Izhajajo 1. Íd 15. vsacega mehcca. Ceua jÍDi je za colo Kdor žeJi kako «i^maDÍlo v „Dolenjske Novico" oa-leto 1 gltl., za pol leta 50 kr, — NaroènÎDo iu dopise tisniti dati, plaća zs dvoBtopno petit-vrsto 8 kr. za spiejeiua J. Krajec v Novem mestu. «okrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr. Gospodarsko stvari. Ali je dobro sadno drevje v jeneiii Huditi. Skoraj povsod in vsako leto raz^ovarjajo se za sailjarslvo vneti {çospodarji o tem, kedaj da je boljše sadno drevje presajati, ali ze v Jeseni, ali Ře-le na spomladi. Navadno se presaja le na spomlad in kaj inaio ali (leló niř v jeseni. Ako se prašarao zakaj to, reči moramo, da v prvi vrsti /.aradi stare luivade, v dnig'i pa za to, ker nekaterim gospodarjem ta stvar še iii do dobrega jasna. Da, koliko je takih gospodarjev, kateri sicer dosti sadnega drevja sade, znahiti vsako leto sadé, pa usadili niso se nikdar niti jednega. deleloa jeseni, ampak vselej še-le na spondad. Kakor rečeno, stara navada je tnkaj pred vsem vzrok, poteiri pa nepopolna jasnost o stvari sami. Istina je, da je jesenska saditev vedno boijsa kakor spomladanska, ako jej niso znabiti podnebne, ali pa zemeljske ali še celó oboje razmere na- sprotne. Podnebne razmere nasprotne so jesenski saditvi tam, kjer v zimskem íaaii kaj malo, aH celi kar niii ne sneži, kjer je v zimskem 6asu ^e sijia mogoča. To je tu včasih v Vipavski dolini, na Krasn, v Istriji, na (ioriškem. V takih krajih ne ka/.e na jesen sadno drevje saditi, kajti mogoče je, da-si izjemoma, da se v zimskem f-asn posuši, ker pride morda suša, pa ni mogoče zalivati. V takih krajih škoduje kaj lahko na jesen presajenemu sadnemu drevju tudi zmrzlin ali srež, kateri po noči drevesca iz zemlje dviguje, po dnevu se pa vsled soliične toplote zopet posedajo. To se lahko pripeti vže ce!ť'> v mrzlih osojnih ali severnili legah. Ali na (Gorenjskem in Dolenjskem kakor tudi na Pivki se Tsega tega pač ni bati, nikoli bati, in presaja se lahko sadno drevje tam in tu tudi jeseni, liekli smo pa, da so tudi zcjneljske razmere jesenskemu presajanju iiasprolne. Kako je to razumeti!' Tako-le: Kjer tnia gospodar na mestu, na katerem misli sadno drevje zasajati, močno ilovnat svet, naj ne zas^ja jeseni ampak še-le na spomlad. Vseh svetnikov iu vernih duň dan. Nekaj nepopisnega, nekaj Čudnega je, kar se me polastuje vsako leto, ko drevje rumeneva ter zgubljava svojo leino odejo, ko cvetke po-vešajo svoje glavice ter polagoma umirajo. Nekako tesno je pri srcu, ko vidim, kako kmetič pospravlja svoje pridelke ter hite skuša, da je umakne krutej zimi. Kakor meni, tako se je godilo brez dvoma ljudem od nekdaj — vsaj imamo vsi eno in isto naravo ; gotovo so od nekdaj bili ljudje jeseni nekako otožni. Narava jim Je govorila to. kar jim je tičalo globoko v srcu. Ne žali jih toliko mreča priroda, kakor osoda človeškega roda, osoda jim dragih oseb. Ta in uni je zgubil drago osebo — očeta, mater, brata, sestro, prijatelja, — dobrotnika, ki mu je bil vse t življenju. Gledaje pojemaiije v naravi si je budil živ spomin, kako je zgubil ali kako zgublja drage svojemu srcu. — Spominjal se je svojih mrtvih vzlasti jeseni. Po krščanstvu podučen je vedel, da je pokojnim različna osoda onstran groba: srečna ali nesrečna. Ni dvomiti, da je bil to vzrok, da je cerkev postavila spomin svojih srečnih bratov in sester — spomin vseh svetnikov — v jesen na prvi dan meseca novembra. Z radostjo ga praznuje med največjimi prazniki celega leta; in kako lie, vsaj se veseli, da so dosegli svoj namen — večno blaženstvo. Tudi naši vrli Slovenci so se od nekdaj ta dan posebno veselili. Kazali so to in šc kažejo, vsaj po nekaterih krajili naSe mile domovijie s tem, da pekó posebni kruh v obilici, tako zvane „prešce". Z njimi obdarujejo svojo družino, vzlasti pa v svojej dobrosrčnosti tudi uboge sobrate prosjake. Na Gorenjskem vsaj si marsikak berač nabere pred praznikom vseh svetnikov kruha — prešc, da ima hr^e za nekaj mesecev. Porabijo pa tudi istinito ia hinavsko siromašni to priliko tako, da si isti dan ubožci po gorenjskih kme0 centimetrov globoka. Ako se sadno drevje v zaledinjeni svet za-saja, stori se pač najboljše, da se ledina (trata, vaza) na jeden kupček spravi, plast iz pod ledine na drugi, najspodnejšo pa na tretji. IVi jesenski saditvi kaže se vé da, najprej vse jame skopati, potem .'se îe a .saditvijo pričeti, ne pa proti jame kopati in proti saditi. 