 761.45 2,334.70 $1,972.75 1,123.40 drugi izdatki v $3,096.15 $3,096.15 $1,434.26 2,857.00 4S4.60 $ 380.11 36.30 585.40 5865 360.00 212.21 175.90 2,967.29 $4,775.86 $4,775 86 Usmrtnina Utanrinina Poškodbeni 5,794.67 452.30 1,123.40 8,630.30 2^67.29 30. junija 1907.... IZPLAČANA USMRTNINA ČLANOV: T van Traven, eert. št. 3680, item društva sv. Jožefa št. 20, Sparta, Minn. Fran« JHad, c»rt. št. 5657, Cleveland, O........... Peter VelHtanja, eert. št. 5674 št. 66, JoJiet, HI......... Anton Kumar, eert. št. 4525, Ul Sslle, IB............ član društva sv. Janeza Krst. št. 37 Slan društva »V. Petra 4» Pa»la član sv. Baitoare št. 4, $18,967.96 f 1,000.00 500.00 500.00 1,000.00 Ime društva, številka, mesto In država. Jednota Pri- Jednota štela dne sto- Umrli šteje dne 1. fan. pili 1. julija. v ** b£ bo bC bA > ?. a 2 > t. 0 -a s Ou O (O udi CL. O tn •a Ou 0 n •a Cu S 1 1 1 Sv. Cirila in Metoda it l Ely. Minn Srca Jezusa št 2, Ely Minn. Barbare St. 3, La walle, 111.............. Barbare St 4 Federal, Ta.............. Baarbare it 5- Soudan, Minn............ Marija Pomagaj it 6, So. Lorain, O..... Barbare Ste v. 8, Piper, Ala............. Cirila in Metoda št. 9, Calumet, Mich... Štefana St. 11, Omaha, Nebr.......... Jožefa št. 12, Pittsburg, Pa........... Alojzija St. 13, Baggaley, Pa......... Joiefa St. 14, Crockett, Cal............ Petra in Pavla St. 15, Pueblo, Colo..... Cirila in Metoda St. 16, Johnstown, Pa . Joiefa št. 17, Aldridge, Mont......... Alojzija St. 18, Rock Springs Wyo..... Alojzija St. 19, So. Lorain, Ohio....... "oiefa St. 20, Sparta, Minn............ oiefa St. 21, Denver Colo............ urija St. 22, South Chicago, 111........ oiefa St. 2\ San Francisco, Cal...... me Jezus St. 25, Eveleth, Minn....... ' Štefana St. 26, Pittsburg, Pa....... 4 Mihaela St. 27, Diamondville, Wyo. Danica" St. 28, Cumberland, Wyo. . Sv. Joiefa St. 29, Imperial, Pa........ Joiefa St. 30, Chisholm. Minn. ... Alojzija St. 31, Braddoek, Pa..... Marija Zvezda St. 32 Black Diamond, Wash. Sv. Barbare St. 33, Trestle, Pa......... Petra in Pavla St. 35, Lloydell, Pa.. Ciriain Metod« St. 36, Conema -gh, l'a.. Janeza Kr. St. 37, Cleveland, O "Sokol" St. 38, Pueblo, Colo....... Sv. Barbare št. 39, R slyn, Wash. " Mihaela St. 40 Claridge, Pa. " Jo£-fa St 4', E Palest ne, O ** |vfnriia Pomagaj št 41, Pueblo, Colo \lojzija št. 43 E. H-l-na. Mont........ '' Mart na št. 44, Bariwrrt n O............ " Jožefa št. 45. Indianapolis, Ind........ -V. Bart are št 47 V*t-en - Colo............. " Jurija St. 49, Kansas City, Kans ..... " Petra St. 50, Brooklyn, N. Y.......... " Petra in Pavla St. 51, Murray Utah ... " Joiefa St. 52, Mineral, Kans.......... " Joiefa St. 53, Little Falls. N. Y...... " Frančiška St. 54, Hibbing, Minn...... " Roka St. 55, Lamond Furnace, Pa.---- Sv. Alo zijaSt. 56, Superior, Pa........... „ Alojzija št- 57, Export, Pa....... ,, Štefana St. 58, Bear Creek, Mont „ Petra St. 59, Dekalb, 111. „ Barbare St. 60, Chisholm, Minn „ Jurija St. 61, Reading, Pa .............. „ Cir. in Met. St. 62, Colorado City, Colo „ Roka St. 63, Denver, Colo......... „ Flori j ana it. 64, So. Range, Mich „ Petra in Pavla St. 65, Manistique, Mich „ Petra in Pavla St. 66, Joliet, 111........ „ Joiefa St. 67, Yale, Kansas............ Isus Prijatelj Maienihftt. 68, Monessen, Pa. Sv. Petra St- 69, Thomas, W. Va......... " Zvon St. 70, Chicago, III............. " Janeza Krstnika it 71* Collin wood, O " Barbare St. 72, Ravensdale, JVash----- " Florijana St. 73, Steelton, Fa......... Frank Sakser. posameien nd, Mew York Iyan -Ballog, •• ' * Glen«, Conn.. Ante 1 Korenia«, " " Oormania, W V. 31 m*i Mik« 8unlč, 1. T. p rC d w^ntk. Kje je moj brat .LOHAENAR^ — Doma je iz Palice na Primorskem. Preteklo je že 18 le, odkar nisem nič slišal od njeira. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi blagovoli naznaniti, zakar mu bo dem zelo hvaležen. — Andrew Loharnar, P. O. Box 1SS, Thomas, Va. (3-6—8) Pozor, rojaki! Na 16. julija t. L popoludne, ko sem bil jaz na delu v Bridge Works, me je zapustila moja žena T~R.TTR.ZT-JA ŠOMAČ, to je po mojem imenu, njeno prejšnje ime pa je TEREZIJA TURK, in se podala za enim malopridnim fantom, kam, to ni meni znano. Njegovo ime je JOSIP BLASTE-LIC. Mogoče, da se ona izda za njegovo ženo. Vzela je seboj moje troje otrok in denar, približno 400 dolarjev. Prosim torej dobre prijatelje, ako bi zvedeli za njo, da bi naznanili njen naslov: Adam Šomač, P. O. Box 308, Ambridge, Pa. (30-7—10-8) NAZNANILO. Rojakom naznanjamo, da je sedaj naš potnik Mr. JANKO PLEŠKO v državi Wisconsin, potem ide v Michigan, Minnesota, Colorado, Kansas itd., ter ga vsem prav srčno priporočamo. Frank 8akser Co. JOHN MiNZl-L, 1017 E. 62nd Street. N. E.. Cleveland, Oblo izdelovalec kranjskih in nemških M A R M O IS I K. Delo napravim na zahtevanie naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Trivrstni od $22 do $45. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena trivrstni m je od $45 do $80. Pozor Rojaki! Potne noge, kurja očesa in ozeblino Vam popolnoma ozdravim same edino s Knajpovim praškom, kdor želi poskuSnjo naj pošlje 30c v znamkah na kar mu takoj prašek pošljem. Za golobradce in plešaste imam najboljše mazilo po katerem se v 6 tednih lep: brkovi, brada in lasje narastejo, če ni to resnica plačam rsakomu $500. Jakob Wahcic, 339 SOUTH FRONT STRKET, STEELTON, PA. "SLA VIA" Watch and Jewelry Ce. 27 Thames St., New York, N.Y. po veliki cenik, okrašen z več sto «U-kami ur in druge zlatnine. Oni cenik nudi vsakemu s svojo veliko iz-bero najboljših in najraz.no vrst nejših ur, verižic, prstanov in sploh druge zlatnine, — cela draguljarska tvrd-ka v lastne j hiši, — omogoči Vam veliko lažje izbrati in tudi naročiti veliko ceneje, kakor v ktere j koli trgovini te svrhe. SAMO 1 CENT. SAMO JEDEN OBNT za dopisnico in douese Vam v hišo sastonj in poštnine prosto krasni cenik in naročitev po ojaiu prihrani Vam MNOGO I>0- LABJEV. TO BOJTE SE TOREJ IZDATI TA OBUT, TEMVEČ OPOZBOBITE NA TO I • ' , ■: . .. _________________________________________ Dama s kamelijami. Francoski BpuaJ Aleka. Doma« (sin), pt »ločil dr. Ivo SorlL (Nadaljevanja.) A med tem, ko se je Margerita notranje izpneminjala, postajala je tudi na sunaj drngafenu. Lotil sem se bil njeoega zdravljenja, in ubogo dekle je spoenaJo moj namen ter me ubogalo ix hvaležnosti. Odvadil sem jo bil ekoraj t>m truda vseh njenih škodljivih* navad. Moj sdravnik, s kterrm sem jo bil eeenanil, j« izjavil, da jo more ohraniti pri zdravju edino počitek in mir, in zato nem počasi odpravil vse tvste dolge večerje in poskrbel za to, da je imela dovolj mirnega spanja. Nevede kako in kdaj, se je Margerita privadila temu novemu življc nju in spoznavala bolj in bolj, kako ji prija. Že je ostajala mui-.