KRALJEVINA |||j| JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
kraljevske banske uprave dravske banovine
83. kos.	V	LJUBLJANI,	dne	19.	oktobra	1932.	Letnik	III.
VSEBINA:
673. Navodila za sestavo banovinskega proračuna z uredbo o izvrševanju za leto 1933./1934.
674. Navodila, po katerih se morajo ravnati mestne, trške in vaške občine pri tehniški sestavii prorač. predloga za 1. 1933.
675. Navedba o označevanju postajališč v avtobusnem prometu.
676. Razne objave iz »Službenih nov in«.
Uredbe osrednje vlade.
673.
Da se doseže enotnost pri sestavi banovinskega proračuna za leto 1933./1934. in da se olajša, uprosti in pospeši delo ob odobritvi proračuna, predpisujem na osnovi člena 44. uredbe o budžetiranju banovin nastopna
navodila
za sestavo banovinskega proračuna z uredbo o izvrševanju za leto 1933./34.*
I.	Obče pripombe.
Banovinski proračun razhodkov in dohodkov za leto 1933./1934. mora obsezati vse potrebne kredite in pr e-1'minirane dohodke za čas od dne 1. aprila 1933. do dne 31- marca 1934.
Ker mora ministrstvo za finance vse njemu predložne proračune zaradi dokončne odobritve preučiti in Pretresti, morajo biti po predpisu člena 9. uredbe o hud-žetiranju banovin proračuni razhodkov in dohodkov Za leto 1933./1934. vročeni ministrstvu za finance — proračunskemu oddelku — do dne 31. decembra 1932. Prekoračitev tega skrajnega roka nikakor ni dopustna.
Banovinski proračuni se morajo deliti na:
A. Proračun občih banovinskih razhodkov in dohodkov (administracija—uprava).
B. Proračun razhodkov banovinskih gospodarskih B°djetij in ustanov.
Vsote razhodkov in dohodkov in prvega in drugega Proračuna se preliminirajo in odobrujejo samo v kosma-
(brutto) zneskih.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
oktobra 1932., št. 236/XC/639.
1.	Proračun občih banovinskih razhodkov.
a) R a z h o d k i.
Obči banovinski proračun razhodkov obseza vse razhod ke vseh oddelkov po zakonu in ustanovljenem redu dotične banovine, pokojnine, razna vzdrževanja, podpore, če jih jo kaj, proračunske rezervne kredite kakor tudi službo po banovinskih dolgovih.
b) Dohodki.
Vse kosmate dohodke je treba izkazati v posebnih poglavjih, in to od: trošarin; taks; dohodkov po specialnih zakonih, in to: odkup osebnega dela-kuluka, davek-taksa na samorodnice (hibride), prispevke sreskih cestnih odborov, dohodek za izredno izkoriščanje cest in temu pod.; banovinske doklade; dohodke od državnih dotacij, in to: a) po uredbi o prenosu poslov in b) subvencije; višek dohodkov gospodarskih podjetij, kakor tudi druge izredne dohodke od posojil, reparacij, daril, vodil in dr.
2. Proračun razhodkov banovinskih gospodarskih podjetij in ustanov
morajo sestavljati vsa banovinska gospodarska podjetja in ustanove po ustanovljenem redu oddelkov banske uprave, pod katera ta podjetja in ustanove spadajo.
Proračun dohodkov banovinskih podjetij in ustanov sestavljajo dohodki teh podjetij in ustanov in se izkazujejo ti v vsakem posebnem proračunu dotičnega podjetja ali ustanove. Kolikor uživajo poedina podjetja banovinsko dotacijo, se mora izkazovati ta med dohodki dotičnega podjetja, odnosno v razliodku občega banovinskega proračuna — oddelka, ki mu ta ustanova ali podjetje pripada. Istotako se mora izkazovati, kolikor izkazujejo poedina podjetja ali ustanove v svojem proračunu višek dohodka, to pri dohodku obče banovinske uprave — administracije dotičnega oddelka, ki mu podjetje ali ustanova pripada.
Razhodki in dohodki zakladov in skladov in tem podobno se morajo izkazovati v proračunu razhodkov banovinskih gospodarskih podjetij in ustanov kakor tudi ostala banovinska gospodarska podjetja in ustanove.
II.	Razhodki.
Razhodki se dele po značaju potreb, ki jih povzročajo, na rodno in izredne. Redni razhodki so tisti, ki so povzročeni po banovinskih potrebah, ki se pojavljajo stalno bodisi vsako leto bodisi občasno. Delijo se na osebne in materialne, Osebni razhodki so tisti redni razhodki, ki potekajo iz banovinskih zakonov, odlokov, uredb, ki se pojavljajo stalno in ki so z njimi urejena službena raz-niefjji banovinskih uslužbencev. Materialni razhodki so oni?; redni, razhodki, ki omcgočujejo skupaj z osebnima razhodki in v mejah dejanskih potreb redno in stalno poslovanje banovine kot urada in ostalih zavodov,-ustanov, podjetij itd. Izredni razhodki so oni, ki jih povzročajo banovinske potrebe, ki se pojavljajo občasno.
Razhodki občega banovinskega proračuna se morajo deliti na redne in izredne, toda tako. da se izkazujejo razhodki poedinih oddelkov banske uprave, tako osebni kakor materialni, v posebnih poglavjih — odnosno da sestavlja vsak oddelek posebno poglavje osebnih in materialnih ’ razhodkov. >
Načelo, ki se mora izvajati v celokupnem banovinskem proračunu, je to, da mora biti v proračunu izvedeno ravnotežje. Zbog tega je predvsem posebno važno, da ' morajo biti predlagani razhodki in dohodki tako proračuna občih banovinskih razhodkov in dohodkov kakor tudi preračuna razhodkov in dehodko banovinskih pod-• jotij ih Ustanov realni in se morajo opirati na skrbno urejene in kontrolirane podatke. Obče finančne razmere zahtevajo, da se v bodočem proračunskem letu znižajo banovinski razhodki na najpotrebnejši minimum banovinskih potreb. Pri-ocenjevanju razhodkov je treba tako . postopati, da se ti predlagajo samo, kolikor ni mogoče, da se ta razhodek vobče ne napravi, odnosno kolikor ni pričakovati, da bf se dalo isti potrebi pozneje zadostiti. Potemtakem ne more biti noben razhodek predlagan samo zbog tega, ke-r je že v dosedanjih proračunih obstajal, antpak samo tisti, kije brezpogojno potreben, da se ne spravi poslovanje banovinskih uradov v nevarnost.
Predlagani krediti, redni (osebni in materialni) ali izredni, ki jih ne narekuje absolutna potreba, se bodo 'črtali' ali pa znižali na najpotrebnejši znesek.
A. Osebni razhodki.
Krediti za plače se morajo postaviti v proračun po dejanskem stanju števila osebja in višini prejemkov ob času, ko se proračun sestavlja. Tehniška sestava? prejemkov banovinskih uslužbencev mora biti izdelana po zgledu državnega proračuna tako, da se izkaže delitev na uradnike,' zvaničnike ter tem eiiake in služitelje ter tem enake, ki jih je navajati v posebnih pozicijah. Za vse tri pozicije se morajo izkazati zvanja-položaji dotičnih uslužbencev tako, kakor to ustreza banovinskim statutom, z označbo položajne skupine p'a?e, odnosno položa jne skupine plače s stopnjo, n. pr. 11/1, 11/2, III'/l, III/2, odnosno položajne skupine plače s stopnjo in periodičnim zvišknm. kakor: IV/1-1, IV/1-2, IV/l—3, IV/2-2, V-l, VI-2 itd.
Kolikor se predpisi zakona o uradnikih ne nanašajo na poedine banovinske uradnike, se mora izkazovati zva-nje-položaj po dosedanjem načinu.
Naslednja — četrta pozicija — obseza draginjske doklade uslužbencev in je deliti dotične kredite na:
a) Uradniške osebne..........
rodbinske......
b) Zvaničniške: osebne.........
rodbinske......
c) Služiteljske: osebne .
rodbinske......
Peto pozicijo je uporabljati, da se Izkazuje stanarina, kolikor jo uslužbenci uživajo.
Kredite za napredovanja ih periodične zviške je deliti na dve poziciji, in to:
1. napredovanja s potrebnim skupnim zneskom, m
2. periodični zviški s potrebnim skupnim zneskom.
Krediti za nagrade pogodbenim uradnikom in dnev-
ničarjem se morajo izkazati v posebni partiji osebnih razhodkov, za pogodbene uradnike ločeno od dnevničarjev. Za prve in druge pa je preliminirati v isti partiji tudi zavarovanje, kolikor se to zavarovanje po zakonu plačuje.
Kredite za specialne doklade, kjer take po specialnih zakonskih predpisih ali uredbah obstoje, je izkazati v posebnih partijah in navesti v stolpcu ^Pripomba« do-tični pravni predpis.
Kredite za upokojitve je izkazati v posebnih partijah po dotičnih oddelkih.
Ostale osebne razhodke, kolikor jin mora banovina izkazati in kolikor niso obseženi spredaj, je postaviti v posebno partijo.
It. Materialni razhodki.
Te razhodke je vnesti v višini samo dejansko in varčno odmerjenih najnujnejših potreb. Za investicije in nabavo oprave se no smejo postavljati v proračunski predlog nikakršni krediti, ker se investicije ne smejo vršiti iz rednih proračunskih sredstev.
V tehniškem pogledu je treba strogo skrbeti za strokovno porazdelitev nazivov partij, pozicij in podpozicij in se je vsekakor izogibali združevanju raznovrstnih razhodkov v eni partiji, poziciji, odnosno podpoziciji.
Poleg stolpcev, v katerih se izkazujejo zneski partij, je treba dodati zaradi vzporeditve še te-le stolpce:
a) Vsote odobrenih razhodkev-dohodkov za minulo-tekoče leto.
b) Razlika mod predloženimi in odobrenimi krediti.
c) Vsote izvršenih (angažiranih) razhodkov in ostvar-jenih dohodkov za minulo proračunsko leto.
č) Po ministrstvu za finance dokončno odobreni zneski kreditov za leto 1933./1034., kateri stolpec se izpolni v ministrstvu za finance.
d) Pripomba za kratko pojasnilo.
III.	Dohodki.
Kakor razhodki morajo tudi vsi dohodki, najsi obstoje po kakršnikoli osnovi, biti postavljeni v proračun. Ko se vnaša verjetna višina dohodkov, je treba upoštevati sedanje finančne razmere in možnost njih ostva-ritve.
Kot osnovno pravilo mora sluziti pregled ostvarjenih dohodkov za minulo proračunsko leto in za to proračunsko leto do sestave proračuna, ki ga mora vsaka banovina sestaviti.
Vsi vneseni dohodki morajo biti skrbno izračunani) razen dohodkov, ki jim je višina določena s pogodbo, ki morajo biti točno izkazani in z listinami potrjeni. Če se pokaže potreba, da se uvedejo banovinske naklade, se mora postopali po členu 25. uredbe o budžetirauju -Ih
računovodstvu in točke 10. § 6. zakona o organizaciji finančne uprave ta-le
navodila,
po katerih se morajo ravnati mestne, trške in vaške občine pri tehniški sestavi proračunskega predloga za leto 1933.*
urediti vprašanje o davščinah pred sklepanjem preračuna. Oh predložitvi proračuna se to ne bo odobravalo.
Viške dohodkov nad razhodki pri gospodarskih banovinskih podjetjih in ustanovah je izkazali v posebnem poglavju pod nazivom:
»Dohodki banovinskih podjetij in ustanov« za vsa banovinska podjetja in ustanove z označbo naziva ustanove, pri kateri se je dobil višek dohodka.
Po sebi se razume, da se mera sestavili na koncu razhodkov vsakega poglavja rekapitulacija osebnih in materialnih razhodkov, obča rekapitulacija razhodkov in rekapitulacija dohodkov.
IV.	Uredba.
V uredbi o izvrševanju banovinskega proračuna se je v glavnem držati istih načel in odredb, ki so označene v letošnji uredbi. Dovoli se vnos odredb, potrebnih za pravilno izvrševanje banovinskega proračuna.
V. Odkupnina osebnega dela — kuluka.
Glede postopka z odkupnino osebnega dela veljajo dotične odredbe iz navodila ministrstva za finance I- br. 71.650 z dne 3. oktobra 1931.