1'rvo delo pri saditvi nam je, da se v sredisče vsake jame zabije najprej dovolj močan in dovolj dolg' kol. Pozneje v rablo zemljo zraven drevesca zataknjen kol ne podaja drevesu nikake zaslombe, ter ga veter z drevesom vred prav lahko omaja. Ulede dolgosti kolov velja to-le. Kol naj sega le do krone drevesca, nikdar pa ne v krono samo. Da koli dalje časa trpe, osmnde naj se prav dobro tam, kjer nelia zemlja in pHčne zrak, kajti ravno tam na-jhitrejše segnijo. Koli se namažejo na istem mestu, dokler so še vroči, lahko tudi z katranom, to njili trpež-nost se bolj poviša, Z karbolinejeni kole mazati pa nikakor ni dobro, kajti skazalo se je, da kar-bolinej drevescem škoduje. Kaj počno laliouski iBtrijaui í Hralci našib Novic so vže slišali, kako krivično 80 ravnali pri zadnjih volttvaii za državni zbor, da .so z goljufijo vrgli sluvanskega kandi- Prašaj le slabo oblečenega moža ali ženo zadnji dan mfiseca oktobra : kani greS? Odgovor je. presce brat' ! Toda vera uči; niso vsi precei srečni, ko zapusté zendjo, mnogi morajo se tamo trpeti za storjene grehe, predenj dosežejo večno blaženstvo. Kako bi mogla teti pozabiti svela cerkev? Radi tega je začel opat Odilo na Francoskem okoli leta lOoO po Kristusu obhajati precej po prazniku vseh svetnikov spomin vernih dnR, ki se trpe v očistelisču čakajoč srečnih nebes. In vzlasti le nam se prav posebno kliče v spomin jesenski čas. Vse je žalostno povešajoč svojo giavo proti zemlji; žalosten je tndi kristijan spmninjaje se svojib draz-ih, ki trpe, da-si ločeni od telesa. Brez dvoma ni sveta cerkev z idkacim družim praznikom bolj vstregla natornemn Čutu kakor ravno s tem, ďa se spominja v molitvi, .v vsem svojem praznovanju pokojidh trpečili. Pa tudi res, le-glej, kako ti vse uboga sveto .cerkev ! lïogat in ubog,- učen iu priprost, skorej smem .reči, veren in neveren kristijan ti kaže ta dan, da se spominja svojib dražili mrtvih. Komaj je odložila cerkev veselo belo barvo, v katerej se je radovala z izvoljenimi ter oblekla tužno črno, komaj je jela peti pretresujoČi „usjiii-lite se me vsaj vi prijatelji moji", vže ti hiti vse venka.j na njivo božjo, kjer so vsejana trupla ranjkili, da čakajo vstajenja, in tukaj glej ! Razdelé se živi brez razločka stanu po grobiščih, prižigajo luČi ter je postavljajo na bolj ali manj ozališana (grobišča, Pokle-kujejOj molijo, točijo solzć, več molitve se zgodi ta dan, kakor morda pi'ej celo leto. Gotovo je to v vicab dan slave in sreče ; gotovo jih zapusti stotine in stotine kraj trpljenja in se preseli v kraj luči in veselja. Da, dragi Slovenci, molimo te dneve za pokojne, pa tudi držimo se trdno one vere, ki jiaiu daje tako tolažljive jia tudi naŠej natori tako primerne nauke ! data dr. La|;,niijo ter pripomogli z enim glasom većine do zinag-e lahoiiskemu Vorgottinijii. líeí se je naznanila državnemu zboni. Ta bi bil volitev tega moža zavrgel ter poklical v zbor Slovana g. Ijaginjo. Sedaj je zlezlo gospodu Lahonu srce v peta — odpovedal se je volitvi, ček, pri drugej volitvi bom morda ujel več glasov, N'ova volitev volilnih mož se je vržila zadnje dneve. I'a kako i* Tako, da bi morali Italijani sramovati se ce!ó pred divjimi Turki, ako bi inteli kaj sramežljivosti v sebi ; iako očitne kriviee se ne godé nikjer na svetu. Naši in drugi slovanski poslanci pač nikakor ne smejo molčati pri tacili krivicali, marveč jim je sveta dolžnost, da se potegnejo za zatirane rojake. Storili so to. Poslanca Ferič in Pfeiter sta izročila v imenu slovanskih in dalmatinskih poslancev v posluniškej zbornici interpelacijo na ministerskega predsednika o teh silovitih volilnih dogodkih v Lstriji dné 27, oktobra. Podpisali so jo razun Slovanov tudi drugi poslanci konservativnega kluba. Glasi .se interpelacija tako-le; Iz poročila legitiniacijskega odseka z dné 1. junija 181)1 I priloga 15i).j o volitvi dr, Vergot-tinija, s katerim se je po enoglasnem sklepu od-sekovem predlagalo, da naj se ta volitev ovrže, je razvidno, kako nezaslišane oepostavnost: so si nekatere volilne komisije dovoljevale vpriío vladnih komisarjev in deloma celó z njihovim pritrjevanjem, da so italijanskemu kandidatu pripomogli k večini enega samega glasa. Xi ga biio pripomočka, da bi se bil v zbornico poklical slovanski kandidat, za katerega je bila očividná veČina volilcev, ampak ljudstvo je moralo prevzeti težave in razburjenost nove volitve. Vladna dolžnost bi bila morala biti, za novo voh'tev vse potrebno preskrbeti, da l)i se mogla vržiti postavno, in v ta namen pred vsem vodstvo volitve izročiti bolj zanesljivim organom, kakor HO ga opravljali pri prvi volitvi. To se pa ni