-ik^k večer doma,^ali pa si je vrr*U« če je hl'.r zunaj lepo, gorko ogrinjalo okrosr ramen. in šla sva v temne drevorede Ohamps-Elisčeja, kjer sva se lovila kakor dva otroka. Vračala se je nekoliko utrujena, vzela kaj malega za večerjo ter Sla >j*at ; k večemu je prej Se kaj raigrala na klavir ali kaj Či-tala, česar ni storila nikdar poprej. Tn pokadi je vanje, ki mi je prej trgalo sree, je skoraj popolnoma ponehalo. Po šestih tednih je bilo tudi z grofom vse končano, in edino pred vojvodom sva morala še skrivati svoje razmerje. In celo on je moral večkrat oditi, če sem bil jaz pri njej. češ, da gospodična spi in da je prepovedala, da :»e jo budi. Iz njenih navad ali bolje, iz njeje potrebe po meni, je sledilo, da sem zapuščal igro vedno ravno v takem hipu, ko bi jo bil vsak pravi igralee zapustil iz previdnosti. Tako sem si pridobil sčasoma dvanajst tisoč frankov, zaklad, ki se mi je videl neizerp-Ijiv. — Tn tako se je približal čas, ko sem odhajal vsako leto na deželo k svojemu očetu in k svoji sestri. Zato sem prejemal pisma zdaj od enega, zdaj od drutrega, naj vendar pridem k njima. Na vse te prošnje sem odgovarjal, knkor sem pač vedel in znal. zatrjujoč vedno, da sem zdrav in da ne rabim denarja, dva vzroka, ki naj potolažita mojeira očeta iu ga pomirita glede tega odlašanja. V tem času je nekega jutra Marge-rita skočila naenkrat iz postelje ter mi rekla, ali hočem iti ž njo za ves dan kam ven na deželo, ker je tako sno vrt»me. Poslala sva po Prudeneo. in napra-li ~mo se vsi trije na pot. Prej pa aročila Marirerita Nanini. naj po-rojvodu. da je hotela užiti ta lep dan v prosti naravi in tla je šla z gospo I>uvernoy v okolieo. Poleg teira. da je bilo treba že radi vojvoda, da je Prudenea spremljala Ma rye rit o. je b!!a ta /en>ka res kaki r ustvarjena za take izlete. S svojo večno veselostjo in večnim apetitom. se / njo ni bilo bati niti za hip dolgega časa. in vrhu te^ra je bila pravi mojster v naročevanju jajc. češenj, mleka, sploh vse«ra, kars pada k tra-dieijonelnemu obedu, če s-e irre v pariško okolieo. Treba je bilo samo še določiti kam. — Ali hočete imeti pravi pravcati izlet T je vprašala. — Da. --Prav. potem gremo v Bougival, v gostilno *' Pri zarji**, k vdovi Ar- nould. Poldrugo uro pozneje smo bili pri tej vdovi Arnould. Ali poznat« morda to gostilno. Čez teden hotel, ob nedeljah tezniea? Z vrta, ki leži v višini prvega nadstropja. uživa človek res krasen razgled. Xa levi zapira obzorje vodovod Marly. na d^sni se vrsti daleč tja tisočero gričev, in reka., ki bi rekel, da tu niti ne teče, se vije kakor belkast pas med Ga bi Ionsko planjavo in otokom 4 Yoissv, iu nad njo trepetajo neprestano visoki topoli in Šume termi o žele ne veke. Daleč v ozadju se belijo v veaelem solneu male hišice z rdečimi strehami, in kifre v zk razne tovarne, ki so v tej daljavi že izgubile -vi»jo trdo in trezno liee; in vse to skupaj dela ta svet neskončno lep. In tam spodaj Pariz kakor v megli. Prudenea je govorila prav. tu je bila res že dežela in obed je bil izbo ren. Ne pripovedujem vsega tesra. da bi se s tem skazoval Prudenei hvaležnega, ampak ker je Bougival res kraj, da bi se ga človek ne mogel izmisliti lepšega. Mnogo sem potoval in videl sem mnogo večjega, a ničesar Ijubkej-šeira nego ta košček božje zemlje. flospa Arnould nam je ponudila svoj čoln, kar sta Marge rita in Prudenea sprejeli z navdušenjem. Vedno se trdi, da spadata ljubezen in narava skupaj. In res: nič se ne poda ljubljenemu bitju lepše nego modrina neba, vonj in pestrost cvetic, in vsa ta blesteča samota livad in gozdov. Naj človek ljubi Se tako silno, naj bo njegovo zaupanje Se tako iskreno, nag mu jamči preteklost Se vedno je veS «8 kr: vil j« ve manj ljubosumen. Če sto bili kdaj zaljubljeni ,resno zaljubljeni, ste morali občutiti to potrebo, ločiti ljubljeno bitje, ki ate mu poevetili vso svojo dušo od ostalega sveta. Zdi se Vam, kakor da izgubi na svojem vonju, na svojem bistvu sredi ljudi in stvari in naj bo Se tako hladno proti vsemu, kar je obdaja. Jaz sem to dvojno občutil. lAoja ljubezen ni bila navadna