Predlogu banovinskega proračuna se morajo priložiti naslednji podatki:
1. Pregledi dohodkov in razhodkov, izdelani po priloženih razpredelnicah.
2. Pragmatika-statuti za banovinske uslužbence.
3. Spisek osebja po oddelkih ter podjetjih in ustanovah s podrobno označbo prejemkov.
4. Uredba o izvrševanju banovinskega proračuna.
5. Pravilniki o pobiranju banovinskih davščin.
8 Ekspozč, obči in za vsak oddelek posebej.
7. Završni račun za minulo leto.
8. Pregled ostvarjenih dohodkov v tekočem proračunskem letu do dne sestave proračunskega predloga za leto 1933./1934.
9. Pregled izvršenih razhodkov v tekočem proračunskem letu s točno označbo ponabe vsake pozicije in Partije.
10. Pregled v tem proračunskem letu pričetih del z označbo angažiranih in za izvršena dela izplačanih vsot.
11. Pregled prej pričetih in v tem proračunskem letu dovršenih del z označbo vsot, izplačanih za ta dela iz letošnjega proračuna.
12. Pregled celokupnih banovinskih dolgov.
13. Pregled banovinskih terjatev.
V Beogradu, dne 30. septembra 1932.; št. 1109.
Minister za finance dr. Mil. H. Uordevič s. r.
m • —
674.
Da se doseže enotnost pri sestavi občinskih proračunov in olajša delo tako pri predlogu, oceni in odobritvi teh proračunov v ministrstvu za finance, kakor tl*di pri sami sestavi omenjenih proračunov, predpisujem
osnovi člena 33. uredbe o oblastnih in sreskih samoupravnih proračunih, uzakonjene s členom 308. finančnega zakona za leto 1927./1928. (»Službene novinec št. 39/IX * dne 21. februarja 1927.). člena 15. zakona o državnem
I.	Obče pripombe.
Ustanovljeno načelo strogega varčevanja pri odmerjanju potrebnih kreditov se mora izvajati v vseh pano-, gah državne uprave. Obče finančne razmere nalagajo neogibno, da se ta prizadevanja pri sestavi občinskih, proračunov dosledno izvedejo. To zbog tega, ker se dajo s skupno akcijo na vseh poljih javnih financ najprej ,do-, seči pozitivni uspehi in ker se tako ostvari težnja krar Ijevske vlade, da se znižajo fiskalne obremenil ve,,samoupravnih teles, v prvi vrsti občin, do skrajnih iuej,možnosti.
Še med samim tem proračunskim letom se je pokazalo, da se izvršujejo občinski proračuni za leto 1932.. zelo slabo zaradi tega, ker so usvojeni dohodki odpo-vedali. Ta činjenica mora biti odločilna pri sestavi ob- : činskih proračunov za leto 1933. Potemtakem je treba vsako potrebo najskrbneje oceniti in vsega onega, kar bi ne bilo neobhodno, ne postavljati v proračun.
Na osebne razhodke je zlasti treba obračati veliko-pozornost. V proračunske predloge se ne morejo vnašati nova mesta niti nepopolnjena-prazna mesta po današnjem proračunu. V uredbi za izvrševanje proračuna je treba neizogibno poskrbeti, da se v letu 1983. izpraznjena mesta nikakor ne smejo popolnjevati. Treba si je prizadevati, da se izločijo vse nepotrebne in odvisne osebe iz občinske službe. Oddelke in odseke, ki nimajo značaja neobhodne potrebe, je treba ukiniti, sorodne pa spojiti in tako zmanjšati tudi osebje in osebne razhpdke.
Prejemki osebja, obdržanega v občinski službi, nikakor in nikoli ne smejo biti večji od prejemkov državnih uslužbencev, kolikor gre za mestne občine. Pri trških in vaških občinah se morajo sedanji josebni prejemki vsega osebja brezpogojno znižati z odstotkom najmanj-10%. One občine, ki imajo svoja pravila (statute) o ureditvi uslužbenskih prejemkov, morajo spraviti pravila v sklad z gorenjim načelom, za kar se bo tudi dala zakonska možnost. Nikakršne posebne in funkcijske doklade se ne smejo postavljati v proračun, razen onih, ki so osnovane na zakonu ali uredbi. Nagrade za čezurno delo se ne sinejo ustanavljati niti s proračunom preliminirati,. ker ni nikakršne potrebe po čezurnem delu. Istotako ne more in ne sme biti ne honorarjev ne specialnih nagrad. Kar se pa tiče prejemkov občinskih opravnikov — pred- . sednikov, načelnikov, podpredsednikov, podnačelnikov itd., veljajo še nadalje naredbe ministra za notranje posle
III.	br. 36.492 z dne 26. novembra 1930., III. br. 8913 z dne 25. aprila 1931. in P- br. 10.128 z dne 3. avg. 1931.
Pri materialnih razhodkih se je treba ravnati samo po načelu nujne potrebe in preliminirati v proračunu za leto 1933. samo razhodke takega značaja. -Vse.ostalo..-..
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
12.	oktobra 1932., št. 236/XC/640.
je treba odložiti. Nove investicije je treba povsem opustiti in predlagati samo kredite za dela, pričeta do danes, katerih prekinitev bi povzročila škodo, da se utegnejo dovršiti.
Nova posojila se ne Ibodo odobrila nobeni občini in to je treba uvaževati pri sestavi proračuna. V tem pogledu sme biti izjema samo tamkaj, kjer ima posojilo značaj neobhodnosti. V tem primeru je v zaprosilu za odobritev brezpogojno predložiti izčrpno poročilo o vseh dotedanjih dolgovih dotične občine, kakor tudi obrazložiti neobhodnost in koristnost posojila in njegovo porabo.
Pri sestavi proračuna dohodkov je treba ravnati z največjo pozornostjo in previdnostjo. Znosnost in pravičnost bremen mora biti zagotovljena; zbog tega je treba strogo upoštevati plačilno moč občanov. Za merilo v tem pogledu naj služijo ostvarjeni dohodki v letu 1932. in samo v mejah te višine se smejo gibati. Stopnja doklad ne sme biti nikakor in nikoli večja od stopnje, ki je odobrena za tekoče leto. Uvedba novih davščin se ne bo odobrila, nasprotno, tudi pri sedanjih davščinah se mora izvršiti revizija in se morajo davščine, ki so često in večinoma previsoke in ne ustrezajo vrednosti proizvodov in storitvam, za katere se pobirajo, ukiniti ali znižati. Vse vsote v proračunu dohodkov morajo biti realne. To se nanaša zlasti na zaostale in nepobrane dohodke in doki .do iz prejšnjih let. Treba je računiti samo s tem, za kar se zanesljivo ve, da se bo izterjalo.
II.	Tehniška sestava vseh občinskih proračunov.
Vsi občinski dohodki in razhodki, najsi obstoje po kakršnikoli osnovi in najsi so kakršnekoli vrste, se morajo postaviti v proračun. Občinski proračun mora biti ena celota.
Vsak proračun se deli A. na razhodke in B. na dohodke.
A. K a z h o d k i.
Razhodki se dele po značaju potreb, ki jih povzročajo, na redne in izredne. Redni razhodki so tisti, ki jih povzroče občinske potrebe, ki se pojavljajo stalno bodisi vsako leto bodisi občasno. Delijo se na osebne in na materialne razhodke. Osebni razhodki so tisti redni razhodki, ki potekajp iz občinskih odločb — pravil (statutov), s katerimi so urejena službena razmerja občinskih uslužbencev. Materialni razhodki so tisti redni razhodki. ki omogočujejo skupno z osebnimi razhodki in v mejah dejanskih potreb redno in stalno poslovanje občine kot urada in ostalih zavodov, ustanov, podjetij itd. Izredni razhodki so tisti, ki jih povzročajo občinske potrebe, ki se pojavljajo občasno.
Vsi osebni razhodki ene občine se izkazujejo skupno v proračunih, neglede na strokovno panogo, ki ji pripadajo; vendar se mora jasno razvideti celokupni seštevek osebnih razhodkov poedinih strok (glej obrazec št. 1*)
Vsi razhodki po občinskem proračunu morajo biti razdeljeni na proračunske partije in pozicije in navedeni po naslednjih strokah, in to po potret)! in kakor se učinjajo bodisi med osebnimi bodisi med materialnimi razhodki:
1.	Obče upravno oblastvo.
Sem spadajo: a) Osebni razhodki na plače in ostale prejemke samo občinske upravne administracije, izterje-
* Obrazec v »Službenih novmah« ni objavljen. — Op. ur.
valca občinskih davščin, občinskih opravnikov, uradnikov, uslužbencev, služiteljev, čuvajev itd. b) Materialni razhodki občinskega sodišča (poglavarstva, občinskega starešinstva), in to: potni stroški spredaj imenovanega osebja, pisarniški material, kurjava in razsvetljava pisarn občinskega sodišča (poglavarstva, občinskega urada), Službeni list, telefonske potrebščine, vzdrževanje in nabava občinskih tehtnic, naborni stroški, vzdrževanje občinskega pokopališča, članarine in temu pod.
2.	Osebna in imovinska varnost.
Sem spadajo: a) Vzdrževanje policijskega predstojnika, sodnikov, redarjev in stražnikov, b) Najemnina za orožniške postaje in policijske urade in njih vzdrževanje, porotniške dnevnice, petrolejska razsvetljava ulic, prispevki v sklad za gradnjo poslopij za sreska načelstva, vzdrževanje gasilskih čet in prispevki gasilskim društvom, pokončavanje divjih živali in temu pod.
3. Narodna prosveta.
V to stroko spadajo: a) Stanarina učiteljem po zakonu o narodnih šolah, nagrade veroučiteljem. b) Šolska doklada, vročena šolskim odborom, vzdrževanje občinskih prosvetnih (nestrokovnih) šol in otroških vrtcev, ustanove in podpore siromašnim dijakom, ljudske kuhinje, šolske kuhinje, analfabetski tečaji, vzdrževanje cerkev, podpore prosvetnim in glasbenim društvom, gledališčem in temu pod.
4. Finančna panoga.
Sem spadajo: Občinski dolgovi, odnosno obresti in odplačila po občinskih posojilih, neizplačani razhodki iz prejšnjih let.
5. Gradbena panoga.
Sem spadajo občinski razhodki za vzdrževanje, popravila in obnovo obstoječih občinskih poslopij, cest, mostov, parkov, telefona in ostalih objektov. Vsi ti razhodki se navajajo ločeno.
0.	Kmetijstvo, živinoreja in gozdarstvo.
Vzdrževanje trtnic »in sadnih drevesnic, kmetijskih postaj in gospodinjskih šol. kmetijske in živinorejske razstave, ekskurzije in tečaji, pobijanje rastlinskih in živalskih bolezni, nagrade živinozdravniku, pogozdovanje goličav in temu pod.
7. Narodno zdravje.
Prejemki občinskih zdravnikov, babic, vzdrževanje občinskih bolnic in ambulant, asanacija vasi, nabava zdravil, vzdrževanje studencev, vodnjakov in drugih vodovodov, pošiljanje v Pasteurjev zavod, podpore Rdečemu križu in temu pod.
8. Socialno skrbstvo.
Vzdrževanje domov za onemogle starce in starke, podpore invalidom, sirotam, brezposelnim in dobrodelnim društvom in temu pod.
!). Trgovina, industrija, obrt in turizem.
Vzdrževanje obrtnih, vajeniških in trgovinskih šok tečajev in njih podpore in vsi ostali osebni in materialni razhodki, ki spadajo v to strokovno panogo.
10.	Občinsko gospodarstvo.
Osebni in materialni razhodki za vzdrževanje občinskega zemljišča, gozdov, kamenolomov, občinskih lovišč
in ribolovov. V to stroko spadajo tudi davki in takse, ki jih mora plačevati občina po zakonih za svoja posestva.
11.	Občinska podjetja.
Sem se vnašajo podjetja, ki so v občinski režiji. Treba je izkazati oseibne in materialne razhodke za vsako podjetje posebej, in to: za električne centrale, javna kopališča, tramvaje, avtobuse, plinarne, kanalizacijo, klavnice, prodajalnice, knjigarne, lekarne in temu pod.
12.	Dotacija podpor in subvencij.
Sem spadajo vse dotacije, ki jih daje občina in ki služijo za pokrivanje razhodkov nad dohodki poedinih podjetij in ustanov, kakor tudi podpore, ki se ne dajo uvrstiti pod nobeno zgoraj navedeno svrho.
13.	Ostali razhodki.
Sem spadajo vsi tisti razhodki, ki drugje niso omenjeni.
14.	Nepričakovani razhodki.
Obsezajo nepričakovane razhodke ali kredite za nezadostno preliminirane razhodke po vseh strokah razhodkov.
15. Razhodki odlomkov poedinih občin.
Osebne in materialne razhodke za vsak odlomek poedine občine je izkazati posebej.
Izjemno od ostalih strok se morajo izkazovati osebni razhodki pri odlomkih poedinih občin skupaj z materialnimi razhodki za vsak odlomek posebej.