zgodilo. Ko so se namreč pri spomladanski volitvi nepostavnosti vršile še le pri poslančevi volitvi sami, pričela je italijanska stranka pri novi volitvi, ki se ravnokar vrši, svoje nepostavilo rovanje vže pri prvotnih volivah, da bi si zagotovila dober izid. Pri tej reči pomaga ji jako dosti čudna prikazen, da imajo premnoge občine svoje predstojništvo v mestih in da občinski predstojniki, ki v kmečkih občinah Se volilne pravice nimajo, kakor n. pr. v PoreČu, Miljah, Kopru itd., sostavljajo volilne imenike, Čuvajo njili pregledovanje, političnim uradom pošiljajo došle pritožbe in sodelujejo pri prvotnili volitvah. Vsied tega vršé se prvotne volitve pod popolnim vplivom italijanskih dostojanstvenikov, kar ima pa ta hud nasledek, da mestno Italija,iSko prebivalstvo na najneverojetnejše načine nadleguje kmečke voHlce. Pri zadnji volitvi storjena skušnja bi bila zahtevala, naj se prvotne volitve vrse v kakem od mesta oddaljenem kraju, ali to se ni zgodilo, pač pa so v kmečki občini pomjanski prvotne volitve prestavili na skrajno mejo jako razprostrte občine v Gažon ter na ta način vo-liicem jako otežili volitev, italijanskim nevolîlcem iz Kopra in Buj pa olajšali priiiod na volišče. Najnovejša poročila z volilnega boJiSča pri-na,sajo ravnokar novico, da je bilo v 1'omjanu dné 23, r. m trinajst italijanskih mož izbranih z večino štirih glasov, ker so za nje glasovali )ravice in volilce silovito mestni prebivalci. V ljudje, ki nimajo volilne strahovali na volišče doš Poreču, kjer ima iz Vergottinijeve volitve dobro znani okrajni glavar Ehisehegg svoj sedež, vršila se je volitev dné IVI. t. m. Ob dveli imeli so hrvatski volilci 213 glasoc, vseh glasov pa je bilo oddanih 315. Spravili so torej poreške prebivalce na noge, kateri v tej skupini se volilne pravice nimajo, pa so se vse jedno vdeleževali volitve. Kakor se poroča, volil je tudi deček H! let star, sedem nevolil cev p aje neki glasovalo ceió trinajstkrat. Ko je bila na ta način italijanskim kandidatom zagotovljena večina dveh glasov, bila je volitev od komisije sklenjena. Ali Italijani so sprevideli, da so jo malo predaleč zagazili, ker je bilo oddanih celó več glasov, kakor je v volilnem imeni k ii vpisanih volilcev; okrajni glavar Eluscln-gg poročal je torej cesarskemu naraest-niŠLvu v Trstu, da se je komisija pri so-atevanju glasov zmotila, in gaje prosil, da naj se nove volitve razpišejo za 20. dan t. mS Namen je bil dosežen, za slovenske volilce ugodna volitev je bila zabranjena in volilci prisiljeni k novi, hudi volilni borbi. Enako se je godilo v Vrxaru. V Miljah so se vršili veliki neredi; ob dveh popoldné je bila izvolitev hrvatskih volilnih mož zagotovljena. .Mi italijanska druhal, ki je privrela v volilno sobo, je napadla Hrvate. Vladni komisar Lukeš je prigovarjal volilcem, da naj ne bodo nehvaležni in da naj volijo Italijane. Volilci, ki plačujejo do 50 gld. davka, pa niso smeli voliti. Na ta način dobili so italijanski kandidatje en glas večine. Z ozirom na vse to podpisani torej vprašajo: 1. Ali so visoki vladi znani dogodki, ki se vrâé pri dopolnilni volitvi poslanca za zahodne okraje istrske? 2. AH hoče uničiti nepostavne prvotne volitve, kjer so se vršile, in zaukazati nove volitve ter eventualno odložiti tudi glavno volitev? = 3. Ali je nje volja l vso odločnostjo iistariti dalje fiťposíavíiosti in izgrede pri tej volitri? Dunaj, 27. oktobra 18ÍU. Vsaka sila le nekaj časa trpi; tudi lalionska ne bode večna. Naši bratje v latriji morajo priti do svojib pravic; njibova značajnost in niožka srčnost to vže zda^nej zasluži. Zvedeli smo res ravno zadnji Čas, da vkljub vsem krivicam ijiiajo vendar oni večino. nekiij bolgarskih sol in cerkev. I-'ravijo, da je temu kriv ruski konzul. Navdiisevanje za Francijo pojema na Ruskem od dné do dné. Rim se je odloëno potegnil to, da morajo pruski Poljaki dohiti slovanskega ne pa nem-Škei^a Škofa. Nii Kitajskem je buknil nekov npor zoper sedanjo vlado. Kaj je uoTcga po avstrijskem cesarstvu? Na Koroškem pocnó Neinčurji kolikor le mogoče, da kratijo Slovencem pravice. Zabranju-jejo ali vsaj ovirajo zborovanja podražnit^ sv. Cirila in Metoda, dobro vede, da ravno te odpirajo koroškim Slovencem oči. — Nckov Jakš pa je skušal v nekem spisu dokazati, da so od nekdaj Nemci na Koroškem, cia imena koroških krajev niso ponemčena ampak — poslovenjena. Nemškemu „učenjaku" je dobro posvetilo kaloliSko politicko in gospodarsko društvo na Koroškem, V državnem zboru so predlaj^ali, naj bi se tudi v kmečkih občinah