Glas zaveznikov
teloii• št« 387	informacijski dnevnik A. L S.	cena 4 n™
TRST, sobota 21. septembra 1946
UREDNIŠTVO:	Via S. Felllco U • Telefon It 9S854 ta 94443
OGLASI: Cena za milimeter vtefne (širina ena kolona): trgovski L. 27, mrtvaški I* 56 (osmrtnice L. 100), objave L. 20, fininčal ln pravni oglasi L. 45. V vsebini lista (tekstni oglasi) Le 45. Davek ni vštet. Plačljivo v naprej. Oglase sprejema Izključno: S.P.L, Soči rti per la Pubbllciti ln Italla, Trst, ul. Silvio Pelllco it 4. tet 94044. Cena posamezne Itevilke L. \ 'zaostale L.8). Rokopisov n« vračamo.
»Zadnji kompromis"
Jugoslavija Je >lno41 prcdložila zadnji kompromi,. ^ kl Je
vT,5	funltciJe guvernerja
svooodnega tržaškega ozemlja.
Jugoslovanski predlog je sledil po !reh dncvjh razpravljanja v odbo-“ za Tr~t o problemu, ali naj ima ali ne guverner pravico veta na za-nf”e’ 1)1 iltl izdala volivna zborna ozemlja, velika Britanija
predložile, nat Z^uzene države 80 pravico veta	guveraer imel
vico uporabil S v faJb,t° pra-
tčinah in v vpraSan1lh2rfdn!h oko1" statuta svobodnega o£’ml! BC tWe^° Lka zveza in Jugoslavija J.a' upirata pravici veta. e obedve Jugoslovanski predstavni:, r,
!er je predložil, naj ne bi v Z S:»njih, ki se tičejo notranje p0jt£ ke, guverner imel pravice veta, to-
da. da bi mu to pravico zagotovili zal primer zakonov, za katere bi guverner menil, da se tičejo integritete in neodvisnosti svobodnega ozemlja.
Velika Britanija, Franclja ln Združene države so zahtevale časa, da preučijo ta nov jugoslovanski predlog, katerega je Beabler označil kot «zadnji kompromis*. Fogo. dili so se, da odloie razpravo na danes. Pri neki točki med razpravljanjem je avstralski delegat dejal: «Scm močno deprimlran zaradi načina, s katerim so se razvijala dela v Štirih dnevih. Pri sedanjemu ritmu bomo rabili nadaljnjih 70 dni, da boTo končali z našim delom »
Zadnjih trideset minut konference so porabili za razpravljenje, toda niso mogli doseči dokončne od-
ločitve, zaradi potrebe drugimi komisijami.
po stikih z
Bolgarske oborožene sile
, * * * * v°jaSk) odbor, kl je zaključil :'01° o vojaških določbah mirovne če-godbe z Italij0i je začel preuče-'ati Pogodbo z Bolgarijo.
Gt'*ki deiegat Filip Dragoumis ' br6dIoM, da. bi nadalje znižali n>orske jn letalske sile Bolgarije Predložil popravek k členu 9, dole/.*
-‘n ih
protiletalske obram-
5200 članov letalskega osebja
doieča število bolgarskih oboro-sil na 55.000 vojakov kopne ‘Ojske, 1800
‘ ;a ^^mornarjev, 7250 ton ladje-ln »0 letal.
čriki Ui!,je . mn‘enja ~ 3« izjavil iie k!“ J*at - da so oborožene Prevelike,. doveIjujejo Bolgariji, iOragoutnig
Popravka ki 3 0dte£nil tisti del leopno vojsko * predlaSal' da bi vcjakov. Druge tl*!" na 35000 f,,'avka znižujejo fke. grSkega p°-fkega rsphj Stev*lo mornari-
tret3ino letal t Za prlbllžno eno '	2a dve tretjini ln
Približno oolovLo. SteVU° ,Ctal “ _deIcsat general
J. D.
j® govoril o .st
Podlagi zakona, ki so ga
mm0| ki i r " 0 novi obmejni gilriji nn i-J,d° UBtanovili v Bol-
to mina podlagi čle-Prepoveduje vsa-za osebje, kl letalstvu »ln
tedall cb začetku pariške konfern-
' *Ta milica Je odvisna od notra-
nier3—m‘nlStrstva ~ is deJal Bal‘ nodvr-o^ b° vt?3ai*ti' oddelek, ki bo «.	V0Jaškemu	lzvcžbanju.»
So“	>•
,, tj i voJakov, kl jih do-voljo Bolgariji, bodo ,
llco za nezakomito t.a U pogodbe, ki ko vojaško vežbanje ne pripada vojski, mornarici.
Sovjetski delegat kontraadmiral Karpunin je označil gr3ki predlog za novo omejitev bolgarske mornarice kot »nepravič-
no in tendenciozno.»
Grški popravek so zavrnili z desetimi glasovi proti šestim; pet se jih je vzdržalo. Pritrdilno so glasovali: Avstralija, Kanada, Grčija, Indija, Novi Zcland in Južna Afrika. Vzdržali so so: Belgija, Brazil, Abesinija, Nizozemska in Norveška.
Preden so začeli glasovati, je Karpunin izjavil, da so Italiji pustili razmeroma mnogo močnejšo mornarico kot Bolgar ji.
»Bolgarska mornarica n« predi.
stavlja nevarnosti za Grčijo — je dejal sovjetski delegat — italijanska mornarica bi lahko bila mnogo r.evarnejša.*
Jugoslovanski delegat adm*rar S. Manola Je Izjavil, da grškega popravka «ni mogoče vzeti v resno upoštevanje. Ce bi hotela — je nadaljeval bolgarska mornarica napasti Grdijo, kl morali zgradHl
Zavrnitev jugoslovanskega,
beoruskega in južnoafriškega popravka za izpremenitev francoske črte
Sovjetska zveza glasovala proti popravkom
Gorica in Kanalska dolina Italiji, Pulj Jugoslaviji, „koridor“ ostane - Kardelj tretjič izjavil, da se Jugoslavija ne čuti vezano na spoštovanje odločitev konference, ki se je tičejo neposredno
PARIZ, 21. sept. — Na seji političnega in ozemeljskega odbora za Italijo so izvpdli glasovanje o jugoslovanskih in italijanskih mejah. Najprvo so odklonili jugoslovanski popravek, ki 3® predlagal spremembo francoske črte. Glasovali so ločeno za vsako izmed štirih točk popravka in odklonili vsako s 13 glasovi proti 5, dva pa sta so glasovanja vzdržala.
Češkoslovaški predlog, ki so	'	—
Sa predložili malo pred žacet-kom glasovanja, za ustanovitev pododbora, iz katerega bi bili izključeni zastopniki štirih veleli. za ponovno preučitev vpra-°nhja, so odklonili z 10 glasovi Proti 7.
Drugi jugoslovanski popra-Vek, ki je predlagal omejitev BleJa svobodnega tržaškega področja na najbližjo okolico me-hta, so odklonili z istim razme-r.jem glasov kot prvi popravek,
I r je s 13 glasovi proti 5 in dvema, ki sta se glasovanja vzdržala.
Nekaj nenavadnega jo, da je Pri glasovanju Sovjetska zveza felasovala proti slovanskemu bloku, v katerem sta vključeni f-ela Rusija in Ukrajina, ker bi jugoslovanski popravki spremenili odločitve, za katere so se zedinili zastopniki štirih velesil.
Za jugoslovanska popravka 80 glasovale: Bela Rusija, Ukrajina, Poljska- ^nskoslovaška in “UJSOrV—ž>r°ti popravkoma so bile: Združene države, Avstralija, Brazil, Kanada, Kitajska, Francija, Velika Britanija,
Grčija, Indija, Novi Zeland, Nizozemska, Južna Afrika in Sovjetska zveza. Glasovanja sta sc vzdržali Belgija in Abesinija.
Popravki francoske črte glede •ueje z Italijo, za katero so se Rinili zastopniki štirih velesil, k’ jih je zahtevala Jugoslavija, dali Jugoslaviji Kanalsko do-'m°. Gorico in italijanski koridor od Trsta do Tržiča.
Popravek beloruskega delegati', ki je predlagal dodelitev Gotice Jugoslaviji, so odbili z glasovanjem v istem razmerju, 13 kroti 5 in dvoje vzdržanj, toda oki‘at se je namesto Abeslnije, i Riasovala za popravek, a glasovanja Jugoslavija.
i»rcdlal°f,friškl P0Pravek, ki je IS831 internacionalizacijo zinoane Istre poleg področja, ki
BU> so zavrnili z 12 gla-
sovi proti C. Za jiopravek so glasovale: Južna Afrika, Avstralija, Kanada, Novi Zeland, Nizozemska in Brazil. Glasovanja sta se vzdržali Belgija in Kitajska. Proti pa so glasovale: štiri velesile, Češkoslovaška, Poljska, Jugoslavija, Bela Rusija, Ukrajina, Abesinija, Grčija in Indija. (Norveška je izključena od vseh glasovanj, ker ni napovedala vojne Italiji).
Po glasovanju je povzel besedo predsednik jugoslovanske delegacije Kardelj, ki je izjavil v zanosnem tonu, da se njegova država ne čuti vezano na spoštovanje tistih odločitev konference, ki se je tičejo neposredno. To je tretjič, ko Jugoslavija preko svoojih zastopnikov izjavlja na mirovni konferenci, da ne bo podpisala mirovne pogodbe z Italijo, če bodo odklonjene nekatere izmed njenih zahtev.
Jugoslavija Je predložila popravek k členu 5 osnutka pogodbe z Italijo in nasvetovala, naj dovolijo komisiji za meje, da »s oddalji pol kilometra od črte, ki je nakazana v pogodbi, da bo mogoče upoštevati krajevne, geografske in. gospodarsko pogoje. Popravek so odobrili nekoliko spremenjen, tako da bo veljal le glede meje med Italijo in svobodnim področjem.