Ijubeeen. Bil sem zaljubljen, kakor je morebiti pač vsak človek lahko zaljubljen, a pri Margeriti Gautier. to se pravi v Parizu, sem lahko srečal vsak hip človeka, ki jo je že imel včeraj ali pa jo bo imel morda jutri. Na deželi pa, sredi ljudi, ki jih nisva Se nikdar videla, in ki se niso brigali za naju, na prsih narave same, vse zasanjane v svojo pomlad in daleč proč od vsega sveta, sem lahko pustil svojo ljubezen, da je razvila svoja krila, ter sem ljubil res brez sramovanja in brez bojazni. Bolj in bolj je izginjal tu zunaj spomin na to, kaj je pravzaprav Marge rita, in ob sebi sem imel le mlado lepo dekle, ki sem ga ljubil in ki je ljubilo »mene in ki mu je bilo ime Margerita: preteklost je bila izgubila svoje oblike, bodočnost svoje megle. Solnee je obsevalo mojo ljubico. kakor bi bila najbolj nedolžna ne-vestica. Sprehajala sva se po tem div-nem kraju, ki je bil videti ustvarjen, davzbudi Lamartinove verze ali Scu-dove melodije. Margerita je imela čisto belo obleko; naslanjala se je nežno name in mi ponavljala zvečer pod zvezdnatim nebom besede, ki mi jih je govorila sinoči, in svet je živel daleč tam svoje življenje, ne da bi mo-do te prelestne slike najine mladosti in najine ljubezni. Ležala sva dolgo časa na trati ma-lega otoka, ki smo bili na njem izstopili, in se čutila tako prosta vseh zenR-kih vezi: in moje misli so hitele v vse daljave in si trgale tisočero sladkih upov na svojih petih. Pri tem sem zapazil s svojega ležiščča ob reki ljubko, malo hišieo z dvema nadstropjema, obdano v ospredju z železno ograjo v polkrogu. Ob tej ograji pred hišo je zelenela kakor baržun nežna trava, in za hišo mal gozdiček, poln tajinstvenih kotičkov, pravih sladkih skrivališč. Celi grmi cvetic so Se vspenjali po pročelju te očividno prazne hiše do prvega nadstropja in ga popolnoma pokrivali. IVdj nego sem gledal tja, bolj se mi je zdelo, da je vse to moje, kakor da je vse to vzrastlo iz mojih sanj. Videl sera sebe in Margerito že sredi vse te prelesti, po dnevi v gozdičku, zvečer sedeča na trati pred hišo, in vpraševal sem >e, ali si je mogoče misliti dvoje bolj srečnih bitij. — Kako lepa hišica! je vskliknila Margerita, ki je sledila mojim pogledom in morda tudi mojim mislim. — Kje? je vprašala Prudenea. — Tam spodaj, je pokazala Margerita s prstom. — A ! Divno! Ali Vam ugaja ? — Zelo. — Dobro! Recite vojvodu, naj jo vzame za Vas v najem. Prav gotovo Vam ne odreče. Ce hočele, poskrbim to jaz. Margerita me je pogledala, kaj pore če m jaz k temu. Zadnje Prudenčine be-ede so razdrle naenkrat vse moje sanje in me viirle s tako krutostjo zopet v realnost. da sem bil še ves strt od tega padea. —- Res, izvrstna misel! sem jecljal, ne da bi vedel, kaj govorim. — Prav torej, poskrbim že jaz vse to. mi je stisnila Margerita roko; razlagala si je n.oje besede pač po svoje. Pojdimo takoj pogledat, ali je hišica prosta, je vskliknila. In šli smo. Hiša je bila i'es prosta, in najemnina dva tisoč frankov. — Ali bi ti ugajalo tu? me je vprašala Margerita. — Ali sem gotov, da bom tudi jaz tu ? — — In radi koga naj se pa pogrebe m tu noter, če ne radi tebe? — Prav, Margerita; potem pa dovoli. da vzamem jaz to biso. — Kaj si znorel? Ne samo, da bi bilo čisto odveč, bilo bi tudi nevarno. Saj* veš. da smem sprejemati take stvari od enega samega človeka na svetu. Molči torej, ti veliki otrok, in ndaj se! — To se pravi po domače, da bom prihajala tudi jaz sem. kadar bom imela kaka dva dneva prosta, je pripomnila Prudenea. Na to -mo zapustili ta kraj in govorili celo pot nazaj v Pariz o tem svojem najnovejšem načrtu. Ves čas sem držal Marareritino roko v