poslanci za državni zbor volili kar neposredno — ne pa kakor doslej po volilnih možeh. Kaj bode iz te^a, se pač še ne nnore povedati, ker se ènje vziasti, da so Poljaki zoper premenibo volinega reda. Nekateri bočejo, naj bi nasi poslanci izstopili iz Hohenwartovega kluba ter osnovali posebni klub. — Prepričani smo, da bi io ne bilo dobro. Kaj pa (.losežejo Mladičebi, da-si jib je mnogo več, kakor bi bilo naŠih poslancev. Nasproti je gotovo obžalovati, da so nekateri Nemci izstopili iz tega kluba — manj ko tias je, manj premoremo. čeáka razstava se je veličastno sklenila, kakor se je odlikovala ves čas, od kar je obstala. Pokazalo se je paČ, da je zlata Praga res središče avstrijskih Slovanov, Tudi zagrebška razstava je sklenjena, Pokazala je pač tudi lep napredek naèih bratov Hrvatov, O istrskih razmerah govorimo na drugem kraju. Kaj Je novega po širokem svetu? Na Ruskem je grozna lakota ; nad 20 milijonov ljudi trpi jako veliko pomanjkanje. Bati se je kmečkih uporov — kajti kogi-ir lakota tare, malo pomisli, kaj jo dovoljeno, kij ne. Govori se, da ruska vlada močno hujska po Balkanu zoper Bolgarijo. V Macedoniji se očitno kaže soTraStro zoper Bolgare. Zaprli so Piše se nam: Iz Novega Mesta, 18. oktobr» je bila volitev novega žapaua, ker se je g. dr. Poznik odpovedal. Gospodje odborniki bo jeduoglaeno volili eopet g. notarja dr. Poznika. Tudi ni bilo dražega pričakovati, ako pomislimo, koliko Be je blagi gospod vže trudil za blagor našega mesti. Ali žal, gospod volitçe ni sprejel. Volili so gospodje v dmgič ter z veČino glasov dali svoje zaupanje g. Fr. Per kota, ki je bil izvoljen za žnpana. Nadejamo se, da bode novi zaatop delal po vaek moSeli za prospeh našega mesta. Přetečeni teden je imel mestni zaatop sejo, T katerej se je rešilo nekaj važnih reči. Med dragimi se je pritrdilo predlogu Blavnega c. kr. erara, da se nakupi ne le prostor ob covej ceiti od pokopališča do gozda, da ae oaeadi drevored, ampak tudi naîip a« prej Dnlarjevem svetu, kjer se bode napravil krasen prostorček s prelepim razgledom na mesto in okolico. E tema je bil zastup tudi pisiljen nvaževaje, da bi sicer ntcgnil erar ravno na tem prostora odlagati reii, ki bi mimo gredočim nikakor ne bile po volji. Tadi se je potrdil sklep policijskega odseka, da se ostro prepove brez vrvi preganjati živino po mestnih ulicah. Stanovanje v mestnem mlina in mlin sam je na ponndbo v najem. Od-gon se je izročil mestnim policajem vtaj — z% sedaj. Iz Cerketj na Dolenjskem, dné 7. oktobra. Solznih oči pišem te vrstice in srce mi trepeče velike žalosti. Pa ne le meni, ampak tadi veliko drugim. Spremili smo k večnemu počitka 25. t. m. našega vse Časti vrednega in ljubezni polnega gospoda župnika Martina Končnika. Vsa fara globoko žaluje za njimi, ker bili B9 nam res pravi oče in dober dašai pastir. D» HO bili ranjki visoko čislani, pokazal je veliki sprevod, katerega se je vdeležilo ljudstvo od blÎKO in daleč. Da je bilo nenavadno veliko gospodov duhovnov, ni omenjati, ker bili so pokojni ljubljeni pri svojih sobratih; toraj ne vé, da jih tudi'na KadnjeH pota niso upustili. Bili BO le malo Časa pri nas ; eamo tri leta. Ali Btorili so nam veliko dobrega v cerkvi in odzanaj. Se več je bilo pa pričakovati od njih, ker bili lo jako skrbni za svojo Župnijo. Želeli fimo jih imeti Še dolgo v svoji sredi, ali božja previdnost je drugače obrnita in odvxeía nam je preblago dnSo. Ker jim pa zdaj ne moremo več mkakorâne bvale skazati is& njib trad, hočemo pa moliti za njih ter jim želimo: „Bog jim daj vži-vati večno veselje, nam pa njim enakega naslednika". Z Bogom predragi t DomaČe vesti. (Miloatljivi gospod Vrtin škof) naš rojak v Marketn v severnej Ameriki je obiskal Bvoj rojstveni kraj Belo Kranjsko. Pri tfj priliki se je modil tndi v Novem Mistu, kjer se je ntk-daj šolal, ter imel dnć 30. oktobra ob pol osmi uri dijaško mašo. — Gotovo so bili prečastitemn gospodu vSeČ mili domaČi glasovi vrlih naSih g.m-naziskih pevcev. Daé 1. septembra 1.1. praznoval je mil. gOBp. škof 25ietiiico duhovnega službovanja. Prihodnjič hočemo prinesti popia te slavnosti, katero ,,Amerikanski Slovenec" obširno popisuje v 7. svoji številki od 15. oktobra, kar bo naSe bralce gotovo zanimalo. (Naš rojak Markelj) doslej učitelj na učiteljskem izobraževaliSČa v Kopru, je imenovan za vodja na tej Šoli. ( Ž i v i n s k i s em n ji) ao v Novomeškem okraji zopet dovoljeni, ker je ponehal» kužna bolezen v gobci in na parkljih, izvzemši še zaprtiji podvržene kraje: Dolž in Gorenja Težka Voda