Acta archaeologica M adžarske A kadem ije znanosti, le tn ik i 1/1—2, 3—4, III/1—4 in IV/1—4, Budim pešta 1951—1954; 342 + 370 + 286 stran i s skupno 182 tablam i in številnim i risbam i in tločrti m ed tekstom. M adžarska A kadem ija znanosti izdaja od leta 1951 dalje zbornike arheo­ loških poročil in razprav v ruskem , francoskem , angleškem in nem škem jeziku, ki izh ajajo pod gornjim naslovom v enem ali dveh zvezkih letno. Od prvih štirih letnikov, ki so doslej izšli drugi žal ni prispel v Slovenijo. N aloga zbor­ nikov n a j bi bila predvsem poglabljanje m ednarodnih znanstvenih stikov, česar si tudi v Sloveniji močno želimo, saj im ata obe deželi v arheološkem razisko­ vanju vrsto skupnih problem ov. L etnik I, zvezek 1—2: Y uvodniku F. Fiilepa (Petletni n ač rt m adžarske arheologije) z m očno težnjo čim bolj se prilagoditi delovnim m etodam sovjetske arheologije je n ajp re j podan nekoliko p retirano kritičen prikaz dosedanjega sta n ja v m adžarski arheo­ logiji, prav tak o pa tudi sm ernice za izhod iz dozdevne anarhičnosti izoliranega dela posam eznikov k bodoči kolektivni tvornosti. Nato je o b ja v lje n a po sov­ jetskem vzoru izdelana arheološka p etletk a za dobo 1950—1954, ki te rja ob­ sežnejše raziskave predvsem na področjih paleolita, neolita, dobe selitev in m adžarskega ranega srednjega veka. N aloge za posam ezna obdobja so dalje podrobneje orisane in oprem ljene z okvirnim i roki. Obsežnost postav ljen ih nalog zahteva od arheoloških delavcev trdega dela, ki pa je v prvem letu — kot povzam em iz poročila ob koncu tega letn ik a — bilo tudi nadvse uspešno. Vse­ kakor pom eni tak o vzpodbujen prehod od nepovezanega in nenačrtnega indi­ vidualnega raziskovanja k sistem atično zasnovanem u kolektivnem u reševanju problem ov m adžarske arheologije n ap red ek in želeti je le, da bi tudi rodilo pričakovane sadove. L. Vértes o b ja v lja v poročilu »Nova izkopavanja v jam i na Istalloskö« rezul­ tate izkopavanj paleolitskih k u ltu r v B iikk-gorju v letih 1947—1948. Poleg šte­ vilnega paleontološkoga gradiva aurignacienske favne je bilo odkrito tudi p re­ cejšnje število aurignacienskih in m agdalénienskih kam nitih in koščenih a rte ­ faktov. Poglavitni del najdb spada v srednjo aurignaciensko pentodo. Ob obravnavanju gradiva posega avtor tudi v problem atiko porekla aurignacienskih kultur, ne da bi prišel do jasnejših zaključkov. J. Korek (Grobišče badenske k u ltu re p ri Alsónémedi) podaja rezultate iz­ kopavanja skeletnega grobišča s 40 grobovi, ki so bili ovalne oblike in so vsebovali skrčence obeh spolov v približno enakem razm erju. Posebnost vzbu­ ja ta poleg n ek a te rih dvojnih grobov dva groba z istočasno pokopanim i pari goveda kot žrtvenih živali. A vtor označuje prebivalstvo badenske k u ltu re kot nomadsko, grobova z govedi in bogatim i p rid atk i pa p rip isu je rodovskim po­ glavarjem . Po legi grobov in antropoloških značilnostih deli 2 g en eraciji tra ­ jajoče grobišče v štiri družinske skupnosti. Y n ad aljev an ju poroča J. N em eskéri o antropoloških raziskavah teh grobov in ugotavlja dvoje doselitvenili tokov iz severovzhoda in predvsem ju g a ozirom a jugovzhoda. Slede analize živalskih kostnih ostankov (S. Bökönyi), dentali j (I. C. Meznerics) in kem ična analiza kovinskih predm etov (K. Szepesi). A. Mozsolics (Zlata zapestnica iz Belja) o