Belgijski delegat je predložil bel-gijsko-nizozemski popravek, po katerem bi morali v mirovno pogodbo vnesti nedavni italijansko-avstdj-skl sporazum, kl dajo enakost pravic prebivalstvu nemškega Jezika Južne Tirolske, ki bo v skladu s pogodbo ostala del Italije, Nizozemski delegat Star Busmann Je izjavil; «Lahko »e veselimo tega sporazuma in zdi ce, da bi bilo priporočljivo ln logično vnesti ga v pogodbo.*
Nato so razpravljali o načinu za pospešenje dela odbora in sklenili, da bodo podelili tajništvu pooblastilo, da vnaprej določi dopolnilne seje in omeji trajanje govorov.
Zasedanje so nato odgodlli.
predor, da bi prišla do Sredozemskega morja.*
Britanski delegat A. V. Alexan-der Je opomnil, kar je važno je to, da mirovna pogodba pusti Italiji samo eno petino skupne tonaže Udij, ki Jih je imela pred vojno, medtem ko predstavlja mornarica, kl so Jo dovolili Bolgariji, šestkratni povišek tonaže, kl jo Je Imela Bolgarija pred vojno.
Preden so začeli glasovati, je Dragoumls izjavil, da je število, k! so ga predložili štirje zunanji ministri, trikrat večje od števila osebja bolgarske predvojne vojne mornarice in tonaža šestkrat večja od predvojne.
Popravek so odklonili z desetimi glasovi proti šestim, pet se jih Je vzdržalo glasovanja. Za grški predlog so glasovali: Avstralija, Kanada, Grčija, Indija, Novi Zeland in Južna Afrika. Glasovanja so se vzdržali: Belgija, Brazil, Abesinija, Nizozemska in Norveška.
Grčija je nato predložila popravek v pregledani obliki in predložila samo omejitev letalskega osebja pri letalstvu in obnovi letalskega materiala. Popravek so ponovno odklonili s 1S glasovi proti 3.
Ukrajina priporoča zmernost
Grški popravek z namenom, da bi obvezali Italijo za plačilo odškodnine 783.000 dolarjev za vojno odškodnino, ki Jo je plačala grška vlada v času okupacije italijanskim državljanom, so odbili s 16 nasprotnimi glasovi v gospodarski komisiji '.a italijansko/ pogodbo.
O 6 odstavku člena 66 je jugoslovanski delegat predložil, naj ItaMjo obvežejo, da bo odstopila vse kable, ki vežejo ozemlja, ki pripadajo zavezniškim ali zaveznikom se pridruženim silam,. predlog delegata Združenih držav sc je komisija odločila, da bo razpravljala o vprašanju, kadar bodo preučevali besedilo člena 69.
Nato je povzel besedo ukrajinski delegat, ki je poudarjal, če uresničijo člen 69 glede italijanske imovine v tujini, bi Italija morala priznati več kot 200 milijonov dolarjev dolga. Ukrajinski delegat je nato izrazil potrebo, da ima komisija točne podatke in je nato predložil imenovanje pododbora. Nadaljeval je s slavospevom razvoju italijanske demokracije, ki je likvidirala fašizem in obnovila socialni režim, ki že rodi sadove. Poudaril je, da Je treba italijanski gospodarski položaj imeti za precej kritičen in predložil, naj zavezniki pokažejo zmernost v materialnih zahtevah do Italije, Glede vojne odškodnine Je ukrajinski delegat poudaril, da so se mnoge driave Izkazale plemenitS, a da ni mogoHe imeti za plemenite tiste driave, ki se nameravajo drtati člena 69. Izjavil Je, da je nasproten temu členu, ki bi ga hotel na. domestitl z novim besedilom, ki naj bo oprrto na sledeče točke:
(1)	upoštevanje italijanskih spomenic;
(2)	ustanovitev podkomisije, kl naj določi značaj ln obseg zahtev, kl so jih predložile države;
(3)	da je treba člen sprejeti samo takrat, ko ne bo škodljiv za italijansko gospodarstvo.
OBREŽJE DONAVE NASPROTI BRATISLAVI
General Maurlce Fope, kanadski delegat v pododboru za Madžarško, M Preučuje češkoslovaške zahteve, Je vprašal, če bi Češkoslovaška bila pripravljena dati ozemeljsko koncesijo Madžarski na drugem področju, v zameno za pas madžarskega ozemlja, kl je na južnem
TOGLIATTI: SARAGAT
Rim, 21. sept.
Poslanec in komunistični voditelj Palmiro Togliatti je objavil v listu «Unitd» članek v odgovor na članek Giuseppa Saragata. ki Je pred nelcaj dnevi tzsel v rimskem, dnevniku «Lo Tribuna».
Med drugim pravi: sSaragat Je napisal proti meni tako rekoč etri stolpce svincas. Za ta članek je Sa-ragat zaslutil, da bi mu dali častno članstvo v gibanju tllomo Qualun-que». Skoda, da njegovega članka ni prinesel le kak časnik gibanja Vomo Qualunque.
Saragatu bi moral pajasniti, da ni samo kapitalistične demokracije, marveč da je tudi parlamentarna demokracija, me-ičanska demokracija tn delavska demokracija.
eSaragatove obtoibe niso preveč originalne. Bral sem Jih ie v «Os-servatore Romano», eltalia Nuovas, «Civiiti Cattolica* itd, Res je, da ml horemo ustvaritev enotnega delavskega razreda. To pa ne pomeni izginotje socialistične stranke, marveč prenehanje socialstične in komunistične stranke v sedanji obliki. Mefčant. konservativci in reakcija se ravno bojijo enotnega političnega nastopa delttvslva. Sa-ragatovi »trije stolpci svinca» Škodujejo proletarski demokraciji iti tudi socialzmu..
bregu Donave, za napredek slovaške prestolnice Bratislava.
Češki zastopnik Hajdu je odvrnil, da no vidi pametnega razloga za izmenjavo ozemeljskih koncesij. Tudi druge ozemeljske spremembe je odobrila konferenca, ne da bi zahtevali kakšno zamenjavo.
Fope je nato vprašal češkega delegata, če Je zahteva po mostišču za Bratislavo v kakšni zvezi s češko zahtevo po preselitvi 200 tisoč Madžarov iz Češkoslovaške na Madžarsko.
Na to vprašanje je Haldu odgovoril, da obe vprašanji nimata prav nič skupnega. Na ozemlju, ki ga zahteva Češkoslovaška — je dejal — je le 2000 Madžarov in menimo, da bi v tun primeru vprašanje prebivalstva lahko uredili z dvo-atranekiml pogajanji med obema državama.
AMNESTIJA V BOLGARIJI
SOFIJA, 21. sept.
Bolgarska novinarska agencija obvešča, da je dal minister za pravosodje Ljuben Kolarov izjavo novinarjem o vladnem odloku, ki podeljuje amnestijo znatnemu številu obsojenih oseb. Ta odlok so objavili ob priliki proglasitve ljudske republike v Bolgariji.
VELIKA ČISTKA
London, 21. sept.
Po poročilu moskovske radijske postaje, napoveduje sovjetski dekret, ki ga je podpisal ministrski predsednik Stalin v svojstvu predsednika vlade, veliko čistko v sovjetski poljedelski industriji ter odloča, naj sodijo uradnike poljedelskega ministrstva c mnogih pokrajinah Sovjetske zveze kot navadne zločince, ki so zakrivili delovanja, katera so nasprotna vladi. Obtoiujejo jih, da so delovali na zelo nevaren način za vso socialno strukturo driave ter da so ikodova-li politiki stranke in vlade. Dekret govori o ilegalnem, odvajanju de. lovne sile, ki je dovedla do pomanjkanja iste, o neupravičeni prilastitvi fondov, o ponarejevanju knjig in nakupu brez plačila iivine in poljedelskih proizvodov ter orodij. Upravnim oblastem zaukazuje de kret, da povrnejo vso zemljo, ki so jo protipostavno odvzeli kolektivnim poljedelskim obratom. Nadalje mora biti postavljen konec vsemi zakonom vojnega časa, ki so dovoljevali tujim organizacijam obdelovati zemljo, ki je niso uporabljali kolektivni poljedelski obrati.
VELIKO NAVDUŠENJE
NAPREDNEGA LJUDSTVA
Beograd, 21. sept. Beograjska radijska postaja poroča, da je vse napredno ljudstvo na Hrvatskem. sprejelo vest o aretaciji zagrebškega nadškofa Stepin-ca z ogromnim navdušenjem in veseljem. Javni tožilec prejema vsak dan veliko število brzojavk Iz vseh delov Jugoslavije, v katerih prebivalstvo z navdušenjem pozdravlja vest, da bo nadškof Stepinac sojen. Tako radio Beograd.
Wallace odstopil
na Trumanov
poziv
New Tork, 21. sept. Reuter poroča, da je predsednik Truman pozval trgovinskega ministra Henryju IValiacea, naj odstopi. Truman je v svoji izjavi dejal: »Popolnoma zaupam zunanjemu ministru Byr-nesu in delegaciji, kateri nače-Ijuje na mirovni 'konferenci.* Truman je tudi zatrdil, da ameriška zunanja politika, kakor sta jo napovedala sam in TJyr-nes, »ostane v polni veljavi in nespremenjena.*
Z izjavo, da je bištveno nesoglasje med Wallaccovimi mislimi in vladno zunanjo politiko, Je Tru. man dejal: »N.smo mogl; dovolili, da bi to nesoglasje spravilo v nevarnost naš poloiaj nasproti drugim državam.*
Istočasno je ukazal, da bodo morale biti vse bodoče izjave zunanje politike s strani kakršnega koli vladnega člana predložene zunanjemu ministrstvu.