v občini Šmihel-Stopiče, Brenje v občini Toplice, Ambi-as in Brezov Dol v občini Ambrus, Stari Trg v občini Trebnje, ter vse občine Ćrmošnice, Poljane in Dvor, katere kraje parkljata živina še ne sme zapustiti. Tudi T Zatiškem sodnem in krškem političnem okraji so živinski sentnji zopet dopnSčeni. (Na Gtsek) re je sklenilo šolsko leto včeraj 31. oktobra. Od deželmg» odbora je bil poslan kot zastopnik deželni poslanec in Član deželnega odbora g. dr. Vožnjak. VdeleŽilo se je javne skušinje tudi mnogo odlične gospođe iz Mesta in okolice. Učenci (bilo jib je koncem leta 15) so točno odgovarjali v obSno zađcivoljnoat. Pokazala je skušinja vnonii, kako koristna je t« Šola. Da bi pač hoteli vanis pošiljati Rvoje gioovp premožnejši Dolenjci. Novo leto na soli se prične 4. no-Tembrs. (Porotne obravnave) v Novem Mestu M zadnje četrtletje se ne bodo vršile. („Dolenjiki Sokol*) je zopet letos naprosil tukajšnje odUčae gospé, da so blagovolile prevzeti samarijanski posel ta, da bodo nabirale darove za obleko in obutev za ubogo Šolsko deco. T» posel so blage volje prevzele blagorodne goipé: Gerdeíič, Gaštin, Ogorentz, Paantr, Poljanec in Slane. Dobro se Še spominjamo, kako lepo je lanska leto obdaroval 36 dečkov in deklic sv. Miklavž, toda upamo, đa bode tudi letos primemo Število uboge de(» po sv. Miklavžu obdarovane. („Sokolovo" streljanje) v gostilni g. Schwarza je letos ob četrtkih jako živahno; dobitki so vsakokrat lepi. Pričakovati je, da se tega streljanja gospodje nadalje obiUio udeležujejo. („Dolenjsko pevsko drnŠtvo") »apelo bode na novomeškem pokopališču na praznik vseh svetnikov popoldan ob %4. uri dve Žalostínkí v spomin svojih tam počivajočih članov. (Slovensko gledišče) bode t nedeljo, dné 8. novembra v tukajšnji Čitalnici. Predstavljali se bodeti bđrki: ,Eno uro doktor" in „Krojač Fipa". Obe igri imate obilo bumorj*. Žalibag, da se je morala Bameravana nova Borštni-km igra ,Stari Ilija" vsled obilnih zaprek odložiti zsL kasneji čat. Nadejati se je, da bodo tej predstavi še druge sledile in tako se razvije naše društveno življenje. (Lepo jesen) smo imeli dosedaj, solnce je kaj dobro ogrevalo šetalce io delalce po polji, na kojem smo videli nekako obnovljeno naravo in sicer; lepo razcvetene marjetice, plavice (Korn-blume) in kokalj, kateri cvete o kresu po žita tn celó dozorele jagode. Mnogo metuljev raznih barv smo še videli zadaje dni oktobra veselo frčati. Zadnje tri dni pa brije dokaj ojstra buija, ter je gotovo uničila to mlado oživljenje prirole. — Danes 31. oktobra pa smo videli prvi sneg po Gorjancih, katerega je burja naneala. Po Mestu pa smo opazili ledene sveče po oknih in vodnjakih. (V Trebnjem) se je pričel dné 24. oktobra sv. Misijon. Vodili so ga veleč. gg. I-azaristi it Ljubljane. (Bralnj društvo v Kostanjevici) priredi dné 8. novembra 1.1. v društvenih prostorih veselico s tcmbolo in petjem. K obilni udeležbi vabivsft čaatiřs ud? in goste najuljudnejše, odbor. (V Ljurljaiii) se je ustanorilo konserva-tivnoobrtao Razglasilo je vže svoja od visoke c. kr. ; ade potrjena pravila ter imelo dné 25. oktobra svoj prvi občni zbor. Po pravilih zlasti pa po rečeh, ki so se pri zborovanju obravnavale smemo sklepati, da bode to konservativno društo jako koristno delovalo v povzdigo domače obrti. (Dnša «pokorna" ali »Pregovori íd zgledi za duSo hrepenečo do spokor-noati".) Dušna pomoč za zdrave in bolne grešnike in pravične. Na svetlo dal Janez Zupančič, Žnpnik. To je t drugem natisu knjiga znanega nabožnega pisatelja gospoda Znpančiča, ki je pokazal vže T svojih prejšnjih knjigah „Dušna pomoč", „Zgledna pomoč", „Duša popolna" ta dražih, kako naj se pišejo knjige te vrste, da bode istinito koristile. Obravnava pa kajiga v pregovorih prvem dela desetere božje zapovedi v dragem pa poglavitne grehe. Jako povzdiga knjigo to, da je prepletena z mičnimi vzgledi. Stane v ,Kat. hukvarni" v Ljubljani vezana v poi nanju 1 gld. 10 kr., v sanji 1 gld. 25 kr., z zlato obrezo 1 gld. 50 kr, („Drobtinice",) 25 letnik; priredil dr. Franc Lampe so prišle ravno kar na syítlo. Hvaliti nam vrlih „Drobtinc" paČ oi treba, vsaj smo vže pri prejšnjih štirih letnikih omenili, koliko hvale TTedao je, da jih je jela katoHáka árnžba vnovič leto za ietom podajati našemu narodu. Omenimo le bogato vsebino letošnje kajige. Dičijo jo štiri alike. Na čelu romarska cerkev ua Trsitu, potem Sv, Alojzij sUr 17 let in pa Sv. Alojzij v nebeškej slavi, Rea jako primerno, ker letos smo obhajali 600 letnico na Trsatu, cd kar je bila tjekaj