b ja v lja p red dobrim i sto leti v danes jugoslovanskem u k raju najdeno zapestnico s spiralno zavitim i konci, ki jo hrani U m etnostnozgodovinski m uzej na D unaju. Po p rim erjav ah tipoloških elem entov sorodnih najdb na M adžarskem jo o p red e lju je v n asp ro tju z dose­ danjim naziranjem v stopnjo F üzesabony m adžarske bronaste dobe. K. Sagi; R im ska kolonija F enékpuszta in n o tran ji utrdbeni pas. K ratek prikaz zgodovine te naselbine in razvoja rim skih obram bnih lin ij v Panoniji. Gy. Laszlo (Pomen hunskih zlatih lokov) raz p ra v lja o problem ih hunske naselitve na podlagi arheoloških najdb, m ed katerim i so zlati okovi loka hun­ skega tipa iz groba v Jakuszow icah najpom em bnejši. P ri tem razisk u je pred ­ vsem odnose H unov do zavojevanega preb iv alstv a in njegovih voditeljev v času pred in po prem aknitvi hunskega središča iz južne R usije v m adžarsko ravnino. S problem om istega hunskega loka z zlatim i okovi se še posebej u k v arja J.H a rm atta v obsežni in tem eljiti razpravi »Hunski zlati lok«, k je r vidi v loku iz Jakuszowic predvsem simbol oblasti in s tem nakazano prehodno stanje k začetkom državne ureditve pri H unih. V ta nam en n av aja številne p rim erjav e iz azijskih civilizacij in podrobneje opisuje vlogo loka v zgodovini, posebej pa še v družbenem razvoju Hunov. Tako sklepa, da oblast Atile ni izhajala iz temeljev rodovske ureditve, temveč je slonela na izven rodovskih vezi stoječem sloju privržencev. S tem dokazuje, da je bila hunska družbena ureditev osnovana že na teritorialnem principu z zametki države. L etnik I, zvezek 3—4: L. Y értes: M ezolitske najdbe na gori Köporos. O bravnavanje plane posto­ janke z mnogimi kam enitim i artefakti brez drugih seliščnih sledov. G radivo (grobi pestnjaki, lovorolistne konice, praskala, strgala, rezila itd.) p rip ad a skoro vsem znanim paleolitskim tipom. N ajdišče pripisuje avtor m ezolitiku, ki ga označuje kot k u ltu ro prehoda k p ro izv ajan ju življenjskih potrebščin (z m akro industrijo). Pri obravnavanju genealoških zvez m ezolitskih k u ltu r v Evropi se zavzema za konvergenco oblik, ponovni pojav pestnjaka pa razlaga kot potrebo po takem oro d ju v novih gospodarskih oblikah, zlasti prim itivnem poljedelstvu. Ker ni bilo za cam pignien značilnih najdb, ga časovno vzporeja z maglemosienom. H istorični problem atiki m adžarske antike je posvečena razp rav a A. Radnóti- L. Barkóczi: R azporedi vojaških enot v spodnji Panoniji v 2. stoletju. A vtorja se poslužujeta tako im enovane topografske m etode raziskovanja in se opirata na najdbe vojaških diplom iz zadnjega časa, da bi ustvarila jasnost glede rim skih pomožnih vojaških oddelkov in njihovih v o jn ih udejstvovanj, k i jih podrobneje opisujeta. Pri tem navedena m esta vojaških taborišč o sta ja jo do arheoloških terenskih raziskav le hipoteze, ki pa so v nek aterih prim erih že bile potrjene. P. L iptâk (Antropološki prispevki k problem u etnogeneze sta rih Madžarov) proučuje n a 20 lo b an jah iz časov m adžarske naselitve rasne sestavine m adžar­ skega prebivalstva. To se je izoblikovalo v m ejnem področju evropidnega in mongoloidnega rasnega kroga iz turanidne rase in evroposibiridnega tipa, m ed­ tem ko so drugi elem enti podrejenega pom ena. P revladovanje turanidne rase razlaga s p rik lju čev an jem turških skupin m ed m adžarsko