H.	D o h o d k i.
Občinski dohodki so redni in izredni, kakor pač potekajo iz stalnih virov ali ne. Redni dohodki se delijo na obče in specialne. Obči redni dohodki so ti-le:
1.	Občinska doklada.
Sem spada vsota občinske doklade, predpisane na esnovi državnega neposrednega davka. Stopnja doklado mora biti enotna za vse oblike neposrednega davka in za vse obdavčencc ene občine, razen pri odlomkih po-edinih občin, odnosno mestnih občin, kjer se z izjemno odobritvijo ministra za finance lahko dovoli različna — diferencialna — odnosno progresivna stopnja za doklade, če minister za finance spozna, da so razlogi za tako doklado opravičeni; doklada pri odlomkih pa se mora izkazati kot postavka specialnih dohodkov.
2.	Takse.
Navesti jih je treba ločeno, in to takse po zakonu o taksah, sejmnina od živalskih potnih listov, tehtarina, zavzemanje pločnikov, tlakovina, mesarska zakupnina, taksa na pse, na lovske na ribolovske karte, na prevozna sredstva, dimnikarske takse, takse za razglaševanje, za koncesije od tramvaja, razsvetljave, avtobusov in za °stale koncesije in temu pod.
3.	Trošarina.
Izkazati se morajo poedine vrste trošarine, gostilniška potrošnina. uvoznina. Hakarina (kaldrmina), cestu-rina, mesarina iii temu pod.
4.	Kuluk.
5.	Nepobrani dohodki in terjatve iz prejšnjih let.
Navesti je treba ločeno zaostale dohodke od doklad, trošarine, taks, odkupa kuluka, od najemnin za zgradbe, od bolnic, občinskih posestev, podjetij itd.
6. Dohodki od posestev.
Navesti se morajo ločeno dohodki od občinskega zemljišča, lovišč in ribolova, od najemnin, zakupa pravic in posestev, za vsako panogo posebej.
a) Specialni redni dohodki:
K specialnim rednim dohodkom spadajo: a) doklada in vsi dohodki odlomkov, navedeni posebej za vsak odlomek; b) dohodki vseh gospodarskih podjetij, za vsako podjetje posebej, in c) ostali nepričakovani dohodki (denarne kazni in temu pod.).
b) Izredni dohodki so:
1. Subvencije, občasne podpore in naklonitve.
Izkazati je treba ločeno subvencije, podpore in temu
pod. od države, banovine, drugih občin, ustanov in volil občanov.
2. Dohodki od prodane občinske imovine.
Vnesti je treba dohodke od prodaje nepremičnin,
premične imovine, vrednostnih papirjev in temu pod.
III.	Ostali predpisi.
1. Gotovina v denarju ali vrednostnih papirjih, ki se zateče pri sestavi proračunskega predloga, se: ne sme postavljati v proračun dohodkov. Kolikor ta gotovina ni angažirana in sestavlja občinsko imovino, mora prvenstveno služiti za povračilo nepravilno pobranih dohodkov, za razne izločbe in za izredne razhodke. Vsako trošenje gotovine se mora vršiti po predhodno dobljeni soglasnosti ministra za finhnee.
2. Krediti se nikakor ne smejo prekoračiti brez predhodne odobritve ministra za finance. Istotako se ne smejo vršiti brez predhodne odolbritve ministra za finance vireinentiranja med poedinimi proračunskimi partijami. Med osebnimi in materialnimi razhodki viremen-tiranje vobče ni dopustno.
3. Vsak obrazec občinskega proračuna mora obsezati 6 vzporednih stolpcev, in to: 1. predlog za leto 1933.;
2.	odobritev za minulo, odnosno za tekoče leto; 3. razlika; 4. odobreno po ministru za finance, odnosno po banski upravi; 5. izvršeni razhodki, odnosno ostvarjeni dohodki za tisto leto, za katero so završni računi, in
6.	stolpec za pripombe — obrazložiti je ob kratkem uvedbo nove, odnosno zvišbo obstoječo partije.
4. Na koncu proračuna se mora navesti rekapitulacija dohodkov in razhodkov po strokah, odnosno po odlomkih, kjer jih je kaj.
5. Vsakemu občinskemu proračunu se morajo priložiti naslednje priloge:
a) en izvod odobrenega proračuna iz prejšnjega leta z odobrilno klavzulo pristojnega oblastva;
ib) pregled občinskih dolgov in terjatev za preteklo in za prejšnja leta;
c) zapisnik in odločba občinskega odbora o proračunskem predlogu s točno označbo skupne vsote dohodkov, razhodkov. odmerjene občinske doklade s točno njeno stopnjo vred;
č) odločba občinskega odbora in pravilnik o taksah, pristojbinah in ostalih občinskih nakladah za ono leto, za katero se zaproša odobritev, v dveh enakih izvodih:
d) odločba občinskega odbora in pravilnik o taksah, pristojbinah in ostalih občinskih nakladah iz predhodnega leta z označbo številke odločbe ministrstva za finance, s katero se je odobrilo pobiranje teh naklad;
e) vzporedni pregled taks in vseh občinskih davščin za prihodnje in predhodno leto, kjer se mora označiti izprememba zvišanih ali novo uvedenih davščin za prihodnje leto;
f) če je v odločbi občinskega odbora kaj trošarin-skih postavk, ki jih mora po členu 79. zakona o državni trošarini* odobriti kraljevska banska uprava, se morajo priložiti vse odobrene trošarinske postavke;
g) pregled ostvarjenih dohodkov za predhodno leto, sestavljen po mesecih;
h) proračuni gospodarskih ustanov, podjetij, bolnic, skladov, zakladov kot priloge k občemu proračunu, kakor je to spredaj navedeno;
i) šolski proračun, ki ga je odobrilo ministrstvo za prosveto po členih 25. in 26. zakona o narodnih šolah, v dveh čistih formalnih izvodih, čigar razhodek v dostavljenih potrebah in vsotah se preliminira v breme občinske doklade v razhodku občinskega proračuna po specialnem zakonu;
j) pritožbe-utoki zoper proračunski predlog, če jih je kaj;
k) imenski spisek vseh občinskih uslužbencev s pregledom skupnih letnih prejemkov za minulo, odnosno za tekoče in nastopajoče leto;
1) statute za občinske uslužbence, če obstoje;
m) poslednji odobreni završni račun;
n) ekspozč — pojasnilo proračuna. Podrobnejše obrazložitve vseh razhodkov se navajajo v ekspozeju — pojasnilu proračuna. Tudi v ekspozeju se mora označiti vsaka eventualna uvedba novih občinskih naklad;
o) izkaz — potrdilo davčnih oblastev o odmeri neposrednega davka, ki mora bfti istoveten z vsoto neposrednega davka, navedenega v proračunskem predlogu in v zapisniku občinskega odbora o usvojenem proračunu.
IV.	Sklep.
Vsi občinski proračuni za leto 1933. morajo biti vročeni v odobritev najkesneje do dne 1. decembra tekočega leta za prihodnje leto.
Poleg namena, navedenega v začetku občih pripomb, imajo ta navodila svrho, da napravijo iz doslej različnega načina budžetiranja enotnega in neke vrste edinega načina občinskega budžetiranja vobče, kakor tudi da ob-sežejo s sistematično razporedbo dohodkov in razhodkov vse one primere, ki so doslej obstajali, ki pa se jih prejšnji predpisi niso tikali.
Predloge občinskih proračunov mora pošiljati kraljevska banska uprava ministru za finance v odobritev samč. če se s pregledom proračuna in vseh prilog ugotovi, da so občine povsem po teh navodilih postopale. V nasprotnem primeru se morajo nepravilno sestavljeni proračunski predlogi, ki niso prilagojeni predpisom teh navodil, dotičnim občinam vrniti, da jim jih prilagode in ta navodila izvrše.
Pristojni organi, ki so pooblaščeni za pregled in odobritev občinskih proračunov za leto 1933., morajo paziti. da ne dopuste nikakršnih odstopkov od prednjih navodil, in bodo za vsako nasprotno delo poklicani na odgovor.
* »Službeni list« št. 151/25 iz 1. 1930.
Ta navodila je po Ihanskih upravah nujno vročiti vsem občinam; beograjski, zemunski in pančevski občini pa jih je poslati neposredno.
Proračunski oddelek ministrstva naj skrbi za točno izvrševanje in tolmačenje tega navodila.
V Beogradu, dne 30. septembra 1932.; št. 1110/VII. .
Minister za finance dr. Mil. R. Dordevič s. r.
i« —
Banove uredbe.
675.
VIII. No. 295/7.
Naredba.
Nekatera avtobusna podjetja uporabljajo za označevanje svojih postajališč rdeče zastavice. Ker je ta znak skoraj povsod rezerviran za označevanje trenutno preteče nevarnosti na cestah (popravila, razstreljevanje in slično), je uporabljanje rdeče zastavice za uvodoma omenjeni namen neprimerno.
Zato se odreja na osnovi čl. 67. zakona o notranji upravi, da je v označevanju postajališč v avtobusnem prometu opustiti rdeče in enotno uporabljati svetlomodre zastavice.
Prestopki se kaznujejo po čl. 69. navedenega zakona. Naredba stopi v veljavo 8 dni po razglasitvi v »Službenem listu kraljevske banske uprave Dravske banovine«.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 11. oktobra 1932.
676.
Razne objave iz „Službenih novin“.
številka 196 z dne 26. avgusta 1932.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne
10.	avgusta 1932. je bil postavljen pri kraljevski banski upravi Zetske banovine za načelnika finančnega oddelka
IV.	položajne skupine 1. stopnje Sušeč Štefan, finančni višji svetnik dravske finančne direkcije v Ljubljani.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne
6.	avgusta 1932. so bili upokojeni s pravico do pokojnine, ki jim pripada po službenih letih naslednji člani Narodnega gledališča v Ljubljani: Kovač Leopold, uradnik VI. položajne skupine; Juvan Polonca, uradnik VI. položajno skupine s plačo 1. periodskega poviška; Rus Franc, uradnik VII. položajne skupine; Habič Fran c, uradnik VII. položajne skupine; Mohorič Franc, uradnik VII. položajne skupine in Povhe Jo s i p, uradnik VII. položajne skupine s plačo 2. periodskega poviška.
Številka 197 z dne 27. avgusta 1932.
Z ukazom Njegovega'Veličanstva kralja z dne 8. avgusta 1932., III. štev. 38341, so bili upokojeni: dr. Vavpotič Peter, sreski načelnik IV. položajne skupine
2.	stopnje sreza ptujskega; K o r o p e c Rihard, politično upravni sekretar IV. položajne skupine 2. stopnje pri kraljevski banski upravi Dravske banovine v Ljubljani in d r. B r a t i n a Franc, sreski podnačelnik V. položajne skupine sreza murskosoboškega.
Z odlokom ministra za promet z dne 20. avgusta
1932.,	P. t. štev. 68210, je bila sprejeta ostavka na državno službo, ki jo je podala Ramšak Marija, p. t. manipulant X. položajne skupine pošte in telegrafa Gornja Radgona.
Z odlokom ministra za gTadbe z dne 16. avgusta 1932. štev. 23337, je bil postavljen Pfeifer Metod, tehniški uradniški pripravnik tehničnega razdelka sreskega načelstva sreza Maribor—levi breg, za tehničnega pristava VIII. položajne skupine istega razdelka.
Prepoved uvažanja in razširjanja časopisa »Literatura« štev. 7.—8. iz leta 1932. Državno tožilstvo v Zagrebu je z odlokom z dne
20.	avgusta 1932., štev. Kns 1330/32, na podstavi čl. 19. zakona o tisku prepovedalo prodajanje in razširjanje mesečnika »Literatura«, štev. 7—8 za meseca julij—avgust 1932, ki se tiska v Zagrebu.
Številka 198 z dne 29. avgusta 1932.
Z odlokom ministra za trgovino in industrijo z dne : 12. avgusta 1932, I. štev. 26204, je bil premeščen po potrebi službe Ažman Josip, profesor VIII. položajne skupine drž. dvorazredne trgovinske šole v' Celju, v drž. dvorazredno trgovsko šolo v Ljubljani.