prenesena hišica Marije Device in pa 300 letnico blažene smrti av. Alojzija. Četrta podoba je MarijaniSče v Ljubljaai, kjer se vredujejo ^Drob-tinice". Dalje nam podajajo ,Drobtinice", po-«veiene milostljivemu gospodu proštu doktorju Antonu Jarcn, zlatumaSuika in predsedniku katoliške družbe Itd., nadaljevanje iz knjige „Duh av- Frančiška Šaleškega", 7, do 10. dela, potem ilcdijo trije Življenjepisi ; a) Franc Ksaveri Kramer, korar v Ljubljani ; b) Janez Les jak, župnik Kostanjeviški ; c) Lovrenc L« v ti žar, misijonar med Indïjani v Severn^ij Ameriki. V zabav-3tem delu pa je mična povest „DobovŠki gospod". Toplo priporočamo tudi letošnje ,Drobtinice". Dobe se v katoliSki bukvami v Ljubljani po 1 gld. (Lista „Amerikanski Slovenec",) ki izhaja v Chicagi, srao prejeli vže 7. števiJko. Liât je za naše rojake v Ameriki dobro vredoran in jako koristen — zanimiv tudi za nas v Evropi. Želimo mu najboljši prospeh. Stane za Evropo tri dolarje na leto. (O „General- Karte von Krain") smo »dnjič poročali, da je v tehničnem ozirn natančna, p» tudi dostavili, da nikskor ne moremo hvaliti pravopisa, — ta je res grozen in vse graje vreden. S tem amo menda vstregli onemu gospođu, ki «ahteva, naj prftkličemo GToje priporočilo. DscaSnjema listo je priloženo naznako nove knjige „Od pluga do krone". Razne Testi. * (Naa preevitli cosar) 80 podarili prc-bivslcem otokov Brač in livar v dalmatinskem morja, ki BO bili po viharjn ožkodovani, SODO goldinarjev. * (Nad voj vodinja Margareta) je na Dn-aaja jako oevarno bolna. * ( V Belgradn) je bila neka menažerija. Kakor se to nespametno vflćkrat zgodi, je bilo tndi tukaj: Krotitelj živali je šel v kletko med tigre. Ti pa so planili nanj ter ga raztrgali. Bilo je to 18. oktobra. * (Kako v Ameriki mesta rastejo?) Leta 1893 bo sveiovna razstava v mesta Čikago v Ameriki. — Pred šestdesetimi leti so prebivale na tem kraja tri družino v kočfth, sedaj etcje mesto prebivalcev milijon in dvostopetdoset tisoČ, Neznatne koie pred 60 leti so se sedaj umaknile velikanskim hišam z deset, dvanajst, sestnajsi, celo dvajset nadstropji-Neka hiša je tako velika, da je bilo nedavno v isti ob enem Času obranih dvajset tisoč ljudi), torej dve tretjini ljubljanskih prebivalcev- Časnikov v tem mesta iahaja 531. — Res čndovit napredek v 60 letih, * (Najstarojsi učitelj,} V Švici nahaja se nèitelj, kateri podnčaje vže 71 let. Skoro vsi prebivalci istega okraja se ne spominjajo, da bi jih kedo drtigi podiićoval. * (Dvakrat rž žel v enem letu) je neki kmetovalec v Neutři ua O^jrekeu). Zgodilo se je namreč, da je pri prvi žetvi se raztrcslo več rži ua njivi, katera je «kalila io tudi vsed gorkega vremena dozorela. Bilo jo je pol mernika, ter jo je kmetovalec na trg prinesel. * (Kolera v Damaskn v mali Aziji) zelo razsaja; tmirlo je že nad 50 ljudi. Avstrijski parobrodi ae obiskujejo zaradi te boleani Damask^ kjer so podvrženi kvaroDteni (ali v preiskavo), da nikdo bolezni ne zanese. ZApjHiiik onih naáih rojakovv Ameriki, ki ao darovali za cerkev Matere Boîje v Kloštru fare Podzemeljske. Nfilirnl :Hiiiijii T'rili va Griljclj liiS, iter. : la (irileli; Milfk Matija h. Ět. Križan Iviiii ii. Sr. 66 12 frill, i'ez.liri- .lUilija h, it.. Ô0 5 tíM. ; IVžek XiktJnj h. St.. 01 ň gld.; 1'oíek Ivui li. hi 58 Si gM, iO kr.; Pi>ž«k .Ime h. st, 28 gld, 40 kr.; Matija li. U. 13 2 i;lJ. iO kr., Žclko Nik(,laj h, St. (iO :ï irid. 40 kr. ; Križal. ííatija L. ft. 35 5 jri,!.; Simc Nikolaj It. šr. ňň ft frjd,; .í,i1;i)yíí5 M-uija li. št. 67 3 frM,; Hiiříiií Kiuariiia li. àt. 87 2 gliî. ÓO kr.; Krili Nikolai li. it. Til 12 gliL; I'riU Mivtijn li. it, fjl iK gUl. JO kr. - Ix Viiiit^k« fare: l.iUkanii Jure in ťmlklaiuM a gld. -K) kr.; liadiiiaiiic ,)(jžňfia Pud-klamm j^kl. -iO kr ; Šueler Ivtiii h Dratuljii 1 (ild, 20 kr.; Sjifcliar .lure k SiilniTja 7 t'ld. řiO kr. U' \'rlia: Koliť Matuj 17. Vrha ^lil. kr. ; èiieler l^aii iz tiurire 2 ^M. 40 kr,; Liikiuiii", Ivan iz liru^rt, i ,r[il. 20 kr.; lúibť Peter iz Vrli a J gld. M> kr.; K.itiiLv .MIlui Curi.^e '2 j^'Ul, i>l kr., Kiiliť Miliael tz Vrha jfU;. liU kr.: LnkaniĚ Južef i?. I>raj,'c C jfld. .10 kr. --ffoitiii-a: l'iul. .laiic!! ík Kerovira ;j t^Ll ; Vr^aj JaiiOK iz Verćiue '■i fflil, 40 kr.; M.aliiiiíťk ř^tftiui iz (íiwliiika fi ^Id.; Bezek JIh^ tijn Lz Kftši' 11 gld.; Maiiteiî \z Sinliiji Vrha 2 50 kr.; Mauteo Barbara in Vriia 2 ;ild. âO kr. - h Suliorja jiti Metliki; Tréak Mati a iz lirasta 5 kM.; .