etnogenezo, m edtem ko zveze z drugim i ljudstvi še niso raziskane. V daljši razpravi »Arheološke raziskave o m adžarski medicini« se u k v arja T. Anda s problem i tre p a n iran ja lobanj v času m adžarskega ranega srednjega veka. Po uvodnih razg lab ljan jih o tehničnih vprašanjih, nam enih, zgodovini in teritorialni razširjenosti trep an iran ja preide n a obdelavo dosedanjih m adžarskih najdb, izvirajočih iz raznih najdišč. Izključno na vojne čase okrog 10. stoletja om ejene trep an iran e lobanje razlaga kot m edicinske posege pri vojnih ranjencih. Ob tem eljitem pregledu lobanj so bila izvršena tudi rentgenska snem anja. Ugo­ tovljena sm rtnost po teh operacijah je približno enaka današnji. V n ek aj p ri­ m erih je bilo opaženo začeto vrtanje, ki ni p redrlo lobanje. Y grobišču Tiszaeszlar — B asharom puszta so leta 1945 našli tudi m edicinski instrum ent za trep an iran je, ki kaže na arabsko poreklo, odkoder n a j bi ga dobila staro- m adžarska plem ena še v južnoruskih pok rajin ah . O dokajšnji stopnji m edicine priča tudi sreb rn a ploščica za po k ritje odprte lobanje v nekem grobu. Avtor domneva, da so trep a n ac ije opravljali duhovni kot g ojitelji religioznih naukov in m edicinskih veščin, dokler ni k ralj Štefan v XI. stoletju odpravil poganske religije in njene duhovniške kaste. F. Fiilep o b ja v lja na zaključku le tn ik a poročilo o uspehih m adžarske arheologije v prvem letu petletke. Iz njegovih izvajanj sledi, da so dela tega leta ob izdatni den arn i podpori vlade »zasenčila vseh 25 let dela pod prejšnjim režimom«, kljub številnim zaščitnim izkopavanjem , ki so skoro za polovico presegla obseg predvidenih raziskovanj. R aziskovanja tega leta so nato navedena po kronološkem redu. M. G dbori: Solutreenska k u ltu ra M adžarske. R azprava podaja m onografični pregled dosedanjega poznavanja tega paleolitskega obdobja skupno z njegovim i problem i. V uvodu je orisan pregled zgodovine raziskovanja od o d k ritja prvih najdb leta 1891. V kataloško navedenih doslej raziskanih jam ah so navedeni podatki o stratigrafiji slojev, klimi in favni, kakor tudi tipološko karakteristično gradivo. V poglavju o kronoloških vprašanjih je objavljena tabela časovne razpore­ ditve najdišč v tri stopnje. Najdišča so razporejena v dvoje področij: obm očje Biikk- gorja s samostojnim položajem jam e Szeleta kot najpom em bnejšega najdišča te kulture in področje Podonavja. Y prvem je predhodnik solutréena aurignacien. ki tra ja še vso solutréensko stopnjo, v drugem pa atipični moustérien. Geološko uvršča prvi dve stopnji v interstadial Würm II—III, tretjo pa deloma že v Würm III. To kronološko shemo vzporeja tudi z najdišči v drugih deželah. Razpravo zaklju­ čuje o poreklu solutréenske kulture. Med tezama o poreklu solutréena na evropskem jugozahodu in v madžarskem prostoru se avtor iizreka za drugo. A. Mozsolics (Žvale iz jelenovih rogov v karpatskem bazenu) podaja pregled teh najdb po kronološko razporejenih tipih, od katerih jih pet pripada bronasti, trije pa zgodnježelezni dobi. Večina najdb pripada tretji periodi madžarske bronaste dobe, v hallstattskem času pa še obstajajo poleg kovinskih tipov. S. Bökönyi (Rekonstrukcije žval iz jelenovih rogov in kosti) dodaja k temu iz sledov uporabe, primerjanja z bronastimi žvalami in sedanjimi oblikami ter ugotavlja iz sodobnih upodobitev