Na tiskovni konferenci je Truman podal sledečo uradno izjavo: »Zunanja politika naie države je najvažnejše vprašanje, ki se ga moramo zdaj oprijeti. Naša odgovornost za dosego pravičnega in trajnega miru se ne omejuje samo na prebivalstvo naše države, temveč se razteza na vse narode sveta. Prebivalstvo Združenih držav lahko javno in svobodno izrazi svoje nesoglasje v kakršni koli zadevi, vključno v taki, ki se nanaša na zunanjo politiko, toda vlada Združenih držav mora biti združena v svojih odnošajih z ostalim svetom. Danes sem zahteval od Wallacea, naj izstopi iz vlade. Jasno je, da je med njegovimi mislimi o zunanji politiki in mislimi vlade s katerimi, kot upam. soglaša velika množica naših državljanov, bistveno nesoglasje. Nismo mogli trpeti, da bi ta konflikt ogrožal naš položaj nasproti drugih državam.
«Ze’o obžalujem, da moram prenehati dolgo in simpatično sodelovanje, a sem. gotov, da bo Wallace bolj vesel izvajati pravico, da izrazi svoje misli kot zasebni državljan. Zelo prijateljski razgovor, ki sem ga imel dopoldne po telefonu z Wallaccom je potrdil to misel.
«NaSa zhnanja politika, ki so jo določili kongres, predsednik in zunanji minister, ostane a polni veljavi in nespremenjena. Ni predvidena nobena sprememba v naši zunanji politiki. Noben član izvršnega zbo-predali meni. Kot sem le večkrat ponovil, imam polno zaupanje v
ra vlade ne bo podal javnih izjav o zunanji politiki, ki bi bile v na-sprotstvu z uradno zunanjo politiko. Kakršna kolt javna izjava o zunanji politiki bo morala biti pred. iožena zunanjemu ministrstvu. V primeru nesoglasja bodo zadevo Bgrnesa in v njegovo delegacijo, ki zdaj zastopa nalo državo na mirovni konferenci v Parizu. Bymes se pogostoma posvetuje z menoj in politika, ki jo vodi on in njegova delegacija, ima mojo polno podporo.*
Wallaee je naznanil, da je od včeraj v deinisiji.
Domnevajo, da je Wallaceo-vo odstopno pismo najkrajše v ameriški zgodovini. Pismo se glasi: »Na Vašo zahtevo, tu imate moj odstop. Se nadalje se bom boril za mir. Gotov sem, da boste odobrili in se mi pridružili v tem velikem poizkusu.*
Z Wallaceovim odstopom izstopa iz vlade zadnji član Rooseveltove «New dealske* vlade. Odstop je sledil teden dni po senzacionalnem govoru. ki ga Je imel trgovinski minister, v katerem Je napadal «bri tanski Imperializem* in zahteval, da bi vodili nasproti Sovjetski zvezi »manj nepopustljivo* politiko.
Uradniki trgovinskega ministrstva so obvestili agencijo Reuter da Je bilo zanje predsednikovo sporočilo pravo iznenadenje. Wallace Je prebiral jutranjo pošto, ko Je ve-t postala Javna.
Dejstvo, da je imel Truman, ki Je vedno točen, konferenco s 17 minutno zamudo, vzbuja domnevo, da je govoril z Wallaceom samo par minut, preden je pozval časnikarje, naj vstopijo. Trumanova izjava je bila popolno iznenadenje za množico dopisnikov, ki so prosostvovali tiskovni konferenci.
Preden Je predsednik podal iz Javo, se je skupno z drugimi smejal, ko je sluga nehote ironično dejal dopisnikom «pojdite na levo*.
Splošno so mislili, da bo Truman podal samo izjavo, da bi potrdil svojo podporo Byrnesu.
Vesti iz pooblaščenih pariških virov pravijo, da je to zahteval Byr-nes v svojem ražgovoru, ki ga je imel s predsednikom.
Sedanji podtajnik ministrstva za trgovino Alfred Schindler bo prevzel nalogo vršilca dolžnosti ministra namesto Henryja A. Walla-cea. Schindler ima vrsto konferenc po državi in se bo v kratkem vrnil v IVashlngton.
Schindler je bil podtajnik ministrstva za trgovino od aprila 1945 in je v zvezni vladi komaj od leta 1942. Do takrat Je bil udeležen pri neki veliki poslovni tvrdki v rodnem mestu St. Louis v državi Mis-souri.
Schindler Ima zdaj 51 let in Je bivši borec iz prve Svetovne vojne.
Združene države odklonile
dve jugoslovanski noti o Incidentih v Julijski krajini
VVASHINGTON, 21. sept. — Severnoameriško zunanje ministrstvo je objavilo odgovor na dve nedavni jugoslovanski noti o domnevnem neprimernem ravnanju z jugoslovanskimi častniki in vojaki na področju A v Julijski krajini. Severnoameriška nota, ki so jo 17. septembra izročili v Beogradu, podrobno zavrača jugoslovanske trditve, češ da sta civilna in zavezniška policija na področju »A* grdo ravnali z izvrstnimi Jugoslovani in naglaša, da so izzivanje pro-jngoslovanskih elementov in jugoslovanskega odreda na področju A »neposredno odgovorna* zn mnoge nerede, zaradi katerih se pritožujeta obe jugoslovanski noti.
Severnoameriška nota pravi,
da se je izkazalo pri preiskavi, da je jugoslovanski prikaz incidentov, kakor ga navajata jugo slovanski noti z dne 26. julija in 12. avgusta »delno napačen in vseskozi pretiran.* Severnoameriška nota pravi nadalje: »Nota severnoameriškega veleposlaništva z dne 20 maja 1946 jasno naznanja stališče, ki ga je morala severnoameriška vlada zavzeti proti tem in drugim takim pritožbam jugcslovanske vlade. Ta nota navaja številne primere važnih upravnih ukrepov, ki so jih Izdale zavezniške vojaške oblasti in ki jih jasno navdaja trdni namen izvajati nepristransko upravo. Navaja tudi številne primere projugoslo-vanskih krogov za obstrulranje Zavezniške vojaške uprave in za strahovanje krajevnega prebivalst-
va, ki tako razkrivajo izzivalno zadržanje teh krogov.
■»Incidenti, ki jih navajata jugoslovanski noti, se nanašajo na napad na prostore jugoslovanske komisije za vojni plen v Trstu ter na incidente med jugoslovanskimi častniki in vojaki ter zavezniško in civilno policijo. Severnoameriški odgovor podaja popolni pregled teh incidentov in prihaja do zaključka da so vsi incidenti, ki so se zgodili, bistveno posledica izzivanj Jugoslovanov samih.
Kot primer »obstruketjskega ln terarlstičnega delovanja* projugo-slovanskih elementov v Trstu navaja severnoameriška nota:
«Dne 21. julija 1946 so osebe, ki so se peljale v avtomobilu s spoznavno tablico iz področja B, na tržaških ulicah s streli usmrtile
Britanski ndgoror
na jugoslovanski noti
LONDON, 22. sept. — V Londonu so objavili besedilo britanske note jugoslovanskemu zunanjemu ministrstvu, ki odločno odklanja obtožbe jugoslovanskih not z dne 17. julija in 14. avgusta o neprimernem ravnanju z jugoslovanskimi častniki in vojaki na področju «A» Julijske krajine. Nota z odločnimi izrazi obtožuje jugoslovansko vlailo, da noče sodelovati pri vzdrževanju zakonitosti in reda na lem področju.
Nota najprej odgovarja na trdit-
ve, češ da zavezniška vojaška in civilna policija dne 30. junija v Trstu ni skušala preprečiti napada na prostore jugoslovanske komisije za vojni plen -in da je aretirala jugoslovanske častnike in vojake. Nagaša, da je bil to eden Izmed sporadičnih Izbruhov, ki so jih izzvali tako proslovnski kakor proitali-Janski elementi. Jugoslovanskega častnika in dva vojaka so sicer aretirali, toda aretacija je bila upravičena, ker so priznali, da so streljali v množico, pri čemer je bil u-sodno ranjen neki civilisti Eden izmed aretiranih vojakov je izpovedal, da je civilni agent »zahteval vstop* v otrenjene prostore, drugi pa Je izjavil da je «civilna policija prišla in nas ščitila do prihoda a-meriške vojaške policije*. Jugoslovanska nota nato pravi, češ, da tudi v šestih nadaljnjih primerih niso zaščitili oseb ln lastnine jugoslovanskih državljanov v Trstu. O treh primerih do izročitve note ni nihče poročal zavezniškim oblastem, «kar otežkoča vsako primerno preiskavo*. Sploh ni bilo nobenega pravega dokaza, da so te trditve utemeljene. Za ostale tri trditve pa se je izkazalo, da so deloma napačne, v celoti pa pretirane.
Druga Jugoslovanska nota navaja število drugih obžalovanja vrednih podobnih napadov, kl so jih dopustile zavezniške vojaške oblasti, ki jih obtožuje, da so pristranske. Toda britanska vlada je v noti z dne 20. maja jasno izrazila kakšno stališče bo morala zavzeti do teh in podobn:h pritožb. Navaja tudi več poskusov proslovanskih krogov, da bi ovirali Zavezniško vojaško upra. vo in ustrahovali domače prebivalstvo. Tako Je britanska vlada že odgovorila na take pritožbe.
Kar se tiče napada na življenje majorja Cundra in umora majorja Ravnikarja (o čemer govorita britanski noti iz meseca marca in maja), preprečitev napada ni posledica pomanjkanja odločnosti zavezniških oblasti. Ravnikarjevi tovariši o napadu več dni niso obvestili zavezniških oblasti.