■Vnibr.tžif PVaiiu i/ RtïeËe Vasi ù i^lil.; fioli) »ii!' Jožef 2 j^dii. 40 kr. ; liajiik .liiuez iz Lp5i 2 gliL 40 kr.; Sudja Južri' iz .Matikovi^a 2 glil, 40 kt, : Brajktiveo Jtartiii îz (íor. Snliorja 2 t;ld. 4ii kr.; .Steiiaii Jure iz ftavnar 1 frld, 30 kr.; Siiumiiu, Jozrf iz Jniçorja 2 gld. 40 kr. - Iz líiLj jirl Žužein-berkiit Smkovec J, iz i,upate 2 gld. 4 kr.; ŠuKtwšii; M.b JJjjjj 2 gld. 40 kr.; Skufi:a Matija iz Rotij 'i «Id. 40 kr.; Šktifca Marjeta iz Retij 3 gld. W kr.; Vidmar Anton iz Butij 2 gld. 40 br.; ťa-l>eí Jnítíf i/ Ljiiato '2 ylr!.40 kr.; Bjldar FraiK- iz L< j p ate 2 gia. 40 kr., Turk Martin iz Helij 5 glil. - k Car« Ambrnž; Grego-re0 kr. — Mi-heliOlartiu iz Prelesja, fare Bt-ri Trg pri Poljanali'J gld. 40 kr:; Iftvlakovič Jiizef iz Vikove Goriue, tare Prele.«e 2 gld. 40 kr.t Stainlaijor Andrej iz Vimiol, furft Plenientas 2 gld. -Fo kri ; Sta-mimů Jure iz Kraaiu.:a 2 gld. 40 kr.; Straus Martin iz ftiráift i S"' ^'ikolai iz Bedetya, fare AflJoáiĚ 12 gld,;. Speliar Matija iz Eedenja, fare AdleSiĚ L> gld. lOltr,; CviUtoviÉ >ikvdaj iz Treltui, fiira Adleiić 2 gld. 4(J kr. — Iz Vinicei Malešiá Jure iz Vinice 2 gld. 50 kr.; Kajin Matija iz Viuite 2 glil. 50 kr.; Vbtinovii Jmiez iz Viuiue 2 40 kr.: .Siit^ .Ture iz Kovaijegd Graiiii I gld. 20 kr.; llilielii Itou iz Gor. Sutu 2 gld. tO kr, - Skupaj 250 glil. iirja Listnica uretiniitva. (iosp. J. 'A. V Ameriki. Hvala. Priobčimo priiioiliijiË. — Gusp. J. 8. v i!, PriliûdujiS, Loterijska sreàke. Trst 17. oktobra 37 87 58 47 42 Gradec 24. _3 37 50 44 ^^^^^ Rassglas! v splošno iiiaiije, da je letošnji .Miklavžev someuj v Metliki na 15. rteceuibra prestavljeji. Metlika, dne iN. okiolra 1891. (212-1) Salloker, žajjan. Okrajna bolnišna blagajna v Xovem Mestu (2i7) [»resoiiia se j*; V Kobetovo tiiáo gt. 104, I. nadstropje. a otvoriJ je delaliiiiso za mizarstvo v lastni biâi ob veliki cesti polog Grma iu so priporoma «lavnemu občinstva za ceojena naročila pri «tavbali, kakor tadi za hišno opravo. (lîlS—1) Saccharin (Zuckerextrakt), reôeno sladkorni izvleček, priporoĎuje g. Franc Kramer, trgovef. z mešanim blagom v Radsèah pri Zidanem Xloëtn. Omenjeno je beli prab, kateri v najmanjšem dolu posladka čaao kave ali faja Dobi se v zavitkih po 50 kr. Priporoňnje se tudi guslilničarjem. (2;9—l) Stanovanje. Lepo stanovanje na glavotitu trgu v Novem Mesta ? prvem nadstropji h at. 75 se 8 1. febrnarjnra odda. Obstoji iz àliri t Hob, kuhinje, kuhmske shrambo, drvarnioe, kleti, kasce. — Pogoje (iddaje pové lastnik hiše, stamijoč na Grma. Vradniitvo „Dol. Novic'- pové, kje aa prodá „Brookiiaus Lexikon", nov natid a urigiualnimi piatnieami. „VVolfnv Slovar". Schlosser's IVcltgeschíclite", vezana. {215-1) Mestni mlin V eiýeffi. v Praprečah poieg Žnžemberga bo v sredo, dné 2, decembra ob 9. url zjutraj javna dražba ntjamnins ondatnega knez Auersporgovsga milna, katari ima pet tečajev In stope, ter vodno dovolj voda. Kdor se hoče dražbe udeležiti, naj pride imenovani èas v knezov mlin v l'rapreće, ter tam vloži 80 gld. varščine hkliiioa «ena je 316 gld. Već se izve pri grajskem oskrbniku v Soteski, pošta Dvor pri Žu~ žembergu. (9i3-i> Knez Auerspergovi 1°^,:"."- âta Dvor pri Žužemberku prodaja rabljene, pa dobro ohranjene vinsko sode, vinsko kadi, in različno kletarsko )>o8odo. (214-1) rgovski pomoiSnik, (speceris u zmožen slovenskega in nemškega Jecika, išče elaibe. Pismene p^)nudbc sprejme vrediiistvo „Dol. Noviis", Sadno drevje. v deželni knietiški Šoli na Grnm, oddajala se bodo mesesa novembra, mareličaa, ringlotaa, ter bro-skvina, nizko požlahtaeos drevesca, in pa visoko de-belnate jablane hruške, orehi. ~ Cona marclc, rin-glotov, broskev je 20 kr. komad, idto tako orehov, jabUu jQ bruSk pa 26 kr (205-2) VeO vedrov jako dobrega ^^ "brinovca je naprodaj ua debelo pa tudi ua bokale pri Ivani Blatnik p« domače „Joiiancr' na Težki vodi ët 21. fara StopiČe. (210) Hiša št 14 v Toplica z vsem posestvom vred se takoj dâ v najtitn, ali sfi tudi prodá Veí se i^vć ravno ram, (i93-3) (297-1) Mlin se odda (209-1) in stanovanje v prvem nàdstropii mestnega mlina se daje v najem. Več se iive v občinski pisarni Navomeftkl. take») v iiajcm v prav lepem kraja, blizo farno cerkve iz ctkraioe eeste, a drema tečajema in atopami, drugim goapodarnkim poslopjem, sadnim vrfflm ic dm-giri. j-ljiščijm. Mlinar, ki ima krepkega očeta, brata, ali Bijja. prisliži 81 lahko vsak niese« še 6 gld, Vaè o lem se hva na po^ti tia 8očki pri Krákám. mm Pepina Turk v Rudolfovam hiš. št, 18, prodaja iz proste roke hišo s tremi sobami, kuhiajo, vrtom io hosto. Kupna eeoa vsega je lïOO goldinarjev. (SIG-U ¥ (211^1) konjski blev in kp velik magaoio, pripraven za do-talnioo v Skabernetovi hiši. Več de iavo ravno tam. átev. 14631. Zastmu navadnega nabora vojakov leta 189^ 8B Bledoi'.e naznanja: 1. Vsi v krajni občini Rudolfovo bivajoči, v letih 1871, IS'iO in 1869 rojeni mladenói morajo se zarad zaznamovauja mescca novembra te^a leta pri občinskem nrado v Rudolfovem zglasiti. 