številka 199 z dne 30. avgusta 1932.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne
1.	avgusta 1932, štev. 18929, so napredovali: za šumarskega višjega svetnika IV. položajne skupine 1. stopnje pri šumarskem odseku kraljevske banske uprave v Ljubljani Tavčar Karel, šumarski višji svetnik IV. položajne skupine 2. stopnje s plačo 2. periodskega poviška; za šumarskega višjega svetnika IV. položajne skupine 1. stopnje in upravitelja gozdarske šole v Mariboru Ziernfeld Zmago, šumarski višji svetnik IV. položajne skupine 2. stopnje s plačo 1. periodskega poviška; za šumarskega višjega svetnika IV. položajne skupine 2. stopnje in za sreskega šumarskega referenta pri sreskem načelniku sreza Maribor—levi breg, P u p i s Emil, šumarski svetnik V. položajne skupine s plačo 1. periodske-gh poviška; za podšumarja 1. razreda VII. položajne skupine pri sreskem načelstvu v Ljubljani B u s b a c h Alfred, podšumar VIII. položajne skupine s plačo 2. periodskega poviška; za podšumarja 1. razreda VII. položajne skupine pri sreskem načelstvu v Litiji Burnik L a f a e 1, podšumar VIII. položajne skupine s plačo 2. Periodskega poviška; za podšumarja 1. razreda VII. položajne skupine pri sreski izpostavi v Škofji Loki Primožič Franc, podšumar VIII. položajne skupine s Plačo 2. periodskega poviška; za podšumarja 1. razreda
VII.	položajne skupine pri sreskem načelstvu v Slovenj-gradcu Sernec Edvard, podšumar VIII. položajne skupine s plačo 2. periodskega poviška in za podšumarja L razreda VIL položajne skupine pri sreskem načelstvu v Krškem Knez Anton, podšumar VIII. položajne skupine s plačo 2. periodskega poviška, vsi na doseda-jih službenih mestih.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne
1.	avgusta 1932, štev. 18925, sta napredovala: za tehničnega višjega manipulanta VII. položajne skupine pri direkciji šum v Ljubljani Zalokar Srečko, tehnični višji manipulant VIII. položajne skupine s plačo 2. periodskega poviška iste direkcije in za podšumarja 1. razreda VIL položajne skupine pri šumski upravi v Bohinjski Bistrici Hanzlovski Anton, podšumar istega razreda VIII. položajne skupine s plačo 2. periodskega poviška iste uprave.
Prepoved uvažanja in razširjanja. Z odlokom ministrstva za notranje posle z dne 23. avgusta 1932, I. štev. 30896, je prepovedano uvažati v našo državo in v njej razširjati liste: »Polednji Listi«, Praški Listi«, »Nedelni Listi«, »Pondelni Listi«, »Šejdrem« Jo »Moravski Listi«, ki izhajajo na Češkoslovaškem.
Številka 200 z dne 31. avgusta 1932.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 30. julija 1932. so bili postavljeni: v 2. realni gimnaziji v Ljubljani za direktorja s pravicami uradnika IV. položajne skupine 1. stopnje Pavlič Rado, profesor iste šole in uradnik iste skupine; v realni gimnaziji v Kranju za direktorja s pravicami uradnika IV. položajne skupine 1. stopnje Marolt Nande, profesor učiteljišča v Ljubljani, uradnik iste položajne skupine; v realni gimnaziji v Mariboru za direktorja s pravicami uradnika IV. položajne skupine 1. stopnje Mravljak France, profesor realne gimnazije v Celju, uradnik iste položajne skupine; v realni gimnaziji v Celju za direktorja s pravicami uradnika IV. položajne skupine 1. stopnje dr. Herič Matko, profesor realne gimnazije v Mariboru, uradnik iste položajne skupine; v realni gimnaziji v Novem mestu za direktorja s pravicami uradnika IV. položajne skupine 1. stopnje Vagaja Ludvik, direktor realne gimnazije v Murski Soboti, uradnik iste položajne skupine.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne
6.	avgusta 1932. je bil postavljen v učiteljišču v Ljubljani za direktorja s pravicami uradnika III. položajne skupine 2. stopnje dr. Dolar Simon, profesor realne gimnazije v Kranju, uradnik iste položajne skupine.
Z odlokom ministra za promet z dne 16. avgusta
1932.,	P. t. štev. 69709, je bila premeščena po po:robi službe v istem svojstvu k pošti in telegrafu Dev. Marija v Polju Kosovinc Ivana, arhivski uradnik X. položajne skupine dravske direkcije pošte in telegrafa Ljubljana.
Z odlokom ministra za promet z dne 14. avgusta 1932., P. t. štev. 67709, je bila premeščena po potrebi službe v istem svojstvu k pOšti in telegrafu Bled 1 H u d a 1 e s Anka, p. t. manipulant X. položajne skupine pošte in telegrafa Ljubljana 1
Z odloko mministra za promet z dne 15. julija 1932. so bili premeščeni: Zupan Viljem, oficial VIII. položajne skupine postaje Zalog, v prometno-komercialni oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani, na prošnjo; Zupančič Ladislav, prometni uradnik IX. položajne skupine postaje Zidani most, v postajo Zalog; Š v a 1 Frančišek, prometnik VIII. položajne skupine in šef postaje Stična, v postajo Novo mesto; Knafelc Valter, oficial VIII. položajne skupine postaje Ljubljana dol. kolodvor, v postajo Ljubljana gl. kolodvor, vsi po potrebi službe.
Dovolitev uvažanja in razširjanja. Z odlokom ministrstva za notranje posle z dne 25. avgusta
1932., I. štev. 31453, se je dovolilo uvažati v našo državo in v njej razširjati list »Le Quotidien«, ki izhaja v Parizu.
številka 201 z dne 1. septembra 1932.
Z	ukazom	Njegovega	Veličanstva	kralja	z	dne
21.	julija 1932. sta bila odlikovana: z redom'Sv. Save IV. stopnje Balon Olga, članica društva za zdravstveno zaščito dece in mladine v Mariboru in z redom Sv. Save
V.	stopnje Pelikan Ivan iz Maribora.
Številka 202 z dne 2. septembra 1932.
Z	ukazom	Njegovega	Veličanstva	kralja	z	dne
30.	juli ja 1932., I.. štev. 24275/0, je napredoval za profesorja IV. položajne skupine 2. stopnje na drž. tehniški srednji šoli v Ljubljani Premeljč Stane, profesor
V.	položajne skupine na isti šoli.
Z	ukazom	Njegovega	Veličanstva	kralja	z	dne
19.	avgusta 1932. so bili postavljeni: pri direkciji drž. železnic v Ljubljani: v V. položajno skupino za svetnika v prometno-komercialnem oddelku Petrovič Anton, dosedanji svetnik iste položajne skupine in šef postaje Rakek; v VI. položajno skupino: za višjega kontrolorja v prometno-komercialnem oddelku Gorše Franc, dosedanji višji kontrolor iste položajne skupine in šef prometne službe v Zidanem mostu; za višjega kontrolorja in šefa postaje Rakek Bizjak Frančišek, dosedanji višji kontrolor iste položajne skupine in šef postaje Bistrica—Boh. jezero, vsi na prošnjo; za višjega kontrolorja iri šefa prometne službe v Zidanem mostu Medved Ivan, dosedanji višji kontrolor iste položajne skupine in šef postaje Zalog, po potrebi službe; v VIL položajno skupino: za kontrolorja v prometno-komercialnem oddelku^ Hlebce Jožef, dosedanji kontrolor iste položajne skupine iii Šef postaje Vuhred-Marenberg; za kontrolorja v postajo Ljubljana glavni kol. Brajnik J o -s i p, dosedanji kontrolor iste položajne skupine in šef postaje Medvode!
Z odlokom pomočnika ministra za finance z dne
10.. avgusta 1932., štev. 6412(5. je bil postavljen po potrebi službe za davkarja VIII. položajne skupine davčne uprave v Kamniku Vošnik Franc, davkar iste položajne skupine davčne uprave v Višnji gori.
Dajanje v promet poštnih znamk ob priliki mednarodnih veslaških tekem. Gospod minister za promet je odobrM z odlokom z dne 26. avgusta 1932., štev. 72897, da se dajo v promet posebne poštne znamke ob priliki mednarodnih veslaških tekem, ki se vrše 2., 3. in 4. septembra 1932. v Beogradu. Te. znamke bodo, v premetu od 1. septembra do 31. oktobra 1Q32. Znamke so izdelane v nominalni vrednosti od 0-75, 1, 1 '50, 3, 4 in 5 Din s poviškom od 50 par za znamke'od 0-75,1 in 1-50 Din, za znamke od 3, 4 in 5 Din pa znaša ta povišek 1 Din. Povišek je natisnjen na znamki sami. Višek nad nominalno vrednostjo je namenjen Jugoslovanski veslaški zvezi v Beogradu.
številka 203 z dne 3. septembra 1932.
7.	ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 23. avgusta 1932. je bil postavljen pri direkciji drž. železnic v Ljubljani za kontrolorja VII. položajne skupine v postaji Ljubljana glavni kolodvor C v a r Alojzij, doseda-
nji kontrolor isto položajne skupine in šef postaje Zednik v območju direkcije drž. železnic v Subotici.
Z odlokom ministra za poljedelstvo z dne 10. avgusta
1932., štev. 49127/1. so bili premeščeni: za veterinarskega pristava sreza radovljiškega v VIII. položajni skupini K a-p u s Ivan, veterinarski pristav sreza vračarskega v isti položajni skupini, na prošnjo; za veterinarskega pristava sreza litijskega s sedežem v Višnji gori v VIII. položajni skupini d r. L u b e c A d a 1 b e r t, veterinarski pristav iste položajne skupine sreza preloškega, po potrebi službe, in za veterinarskega pristava sreza kočevskega v Vlil. položajni skupini Drolc Jože, veterinarski pristav iste položajne skupine sreza litijskega, na prošnjo.
Z odlokom ministra za promet z dne 29. julija 1932. je bil premeščen na prošnjo Schwarz Emil, strojevodja IX. položajne skupine kurilniške izpostave na Jesenicah, v kurilnico Maribor.
Številka 204 z dne 5. septembra 1932.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 8. avgusta 1932. so bili na predlog ministra za prosveto ter na prošnjo premeščeni; Dobnik Leon, uradnik VI. položajne skupine, učitelj iz Stranic, za učitelja osnovne šole v Slov. Bistrici; K o ž u h Mari j a, uradnik VI. položajne skupine, učiteljica iz Dornave, za učiteljico osnovne šole pri Sv. Juriju v Slov. goricah; Lavrenčič Alojzij, uradnik VI. položajne skupine, učitelj iz Bevka, srez ljubljanski, dodeljen, pisarni šolskega nadzornika pri sreskem načelstvu v Ljubljani, za učitelja osnovne šole v Ljubljani s službeno dodelitvijo pisarni prosvetnega oddelka kraljevske banske uprave v Ljubljani; Ločni-š k a r Franc, uradnik VI. položajne skupine in učitelj iz Turjaka, za učitelja osnovne šole v Mavčičah, srez kranjski; Medvešček Bogu mil, uradnik VI. položajne skupine in učitelj iz Trebeljna, za učitelja osnovne šole v Javorju, srez litijski; Sokol Adolf, uradnik VI. položajne skupine in učitelj iz Kotlja, sreza prevaljskega, za učitelja osnovne šole v Limbušu; Sole o 1 A n t o n i j a, uradnik VI. položajne skupine in učiteljica iz Kotlja, za učiteljico osnovne šole v Limbušu; Š te b 1 j a Marija, uradnik VI. položajne skupine in učiteljica iz Tomišlja, za učiteljico osnovne šole v Zgornji šiški; Golež Franc, uradnik VI. položajne skupine in učitelj iz Št. lija v Slov. goricah, za učitelja osnovne šole pri Sv. Trojici, srez Maribor—levi breg.
Z odlokom ministra za promet z dne 22. julija 1932. je bil premeščen na prošnjo ,T u r m a n Janez, pomožni nadzornik proge v X. položajni skupini V. sekcije za vzdrževanje proge Niš, v IV. sekcijo za vzdrževanje proge Maribor.
Z odlokom ministra za trgovino in industrijo z dno 24. avgusta 1932., I. štev. 27736/0, je bil premeščen za profesorja VIII. položajne skupine držav, dvorazredne trgovske šole v Celju A ž m a n Jožef, profesor iste položajne skupine državne dvorazredne trgovske šole v Ljubljani.
Z odlokom ministra za gradbe z dne 17. avgusta
1932., štev. 23317, je bilo odobreno na podstavi čl. 9. začasne uredbe o pooblaščenih inženjerjih in arhitektih, da sme ing. Kos Miroslav iz Ljubljane izvrševali javno prakso na ozemlju kraljevine iz arhitektonske stroke.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine: njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani, liska ta zalaga; Tiskarna »Merkur« .v Ljubljani; njen predstavnik: plinar Micbdlek v Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga h kosu 83. letnika III. z dne 19. oktobra 1932.
Razglasi osrednje vlade
Razglas o tečajih listin, izdanih na zlato ali inozemsko valuto, od 15. oktobra 1932. dalje.
