DESET VPRAŠANJ
Za najstarejšo volilko!
Predstavljamo najstarejšo volilko iz vasi Podpeč, 91 letno Terezijo Šebenik, rojeno Tegel, ki je skoraj sama prišla na volišče, tako kot vedno. Prosil sem jo, da mi odgovori na deset vprašanj.
/. Prosimo, da se predstavite?
Rojena sem 15. 10. 1897 y Podpeči. Hiša kjer sedaj živim je moja rojstna hiša. Živim sama, čeprav imam štiri otroke, enajst vnukov in 14 pravnukov.
2.  AH lahko vprašam, koga ste volili?
Volila sem Marka Bulca, rada grem na volišče, saj sem vse dosedaj vedno bila.
3.  Kako se spominjate časov izpred 80-90 let?
Je takrat ni bilo toliko prometa, tovornjakov sploh ¦v ni bilo, le konjske vprege so bile, osebni avtomobili so sicer bili le pri bogatih. Živela sem najprej pod Avstroogrsko, pod Francem Jožefom, nato pod Ju-goslavijo, pod kraljem Aleksandrom in končno v novi Jugoslaviji pod.Titom. Tudi pod staro Avstrijo se je delo dobilo, če si bil priden se je lahko tudi prihrani-lo. Dobro je bilo tudi že časa Maršala Tita.
4.  Kako se spominjate svojih staršev, svojih bratov in seslra?
^Moja mati, ki je umrla leta 1931 je bila iz Kamnika pod Krimom, oče ki je umrl leto kasneje pa iz Spod-nje Brezovice. Imela sem tri brate in dve sestri, dva od teh sta zgodaj umrla, trije, dva brata in sestra pa so se izselili v Ameriko, leta 1905, 1909 in 1912. Vsi so že umrli, vendar od časa do časa dobim pošto tudi od njihovih otrok. Tako sem od leta 1912 v tej hiši, ki je bila zgrajena v začetku 18. stoletja, oče pa jo je • kupil leta 1891, ostala sama s starši in za njih skrbela vse do smrti.
5.  Kdajpaje umrt vaš moi?
Mož mi je umrl že leta 1971, takodasemže 18 let
^dova. Lahko rečem, da nisem imela rožnatega živ-
"     jenja, saj je bilo pet otrok, ki jih je bilo treba
,>reživeti, mož je bil sicer priden, toda včasih je spil
¦iateri kozarec preveč.
6.  Kdaj vam je bilo najtežje in kdaj ste bili najbolj rečni?
Najtežje mi je bilo, ko mi je umrla hčerka, stara 60
ct. ki je imela neozdravljivo bolezen, pa ko mi je
imrl mož in sem ostala sama s to malo kmelijo, kjer
••'    o bilo treba veliko postoriti. Najlepše pa mi je sedaj,
ko imam pokojnino in živim tako, kot se spodobi človeku, samo let je preveč, saj jih bo kmalu 92 let. Lepo je bilo tudi včasih, ko smo zaklali prašiča, pa ko stno šli k birmi. Težko je bilo tudi v času druge svetovne vojen, ko smo bili večkrat lačni in bežali pred Italijani. Najlepše je bilo pod Titom, pa tudi sedaj še ni nii hudega. samo da bi tako ostalo.
7. Rekli ste, da imate 4 otroke, 11 vnukov in 14 prarnukov, ali vas kaj obiščejo in kaj postorijo?
Največkrat me obiSče mlajša hčerka Tončka, ki živi v Postojni in ki sem ji tudi prepisala hišo in jo je že v veliki meri preuredila. Ona mi največ pomaga in tudi postori pri delih, ki jih sama zaradi starosti ne morem opraviti, kot na primer: sekanje drv, čiščenje stanovanja, pranje, ureditev vrta... Redno me obi-skuje tudi hčerka Francka in vsaj enkrat letno tudi namjlajši sin Ivan, ki je v JLA že 35 let. Sedaj je v Osijeku polkovnik, sicer pa živi v Banjaluki z druži-no. Le starejši sin Franc nič ne zaupa vame in z njim ni tako, kot z ostalimi.
Kako pa vas kaj obiskujejo vaščani, pa KS?
Obiskujejo me otroci iz vasi in mi prinesejo cvetja, pa socialna delavka, obiskal me je tudi predsednik društva upokojencev, vendar je zdaj že pokojni, lani so me obiskali tudi iz KS. Stalno me obiskujeta dve sosedi, jaz pa sem v glavnem doma.
Kako pa kaj živite, ali vam ni dolgčas?
Ne dolgčas pa mi ni, rada gledam televizijo in poslušam radio, včasih imam odprto preveč na glas, ker sem nekoliko naglušna in verjetno ni prav neka-terim v bližini. Rada berem časopise, posebej Nedelj-skega, pa knjige. Vesela sem, če me obiščejo vnuki in pravnuki. Težje mi je pozimi, čeprav so se mi življenj-ski pogoji precej izboljšali, saj imam v hiši WC in kopalnico, ki je prej nisem imela. Preje sem imela skrbi, kdo bo popravil streho, kdo bo popravil kozol-ce, uredil dvorišče, pa je za vse to poskrbela mlajša hčerka. Res je, da me hčerke vabijo, da bi zimo preživela pri njih, vendar najraje sem doma.
10. Mati kaj pa so vaše želje?
Rada bi, da bi bil mir, da bi bilo bratstvo in
edinstvo v Jugoslaviji, da bi bila še tako zdrava in
dočakala sto let.                              Razgovor vodil'
EDVAR PROGRAR