Nota iz meseca avgusta govori o napadu na majorja Despota, komisarja jugoslovanskega odreda na področju «A» ter na nekega drugega jugoslovanskega častnika tn vojaka ter pravi, da Ju niso zaščitili pred napadi »fašistične drhali*. Dejstvo je, da so omenjenega dne proslovanski elementi skušali preprečiti dovoljeno italijansko demonstracijo v Gorici in da so pri tem neznanci, domnevno Jugoslovani, vrgli dve bombi ter povzročili žrtve. Kmalu nato so Italijani grozili jugoslovanskemu vojaškemu avtomobilu, v katerem Je bil Despot ter š« neki drugi častnik. Policija je posredovala, toda častnika sta se nasilno upirala In vozač je policiji in množici grazil z ročno bombo. Ko so preiskali avtomobil, so našli napolnjen samokres ln več bomb. Množica, ki je bila proti Jugoslovan skima častnikoma sovražno raz. položena, je otežkočila njuno reševanje.
Pri preiskavi so ugotovili, da Je neki član civilne policije
drugega častnika iz bojazni, da bi ga napadel ln da je nek) agent, ki ga ni bilo mogeče ugotoviti, v splošni zmešnjavi udaril Despota. Ker pa je šlo za veliko izzivanje, britanska vlada noče sprejeti obtoževanj policije. Despot je celo priznal, da ga je policija skušala rešiti In da ga ni pretepala. Britansko veleposlaništvo v Beogradu je odločno protestiralo proti obnašanju Despota In tovarišev; Despot je dobil ukaz, da mora zapustiti področje »A* Julijske krajine.
Britanska nota navaja nato številne primere obstrukcijskega In terorističnega delovanja proslovanskih elementov na področju »A* po noti z dne 20. maja in končno št enkrat zagotavlja jugoslovansko vlado, «da misli, kolikor Ji bo le mogoče, izvajati pravično in nepristransko upravo na področju «A» Julijske krajine, dokler bodo trajale obveznosti, ki jih Je na tem področju prevzela.* Nota zaključuje Veleposlaništvo njegovega Veličanstva je dobilo navodila, naj še enkrat poudari, da britanska vlada ne bo krenila e te pet). Istočasno mora še enkat z odločnimi besedami obžalovati dejstvo, da jugoslovanska vlada pri tej nalogi ni pokazala tistega sodelovanja, do katerega Je britanska vlada upravičena.*
IZPREMEMBE PRI DELU SRBSKIH ZEMLJORADNIKOV KI SODELUJEJO Z VLADO
Beograd, 21. septembra Izvršni odbor srbske kmetske stranke je poslal izvršnem odboru ljudske fronte Srbije pismo, v katerem sporoča, da bivši tajnik srbske kmetske stranke dr. Dra-goljub Jovanovič ln R. Todorovič. Na njuno mesto Je stranka postavila Miloša Petronijeviča, predsed nika glavnega odbora stranke ter njenega glavnega tajnika Ninka Petroviča.
nekega Jugoslovana, za katerega je znano, da je bil politični nasprotnik sedanje jugoslovanske vlade. Dne 26. julija 1946 je neki zavezniki vojak preprečil poizkus ugrabitve nekega drugega Jugoslovana, ki je bil podobnega političnega prepričanja. Avtomobil, ki so ga prt tem uporabili, se je nato razbil, ko je skušal pobegnitt in izkazalo se je, da je bil vozač, ki so ga nato aretirali, doma iz Reke in je bil zaposlen pri uradu Jugoslovanske varnostne organizacije. Notranjost avtomobila je bila močno okrvavljena in v njej so našli dva para lisic; te okolnostt vodijo do obre-menujoče sumnje, da so ta avtomobil uporabljali pri drugih zločinskih nastopih projugoslovanskih elementov.*
Nota zaključuje: »Ameriško zunanje ministrstvo ne more drugega kot meniti, da Je tovorstno delovanje projugoslovanskih elementov moralo izzivati resen odpor med domačim prebivalstvom in vlada Združenih držav je prisiljena naglasiti, da je takšno delovanje in druge oblike Izzivanja članov jugoslovanskega odreda v področju A neposredno odgovorno za mnoge napade na jugoslovanske osebe ln jugoslovansko lastnino, zaradi katerih se je pritožila jugoslovanska vlada.
Zavezniške vojaške oblasti bodo vsekakor še nadalje storile vse, kar je v njihovi moči, da bi Izločile take napade, toda sredstvo za izboljšanje tega položaja Je v veliki meri v rokah jugoslovanske vlade same. V svoji noti z dne 20. maja 1946 je veleposlaništvo izrazilo trden namen ameriške vlade, da bo, kar bo le v njeni moči pravično in nepristransko upravljala področje A v Julijski krajini, dokler bodo trajale obveznosti, kl jih je prevzela na tem področju.
Veleposlaništvo je dobilo navodila, naj še enkrat poudari, da vlada Združenih držav ne bo krenila s te poti. Istočasno pa mora se enkrat z najenergičnejsimi izrazi obžalovati dejstvo, da Jugoslovanska vlada pri tej nalogi ni pokazala tistega sodelovanja, za katerega vlada Združenih držav misli, da ima pravJco do njega.*
NASELJEVANJE V BRAZILO
London, 21. sept
Brazilski zunanji minister Nevea de Pontoura Je podal nekatere is-jave diplomatskemu uredniku »Timesa*. Dejal Je med drugim, da namerava Brazil zagovarjati politiko sistematičnega naseljevanja za Brazil. Izjavil je: »Vprašanje jem kako naseliti razselno brazilsko o-zemlje, da tako povečamo procvit driave. V ta namen bomo sprejeli v Brazil vse tujce, prav posebno tiste, ki so izveibani na industrijskem področju.»
De Fontoura je nato zanikal, da bi Brazil zaradi svoje pomembne industrijske razširitve v vojnem času zasledoval polit,ko avtarkije ln je zagotovil, da je to nasprotno razlog za Brazil, da se bolj kot kdaj prej udeleži mednarodne trgovine. Glsde zagotovil, kl jih je dala nova ustava tujemu kapitalu v Brazilu je De Fontoura naglasil, da ima njegova država namen privabiti toliko tujega kapitala, kolikor ga lahko uporabi brazilsko gospodarstvo.
VS z 9:2 odbil
sovjetski predi o cy proti grški politiki
NEW YORK, 21. sept. — Sinoči je Varnostni svet odbil z 9 proti 2 glasovoma sovjetski predlog, ki je zahteval od Varnostnega sveta, naj obsodi grlko politiko.
Nizozemki predlog, s katerim
zahtevajo, naj Grčijo in Albanija prenehata z obmejnimi spopadi, je bi i izloben s sovjetskim vetom. Sest držav je glasovalo v korist, tri pa proti njemu in med temi tudi Sovjetska zveza.
Predlog Združenih drlav, naj bi tričlansko komisijo pooblastili, da izvede preiskavo o grSkih obmejnih spopadih, je bil tudi predmet veta. Osem članov je glasovalo za predlog, dva pa proti in eden od tth dveh je bila Sovjetska zve^a.
Poljski predlog predložen v zadnji minuti, naj bt imeli gr S ki položaj na dnevnem redu «pod nadzorstvom* Je propadel z dvema gla-udaril I sovama za in 9 proti.
Grško vprašanje so izbrisali M dnevnega reda.
Pododbor UNESCO za medna-
rodno organizacijo beguncev Je sinoči odobril libanonski predlog, ki
sta ga podpirali Velika Britanija in Združene države, da sprejmejo
v organizacijo tudi države, ki niso članice Združenih narodov. Ker j« sovjetski delegat pripomnil, da bi na tak način lahko v novi organi, zaciji sodelovala tudi Francova Španija, so odobrili popravek, s katerim odredaj^ da lahko iz organizacije izključijo države nečlanice Združenih narodov, kakor hitro bi prekršile listino Združenih narodov.

S
Stran 2
LAS
*-<‘«*r 21. septembra 1946
ZENSKI KOTIČEK
JUL. KRAJINA
ZENSKI ČASOPISI V ZDRUŽENIH DRŽAVAH
Zenski časopisi so v Združenih državah izredno razUrjeni in so za izdajatelje prava zlata jama. Nekateri važnejši izhajajo v milijonskih nakladah, dosegajo tri in celo pre-kc/ Stiri milijone.
Izmed teh časopisov je najbolj razširjen «Ladicr Home Journal» (»Zenski domač listu), ki izhaja v 4.C90.659 izvodih. Izdajajo ga v Filadelfiji in v njem priobčujejo najrazličnejše članke ter stalne rubrike. Med njimi je n. pr. rubrika gospe Rooseveltove, ki odgovarja na pisma in vprašanja čitateljic; potem je rubrika znane ameriške novinarke Dorothv Thompsonove, ki je bolj političnega značaja.
Temu časopisu sledi «Women's Home Companionn (»Zenski domači prijatelju) z naklado 3,5116.231 iz-vodov, ki izhaja v Neto Yorku. in «McCall’s Magazine* s 3,523.350 izvodi, ki tudi izhaja v New Yorku. Zadnji je namenjen predvsem modi in modnim reklamam. Mesečnik »Good Housekeepingn (»Dobro gospodinjstvom) izhaja v nakladi preko 2 milijona izvodov in prinaša predvsem članke o ureditvi hiše, o hišnih delih in kuhi.
Na splošno lahko rečemo, da vsebina teh časopisov ni bistveno različna. V vseh je nekaj mode, nasvetov za negovanje lepote, kuhinjskih nasvetov in receptov, notranja ureditev hiš, urejevanje vrtov, vzgoja otrok, kritike in kratke vsebine najnovejših knjig, filmov in radijskih programov.