Ker se vrednost listin, izdanih na zlato ali tujo valuto, proti dinarju izpreminja, ie 2utrudi pravilnega pobiranju taks po zakonu 0 taksah in zaradi odrejanja pristojnosti pri razsojanju določil g. minister za finance z °dločbo br. II. 121.750 z dne 10. oktobra 1932. nastopne tečaje, po katerih se morajo vse listine, ki se glase na zlato ali na tujo valuto, preračunavati na vrednost dinarja, ter se moralo po tem znesku pobirati takse Do zakonu o taksah in odrejati pristojnost Pri razsojanju:
1 napoleondor..................Din	218*60
1 turška lira .....	..	249’—
1 angleški funt ....	„	-00' -
1 dolar.........................
1 kanadski dolar ....	„	57*10
1 nemška zlata marka . .	„	13*70
1 zlat zlot............................  6*45
1 avstrijski šiling ...	„	N'—
1 belg..................................  8*—
1 pengo.....................„	9'95
d braziljski milreis ...	„	5'30
1 egiptovski	funt ...	„	205’—
1 uruguajski	pezos ...	„	31*—
1 argentinski...........................pezos..................... 12*50
1 turška papirnata lira .	„	27*50
l&O albanskih frankov	.	.	1030*—
loo zlatih francoskih fr.	.	.	„	1112* —
100 francoskih	frankov .	.	„	220*—
100 švicarskih	frankov . .	„	111*2’—
100 italijanskih lir..............
100 nizozemskih goldinarjev	„	2316*—
100 romunskih	lejev................. 34*—
100 bolgarskih	levov................. «i'~
100 danskih kron ....	1033*
100 švedskih kron ....	„	1023*—
100 norveških kron ...	„	1002*—
100 pezet.....................„	A71*
100 drahem........................ 3^
100 češkoslovaških	kron	.	.	ITI*
100 finskih mark.................. 30*	—
100 letonskih lat................. 1105*
•t*
Ti kurzi veljajo za čas od 13. oktobra 1932. Po nadaljnje odredbe ter se morajo upo-t#bljati tudi v nastopnih primerili:
, 1. ko se sprejema kovano zlato — napo-i*ondori in zlate turške lire — pri državnih ^‘agajnah ob plačevanju davkov in drugih državnih dohodkov:
. 2. ko se pobirajo pristaniške takse, o “Ptner izda oddelek za davke potrebna na-Ddila;
. 3. kot obračunavalni tečaji za angažiranje P potrošnje po proračunu za leto 1932./33. Dri vseh držav, izplačilih v tujih valutah; in 4. ko se sprejemajo za kavcijo obveznice Psih povojnih državnih zunanjih posojil v •atu, 7%no in 8%no Blaire & Conip. in z« Državne hipotekarne banke, emitirane Newyorku, za preračunavanje dolarjev v 'Parje.
/1* ministrstva za finance v Beogradu. Vimužb. uov.| z dne 15. okt. 1932.. št. 239.)
Razglasi kraljevske banske uprave
VI.	No. 22618/8	3307
Natečaj.
Na osnovi odloka kraljevske banske uprave v Ljubljani z dne 23. avgusta
1932.,	VI. No. 14274/5, priloga k 70. kosu »Službenega lista« z dne 3. septembra 1932. in § 12. zakona o lekarnah in nadzorstvu nad prometom z zdravili, razpisujem natečaj za podelitev lekarniške koncesije za otvoritev in obratovanje nove. po redu druge, javne lekarne na Jesenicah na Gorenjskem, srez Radovljica. s sedežem istotam.
Okoliš te lekarne je severozapadni del Jesenic, čigar meja ie napram okolišu že obstoječe lekarne Koželj pravokotna črta. ki je potegnjena črez sredino kolodvora.
Pravilno opremljene prošnje — pravo za samostojno vodstvo lekarne, domovnica, rojstni list. mugisterska diploma, izpričevala o dosedanjem službovanju, izkaz o izpolnjeni vojaški dolžnosti, potrdilo o vplačanih davkih — naj se vlože do C. novembra 1932. pri kraljevski banski upravi Dravske banovine.
Nepravočasno prispele prošnje kakor tudi prošnje brez potrebnih listin se ne bodo upoštevale.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 13. oktobra 1932.
Ban: dr. Marušič s. r.
VIII. No. 4151,/2.	3296
Razglas.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani na podlagi zakona z dne 16. julija 1892., državni zakonik št. 202, odobruje predložena pravila z zavarovalnim načrtom vred za ustanovitev registrovarte pomožne blagajne z imenom »Nada« in sedežem v Ljubljani.
Registrovana pomožna blagajna »Nada« s sedežem v Ljubljani je bila obenem pod tek. št. 18 vpisana v tukajšnji register pomožnih blagajn.
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 14. oktobra 1932.
Ban: dr. Marušič s. r.
II.	No. 21523/16.
*
3286
Razglas.
S pravnomočno odločbo kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani od 3. septembra 1932., II. No. 16649 14, se je tvrdki »Peta«, družbi z
o.	z., tovarni lesenih pet v Radečah pri Zidanem mostu dovolilo, da preuredi svojo vodno napravo ob dovodnem jar-
ku potoka Sapote v Radečah na parceli štev. 222, kat. obč. Radeče.
Preureditev se izvrši s tem. da se mesto sedanjega lesenega vodnega kolesa ugradi dvojna Francis turbina, s čimer se vodna sila pri devetmesečni vodi poveča od 11*2 na 18 konjskih sil.
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 11. oktobra 1932.
Po pooblastilu bana načelnik upravnega oddelka: dr. Stare s. r.
II.	No. 21729/1.
*
3287
Razglas.
Za delomržneže in izkoriščevalce občinskih podpor so proglašene, odnosno se proglašajo sledeče osebe: Colakovič* Franjo, roj. 1913, pristojen v občino Vinkovce; Haramanija Cvetko, roj. 1908, pristojen v občino Cavlje, srez Sušak: Jagušt Gjuro, roj. 26. decembra 1900. pristojen v občino Luka, srez Klanjec; Helinger Fanika, stara 24 let, pristojna v občino Gor. Smrgiči, srez Prnjavor; Babič Andjelko, roj. 1903, in Nemetz Dragutin, roj. 1903, oba pristojna v občino Županja, srez isti; Sekulič Sofija, roj. 1910, pristojna v občino Lužami Malabegovi, srez Derventa; Ganič Ružiča in Debeljak Ruža, obe pristojni v občino Dragočaj, srez Banja Luka; Hu-sar Gjuro, roj. 1911, in Horvat Gjuro, roj. 1901, oba pristojna v občino Gjur-gjevac; Štimac Nikola, roj. 1885, pristojen v občino Perušič; Špičko Stjepan, roj. 1890, pristojen v občino Mali Bukovec, srez Ludbreg; Avdagič Ahmet, roj. 1901, pristojen v občino Derventa; Djur-čulov Milivoj, roj. 1900, pristojen v občino Ičoš-Idoš, srez Vel. Kikinda; Re-menar Tomo, roj. 1897, pristojen v občino Dekanovec, srez Prelog; Glavina Sandor, roj. 1897, pristojen v občino Prelog; Martinovič Pavo, pristojen v občino Vlaška Mahala, srez Derventa; Benčič Mato, roj. 1899, pristojen v občino Gušče, srez Sisak; Vukovič Andjelko, roj. 1906, in Vukovič Lucija, roj. 1914, oba pristojna v občino Vrkašič, srez Bihač; Novak Vid, roj. 1909, in Vu-ger Franjo, roj. 1885, oba pristojna v občino Rasinja, srez Ludbreg; Grbin Marija, roj. 1900, pristojna v občino Ne-tretič, srez Karlovac; Bogdešič Avgustin-Josip, roj. 1878, pristojen v občino Baška, srez Krk; Čolnar Emil. roj. 1898, pristojen v občino Brod na Kupi; Benko Stjepan, roj. 1907, pristojen v občino Sv. Peter Orehovac: Agič Ifero, S., Musič Zeko, Alikič Ahmet, Alikič Rašid, Bajrič Sunjo, vsi pristojni v občino Te-šanj; Polimac Stojan, roj. 1856, pristojen v občino Jukinac, srez Glina; Sarko Jakob, roj. 24. aprila 1898, pristojen v občino Škoke, srez Maribor-desni breg; Salaj Ignacij, roj. 6. januarja 1903, pristojen v občino Črenšovci, srez Dol. Lendava; Predovič Nikola. roL 21. seutero-
bra 189G, in Gornik Jožef, roj. 12. julija 1893, oba pristojna v občino Suhor, srez Metlika; Robnik Feliks, roj. 16. ina-ja 1895, pristojen v občino Kapla, srez Prevalje; Šalamon Janez, roj. 24. aprila 1906, pristojen v občino Sakušak, srez Ptuj; Zupan Alojzij, roj. 1906, pristojen v občino Boštanj, srez Krško; Peterlin Ivan, roj. 1901, pristojen v občino Mokronog, srez Krško; Junc Alojzij, roj. 1901, pristojen v občino Raka, srez Krško; Vezjak Ludvik, roj. 23. avgusta 1911, pristojen v občino Slovenja vas, srez Ptuj; Vovk Oton, roj. 23. marca 1900, pristojen v občino Ribno, srez Radovljica; Kolman Franc, roj. 17. oktobra 1905, pristojen v občino Trebnje, srez Novo mesto.
Kralj, banska uprava Dravske banovine
v Ljubljani, dne 11. oktobra 1932.
Po pooblastilu bana načelnik upravnega oddelka: dr. Stare s. r.
I. No. 7308/1.	3327
Razpis.
Razpisuje s© v javni bolnici v Celju služba zdravnika-uradniškega pripravnika z mesečno plačx> Din 1275-—.
Prosilci morajo dokazati, da izpolnjujejo pogoje^ za sprejem v državno službo (staž). Prošnje s predpisanimi prilogami je vložiti pri kraljevski banski upravi Dravsko banovine v Ljubljani do 30. oktobra 1932.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine
v Ljubljani, dne 17. oktobra 1932.
K V. No. 245/271.	3237—3—3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za izvršitev pralno naprave, centralne kurjave, vodovoda in toplovodne naprave III. etape v drž. bolnici za duševne bolezni Novo Celje
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 3. novembra 1932. ob 11. uri dop.
v sobi št. 38 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se pr..'.i plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami v sobi št. 48.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša;
Din 480.567-25.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novi-nah« in na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine
v Ljubljani, dne 7. oktobra 1932.
VIII.	No. 4948/2.	3267—2—2
Razglas.
Zalokar Rudolf, tovarnar kvasa na Viču, zgradi tovarno za kvas na Glincah,
Tržaška c. št. 6. Podrobnosti se vidijo iz predloženih načrtov Ln tehničnega poročila.
O tem projektu se na podstavi §§ 110. in 122. ob. z., §§ 84., odst. 2, 89., odst. 3, gradb. z. in § 73. i. sl. z. u. post. razpisuje komisijski ogled na kraju samem in obravnava
na ponedeljek, 24. oktobra t. 1.
s sestankom komisije ob 16. uri pri tovarni.
Interesenti se obveščajo, da so načrti nameravane naprave razpoloženi do dneva komisijske obravnave pri podpisanem uradu na vpogled. Morebitne ugovore zoper nameravano napravo je do dneva obravnave vložiti pri kraljevski banski upravi, na dan obravnave pa v roke vodji komisije. Poznejši ugovori se ne bodo upoštevaii, temveč se bo o projektu odločilo brez ozira nanje, kolikor ne bo javnih zadržkov.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine
v Ljubljani, dne 12. oktobra 1932.
*
Uradni razpust društev.