svojih rokah. In ko smo dospeli domov, sem čutil, da se mi njen predlog glede vojvoda že ne zdi več tako grozen____ XVII. Drugo jutro me je odslovila Margerita že na vse zgodaj, češ, da pride danes vojvoda prej kakor običajno, a obljubila mi je, da mi piSe, ko odide, kdaj naj pridem zvečer. In res sem prejel teh par besedi: "Danes grem z vojvodom v Bougival; ob devetih zvečer me čakaj pri Bofečtoe v hrbti in nogah izginejo popolnoma, ako M ud par krat nariba z Dr. RICHTERJEVIM SidroPainEipelleqetn Rodbinsko zdravilo, katero se rabi v mnogih deželah proti reumatizmu, aciatiki, bolečinam na straneh, neuralgiji, JJ. bolečinam v prsih, proti .T. glavo- In zoboboln. V vseh lekarnah, 25 in ▼ 50 centov. F. AD. RICMTER & Co. 315 Pearl St New York. Ob tej uri se je bila res že vrnila in prišla k Prudenei pome. — Vse v redu! je vskliknila. — Hiša najeta f je vprašala Prudenea. — Da, bil je takoj pripravljen. Niseon ga poznal moža, a sramoval sem se vseeno, da ga varam na tak način. — Toda to še ni vse! je nadaljevala Margerita. — Kaj imate še? — Tudi A rman da sem spravila pod streho. — V isti hiši? se je zasmejala Prudenea. — Ne, ampak "pri zarji", kjer sva z vojvodom obedovala. Med tem, ko je užival on razgled, sem vprašala gospo Arnould, — saj se kliče tako, kaj ne? — ali ima kako primemo stanovanje. In ravno prav: salon, predsoba in spalnica. Mislim, da je vse, česar je treba. Šestdeset frankov na mesec. In opremba, da bi moral začeti vsak hipohonder vriskati. Takoj sem vzela vse skupaj v najem. Ali sem ti ustregla ? Planil sem k njej in jo burno o"bjeL DROBNOSTI KRANJSKE NOVICE. Legar se ie nojavil med vojaki ljubljanskega domobranskega pešpol-ka. Mnogo vojakov je že v bolnišnici. Dasiravno se je vse sanitarno takoj ukrenilo, vendar se število bolnih vojakov z vsakim dnem veea, v dokaz, da so te naredbe pomanjkljive, oziroma se ne izpolnujejo. Sodi se, da se je bolezen zanesla s Postojne, kjer je polk 28. 'junija, vračujoč se z vaj, prenočeval. Vsled te bolezni moral se je tudi 17. infanterijski polk pred časom iz Postojne vrniti v Ljubljano. Čudno je, da se iz Postojne o tem kaj več ne poroča; morda bode vedel kaj več povedati o tem tamošnji zdravnik! Vederemo! Nesreče. Dne 17. julija se je na cesti v mestni log igral triletni, sinček Fran Cegnar. Pridrvel je mimo neki voznik in podrl dečka na tla. Deček se .je poškodoval. — Delavčevemu sinu Slavku Suši je v Kočevju zgrabil stroj desno roko Ln mu jo tako poškodoval. da se mu drži le še za kožo. — Z rešilnim vozom so pripeljali v de-elno bolnico lile;nega posestnikove-ra sina Antona Kleina. Padel je z lekesa drevesa in -si pri tem zlomil obe nogi. Težko telesno poškodovat Delavec A. l.ap iz Most pri Kamniku je v prepiru z nožem sunil hlapca Mihaela Plevela in pobegnil. 18. julija bil je are to van in se bode izročil deželnemu sodišču. Motorne ladij e na Ljubljanici. Tvrdka Kotnik v Verdu pri Vrhniki si je dala napraviti parno ladjo na motor, ki je namenjena za izletnike od Vrhnike in okolice v Ljubljano in nazaj. Na tem "parniku" ima prostora 8 do 10 oseb. Poskušnja vožnje je bila nedavno. Talijo za rešitev življenja v znesku 52 K 50 v je dobil Anton Habjan iz Sela pri Bledu, ker je z lastno smrtno nevarnostjo rešil utopljenja Tom. Knafliča iz Mlina. I>ve stari hiši sta prišli 18. julija za omrežje magistrat nih zaporov v približno 2000 K. S tem denarjem sta Ljubljani. Prvi je mestni policiji že dobro znani GOletni krtačar Frančišek Oerar, ki je prišel menda do trdnega sklepa, da ne bode napravil nobene krtače več, ampak hoče dalje živeti na milost dobrih src in potem posezati za priberačene