Da bi lahko imeli bolj talen pojem o vsebini teh časopisov, je dovolj, če jih človek pol leta zasleduje. Od enajstih člankov v «McCelVs Magazines so bili Štirje o vzgoji o-trok, trije smse bavili z vprašanjem, kako je vojna vplivala na posameznike, ostali so obravnava') različna vprašanja. V «Women's Home Campanions je izmed 44 člankov bilo 12 namenjenih otroški vzgoji, 6 arhitekturi, 5 modnim risbam in slikam, 2 bivšim vojakom, 2 zdravstvu in podobnem.. »Ladies' Home Journal* je izmed 43 člankov
posvetil 10 otroški vzgoji, 6 posledicam vojne, 4 boleznim, 4 zdrav niškim vprašanjem, 3 moralnim vprašanjem, enega izobrazbi itd.
«Woman’s Dag* (»Zenski dan*) je edini ženski-časopis, ki posveča članke tudi političnim, in socialnim vprašanjem. V različnih člankih o-bravnava vprašanja o državljen-skih dolžnostih žene, o obvezni vojaški službi, o visokošolski izobrazbi žene in podobnem. Izmed 31 člankov v tem časopisu jih je bilo 7 \posvečenih vzgoji otrok, tri so obravnavali angleško literaturo in pet se je bavilo z vprašanji vojakov. Tudi v najbolj vsakdanjih člankih se ta čaropis loči od o-stalih po večjem realizmu.
Seveda v nobenem izmed teh časopisov ne primanjkuje črtic in romanov s srečnim koncem, pa tudi lepih barvnih ilustracij je dosti. Polni so slik lepih žena, ki so vse brezhibno oblečene in negovane in lahko prinesejo lepe sanje v včasi sivo in enolično življenje čitateljic.
List »Woman’s Home Companionn stavi večkrat vprašanja svojim či-tateljicam o različnih zanimivih vprašanjih in potem prinaša najrazličnejše odgovore. N. pr. ali na) mož vodi družinske izdatke, ali je dobra obvezna vojaška služba tudi v miru ali ne itd.
«Ne podcenjujte sposobnosti žene» — je geslo enega izmed teh časopisov. Zena je brez dvoma odločilni faktor v današnji družbi in se zato tudi njej namenjeno čtivo časom primerno razvija in ima ved. no širše obzorje. Zato v podobnih listih ne zasledimo le najožjih vprašanj, ki se tičejo žene same, marveč splošna življenjska, politična in načelna vprašanja. Ker je danes poleg moža tudi žena odgovorna za bodočnost sveta, mora biti poučena o vseh važnih življenjskih vprašanjih. Z znanjem in ženi prirojenim občutkom za to, kar je pravilno, bo bodočim rodovom znala očuvati mir in pripraviti gotovo bodočnost.
izpiti in začetek šoiskega leta
NA SLOVENSKIH
IN ITALIJANSKIH ftOLAH
Trst, 21. sept.
Šolsko nadzornižtvo delno popravlja in dopolnjuje obvestilo o i/pitih in začetku šolskega leta na slovenskih in italijanskih šolah:
Osnove Sole: 1) vpisovanje 7., 8.. 9. oktobra; 2) izpiti 10., 11., 12. oktobra; 3) začetek Šolskega leta 14. oktobra; 4) začetek pouka 15. oktobra.
Srednje sole:	1) zadetek po-
pravljalnih, usposobljenostnih, pri-pustitvenih, zaključnih izpitov 23. septembra; 2) maturitetni In usposobi jenostni izpiti 10. oktobra; 3) vpisovanja od 23. septembra do 12. oktobra; 4) začetek šoiskega leta 26. oktobra; 8) začetek pouka 28. oktobra.
TRŽAŠKA KRONIKA
Nadaljevanje preiskave
o umorih v St. Jernejski dolini
Preiskava za ugotovitev storilcev trojnega umora v St. Jernejski dolini, ki so ga izvršili neznanci preteklo soboto zvečer, se je začela v nedeljo in se še nadaljuje. Policija nadaljuje s svojim delom in s potrpežljivostjo skuša razltrinkaliteiki kriminalni primer.
Da bi mogli spoznati delo, ki ga je do zdaj izvršila policija, da bi izsledila morilce draguljarja Justa Trevisana ml.,, njegovfe zaročenke Lidije Ravasini in služkinje Pije Hedvige Odoncini, bomo na kratko opisali potek preiskave.
V nedeljo ob 13. url je policijski leteči oddelek iz j Milj na poziv Trevisanovega očeta odšel na kraj
IZ SLOVENIJE
Frezkllj Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta je na predlog vlade Ljudske republike Slovenije izdal ukaz o določitvi gospodarskih podjetij -republiškega značaja. Objavljamo nadaljevanje seznama teh podjetij:
> MODA
poda enobarvni plaSč
r>*y
2a kuharice
Za izpremembo lahko pripravite kumare na sledeči način; olupite srednje velike kumare, jih po dolžini prerežite na dve polovici in odstranite semena. Pustite jih vreti v vodi, katero osolite, okisate in dodate nekaj lovorjevih listov. Ko so kumare mehke, odlijte vodo in jih na situ pustite odteči. Med tem dušite na vroči masti tenko nare-
zane gobice in nekaj drobno nasekljanega peteršilja. Ko so gobe mehke, počaei dodajte nekaj moke in žlico kisle smetane ali nesladkanega kondenziranega mleka (da je trše, dodajte nekaj kapljic limonovega soka in mešajte). Osolite in opoprajte. Krožnik okrasite z nekaj listi solate, nanjo razvrstite kumare in jih napolnite z dušenimi gobami.
343. Državno podjetje Gradis s priključenimi podjetji in skladišči, Ljubljana. 344. Semenarna za Slovenijo, Ljubljana, 345. Gustroj z vsemi izpostavami, Ljubljana. 346. Državno kmet. posestvo, Apače. 347. Državno kmet. posestvo, Beltinci. 348. Državno kmet. posestvo, Gornja Radgona. 349. Državno kmet. pos. Jareninski dvor, Maribor. 350. Državno kmet. posestvo, Javornik. 351. Državno kmet. posestvo. Jeruzalem — Svetinje. 352. Državno kmet- posestvo Kapela, Slatina — Radenci. 353. Državno kmet, posestvo. Ormož. 354. Državno kmet. posestvo. Pekre pri Mo-riboru. 355. Državno kmet. posestvo. Marenberg. 356. Državna vinarska in sadjarska šola, Maribor. 357. Državno posestvo Plač, Zg. Sv. Kungota. 358. Državno posestvo Podlehnik pri Ptuju. 359. Državno posestvo. Turnišče pri Ptuju. 360. Državno posestvo. Zavrč, 361. Državna kmetijska šola. Rakitan — Mur. Sobota. 362. Državna kmetij-sko-gospodarska šola. Sčečina pri Zg. Kungoti. 363. Drž. kmetijska šola Sv. Jurij. 364. Drž. ekohemija, Slov. Konjice. 365. Državno posestvo Marijin dvor, Radeče. 366. Državno posestvo, Medlog pri Celju. 367. Državno posestvo, Šoštanj. 368. Državno posestvo, Zov-nek. 369. Državno posestvo, Dob pri Mirni. 370., Državno posestvo. Mahovnik. 371. Državna kmetijska šola. Gnu pri Novem mestu. 372. Državna kmetijsko-gospodarska šola, Mala Loka. 373. Državno posestvo, Bokalce pri Ljubljani. 374. Državno posestvo, Cernelo. 375. Državno posestvo, Jablje — Križ. 376. Državno posestvo, Poljče — Podvlr. Državno posestvo, Pono-viče pri Litiji. 378. Državno posestvo, Selo St. Vid. pri Stični. 379. Državno posestvo, Verd pri Vrhniki. 380. Mlekarski zavod. Kranj. 381. Državno ribogojstvo, Bohinjska Bistrica. 382. Državno ribogojstvo, Dragomelj. 383. Državno ribogojstvo, Ig pri Ljubljani. 384. Gozdna uprava Jelove — Pokljuka — Moža kija, Bled. 385. Gozdna uprava Tržič — Kokra — Kamnik, Kranj. 396. Gozdna uprava Zg. Savinjska dolina, Nazarje. 387, Gozdna uprstva Zapadno Pohorje — Mežiška dolina, Dravograd. 388, Gozdna uprav« Vzhodno Pohorje, Maribor. 399. Gozdna uprava Rog. Kočevje. 390. Gozdna uprava Snežnik — Ravnik — Bistra, Cerknica. 391. Mlekopromet, Ljubljana. 392. «Turist-hotel» Gostinsko podjetje Slovenije s svojimi obrati in poslovalnicami. 393. «Zeleznina» z vključenimi podjetji In poslovalnicami. 394. «Vlno» z vključenimi obrati In poslovalnicami Ljubljana. 395 «Sadje» s svojimi obrati In poslovalnicami, Ljubljana. 396. »Koloniale* s svojimi poslovalnicami in obrati Ljubljana 397. Usteks s svojimi poslovalniceml In obrati, Ljubljana. 398. Paptrvrom-t s svojimi poslovalnicami, Ljubljana. 399. Ludvik Frane-sinovi Maribor, Maribor. 400. Windisoh Franz, Ma-r'bor. 401. Tovarna testenin Ludvik F anz, Maribor. 402. Avgust Volk. tovarna testenin, Ljubljana. 403. Rižarna d. o. z., Ljubljana. *04. Navcd z obrati in napravami, LtubMana. 405. Mlekopromet z obrati in napravami, ki jih Ima sedat. Ljubljana. 406. Direkcija za avtopromet, vse avtomatične in ka-ro»er'iske delavnice, ki ne spadalo evpntnelno v sklop prej navedenih podjetij, Ljubljana.