S spodaj navedenimi odloki kraljevske banske uprave Dravske banovine so bila razpuščena naslednja društva, ker že več let ne delujejo, nimajo ne članov niti imovine, in torej ne morejo več izvrševati svojega statutarnega delovnega področja:
1.-II. No. 17.025/2 z dne 18. avgusta 1932.; Konjerejsko društvo za mariborsko oblast, podružnica v Gornji Radgoni;
2.-II. No. 18.508/1 z dne 18. avgusta 1932.: Podružnica krščanske šole v Brežicah;
3.-II. No. 17.198/2 z dne 20. avgusta 1932.: Društvo motociklistov in kolesarjev v Apačah;
4.-II. No. 17.428/2 z dne 22. avgusta 1932.: Podružnica krščanske šole pri Mali Nedelji;
5.-II. No. 17.197/2 z dne 22. avgusta 1932.: Podružnica krščanske šole pri Sv. Križu;
6.-II. No. 17.379/2 z dne 22. avgusta 1932.: Društvo lesnih delavcev in sorodnih strok, podružnica v Zbelovem;
7.-II. No. 12.829/4 z dne 23. avgusta 1932.: Strokovna skupina viničarjev na Humu pri Ormožu;
8.-II. No. 17.119/1 z dne 26. avgusta 1932.: Družba sv. Cirila in Metodi1., ženska podružnica v Ljutomeru;
9.-11. No. 17.528/2 z dne 26. a. gusta 1932.: Vinarsko društvo za gorr jerad-gonski ekraj v Radencih;
10.-II. No. 16.887/1 z dne 31. avgusta 1932.; Podružnica sv. Cirila in Metoda v Dobovi;
1 l.-II. No. 16.891/1 z dne 31. avgusta 1932.: Podružnica sv. Cirila in Metoda v Globokem;
12.-II. No. 16.890/1 z dne 31. avgusta 1932.: Podružnica sv. Cirila in Metoda na Planini;
13.-II. No. 16.587/2 z dne 31. avgusta 1932.: Podružnica sv. Cirila in Metoda na Raki;
14.-II. No. 16.893/1 z dne 31. avgusta 1932.: Bralno društvo v Sevnici;
15.-II. No. 13.928/3 z dne 31. avgusta 1932.: Bralno društvo pri Sv. Bolfenku na Kogu;
18.-I1. No. 16.885/1 z dne 31. avgusta 1932.: Katoliško slovensko izobraževalno društvo v Kapelah;
17.-II. No. 16.895/1 z dne 31. avgusta 1932.: Kmečko izobraževalno društvo v Sevnici;
18.-II. No. 16.889/1 z dne 31. avgusta 1932.: Slovensko čebelarsko društvo v Dobovi;
19.-II. No. 19.329/1 z dne 6. septem-bra 1932.: Katoliško prosvetno društvo sv. Cirila in Metoda v Zdolah;
20.-II. No. 19.700/1 z dne 7. septembra 1932.: Slovenski športni klub v Brežicah;
21.-II. No. 13.361/4 z dne 10. septembra 1932.: Podružnica društva krščanske šoile pri Sv. Miklavžu;
22.-II. No. 19.390/2 z dne 23. septembra 1932.: Društvo Krekova mladina v Ljutomeru;
23.-TI. No. 20.168/2 z dne 7. oktobra 1932.: Društvo Krekova mladina, P°* družnica Kočevje.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Preds. 552 4/32—1.	3289	3"1
Razpis.
Odda se mesto pisarniškega uradnika pri okrajnem sodišču v Kočevju.
Svojeročno spisane in pravilno kolko-vane prošnje je vložiti
do 5. novembra 1932. pri podpisanem predsedništvu.
Obenem se razpisujejo mesta pisarni; škili uradnikov in pripravnikov, ki bi se eventualno izpraznila tekom ali zbog razpisa.
Prosilci, ki so že v državni službi, naj priklopijo svoji prošnji overjeni izvle-ček iz uslužbenskega lista v dveh izvo* dih, ostali prosilci pa naj opremijo svoje prošnje z listinami, ki potrjujejo, d8 imajo pogoje iz §§ 2. in 3. zakona 0 uradnikih.
Podčastniki, ki so dovršili sodnopisar-niško pripravljalno dobo s predpisanima izpitoma, in zvaničniki se opozarjajo na § 8. zakona o uradnikih.
Preclseclništvo okrožnega sodišča v Novem mestu.
dne 13. oktobra 1932.
*
C 323/32—3.	3294
Oklic.
Dr. Pikuš Janko, odv. v Dolnji Ben' davi, je vložil zoper Gombošija Jožefu-pos. v Turnišču štev. 75, sedaj začasn stanujočega v Drobtincih štev. I8- p’ Apače, tožbo zaradi 255 Din,a prip-
Ustna sporna razprava se določa na
16.	novembra 1932. ob 9. uri pri tem sodišču, soba štev. 22.
Ker je bivališče tožene stranke neznano, se ji postavlja za skrbnika Mil-hoffer Henrik, odv. uradnik v Dolnji Lendavi.
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, odd. II., dne 12. oktdbra 1932.
H?
Nc I 546/32-3	3297
Amortizacija.
Po prošnji dr. Ivanetiča Franja, od-vetnika v Novem mestu, se uvaja postopanje v namen amortizacije nastopnih, po prosilcu baje izgubljenih vrednostnih papirjev, ter se tisti, ki jiii ima, Pozivlje, da uveljavi svoje pravice tekom 6 mesecev, sicer bi se po preteku tega roka izreklo, da vrednostni papirji niso več veljavni.
Oznamenilo papirjev.
Hranilna knjižica Hranilnice in posojilnice za Kandijo in okolico, reg. zadr. ? b. z. v Kandiji, št. 8778, glasečo se na ime Ekonomija z vlogo 37.087 Din 94 p. Okrajno sodišče v Novem mestu, odd. I., dne 10. oktobra 1932.
E 662/32—6.	3290
Dražbenl oklic.
Dne 23. oktobra 1932. dopoldne ob osmih bo na mestu samem v Muha-heru dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Češnjica, vi. št. 548, 666, Bršljin,
VI.	št. 387, 156, Daljni vrh, vi. št. 188 in vl. št. 1031 Golobinjek.
Cenilna vrednost: Din 94.162-—.
Vrednost pritikline: Din 1150-—.
Najmanjši ponudek: Din 62.777-—.
Pravice^ ki bi ne pripuščale dražbe, ie priglasiti sodišču najpozneje pri draž-henem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati Rlede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opojarja na dražbeni °klic, ki je nabit na uradni deski tega Sodišča.
Okrajno sodišče Novo mesto, dne 26. septembra 1932.
•g*
E 2516/31-43.	3314
Dražbenl oklic.
Dne 31. oktobra 1932. dopoldne ?b devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 4 dražba nepremičnin: Sernljiška knjiga Sv. Peter, vl. štev. 34.
Cenilna vrednost: Din 932.999-40.
Vrednost pritikline: Din 48.195-—.
Najmanjši ponudek: Din 621.999-40.
, Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, 1° priglasiti sodišču najpozneje pri draž-honem naroku pred začetkom dražbe, s'cer bi se ne mogle več uveljavljati plode nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni °klic, ki je nabit na uradni deski tega *°dišča.
Okrajno sodišče v Celju, dne 1. oktobra 1932.
E 1284/32—8.	3288
Dražbeni oklic.
Dne 5. novembra 1932. dopoldne ob pol enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 24 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Mirna peč, vl. št. 672 in 845, Korita, vl. št. 904.
Cenilna vrednost: Din 216.634-—.
Vrednost pritikline: Din 181.050-—.
Najmanjši ponudek: Din 108.317—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljali glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Novo mesto, dne 11. oktobra 1932.
»j*
E 80/32—38.	3324
Dražbeni oklic.
Dne 14. novembra 193 2. dopoldne ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin: 1. zemljiška knjiga Gornji-grad vl. št. 208, parna žaga in zemljška knjiga Gornjigrad, vl. št. 36. 2. Hudelovo posestvo.
Cenilna vrednost: ad 1. Din 175.700; ad 2. Din 175.000.
Najmanjši ponudek: ad 1. Din 116.934 in ad 2. Din 116.667'—.
Po izvršeni dražbi posameznih skupin, se postavljajo na dražbo vse nepremičnine zavezane stranke skupno kot celota s cenilno vrednostjo Din 1,453.064, varščino Din 145.300 in najnižjim po-nudkom Din 968.710.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Gornjemgradu,
dne 18. oktobra 1932.
$
E 1344/32—9.	3302
Dražbeni oklic.
Dne 14. novembra 1932. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga d. o. Sp. Breg, vl. št. 292 in 707.
Cenilna vrednost: za vl. št. 692 d. o. So. Breg Din 86.176-— in za vl. štev. 707 d. o. Sp. Breg Din 8948-—.
Vrednost pritikline: d. o. Sp. Breg vl. št. 692 znaša Din 1125-—.
Najmanjši ponudek: za vl. št. 692 d. o. Sp. Breg Din 46.210-— in za vl. št. 707 d o. Sp. Breg pa Din 5.970-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe,
sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 27. septembra 1932.
*
E 338/32-20	3271
Dražbeni oklic.
Dne 15. novembra 1932. dopoldne ob enajsti uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Kozje, vl. št. 214, 246, 256, 274.
Cenilna vrednost: Din 94.954-25.
Pritiklin ni.
Najmanjši ponudek: Din 63.303-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kozjem,
dne 4. oktobra 1932.
*
E IX 2846/32-8	3190
Dražbeni oklic.
Dne 16. novembra 1932. dopoldne ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 11 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Lobnica, vl. št. 34,
Cenilna vrednost: Din 56.095-95-—.
Vrednost pritikline: Din 2.375-—.
Najmanjši ponudek: Din 37.397-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, dne 16. septembra 1962.
*
E 542/32-6	3057
Dražbenl oklic.
Dne 16. novembra 1932. ob devetih
bo pri podpisanem sodišču v šobi št. 3 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Mo/elj, vl. št. 22, 23, 371.
Cenilna vrednost: Din 76.900-—.
Vrednost pritikline: Din 4790-—.
Najmanjši ponudek: Din 51.266-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku .pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kočevju, dne 19. septembra 1932.
E 343/32—12.	3224
Dražb eni oklic.
Dne 16. novembra 193 2. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba sledečih nepremičnin:
1. zemljiška knjiga Slovenska Bistrica, vi. št. 104, obstoječih iz hiše, gospodarskega poslopja, zage, mlina, zemljiških parcel in pritikline v cenilni vrednosti 3o8.512 Din 50 p;
2. zemljiška knjiga Slov. Bistrica, vi. št. 285, obstoječih iz gospodarskega poslopja in kozolca ter zemljišča v cenilni v resnosti 224.789 Din 75 p;
3. zemljiška knjiga Slov. Bistrica, vi. št. 213 obstoječih iz hiše, gospodarskega poslopja ter zemljiških parcel v cenilni
rednosti 51.712 Din;
4. zemljiška knjiga Slovenska Bistrica, vi. št. 409, obstoječih iz zemljišč v cenilni vrednosti 2230 Din;
b. zemljiška knjiga Slovenska Bistrica, vi. št. 427 obstoječih iz zemljišč v cenilni vrednosti Din 11.318'—;
6. zemljiška	knjiga	Kovača	vas,	vi.
Št. 4, obstoječih	iz hiše	in gospodarskega
poslopja, vinogradov, travnikov, njiv in fozda ter pritikline v cenilni vrednosti ■ 23 465 Din 75	p;
7. zemljiška	knjiga	Juriška	vas,	vi.
št. 34, obstoječih iz gozda v cenilni vrednosti 2922 Din 25 p;
8. zemljiška knjiga Laporje vi. št. 251, obstoječih iz gczda v cenilni vrednosti 2361 Din.
Naimanjši ponudek znaša: ad 1. 192.125 Din, ad 2. 132.359 Din 82 p, ad 3. 26.008 Din; ad 4.	1.486	Din	66 p,
ad 5.	7.545	Din	32 p,
ad 6. 148.977 Din 16 p, ad 7.	1.948	Din	16 p,
ad 8.	1.574	Din.
Vrednost pritikline znaša 37.850 Din. Prodajalo se bo po skupinah.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki ie ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici, dne 5. septembra 1932.
Jj;
E 1136/32—9	3262
Dražbeni oklic.
Dne 16. novembra 1932 dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Teharje, vi. št. 121. Cenilna vrednost: Din 419.843^15. Vrednost pritikline: Din 43.620-—. Najmanjši ponudek: Din 279.895*42. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sod:šču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, si-
cer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Celju, dne 23. septembra 1932.
H*
E 3483/31—21	3249
Dražbeni oklic.
Dne 16. novembra 1932 dopoldne ob
9.	uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin:	zemljiška
knjiga Zavrh, vi. št. 67 in 68, zemljiška knjiga Creškova, vi. št. 53.
Cenilna vrednost: I. skupine 35.377'95 Din, II. skupine 8357-45 Din.
Vrednost pritikline: Din 50-—.
Najmanjši ponudek: za I. skupino: Din 23.518'63, za II. skupino: Din 5604-98.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer hi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v CePu, dne 22. septembra 1932.
E 459/31—19	3201
Dražbeni c!?Iic.
Dne 18. novembra 1932. dopoldne ob
8.	uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin:	zemljiška
knjiga k. o. Novo-Zabukovje, vi. št. 2 in 231, in k. o. Straža, vi. št. 756.
Cenilna vrednost: Din 28.100'—.
Najmanjši ponudek: Din 18.733-40.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sedišču najpozneje pri družbenem nareku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarj;} na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mokronogu,
dne 4. oktobra 1932.
E 210/32—9	3131
Dražbeni oklic.
Dne 18. novembra 1932. dopoldne oh devetih bo na mestu samem na Brodu št. 16 pri Boh. Bistrici dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Savica, vi. št. 92.
Cenilna vrednost: Din 128.920-—.
Vrednost pritikline: Din 4.600-—.
Najmanjši ponudek: Din 89.013-50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, jo priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati "lede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Radovljici,
dne 3. oktobra 1932.
E IX 2974/32.	*	3172
Dražbeni oklic.