2. Ptoji podvTženoi vojaščine naj prinesejo k zgla-sitvi za»naniovaijja piamene epričala njuDO starosti in domovinske pravice. 3. Ûasno nenavzoČe ali pa bolue podvráence smejo naznaniti stariei, jerobi ali drugi pooblsHtenci. 4. Taisti, kateri zalite^vaju kako ugodnost ali olajšanje po § § 31, 32, 33 in 34, brnnibene postavo, naj v teku meseca januarja ali pa iebruarja leta lb92, vlože pri podpisanemu e. kr okrajenm glavarstva po-trebce spričala, namreč rodbinski spisek, posestno polo mli zemljiški spisek, pismene potrdbe itd. Imevsi rodbinske 1 ste in posestne pole morajo trn novo potrjene 1)iti od dotičnega župnijskega arada oziroma c, kr davkarskoga urada. 5 Taisti, kateri hočejo dovoljenje dohiti, da bi 80 V dragem kakor v domaćom uabornim okraju za vojaâÈico stavili, morajo prošnjo pri zglasitbi dotič-uema občiDskcmn nradn predložiti. 6. Nepazljivost o dolžnosti zglaaitve, neznanoet tega opomina ne razdoiži Viiaki nabora podvržen, kateri bi zglaaitev opustil, bre?- da bi po nezmagljivih ovirah zadriao bil, sto;i prestop zapovedi ter zapade denarni kazni od Ô do 100 goldinarjev ali pa od «nega do dvajset dni zadora. C, kr. okrajno ylavarstvu v Rudolfovein, dnč 1. oktobra 1891. (199-3) Na prodaj. živinorejcem in poljedelcem se priporočajo: slama-reïnice, repo-reznice, stroji za koruzo ružiti in drngi stroji iz Kajbolj sbvečib tovarnie po najnižji coni pri g. Ludviku Smoletu, treovcu v Sevnici na Spod-njBin Štajerskem. — Pri njem ae tudi dobi vsako vratno žclozninsko, špecerijsko blago, asn e itd. po oajnižji ceni; on tndi kupnje po najbolja ceni vse deželne pridelke. v bli) It. 75 na glavnem trgu, v Novem Mesta se oddá s 1. jan. ali pa todi s 16. junijem 1892 v najem. Več pove A, Bijec urar v Novem Mestu. {20l~2) Visela pratika za teto 1892. slovenska ia nemška, je izšla v tiskarni Jan. KrBjca v Navem Mestu. — Cena 25 kr. RavDO tam dobiva se tudi mala in velika pratika. Št^v. 1553. prostovoljne prodaje posestva in barem blaga. A. Dné 6. novembra !89l dopoludne ob 9. url vrsiJa ae bode prostovoljna prodaja sledečih v zapuščino gospé Jožele Skaberne apadajočih posestva in oziroma poMamezuib k njim »padajočih zemljišč in poïlitpij: I. vložná št. 4ći9 in 441 kat. obč. lîndolfovo »ta-viéče vrt — pašnik — cenjeno ... 100 gld. II. vložná St. -140 kat, obČ. Rudolíovo njiva, pare. 5^7,1, 3, 4, 5, 6, cenjena na 350 gld., 150 gíd., 2'dQ gld,, 200 gld., lOO gld. IIL vlož, st. 442 kat. obč. Rudolíovo travnik 2200 gld. IV. vlož, ítev. 44.^ kat, obč. Hiidolfovo Ujiva paro. št. 535/2, 3, 4, cenjena na 120 gld,, 170 gld., 160 gld. - V, vlož. št. 444 kat. obč. Rodolíovo njiva 160 gld. VI. vlož st. 445 íq 4ÍÍ7 kat. obč. Rudolíovo njiva z gospodarskim poslopjem...... 1200 gld. VII vlož. št. 446 kat. obč. Kudolfovo pod 500 gld. VIII vlož. st. 447 kat. obé Rudolfovo ujiva 300 gld. IX. vlož, st. -^48 kat obč Rudolfovo mlin na Krki z 7 kamni, 5 minut od mesta .... 4500 gld. X. vlož, št, 443 kat. obč. Podtnrn — gozdne parc. 4372/250-251.....120 gld in 130 gld. XI. vlcž. ét. 444 kat obČ. Podtarn gojzdne pare, 1581 in 1887 ....... 70 gld. in 90 gld. Prodaja zemljiËè 1—IX vršila se bode na licu mesta, X—XI pav pisarni c. kr not. dr, Pnanika v Rudoliovem ; — kupnina posestev pod st X in XÏ ae ima takoj plačati; pod st. 1—IX pa četrt takoj, ostalo pa v teku pol leta po potrjeni prodaji. — Draž-beni pogoji, zemlje-knjižni izpiski in posestne pole so nahajajo na predrle do van je v pisarni g. dr. Poznika v Rudoliovem, H. Dné 9. novembra 1891 ob 9, uri v hiši št. 226 v Rudoliovem se bodo vršila prosta prodaja v isto zapuščino »padajočega raznega hišnega in gospodarskega blaga proti takojšnem odplačilu kupnine. C, Vr okroždO sodUÈe v Rudolfovem, doé 27. oktobra 1891. (208) (200-2) Na prodaj. 30,veder dcbroga starega vina (1. 1890), 90 veder novega vina (1, 1891), in snhe hrastove dile, razne dolgosti ÍD debelosti tma naprodaj Janez Dular _ T f^egeliULÚ pri Novem ilastu. Dve novi cerkveni uri Prva m zvonove do 10 stotov velja 200 do 250 gld. — Druga za zvonove od 20 do m stotov stane 300 do 350 gld. Delo je dobro in jamèim za deset let,