Dr. Lev Svetek je v »Slovenskem poročevalcu* napisal članek »O potrebi pravnega študija v novi dr. žavi», v katerem razglablja o zmanj, šanju števila dijakov na ljubljanski juridični fakulteti. Ob koncu studijskega leta 1945-46 je bilo vpisa-
nih na pravni fakulteti vsega skupaj 163 slušateljev. Ce bi vzeli najugodnejšo možnost, da bi vsi vpi. sani slušatelji končalj študij, bi dobili v 1946 letu 36 pravnikov, v 1947 letu 24 pravnikov, v 1948 letu 25 pravnikov. Te številke, pravi dr. Svetek, so porazne in vzbujajo bojazen, da se bo pomanjkanje pravnikov nepovoljno odražalo v delo. vanju državnega aparata. Pravni študij so v bivši Jugoslaviji Izbirali dijaki zato, ker je nudil široke možnosti dobrega zaslužka. Tega, piše članek, danes ni več, ker odmerjajo plačilo vsakomur po njegovem dejanskem delu in so da. nes popolnoma Izpodmaknjena tla Izkoriščanju. Zato imamo brez dvoma tudi precejšen odstotek mladine, ki iz spekulativnih razlogov izbira druge, sorazmerno donosnejše poklice, kot na primer medicino, razne tehnične stroke itd. Zaradi tega bo morala načrtnost, ki je na vseh področjih, poseči tudi na univerzo ln omejiti dotok študentov v stroke, kjer se kaže pre. nasičenost kadrov in ga preusmeriti v tiste stroke, kjer preti, kot smo to videli v pravni stroki, že v najbližji bodočnosti usodno pomanjkanje delovnih noči.
Poročili so sfe: Srečko Mihelič uradnik I telefonske sekcije v Ljubljani in Magda Speličeva, trgov, ska v Ljubljani; dr. Viljem Petri -ček in Ljubljane in Anka Verbičeva iz Dolenjega Logatca; . inž. Franjo Snajder iz Jesenic in Vijolica Bogatajeva iz Slov. Javornika.
V Ljubljani so v nekaj dneh prodali 5 vagonov Sadja, ki so ga pripeljali na pobudo MLO Ih Naproze. Sadje So prodajali po režijsk} ceni in so veljala jabolka 3.50 din, breskve 7 din, slive 4 din in grozdje 13 din za kg. Organizacija prodaje sicer še ni bila vzorna, vendar pa upajo, da bodo težave s skupnimi napori kmalu odpravljene.
umora, kjer je takoj začel s preiskavo in istočasno obvestil policijsko ravnateljstvo. Ob 14. uri so prišli na kraj zločina uradnik! ln agentje znanstvenega oddelka leteče čete, ki ima svoj sedež v ulici XXX. Oktobra, ter sj ogledali vilo in klet, kjer je bil izvršen trojni umor. Znanstveni oddelek je zbral vse podatke in zaslišal Trevisanove sorodnike. Nato so izvršili hišno preiskavo pri bivšem kolonu umor. jenega Antoniu Novelu, kjer so agentje našli naboje s trituolom in vžigalnice, zaradi katerih so bivšega kolona aretirali po obtožbo nezakonita posesti eksploziva. Pri zaslišanju glede umora je Novel predložil alibi, ki ga zdaj preučujejo:
V ponedeljek zvečer so zdravniki pregledali truplo služkinje Odoncini. Isti dan so policijski organi ponovno zaslišali Trevisanove sorodnike jn izvršili nadaljne preiskave in ugotovitve, na podlagi katerih so naslednji dan aretirali nekatere osebe, ki so več ali manj osumljene. Medtem ko so v torek dopoldne zdravniki pregledali trupli Trevisana in Ravaslnijcve, so a-gentje znanstvenega oddelka izvedli drugo preiskavo in fotografirali na kraju umora. Zvečer so lahko ugotovili, da so neznanci ugrabili obe ženski v soboto med 18. In 19. uro.
Osebe, ki so jih aretirali po aretaciji Antona Novela so: Anton in Bruno Mauro, sinova pok. Antona; Jbsip Giacomini, sin Ivana; Ivan, Gvido in Silvano Kozlovič, sinovi pok. Josipa; Ivan Sancin, sin pok. Josipa in Peter Sancin, sin Ivana.
Tudi v hiši, kjer stanuje Mauro, so našli trituol. Med prvimi so zaslišali Silvana Kozloviča, ki je iz. javil, da je videl v soboto okrog 18. ure, tri neznance, ki so hodili blizu vile.
Razstava slik Lojza Spacala
Danes zvečer ob IS. uri bo v Hmčtnostni galeriji »Žrieste* v drevoredu XX. septembra št. 16 otvoritev razstan>e akademskega slikarja Lojza Spacala. Umetnik, ki je po rodu TrZačan, je pripravil za razstavo 61 svojih del, in sicen olj, monotlpij, lesorezov in risb.
Na zanimirv razstavo slovenskega slikarja, ki bo odprta do 6. oktobra, opozarjamo vse kulturno čuteče prebivalstvo.
Seja Pokrajinskega sveta
Po odobritvi zapisnika zadnje seje, je predsednik prečit al pisma, ki jih je prejel Svet. Društvo rimskih hotelirjev je prosilo za dovoljenje, da hi otvorili peščeno kopališče v Gradežu. Nekateri prebivalci prosijo, da bi popravili cesto na Greti, akademiki z univerze v Padovi se pritožujejo zaradi visoke prevozne cone po železnici in prestjo Svet, da bi posredoval pri Zavezniški vojaški upravi, da bi dosegli znižanje tarif; nekateri prebivalci iz Grade-ža pa vrašujejo, zakaj je mast, ki jo je razdelil Sepral, v Gradežu dražja kakor v Trstu.
Odvetnik Pontinl se je priložil zaradi načina, kj ga uporablja ZVU pri imenovanju sodnikov. Prosili so predsednika, naj ukrene pri ZVU, da bi prihodnja imenovanja primerno objavili, da bodo vsi prebivalci o tem obveščeni.
Pri razpravljanju o pismu, ki ga je poslal neki Tržačan, ki prebiva v Veroni, je gdč. Monti izjavila, da bi v Tritu Imenovali eno izmed ulic poržaški učiteljici Riti Rosani, ki je padla v boju na stcani partizanov, kot so to storili v Veroni.
IZREDNO POROTNO SODIŠČE
Saitta obsojen na 26 let
Včeraj dopoldne so zaključili razpravo proti 50-letnemu Rosariu Salttu, bivšemu tramvajskemu nadzorniku in bivšemu poročniku f*” šistične milice ter poveljniku vojaške postojanke v Portoie, obtoženemu «člščenja», požigov in tatvin. Spoznali so ga za krivega vseh pr'" pisanih mu zločinov in ga obsodili na skupno 26 let zapora.
Dopoldne po zaslišali še nekatere
V sredo so nadaljevali z zasliševanji in soočbami, o katerih policija ne izdaja nobenih izjav. V četrtek so agentje po ponovnem pregledu kraja zločina aretirali Josip Abrama, sina Josipa, Danila i i I. rar-cella Belica, sinova Karla; Sergeja Fontanota, sina Antona jn Josipa Kozloviča, sina pok. Josipa. Pri aretaciji Fontanota, ki so Jo Izvršili v St. Jerniski dolini, je ta skušal pobegniti, a so ga takoj prijeli in ga skupno z drugimi prepeljali na glavni policijski sedež.
Včeraj v petek so nadaljevali z zasliševanjem nekaterih aretirancev.
V Hertfordshire so pred zastopniki iz več kot 30 držav odprli največjo razstavo letal, ki je bila kdaj v Veliki Britaniji. Razstavo je organiziralo Društvo britanskih letalskih konstrukterjev; na razstavi razstavlja svoje izdelke več. kot dvesto britanskih družb, ki prikazujejo iznajdbe in zadnja izboljšanja v gradnji in načrtibritanskih letal.
Narodna ustanova za otroško paralizo v V/ashlngtonu bo odposlala v džungle na Filipinih, Nizozemsko Vzhodno Indijo in na severni Borneo odpravo, ki bo skušala ujeti večje število opic, ki jih potrebujejo za študij otroške paralize.
Na področju Badena v Nemčiji, ki ga imajo zasedenega Francozi, so naznanili primere obolelosti zaradi akote. V glavnem mestu Friedburgu, ki je imelo pred vojno 95 tisoč prebivalcev, obstoja dnevni obrok hrane samo iz 980 kalorij. Nasprotno prejemajo Nemci v mestih, ki so na britanskem zasedbenem področju dnevni obrok
hrane s 1.337 kalorijami. Otroška umrljivost se je povečala s 5 na 18,8%.
Na ameriškem in britanskem področju Nemčije so izvedli v pre-teklemi tednu eno izmed največ jih operacij za izsleditev draguljev in dragocenih kovin, ki so jih nacisti pokradli in skrili. Oblasti so sporočile, da .*o na britanskem področju aretirali 40 Nemcev in da pričakujejo nadaljnjih aretacij.
Na obeh področjih so morali preiskati nad 360 krajev. Skrtvali-šča so odkrili s pomočjo nemškega arhiva, ki so ga našli v Berlinu preteklega junija. Doslej so našli nad polovico vrednosti, ki so jo likali in izsledili tri četrtine skritih dragocenosti.
Najdba orožja
Predvčerajšnjim je policijska patrulja na svojem obhoda na Greti našla blizu grma nenabit samokres nemškega t‘pa. Istemu oddelku je v četrtek Izročil, pokopalški čuvaj samokres na bobnič z 18 naboji, katerega je malo prej našel na pokopališču.
STRELI IZ PU8KE TROTI POŠTNEMU SLU
Na policijo je prišel poštni sel Anton Verre, stanujoč v ul. Com-merclale št. 168, ln izjavil, da so predvčerajšnjim zvečer oddali proti njemu tri strele Iz puške, ki pa so k sreči zgrešili. Domneva, da šo bili neznanci skriti v goščavi vz dolž ulice.