krajcarje po žganjarijah. Vkljub temu, da je obhajal že v zaporu 251etni jubilej, se mož noče poboljšati. Tako je tudi 18. julija pritiskal na kljuke po "Wolfo-vih ulicah in ko je potem moral z velikim halojem korakati s policijskim stražnikom, je zgrabil na Frančiškanskem mostu za svoj klobuk in ga vrgel v Ljubljanico, češ, mi bode še magistrat kupil drugega, potem pa se je moral sprijazniti e '1 špebovko' ■ - — Drugi znanec pa je žganj ar Mih. Vojska- Le-ta pa se je v FigovJSevi gostilni začel "ringtti" z G regorjeni Kastelicem in ker predstave nista hotela končati, je prišel mož postave in oba od vedel v kraj mira in sprava. "Bik naj Ma» k' je močan." Dne 16. julija je po Ljubljani pritiskal sa kljuke če zaradi raznih dobrih dejanj predkaznovani 36Letni Fran Kermav-ner, rodom iz Vnanjih Goric in kjer ni dobil daru prostovoljno, ga je hotel s silo iapreeati. Ko so mm očitali, da je Se mlad in da lahko dela, se je odrezal: "Bik naj dela, k' je močan« jaz se pa lahko preživim z beračenjem." Delomržnega Kermavnerja je stražnik spravil v luknjo. PRIMORSKE KOVICE. Velika naloge bakra je odkril ljubljanski trgovec Sušnik pri Cerknem na Goriškem. V rudi ja 1—22 odstotkov bakra. Nesreča. V Praprotaem pri St. Viški gori na Goriškem so splezali otroci z odraslimi na črešnjo, tako da so bili Štirje na njej. Najvišjemu se zlomi vrh, ki ž njim vred vrže še druge na tla. Med njimi je bil neki krojaški vajenec, ki je padel tako nesrečno na tla, da si je zlomil desno nogo in iz-pahnil levo roko. Tudi neki drugi je precej poškodovan. Kriva je nepremišljenost, da jih toliko spleza na slabo drevo. Pri popravljanju strehe je padel lSIetni Alojzij Gruden iz Lokve na Goriškem tako nesrečno, da si je zlomil levo roko desno pa izvil. Žrtev pretepa. 321etni delavec Far-dinand Zapetini v Trstu se je spri in stepel s tovarišem, ki mu je nevoščljiv dobrega zaslužka. Konee pretepa je bil, da so Zapetini ja težko ranjenega odnesli v bolnico, kjer je umrl. "Črna banda" v Pulju. Razmere v Pulju so od zadnjih volitev prav podivjane. Takozvana "najeta črna banda" je vedno na "delu", ne da bi bila od mestne policije ovirana ali nadlegovana. Pošten človek pred to črno druhaljo ni več varen življenja. Nedavno večer je ta banda nekega komisarijatnega adjunkta vojne mornarice skoraj do mrtvega pobila. Drugi dan je banda zahrbtno rnpadla par mornaričnih podčastnikov in nekaj drugih oseb, ker so na glasu, kakor Hrvatom prijazni. Iz pozitivnega vira se je izveaelo, da ima "ečrna banda" proskribiranih več t.sr'j, nad katerimi ima ob dani priliki izliti jezo in žolje puljske kamore. Vse to znajo privatni ljudje, ne pa puljska "poii-eija". Kako tudi, saj se vse to vrši pod njenim protektoratom! Je-li še kje moč, da bi naredila konec tem neznosnim razmeram? Velika ironija je, da so take razmere mogoče v prvem trdnjavskem mestu in edinem vojnem pristanu avstro-ogrske monarhije ! Škandal! Ljubosumnost. V Trstu je 261etni težak Josip Sosov napadel iz ljubosumnosti svojo ljubico, 23Ietno Ano Frankini, in jo zabodel v vrat in med rebra. Ko je padla na tla. ji je podložil svoj jopič pod glavo in jo po-Ijuboval, dokler niso prišli redarji. Ranjeno dekle ni hotelo povedati, ke-do jo je ranil, pač pa je Sosov to priznal. Dekle so odpravili v bolnico, ljubosumnega Sosova pa v zapor. ŠTAJERSKE NOVICE. Obsojeni dihurji. Velike ljubitelje ptuje perutnine je sodilo mariborsko okrožno sodišče. Prisodilu so Andreju Zobru osemmesečno. -Teri Kehrlan-ko šestmesečno in Jožefu Zobcu dve-mesečno ječo. Ker je razbil čeljust Jakobu Petro-viču, je prisodilo mariborsko okrožno si dišče 411etnemu