Dne 2 1. novembra 193 2. d0" podne ob desetih bo pri podpisa* nem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Slivniško Pohorje, vi. št. 18.
Cenilna vrednost: Din 179.317-90.
Najmanjši ponudek: Din 119.545'-6-
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draz-benem naroku pred začetkom dražbe* sicer bi se ne mogle več uveljavljat1 glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražben1 oklic, ki je nabit na uradni deski lega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, dne 17. s: 'embra 1932.
j!*
E IX 1-120/32—8.	"	3l'3
Dražbeni oklic.
Dne 2 1. nove m b r a 193 2. dopoldne ob enajstih bo pri podpi*a' nem sodišču v sobi št. 27 dražba nepr©' mičnin: zemljiška knjiga k. o. Spod-Hoče, vi. št. 388.
Cenilna vrednost: Din 279.220-—
Najmanjši ponudek: L in 186-147’-—
Pravice, ki bi ne pripuščale dražb©, je priglasiti sedišču najpozneje pri draZ' bencin naroku pred začetkom dražb©., sicer Li se ne megle več uveljavlja’1 glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražben1 oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru,
dne 17. septembra 1932.
*
E V a 2955/31—32.	323o
Dražbeni oklic.
Dne 2 2. novembra 1 93 2. do* poldne oh devetih bo pri podpi?a' nem sodišču v sohi št. 16 dražba ne p1©' mičnin: zemljiška knjiga k. o. Zg. šiška-vi. št. 6 in 320 ter k. o. Sp. Šiška, v1-št. 60.
Cenilna vrednost: Din 333.300, D1 13.200-—, Din 150.000-—.
Najmanjši ponudek: Din 222.200 '» Din 8.8CO’—, Din 100.000—. v -0
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, 1 priglasiti sodišču najpozneje pri dražb nem naroku pred začetkom dražbe, s>c-bi se ne mogle več uveljavljati 2, :0 nepremičnine v škodo zdražitelja, ki > ravnal v dobri veri.	^ n|
V ostalem se opozarja na dražb© oklic, ki je nabit na uradni deski t©*> sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani,
dne 27. septembra 1932.
E IX 2153/32—10.	3144
Dražbeni oklic.
Dne 2 3. n o v e m b r a 19 3 2. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičen: zemljiška knjiga k. o. Sv. Lovrenc »a Poh., vi. št. 116.
Cenilna vrednost: Din 79.755'—.
Najmanjši ponudek: Din 53.170'—.
. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, lo priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni °klic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru,
dne 21. septembra 1932.
*
P 310/32—12	3322
Dražbei\J oklic.
Dne 2 4. novembra 193 2. dopoldne ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Velika vas vi. št. 105 do 1/4.
Cenilna vrednost: Din 14.802'25.
Vrednost pritikline: Din 410'—, že zapopadene v cenilni vrednosti.
Najmanjši ponudek: Din 14.802‘25.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, jo priglasiti sodišču najpozneje pri draž-bonem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Litiji, dne 9. oktobra 1932.
*
E 288/32—8.	3291
Dražbeni oklic.
Dne 25. novembra 1932. dopoldne ob pol enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Brezje, vi. st. 52.
Cenilna vrednost: Din 1687-—.
Najmanjši ponudek: Din 1124-50.
. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, le priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri,
V ostalem se opozarja na dražbeni °klic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Sevnici, dne 11. oktobra 1932.
E 88/32—8.	3292
Dražbeni oklic.
Dne 25. novembra 1932. dopoldne ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičen: zemljiška knjiga Ledina, vi. št. 20.
Cenilna vrednost: Din 37.572'35.
Vrednost pritikline: Din 4440-—.
Najmanjši ponudek: Din 24.221'50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Sevnici, dne 11. oktobra 1932.
•j;
E 505/32—11.	3320
Dražbeni oklic.
Dne 2 6. novembra 1932 dopoldne ob p o 1 d e v e t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin pare. 220 stavba, 219/1 vrt, 594 in 595 njivi, 550 travnik, 908/2 gozd in 1208 gozd, 596, 616/4, 853, 322 njive, 1690 gozd, zemljiška knjiga Zg. Brnik, Sp. Brnik in šenturškagora vi. št. 180, 216, 202, 227.
Cenilna vrednost: Din 55.317'—.
Najmanjši ponudek: Din 37.377'93.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kranju, dne 14. oktobra 1932.
*
E 1795/32—5	3303
Dražbeni oklic.
Dne 28. novembra 1932. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga d. o. Apače, vi. št. a) 59 in b) 409.
Cenilna vrednost: ad a) Din 20.122'—, ad b) Din 20.510'—.
Vrednost pritikline: ad a) Din 1300-—.
Najmanjši ponudek: ad a) in b) Din 27.956—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 27. septembra 1932.
E 331/32—12	3263
Dražbeni oklic.
Dne 28. novembra 1932. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 12 dražba sledečih nepremičnin:
hiša št. 42 v Drenovcu, gospodarska poslopja, pritiklina, 18 zemljiških parcel, 2 stavbni parceli in 4 vinogradi, stavbna parcela, 5 njiv, oz. pašnikov in en vinograd zemljiška knjiga Drenovec, vi. št. 96 in zemljiška knjiga Bukovje, vi. štev. 41, 72, 190.
Skupna cenilna vrednost:	61.327'50
Din.
Najmanjši ponudek: Din 61.327'50.
Pritikline: razno poljsko in kletarsko orodje v zgoraj že navedeni in zapopade-ni cenilni vrednosti.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Brežicah, odd. II.,
dne 5. oktobra 1932.
E 174/32—14	3264
Dražbeni oklic.
Dne 28. novembra 1932. dopoldne ob
9.	uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 12 dražba nepremičnin: Stavbna pare. št. 153, gospodarsko poslopje in enajst zemljiških parcel zemljiška knjiga Podgorje, vi. št. 88.
Cenilna vrednost: Din 30.110'30.
Najmanjši ponudek: Din 30.110'30.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Brežice, odd. II.,
dne 4. oktobra 1932.
E 866/32—10.	3221'
Dražbeni oklic.
Dne 2 8. novembra 1932. dopol-dne ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Ribnica n. Poh. vi. št. 18 in zemljiška knjiga Hudi-kot vi. št. 10 in 118.
Cenilna vrednost: 307.853 Din 10 p.
Vrednost pritikline: 1.590 Din.
Najmanjši ponudek: 205.335 Din 40 p.
Vsak ponudnik mora položiti pred začetkom dražbe znesek po 30.785 Din 31 p, to je 10 del cenilne vrednosti nepremičnin in pritiklin v gotovini, v državnih ali vrednostnih papirjih, ki se vzamejo v račun po kurzu ljubljanske borze na dan dražbe ali v vložnih knjižicah domačih regulativnih hranilnic in posojilnic-zadrug. Osebe, ki se udeležujejo dražbe kot ponudniki v imenu države ali banovine so oproščene varščine. Zahtevajoči stranki in ponudnikom, ki imajo na zemljišču katerega je prodati
E 188/32.	3304
na dražbi zemljeknjižno zavarovane terjatve, sme sodnik odpustiti varščino popolnoma ali deloma.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se op' -arja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Marenbergu, odd. II.,
dne 15. septembra 1932.
*
E V a 2306/32—9	3310
Dražbeni oklic.
Dne 29. novembra 1932 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Dravlje, vi. št. 493.
Cenilna vrednost: Din 87.000-—.
Najmanjši ponudek: Din 43.500-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani,
dne 4. oktobra 1932.
E Va 2694/32—7.	3319
Dražbeni oklic.
Dne 29. novembra 1932. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Dravlje, vi. št. 537.
Cenilna vrednost: Din 90.000-—.
Vrednost pritikline: Din 4000-—.
Najmanjši ponudek: Din 45.000'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, dne 29. septembra 1932.
*
E V a 2257 32—10	3311
Dražbeni oklic.
Dne 29. novembra 1932 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Vižmarje. vi. št. 371, vi. št. 377.
Cenilna vrednost: Din 388.500-—.
Najmanjši ponudek: Din 259.000-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, Je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, dne 5. oktobra 1932.
E IX 1708/32—7	3248
Dražbeni oklic.
Dne 30. novembra 1932 dopoldne ob
10.	uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Polička vas, vi. št. 22 in 216.
Cenilna vrednost: Din 25.000'63 in Din 37.847-—.
Najmanjši ponudek: Din 41-899-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, dne 3. oktobra 1932.
E 336/32—14.	3111
Dražbeni oklic.
Dne 30. novembra 1932. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin: zemliiška knjiga Slatina, vi. št. 23, 149 in 189.
Cenilna vrednost: Din 146.152-10.
Vrednost pritikline: Din 8.988-—.
Najmanjši ponudek: Din 103.427-—.
Jamčevina Din 15.515-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Šmarje p. J.,
dne 15. septembra'1932.
$
E 577/32—6	3278
Dražbeni oklic.
Dne 2. decembra 1932 ob d e v e-t i uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zidane, z opeko krite hiše z dvoriščem, zemljiška knjiga k. o. Krška vas, vi. št. 440.
Cenilna vrednost: Din 8250-—.
Najmanjši ponudek: Din 5500-—,
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki ie ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
C ‘ mino sodišče v Krškem, dne 8. oktobra 1932.
Dražbeni oklic.
Dne 9. decembra 1932. dopoldne ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražJba nepremičnin: zemljiška knjiga Hudi kot, vi. št. 13 in 97.
Cenilna vrednost: Din 108.464-55-
Vrednost pritikline: Din 7.360—.
Najmanjši ponudek: Din 72.309-70.
Vadij znaša 10.850 Din in ga jg položiti v gotovini, državnih ali drugih tuzemskih vrednostnih papirjih, ki not*" rajo na borzi in ki se po zakonitih predpisih smejo uporabiti za naložitev denarja nedoletnih, ali pa v vložnih knjižicah domačih posojilnih ali hranilnih zavodov. Vrednostni papirji se vzamejo v račun po kurzu prejšnjega dne. Kurz mora dokazati ponudnik.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja ro dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Marenbcrg, dne 30. septembra 1932.
H*
E 727/32.	3325
Dražbeni oklic.
Dne 13. decembra 1 9 3 2. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Koprivna-Peca vi. št. 3.
Cenilna vrednost: Din 164.261-32.
Vrednost pritikline: Din 11.630-—. Najmanjši ponudek: Din 117.264-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražb©, je priglasiti sodišču Najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Prevaljah,
dne 14. oktobra 1932.
E 908/32—7.	3305
Dražbeni oklic.
Dne 19. decembra 1932. dop©i' dne ob pol desetih bo pri podpis8' nem sodišču v sobi št. 6 dražba n©Pr®' mičnin: zemljiška knjiga Črna, vi. št. 13-
Cenilna vrednost: Din 18.028—.
Najmanjši ponudek: Din 12.018-67.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražb©, je priglasiti sodišču najpozneje pri dr8/'~ benem naroku pred začetkom dražb©, sicer bi se ne mogle več uveljavil8 glede nepremičnine v škodo zdražit©Ua’ ki je ravnal v dobri veri.	.
V ostalem se opozarja na dražb©8 oklic, ki je nabit na uradni deski teg sodišča.
Okrajno sodišče v Kamniku,
dne 14. oktobra 1932.
E 448/32—5.	3306
Dražbeni oklic.
Dne 31. decemlbra 1932. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičen: zemljiška knjiga a) Butoraj, vi. št. 168, b) Tribuče vi. št. 224.
Cenilna vrednost: ad a) Din 2140-50, ad b) Din 457-13.
Najmanjši ponudek: ad a) Din 1.427—, ad b) Din 306—.
. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, j® priglasiti sodišču najpozneje pri draž-o&nem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ai je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni °klic, ki je nabit na uradni deski tega
sodišča.
Okrajno sodišče v Črnomlju, odd. II.,
dne 11. oktobra 1932.
Vpisi v trgovinski register
Vpisale so se izpremembe In dodatki pri nastopnih firmah:
1315. Sedež: Celje.
Dan vpisa: 12. oktobra 1932.
Besedilo: Celjska posojilnica d. d. v Celju.
Izbriše' se zbog odstopa kot član upravnega sveta gosp. Lilek Emilijan, vpiše se pa kot član upravnega sveta gnsp. Kukovec Vinko, stavbeni podjet-nik v Lavi pri Celju.
Okrožno sodišče v Celju, odd. II., dne 12. oktobra 1932.
Firm. 344/32 — Rg. B II 25/28
*
1316. Sedež: glavnega podjetja v Ljubljani, podružnica Celje.
Dan vpisa: 12. oktobra 1932.
Besedilo: Zadružna gospodarska banka d. d. v Ljubljani, podružnica Celje.