GOSPODARSTVO
Količina blaga ustanove UNRRA, ki so jo uvozili v Italijo za industrijsko in poljedelsko obnovo, je dosegla meseca avgusta najvišjo točko. Vsak dan je prišlo v mesecu avgustu v italijanska pristanišča približno pet ladij, ki so prepeljale en milijon sto tisoč ton blaga, od katerega je bilo devet sto tisoč ton premoga. Ladje so nadalje prepeljale umetna gnojila iz Združenih držav, volno in kemikalije iz Velike Britanije, suhi fižol iz Brazila in žito iz Argentine.
V Indijo so poslali tri ladje natovorjene s 26 tisoč tonami kanadskega žita, ki je bilo namenjeno za Veliko Britanijo. Pristanek za to je dala britanska vlada.
Ceškoslova&ki ministrski predsednik Klement Gottvvald je Izjavil v ustavodajni zbornici, da bosta dobra žetev in dovovljiv položaj prevoza žita v kratkem omogočila povečanje živilskih obrokov na Češkoslovaškem.
priče, nakar je govoril javni tožilec odvetnik Piccoli, ki je na kratko orisal moralno stran obtoženca kot nasilnega preganjalca. »Obtoženec se skuša izogniti odgovornostim — je dejal javni točilec — in zvrača krivdo na svojega predstojnika stotnika A/rceria. Toda priče ga obtožujejo.* Odvetnik Piccoli je zaključil svoj govor z zahtevo, da obtoženca odbsodijo na 20 let zapora.
Za javnim tožilcem je govoril zagovornik odvestnik Ernani Bologna, ki je skušal popraviti vtis, ki so ga morda dobili ljudski sodniki med razpravo o obtoženčevi moralni strani in dejal, da mora sodišče upoštevati dejstva in samo na tej podlagi izreči obsodbo.
Sodišče je po poldrugournem posvetovanju spoznalo Saitta za krivega sodelovanja, groženj, tatvine in požigov ter ga je obsodilo na 26 let zapora.
Predsednik: dr. Roatti; javni tožilec: odv. Piccoli.
PREHRANA
Testenine v Trstu. Danes so za-čali razdeljevati v Trstu potrošnikom od XI do XIII skupine po 2 kg testenin. Obrok je sestavljen iz 25 odstotkov dolgih ln 75 odstotkov kratkih testenin; cena 26 lir za kg. Konec razdeljevanja 30. t. m.
Zakuha za juho v Trstu. Danes bodo začeli razdeljevati v Trstu potrošnikom od 9 do 19 let po 200 gr zakuhe v prahu za juho; cena
93 l‘r za kg. Konec razdeljevanja 30. t. m.
Sladkor papeške komisije. Paprika komisija bo preko Seprala razdelila potrošnikom od 19 do let v Trstu ln občinah v pokrajini po 200 gr sladkorja. Obrok je potrošnikom na razpolago od danes do 30. t. m. Cena sladkorju 184 lir za kg.
Mast v Trstu ln pokrajini. Sepral sporoča, da se bo končalo razdeljevanje masti, ki se je začelo 4. t. rt-nepreklicno v torek 24. t. m.
Za bolnike. Od danes dalje si l0*1”
ko bolniki, ki imajo dodatne nakaz.
niče, nabavijo v poobleščenih proda-jalnicah naslednja živila: testenine, proti oddaji odrezka za mesec september, ter hrenovke, ln sicer V konservi, proti oddaji odgovarjajočega odrezka za meso z datumom 11. do 20. t. m. Konec razdeljevanja 30. t. m. Cena testenina® 26 lir za kg; cena hrenovkam 7
l.	cnservl 123 lir škatla.
Tobak. Za teden od 23. do 27. t-
m.	bodo dobili potrošniki po 20 cigaret »Alfa* po 40 lir zavojček ln 2 cigari »Toscani*. Z Istim odrezko® sl lahko potrošniki nabavijo zavojček cigaret »Fib* za 70 lir. Tuje cigarete so brez nakaznic in sl ji11 potrosn:kl lahko nabavijo po 2 zavojčka.
Aretirali so najmlajSega žeparje'’ 15 letnega Savina D’A. V četrtek j* okradel sedem oseb, pri osmi pa s« ga zalotili in aretirali.
Obisk ameriških novinarjev
V javni knjižnici Saltikov-Rkedrt na v Leningradu so slovesno otvo-rill razstavo, ki je posvečena delom Dante Alighlerija. Na razstavi je razstavljena tudi najnovejša sovjetska izdaja «Božanske komedije», ki jo je prestavil v ruščino, M. Lozin-ski, imetnik Stalinove nagrade.
Uprava za mirnodobsko proizvodnjo v Združenih državah je naznanila, da so izvozili' iz Amerike 5% ameriške proizvodnje avtomobilov za civilno uporabo. Od 727.288 avtomobilov, ki so jih zgradili v desetih mesecih do 30. junija leta 1946 so jih izvolili 36.596. V tem številu niso upoštevani potniški avtomobili, kj so jih izvolile vojaške sile. V istem času so Združene države izvolile 16% svoje proizvodnje tovornih avtomobilov.
V	Gorici je te nekaj dni devet novinarjev — predstavnikov velikih ameriških dnevnikov in tednikov. V skupini, ki bo ostala v Julijski krajini priblitno en mesec, so: fotografski reporter «Associated Pressa* Daniel Jucino, novinarki «United Pressa* in *Nčw York Timesa» Katherine Clark ter Ca-melle Ciamfarra, novinarja Bey-mour Korman za «■Chicago Tribune* in Michael Goldschmith za «Associated Press» ter gospodje Gerhardt Stindt, operater «M.G.M» John Dortd, operater »Para-mouta», Gaston Coblentz za «Neur York Hčrald Tribune» in David Martin za »This Mont Magazine.»
V	oktobru bo prišla v Pulijsko krajino druga skupina ameriških novinarjev, ki bo prav tako obiskala Gorico.
NAPAD PRI BELEM DNEVU
Predvčerajšnjim opoldne je n® cesti, ki pelje iz Sv. Lovrenca n«111 neznanec napadel in skušal oneč*' Miti Rino E. iz Ločnika. Energij1 nastop mladenke in prihod dvet1 kolesarjev je napadalcu prepreči' dejanje in je moral zbežati.
ŠPORT
Zanimiva razstava
y prostorih goriSkega AlSa na korzu Verdi 10 je odprta nova zanimiva razstava, ki prikaznje stike, opremljene z dvojezičnimi napisi, iz raznih britanskih domtnio-nov: Avstralije, Novega Zelanda, Kanade, Jutne Afrike in Indije. Vstop na razstavo je brezplačen.
Obvestilo
mestnega županstva
Na protokolnem uradu mestnega županstva je omogočen pregled za dobo 15 dni, in sicer od 18. sept. do 3. okt., dodatrega anagrafičnega seznama kmetskih delavcev, stanujočih v gc.r iški občini. Proti vpisu ali opustitvi vpisa morejo prizadeti vložiti priziv na okrožno predsedstvo v teku 30 dni °d zadnjega dneva objave.
LOUIS WILTON
14.
Kilometrski kamen št. 27
Zdelo se ji je, da dvojno trpi za-rBdi nesreče, ki jo je zadela, v kolikor Jo mora prenašati sama, ne da bi se mogla s komer koli zaup io pogovoriti in brez prijateljske duše, k. bi ji- mogla kaj svetovati in jo duševno podpreti. Edina eseba na svetu, ki Jo je ljubila, je bila neka stara prijateljica, ki ji je bila kot druga mati; toda ta Je živela na tisoče milj deleč od nje in kadar bi imela priliko, bi si kljub vsemu dobro premislila, ali naj jo prosi pomoči. Šemo v prvem trenotku duševne stiske Jj je Isabela hotela p'sati, toda takoj nato se je premislila. Gospra Symingtonova je b.la namreč zelo slabega zdravja la bi vsako večje razburjenje utegnilo zanjo postati usodno. Ravno iz tega razloga so ji zdravniki nasvetovali, naj ne spremlja mladenke na potovanj# v Evropo in ker ji je manjkala njena prisotnost, bi se ji utegnila pripetiti strašna in nepopravljiva nesreče...
7,e mnogo let je z gospo Syming-tonovo, ki jo je po prezgodnji smrti staršev s tako veliko ljubeznijo sprejela, govorila o velikem potovanju v Evropo, katero naj bi nastopila po izpolnitvi ena in dvajsetega leta. Vsake toliko časa je napravila načrt za potovanje v največjih podrobnostih, tako da je še prej, preden ga je nastopila, v duhu doživela vse lepote ln veselje tega potovanja, ki je zavzemalo vso njeno mladostno domišljijo. Vendar pa je bilo v zadnjem trenotku videti, da bodo lepe sanje o potovanju v resnici ostale samo sanje. Gospe Symlngtonovl so zdravniki potovanje prepovedali in gospa se nikakor ni mogla odločili, da bi pokroviteljstvo nad dekletom poverila komu drugemu.
Isabela je bila zaradi tega tako razočarana, da se prvič v življenju ni hotela takoj pokoriti^ volji dobre gospe. Prosila jo Je, nadlegovala, tarnala ln sc opirala na
svojo polnoletnost ln zrelost ter na neodvisno mišljenje. Skratka toliko je govorila In sl toliko prizadevala, da Je končno le strla odpor svoje druge matere.