oženjenemu čevljarju Štefanu Lubecu šestmesečno težko ječo. V konkurzu je Aleksander Gašper Lininger, lastnik mariborske komisijske tvrdke A. C. Linninger. Ker se je ustavljal orožnikom so prisodili 231etnemu Štefanu Soršaku trimesečno težko ječo. Lep parček v jet. V Grade u so v neki gostilni prijeli že večkrat kaznovanega čevljarskega pomočnika L. Ju-vana, kterega je ovadila njegova ljubimka Marija Lahner radi nevarnega pretenja. Toda prišle so na dan še lepše stvari. L. 1905 iu 1906 sta Ju-van in Lahner po Nižjem Avstrijskem, Solnograškem, Koroškem, ter Kranjskem tn Štajerskem prodajala navadni cement za čistilni prašek kilogram do 2 K, s čimer sta utržila r <> ž . udobno živela nad eno leto. Ko jima je "bee" začel pohajati, sta v Solno-gradu vlomila v prodajalno prekaje-valca mesa Rohreggerja ter odnesla 168 kron. Naravno, da je policija *°la tudi njo ter parček odpravila v tko pri deželnem sodišču. KOROŠKE NOVICE. Zanimiva obravnava se je vršila nedavno pred okrajnim sodiščem v Dobrli vasi. Dr. Janko Brejc, odvetnik v Celovcu, je tožil radi žaljenja časti onega zloglasnega dr. Krassnig-ga iz ežlezne Kaplje, ki je 5. majnika vodil v zvezi s Korošeevim Pepčkom nemčurskb bando na zborovanjih v Železni Kaplji in 2itari vasi. Dr. Krassnigg je žalil dr. Brejca in Se nekaj slovenskih kmetov; dr. Brejca, čeSr da gaje smatral za "štraaenmv-barja", ker mu je v silobranu nastavil revolver. Obravnava se je vlekla dolgo, a končno je dr. Ozdravljena težke bolezni ženskih ustrojev maternice | ( belega toka, bolečin v :: želodcu in križu i: > < > o <> o <> O O Marija ReziC 2095th St. Union Hill, N.J ROJAKI zapdmnite si, da je samo on! zdravnik dober in izkušen kateri zamore dokazati, da je že mnogo in mnogo bolnikov ozdravil. Na stotine naših rojakov se z zahvalnimi pismi in svojimi slikami zahvaljuje za zadobljeno zdravje primariusu najznamenitejšega, najzanesljivejšega zdravniškega zavoda v New Yorku in ta je : Ozdravljen od zastarele J ► bolezni želodca. (>- O t :: o o o 0 # 1 :: o o t Matia Fortun 110 E. Park St. Butte,Mont. najstarejšega in THE GOLUNS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE. To je edini zdravniški zavod v Ameriki v katerem prvi svetovni zdravniki in Profesorji posebnim modernim načinom zdravijo vse bolezni brez izjeme, bodisi katere koli akutne kronične ah zastarele, notranje m zunanje, kakor tudi vse taine ali spolne bolezni. ' *viUUicne Zator-, rojaki Slovenci I mi Vam svetujemo, da poprej nego se obrnete na katerega /DPavST'?3 a zdravniški zavod, prasate nas za svet, ali pišete po Novo obširno kujigo ,,ZDRAVJE katero dobite zastonj, ako pismu pnlo?tte nekoliko poštnih znamk za poštnino Ozdravljen od reumatizma v rokah in nogah. John Trebeč Box 196 Tercio, Colo. Vsa pisma naslavljajte na sledeči naslov: The Collins N. Y. Medical Institute 14<) West 34th Si. NEW YORK, N. Y. Potem smete mirne duše biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja Ozdravljena od slabokrvnosti, kaŠlja, težke ooiezni v prsih in zlatenice. Johana Košir Box 122 North Bergen,N.J T i * r) nigg po posredovanju sodnika in dr. BrejČevegu zastopnika dr, Muellerja, odvetnika v Celovcu, pristal poravnavo in sicer pod sledečimi pogoji: tožnika umakneta svoji tožbi. dr. Krassnig-g prekliče pred navzočimi pričami razžalitve ter obžaluje, da jih je storil, plača 100 K za slovenski kulturni namen, kterega določi dr. Mueller, in tudi vse stroške. Dr. Krassnig^r, kterega ves nastop kaže skrajno zagrizenost in značaj rabijat-nega nemškega burša, je torej vzlie poravnavi prav občutno prizadet. Bolnik zdravnika ugriznil. V Beljaku je ugriznil neki bolnik dr. Hoeka, ko ga je t£ ravno operiral. Dr. Hock je vsled tega težko obolel. HRVATSKE NOVICE. Bivši zagrebški župan umrl. V Za- grebu je umrl bivši zagrebški župan Adolf fMosinsky de Zagrebgrad. Pokojnik je bil poljskega pokolenja. Njegov praded Fr. Moszynski se je po prvi delitvi Poljske 1. 