Vpišejo se upravni svetniki dr. Basaj Jože in Gabrovšek Frar? ravnatelja Zadružne zveze v Ljubljani, Jovan Janko, ravnatelj v Ljubljani in Hrastelj Franc, ravnatelj Ciril-Metodove tiskarne v Mariboru.
Izbrišejo se upravni svetniki: Čeč Karol, Legat Evgen in Kobi Srečko ter prokuristi: Gogala Franc, Gomišček Lu-c*jan, dr. Božič Mirko in Zivalič Valentin.
,, Okrožno sodišče v Celju, odd. II.,
dne 12. oktobra 1932.
. Firm. 339/32 — Rg B II 41/13.
*
1317. Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 10. oktobra 1932.
, Besedilo: Zadružna gospodarska han-,a> d. d. v Ljubljani, podružnica v Mariboru.
, Vpišejo se: upravna svetnika Gabrov-T^k Franc, ravnatelj Zadružne zveze v Ljubljani, in Hrastelj Franc, ravantelj l‘sk«rne sv. Cirila v Mariboru, ter pod-ravnatelj Erce Franc,
Izbrišeta se Čeč Karl in Kobi Srečko, kot upravna svetnika in prokura En-gelsberger Hinka.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, odd. III., dne 10. oktobra 1932.
Firm. 906/32. — B I 14/35.
Izbrisala se je nastopna firma:
1318.	Spdež: Turški vrh.
Dan izbrisa: 10. oktobra 1932. Besedilo: Neumann Gvidon, trgovina z vinom, jabolčnikom in žganjem na debelo.
Obratni predmet: trgovca z vinom, jabolčnikom in žganjem na debelo. Zaradi prestanka obrta.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, odd. III., dne 10. oktobra 1932.
Firm. 911/32. — A III 135/8.
Izbrišeta se dosedanja člana načelstva Vrečko Franc in Mavčič Ivan in vpišeta novo izvoljena člana načelstva: Gregorec Jakob, trgovski potnik v Ptuju, in Bračko Konrad, posestnik v Slatinskem dolu pri Zg. sv. Kungoti.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, odd. III., dne 10. oktobra 1932.
Firm. 894/32. — Zadr. V 30.
1322.	Sedež: Šmarje.
Dan vpisa: 12. oktobra 1932. '
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Šmarju, reg. zadruga z neomejeno zavezo.
Izbriše se iz načelstva: Šumer Hinko, vpiše se pa v načelstvo: Detiček Franc, pos. in gost. v Šmarju.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 12. oktobra 1932.
Firm. 338/32 — Zadr. I 146/57.
Vpisi v zadružni register
Vpisale so se izpremembe In dodatki pri nastopnih zadrugah:
Sklep,
T usodna odločba o vpisu izprememb v zadružni register z dne 1. oktobra
1931.,	Firm. 820/31 Zadr. II 59/19, razglašena v »Službenem listu« št. 243/931, se popravi v toliko, da se mora pravilno glasiti:
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopni zadrugi:
1319. Sedež: Ormož.
Dan vpisa: 1. oktobra 1932.
Besedilo: Gospodarska zadruga v Ormožu, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Po sklepu občnega zbora z dne 16. avgusta 1931. so se izpremenila zadružna piavila v §§ 8. in 11. Zadružni delež znaša Din 2-50.
Vsak zadružnik jamči s svojimi zadružnimi deleži in poleg tega še z njih štiridesetkratnim zneskom.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 7. oktobra 1932.
Firm. 820/31. — Zadr. II 59/19.
1320. Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 8. oktobra 1932.
Besedilo: Izvozna zadruga jugoslovanskih vin v Mariboru, reg. zadr. z omejeno zavezo.
Po sklepu občnega zbora z dne 16. januarja 1932. izbriše se dosedanji prokurist Šturm Rado.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, odd. III., dne 8. oktobra 1932.
Firm. 684/32. — Zadr. IV 75/11.
1321. Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 10. oktobra 1932.
Besedilo: Splošno vzajemno podporno in kreditno društvo, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Mariboru.
Konkurzni razglasi
S 33/32-3.	3318
1323.
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Markiča Franca, pekovskega mojstra v Ljubljani, Cerkvena ul. št. 19.
Konkurzni sodnik: Avsec Anton, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani.
Upravnik mase: dr. Kobal Alojzij, odvetnik v Ljubljani.
Prvi zbor upnikov pri deželnem sodišču, soba št. 140, dne 22. oktobra 1932. ob 11. uri.
Oglasitveni rok do 13. novembra 1932. Ugotovitveni narok pri deželnem sodišču dne 19. novembra 1932. ob pol
11.	uri.
Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 15. oktobra 1932.
S 13/32—43.	3312
1324.
Določitev posebnega ugotovitvenega naroka.
Prezadolženka: tvrdka Perkič & Polak v Mariboru.
Za preizkušanje naknadno prijavljene terjatve in do naroka morda še prijavljenih se odredi narok na
31.	oktobra 1932. ob 9. uri pri podpisanem sodišču, soba št. 84. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 15. oktobra 1932.
%
Sa 4/32—46.	3293
1325.
Sklep.
Poravnalna stvar o imovini dolžnika Grilca Alojzija, trgovca in posestnika v Novem mestu.
Okrožno sodišče v Novem mestu kot poravnalno sodišče odobruje v smislu 8 51. zakona o prisilni poravnavi izven konkurza na naroku dne 11. julija 1932. po S 40. gori cit. zakona sprejeto poravnavo, ki jo jo ponudil svojim upui-
kom Grilc Alojzij, trgovec in pos. v Novem mestu, da plača prvenstvene terjatve v celoti, ostale pa s 60% ugotovljenih in priznanih terjatev z IH letnim plačilnim rokom, počenši od dneva, ko bo postala poravnava pravo-močna.
Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 11. oktobra 1932.
Sa 56/32—2.	3317
1326.
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini dolžnice Dermota Ane, lastnice izdelovalnice pletenin in trgovine s kolesi v Litiji št. 86.
Poravnalni sodnik: dr. Turato Tomo, starešina okrajnega 9odišča v Litiji.
Poravnalni upravnik: dr. Mazek Ivan, odvetnik v Litiji.
Narok za sklepanje poravnave pri okrajnem sodišču v Litiji, dne 24. novembra 1932. ob 10. uri.
Ruk za oglasitev do 18. novembra t. 1. pri okrajnem sodišču v Litiji.
Poravnalna ponudba 40°/o tekom enega leta.
Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 15. oktobra 1932.
Razglasi raznih uradov in oblastev
No. 8174/1.
3299
Obvestilo.
Sušecu Avgustu, mizarskemu pomočniku, rojenemu 22. avgusta 1912. v Podgorju, je s sodbo sreskega sodišča v Slo-venjgradcu z dne 5. oktobra 1932. v smislu § 55. k. z. prepovedano zahajanje v krčmo za dobo 18 mesecev.
Prepoved stopi v veljavo dne 12. oktobra 1932. ter traja do 12. aprila 1934.
To se objavlja po odredbi § 54. uredba o izvrševanju očuvalnih odredb. Službene Novine z dne 23. januarja 1930. št. 17/VI, Uradni list št. 125/28 iz leta 1930.
Kdor bi Sušecu Avgustu v tej dobi postregel z alkoholnimi pijačami, je kaznjiv po § 268/4 k. z. z zaporom do 6 mesecev in v denarju do Din 5000'—.
Sresko načelstvo v Slovenjgradcu,
dne 12. oktobra 1932.
No. 8139/1.
*
Obvestilo.
3300
Dvorjaku Francu, hlapcu v Zg. Doliču, rojenemu 2. oktobra 1907 v Sp. Doliču, je s sodbo sreskega sodišča v Slovenjgradcu z dne 5. oktobra 1932. v smislu § 55 k. z. prepovedano zahajanje v krčme za dobo treh mesecev.
Prepoved stopi v veljavo dne 6. oktobra 1932. ter traja do 6. januarja 1933.
To se objavlja vsled odredbe § 54.
uredbe o izvrševanju očuvalnih odredb, Službene Novine z dne 23. januarja 1930. št. 17/VI, Uradni list št. 125/28 iz leta 1930.
Kdor bi Dvorjaku Francu v tej dobi postregel z alkoholnimi pijačami, je kaznjiv po § 268/4 k. z. z zaporom do 6_mesecev in v denarju do Din 5000-—. Sresko načelstvo v Slovenjgradcu, dne 12. oktobra 1932.
IV No. 3627/3.	3316
Objava.
Vozno dopustilo na ime Zupančič Ivan, izdano pri policijski direkciji v Ljunljani, dne 13. aprila 1930., pod štev. 26/Z za vožnjo z avtomobilom, je izgubljeno in se stalno razveljavlja.
Uprava polic'jo v J jubljani, dne 14. oktobra 1932.
Štev. 1198.	3321
Preklic.
Občina Železniki, srez Kranj, izjavlja, da ni plačnica za dolgove, ki bi jih napravil na njen račun občan Kalteneger Lovrenc, roj. 15. avgusta 1896, n. pr. za petne stroške im drugo.
Občinski urad Železn'ki, dne 17. oktobra 1932.
Razne objave
Razglas.
3315
Pri šestintridesetem žrebanju 4l/£0/o komunalnih zadolžnic »Kranjske deželne /tanke«, ki se je vršilo dne 15. oktobra 1932., so bile izžrebane sledeče številke;
4i/k°/o komunalne zadolžnice:
Po K *2.000'—: št. 107, 233, 252, 364, 366.
Po K 1.000-—: št. 477.
Po K 200-—: št. 210, 212, 213.
Po K ICO-—: št. 199.
Te komunalne zadolžnice bo izplačevala »Hipotekarna banka jugoslovanskih hranilnic« v Ljubljani kot naslednica »Kranjske deželne banke« proti vročitvi, pričenši s 1. januarjem 1933.
V Llubljani, dne 15. oktobra 1932. Hipotekarna banka jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani
(preje »Kranjska deželna banka«).
*
3276-3—2
Raiiid zadruge.
Po sklepu občnega zbora z dne 28. avgusta 1932 se je Zadružna pekarna r. z. z o. z. v Hrastniku razdružila in stopila v likvidacijo.
Pozivajo se vsi upniki, da prijavijo svoje terjatve do 31. XII. 1932 likvidatorjema Majer Franc, pek. mojster in poslovodja v Hrastniku in Hoič Štefan, poslovodja v Ljubljani, Postojnska ul. štev. 11.
Likvidatorja.
3284—3—2
Razglas.
Dne 6. julija t. 1. je bila na državni cesti Zagreb—Novi sad izgubljena avtomobilska garažna številka A 45. Ker se do današnjega dne ni našla, jo pr°" glašamo kot neveljavno.
Ljubljana, 14. oktobra 1932. Jugoslovanske Steyr tovarne dr. z o. *•» Ljubljana, Frankopanska ulica Štev. 21-
3272—3-2
Objava.
Podpisani sem izgubil legitimacijo za nošenje službenega orožja, glasečo se na moje ime, št. 1949, izdano 26. maja 1925-po sreski upravi finančne kontrole Maribor I., in jo oroglašam za neveljavno.
Maribor, dne 10. septembra 1932.
Kavčič Josip, s. r. podpregl. fin. kontr., Maribor-
*
3326
Obiava.
Izgubil sem delavsko knjigo, ki mi j° je leta 1927. izdalo županstvo Dotnajincb srez Murska Sobota.
Proglašam jo za neveljavno.
Domajinci, 27. aprila 1932.
Flisar Rudolf s. r.
*	3309
Objava.
Izgubil sem odpustnico ljudske šole v Vodicah na ime Andrej Hočevar W Sv. Valburge št. 11.
Proglašam jo za neveljavno.
Andrej Hočevar s. r.
^	3308
Objava.
Izgubil sem potniško legitimacijo. 1** dano od Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na ime: Korbar Stanko	rodom	iz	Sv. Vida	nad	Cerknico. Proglašam	jo	za neveljavno.
Korbar Stanko s. r.
*
3301
Objava.
Izgubil sem odpustnico osnovne šole v Orli vasi z dne 25. oktobra 1921 na ime: Ribar Leopold iz Orle vasi pri Braslovčah.
Proglašam jo za neveljavno.
Leopold Ribar s. r.
*
3298
Objava.
Izgubil sem izpričevalo 2. razreda trgovske gremijalne nadaljevalne šole v Kranju za leto 1931/32 na ime: Štirn Josip, rodom z Hrastja pri Kranju. Pr0" glašam ga za neveljavno.
Štirn Josip s. r.
Hrastje št. 16 pri Kranju-
Izdaja kraljevska banska oprava Dravske banovina Orednik: Pohar Robert v Ljubljani Tuka in zalaga: Tiskarna Merkur » IJubljanl: njen predstavnik: 0. Michklek v Ljubljani