Isabela Longdenova je doživela čudovite dneve, tedne in mesece in kopičila nepozabne vtise. S svojim avtomobilom je prepotovala Francijo, Španijo, Riviero in vso Italijo ter občudovala Alpe, Donavo in Ren, s čimer Je v Parizu zaključila kontinentalno potovanje. Med dolgim potovanjem po najrazličnejših deželah se je vedla z izkušenostjo starega potnika, ki se zna prilagoditi vsakemu kraju in vsakršnim razmeram. Mnogo priporočilnih in predstavitvenih pisem, ki jih je nosila s seboj, je še vedno počivalo v njeni prtljagi, ker je hotela ostati popolnoma neodvisna od vsakih družbenih odvez in je morebitne težkoče hotela premagati popolnoma sama. Edino pri nakupovanju umetniških predmetov, za katere je žrtvovala majhno premoženje, je z veseljem poslušala nasvete ljudi, ki so se na takšne stvari razumeli. V Parizu ji je napravil mnogo uslug neki sonarodnjak. Nekoč je namreč ob neki priliki prav naključno zašla v njegovo trgovinico In ta mož Ji je na sve-
toval, naj se obrne na nekega njegovega prijatelja v Londonu, s katerim je imel poslovne zveze.
Toda en sam trenotek Je Izbrisal lz njenega spomina vse vtise tega lepega časa in napravil prostor brezmejnemu obupu, iz katerega ni mogla najti izhoda. 7e od prejšnjega dne je imela Isabela pred očmi podobo polno groze, ki je ni pustila pri miru niti tranotek in ki je motila sleherno njeno misel ter spreminjala njeno življenje v pekel, ki je bil poln nezaslišanega trpljenja.
Ce bi bila v tem strašnem trenotku popolnoma sama, bi Ji prav gotovo zmanjkalo moči. Toda vedno bolj je mislila na to, da bi bil konec najboljši ter se je o tem čedalje bolj prepričevala. Zavedala se je, da je ravnala neodgovorno ln da jo je groza in strah slepo pahnila v zaprti krog, iz katerega ni mogla najti izhoda.
Kje je bila? Kdo je bil tisti mož, ki Ji je ponudil to zatočišče? Koliko časa bo morala ostati tukaj? Kakšno korist bo imela od tega?... Zdaj Je bilo strašno dejanje že nepreklicno, dovršeno ln tega kar se je zgodilo, ne more nihče Izbrisati.
Isabela je opirala suha In mrzlično o.\ v noč. ki se je polagoma zgrinjala okoli nje in ki ji je povzro-
čala vedno nove muke In nov strah, namesto, da bi ji naklonila blagodejni spanec. Ce bi vsaj mogla dobiti kake vesti iz zunanjega sveta! Obljubili go ji, da jo bodo o poteko zadeve sproti obveščali. Toda zaradi dogodka tistega dne ni bilo nobenega upanja več...
Za nizkim In temnim dvoriščnim zidom je hušknila bežna senca in v bližini hiše je bilo slišati hripav in besen pasji lajež.
Mladenka ni mogla zatreti strahu in groze. V istem trenotku je gcSpa Dvewova, ki je ravno v luhinji večerjala, jezno udarila s pestjo po mizi, tako da je pribor močno zažvenketal.
»Prekleta žival — je zarobantila s polnimi usti — zares ne moreni razumeti, kaj bi moglo biti. Tudi zadnjo neč me je trikrat zbudila ta žival. Morda je zavohala, da imamo v hiši neko tujko. Oh, stvari kažejo, da bo pri nas še veselo. Psu bom dala kokošje kosti ln upam, da mu bo vsaj ena obtičala v goltancu ln ga zadušila. Tako bom vsaj rešena pred njim.*
Pred vhod Je vrgla ostanke ve-šerje, ki J 'i je pes pož ešno pogoltnil tor je nato začel še besneje lajati kot p ej. Četudi se je temna
senca za zidom premikala z največjo opreznostjo, jo je pes vse eno takoj zapazil.
XII.
V tem trenotku se ni dalo prav nič napraviti, ter se je zaradi tega mož rajši odločil, da se bo umaknil v gosto grmičevje, ki je bilo v bližini, s čimer ga bo prekleta žival izgubila iz vida.
Pes je res obmolknil za kako minuto, nato pa spet pričel lajati, toda nič več tako besno ln grozeče kot prej,, iz česar je bilo moči sklepati, da ne more biti nič posebnega. Mož je pazljivo poslušal in oprezoval, če bi mogel opaziti med listjem
kaj posebnega. Morda si je popol-
noma drugače predstavljal priliko, ko bo mogel vsaj malce pokukati v notranjost hiše, ne da bi ga pri tem motil pasji lajež.
Sicer dvoriščno obzidje samo po sebi ni predstavljalo kake težke ln nepremagljive ovire, čeprav Je bilo povrhu potreseno s steklenimi črepinjami, žebijl in podobnimi zaščitnimi sredstvi. Aiderscourt je Imel res videz majhne trdnjave in takšen vtis so še povečevala grozna glavna vrata, ki so bila vsa obložena s skalami.
(Nadaljevanj« .prihodnjič)
aretiran zaradi POSESTI
ZAVEZNIŠKEGA BLAGA
Iz Ospedaletta (Padova) je P1'-šel v Gorico z avtomobilom 21 letni Renzo Bissaro; ob prihodu je imel smolo, da sta ga ustavila dva policijska agen.ta, ki »ta P° Pre-gledu dokumentov, izvršila tudi preiskavo kovčegov. V njih sta našla poper, «ir> kavo, ribe, mast, sladkor ter 1600 cigaret, vse zavezniškega izvora. Bissara so aretirali, blago pa zaplenili.
TATVINA BENCINA IN OLJA
V preteklih dneh je izginilo zavezniškega vojaškega skladišča v Krminu 24 ročk bencina in 4 posode strojnega olja. Policija je aretirala Giovannija Alluisija in Bm na'Zlana.
ARETACIJA
Na nekem bloku je policija are tirala 34 letnega Filipa Armcna in 24 letno Rosario Fidicaro, oba iz Mešalne, ker nista imela propustni« za prehod v Julijsko krajino.
NESREČI
g stola, na katerega se je povzpel, da bi dosegel vrh omare, je padel 9 letni Peter Lo Re, stanujoč v ulici Čampi 57. Pri padcu sl je zlomil levo nogo.
Po stopnicah je padla 72 letna Marija Gorkičeva iz Vrtojbe in si zlomila levo nogo. Oba ponesrečenca so prepeljali v goc.ško bolnišnico. •.	.......
NA OLIMPIADI L. 1948 NE BO TEKEM Z JADRALNIMI LETALI
London, 21. sept.
Mednarodna olimpijska zveza 5e na zasedanju v Londonu sklenil*1 da tekem z jadralnimi letali ne t« vključila med olimpijske tekme *' 1948 v Londonu. Sporazumeli so se' da bo Mednarodna letalska zve** sama organizirala tekme z jadra®'-mi letali. Kraj bodo še izbrali.
RADIO TRST I
263,2 m - 1140 ko
1
Sobota, 21. septembra
17.15 orkester Nicelli; 17.30 do 16 različna glasba; 18 45 teden po sVe' tu; 19.15 iz angloamertške litera®' re; 20.15 ital. vesti; 20.30 orkest® Cetra; 21 »Catena* v treh dej*' lijih; 23 zadnje ital. vesti; 2310 z*“' “:	slov. vesti; 23.20 nočno zabavi'
nje ».~v. šče; 24 zaključek.
RADIO TRST
«11 m - 731 ko
Sobota, 21. sep'-embra 17.30 slavni pevci; 17.45 Lione'
Hampton in njegov orkester; 1* glasba slavnih .skladateljev; 18 *" partizanske pesmi; 19 predavanje’ Kulturne aktualnosti; 19.15 slušf1* Igra; 19.45 vokalni koncert bari®! nista Dušana Pertota; 20 napov^ časa, »lov. vesti; 20.15 ital. vest1'
20.30	Slovenščina na Slovence; 20.4
tedenski politični »pregled; 21	**
ključek; 23.10 zadnje vesti v s10" venačini na postaji Trst I.
Nedelja, 22. septembra 7 jutranja glasba; 7.25 koledar.
7.30	ital. vesti; 7.45 slov. vesti; zaključek; 9.30 kmet, predavanj ' »Pomen in vrednest analize šta»; 10 prenos maše; 10.15 ® venska pridiga; 10.30 nadalj, mas > 11 nedeljski glasbeni spored; V klasična glasba; 12.30
ftanfe Sporeda; 14.05 sad jarek delo v jeseni; 14.1B zaključek; 17.3» otroška ura; M' S'aa.ben' sestanek
18 45 valčki; 19 podoba slovensk' vasi,	predavanje; 19,15 ples®
glasba; 20 napoved časa, slov. vf ati; 20.15 ital. vesti; 20.30 Donize1' ti: «Lucla d! Lammermoor* \ dejanje; 21 zaključek; 23.10 zadnf vesti v slovenščini na post®1 Trst I.
Ponedeljek, 23. septembra
7 jutranja glasba; 7.25 kolcdaf’ 7.30'ital. vesti; 7.45 slov. vesti; zaključek; 12 reproducirana g'*|. ba; 12.30 napoved časa, slov. ves> ’ 13 Ital vesti; 13.30 glasbena fa®* zija; 13 45 glasbeni program, PL, nos iz Vidma; 14 pregled vesti- 6 , tanje sporeda; 14.05 predava11) . »Pomen kralja v socialni držav ’ 14.15 zaključek.
Glavni urednik: PRIMOŽ B. BRDNIK Izdaja A. 1. S-
MALI OGLAS!
SOLA

PRIZNANA KROJNA
začela 1. oktobra tečaje za gl,°f In gospod čre. ObvestVi: G®‘ , ui. Morelll 22; Trst, ul. Kugg®’ Manna 22: od 10. do 13. ure ob nedeljkih, četrtkih in sobotah.