1772 preselil s Poljskega v Slavonijo. Pokojni Mo-šinsky je bil somišljenik madjaronske •staranke in je bil od leta 1892 do leta 1904 zagrebški župan. Ko je opozicija 1. 1904 pri občinskih volitvah zniaarala. je stopil zopet v vladno službo, kjer je postal banalni svetnik in v zadnjem času namestnik oil.lel-nega predstojnika za nauk in bogo-Čast.je. ' * Pokretov'' urednik na zatožni klopi. Zvonimir Vukelič, ki piše pod pseudonimom Zyr Xapula v "Hrv. Pravu" se je čutil radi notice "Drznost opice konzul*'. priobČene v f'o-kretu, žaljenega in je vložil tožbo ra-
  • ali -i gall. (s-^mVm k) za........s i i> Za obilno narodih« priptin.iSii | O rili* ij 154S St. Clair St. CLEVELAND O. # ral, ki je zelo podoben Kurokiju. ae je po mestu takoj raznesla vest, da je Aladjare jjočastii s svujiin obiskom slavni zmagalee pri Liautčangu. Vojaški zrakoplov, ki se da dobro voditi, so nedavno poizkusili v Bero-linu. Zrakoplov je manevriral v višin 1500 metrov s hitrostjo 50 kilonietrov v uri. Na gondoli ima prostora šest oseb in nekaj strojnik pušk. Kuga v Indiji. Državni tajnik za Indijo, Morley, je 16. julija v zbornici povedal, da je v prvih šestih mesecih 1. 1907 v celi Indiji za kugo umrlo 1,0(50,067 ljudi. Nevesto ustrelil. Po nesreči je u-strelil v okavski okolici neki neprevidni kovaški pomočnik svojo nevesto. Nameril je na njo s samokresom, misleč, da ni nabit. Izšel je tretji in zaflnii zvezek potnega romana Japonci v Budimpešti. V Budimpešti se ie dalje časa -mudi pet japon-iaetnflcov, da prouSe ogrsko konjerejo in nakupijo konj za armado. Ker je med njimi tudi neki star gene- Čast na je naznaniti slavnemu občinstvu CL^-t ^, I"., mm« tudi rojakom po Ž jed. a^žavah, da serii o tvoril novo uit^ciii saloon pri "Triglavi!", 617 S. Center Ave., Chicago, III., blizj 13. ulis«, kjer točim prist -o uleža^.o Atlas« pivo, .zvrstni w.V.jkev. T^ajboija vina in dišeče smodke se meni na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno kegljišče in igT&Ina miza (pool tablet. Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse bodem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča Mohor Mladič, 617 So. Center Ave., Chicago, I1L JOHN KRAGKER EUCLID, O. Rdeči Gentleman ter se dobiva po 40 centov. Kdor ga je že prej naročil, ga dobi drugi teden. Če se je kdo preselil medtem, naj sporoči nov naslov, da a« bode nepotrebnih pritožb. Vai trije zvezki veljajo SAMO EN DOLAR s poštnino vred. Kdor miali naročiti to zanimivo in izredno ceneno knjigo, naj piše takoj, lokler ae dobe še vsi trije zvezki. Upravnistvo "Glas Naroda" 109 Omnwich St., Niw Ycrk. dolarjev so 2e Slovenci in Hivatje poslali v staro domovino poFn. Sakszrju, 109 Greenwich St., New York, a ni j eden ne more tožiti o zgubi, zato naj se vsak Slovenec na njega obrne. mam Priporoča rojakom svoja izvrstna vik A, ktera v kakovosti nadkrijjn- ; jejo vsa druga ameriška vina. ! Studeče vino (Concord) prodajana .po 50c gaJono; belo vino (Catawba) : po 70c galono. j NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 5t> GALON, j BSINJEVEC, za kterega sem im-pertirai brinje iz EZranjske, velja 12 ! steklenic sedaj $13.00. TBOPINOVEO $2.50 galona. DROŽNIK $2.75 galona. — Nagmaaje pooode ^a žganje so 4$£guiocLe. VanSOoB Je priložiti denar. Za obala nwwBIs se priporoča JOHN KRAKER, Endld, OUo.