ugotovljene načine uporabe takih žval. Poročilo R. G hirshm ana o izkopavanjih francoske arheološke ekspedicije pozimi 1952-53 na razvalinah elam itskega c irk u ra ta v Ira n u sega izven območja M adžarske. Daljši prispevek predstavlja razprava N. Fetticha »Arheološki prispevki k zgodovini sarmatsko-dačanskih odnosov«. Avtor obravnava v glavnem založne najdbe dačansko-sarmatskega porekla in njihove medsebojne zveze glede oblik in izdelave. Največji del faler in srebrnega nakita izvira iz južne Rusije (Olbia), zakopane pa so bile sočasno ob Trajanovih vojnah z Dačani. A. Mócsy (Legijski te rito rij in canabe v Panoniji) opisuje historični razvoj canab v odnosu do legijskih taborišč in civilnih m estnih naselbin na M adžar­ skem, p ri čem er razisk u je pravne in im ovinske odnose prebivalcev obeh vrst selišč. Do 3. sto letja sta se razvijali vzporedno, nato p a so canabe p rešle iz legijskih te rito rijev in se zlile z m unicipiji in kolonijam i v enotno naselbino. O risana je tudi vloga vojske v upravnem živ ljen ju province od ustanovitve do kasne antike. S podobno problem atiko se u k v arja L. Barkóczy v članku »Prispevki k po­ ložaju taboriščnega m esta ob koncu 2. in v začetku 3. stoletja«, ven d ar se om e­ ju je le na prikaz stanja v Brigetiu, kjer je bilo v kasni antiki taboriščno mesto — canaba precej m očnejše in pom em bnejše od civilne m estne naselbine. J. N em eskéri, P. L iptâk in B.Szöke so av to rji zajetnega poročila o izko­ p av an ju »Grobišča iz 11. stoletja v K érpusztk. V prvem delu, ki so ga sestavili vsi trije, je orisan geografsko-historični položaj grobišča in o b ja v lje n katalog 388 grobov s 395 skeleti, ki so bili izkopani v petih kam panjah v letih 1950—1951. V drugem delu o b ja v lja B. Szöke arheološke n ajdbe in splošne ugotovitve. Raz­ m erom a plitve grobne jam e pravokotne oblike so imele glavno orien tacijo V—Z. T rupla so ležala iztegnjena na hrbtu, izjem om a v ženskih grobovih tudi na boku. D voje ženskih grobov je bilo dvojnih. Lege rok so bile različne. Med pridevki so prevladovali obsenčniki, večinom a s S-pentljo. Obeski, stekleni biseri, prstani, železni noži, dvoje k resil in novci m adžarskih k raljev 11. sto letja so tvorili ostale najdbe. A vtor p rip isu je grobišče Slovanom in ga uvršča k »devinskem u tipu« z vplivi m adžarske in belobrdske k u ltu re . P. L ip tâk o b ja v lja v tretjem delu obsežno antropološko analizo kostnih ostankov in ugotavlja 6 različnih rasnih skupin. Večina grobov pripada po njegovem m nenju južnoslovanski etnični skupini 11.—12. stoletja. Kot n ajb liž jo p rim erjav o n av a ja b le jsk o gro­ bišče, dočim m u vsebina Ivaničkove analize p tu jsk ih skeletov ni znana. L etnik IV, zvezek 1—4: J. Banner: Najdbe Körös-kulture v Hôdmezôvâsârhely-Bodzâspartu. Kratko poročilo o orientacijskih kopih na sicer že od leta 1934 izkopavanem najdišču v južni Madžarski. Sonde niso pokazale sledov selišča, pač pa so odkrile različne skeletne grobove neolitskega in deloma tudi bronastodobnega izvora. Med že znanimi tipi keramike opozarja avtor zlasti na najdbe živalskih kosti, med ka­ terimi nastopa — kot je razvidno iz analüze S. Bökönyja (pleistocenska vrsta osla v neolitiku madžarske ravnice) — poleg najčešćih govejih kosti tudi vrsta polosla, o katerem so doslej domnevali, da je izumrl že proti koncu pleistocena. M. Pârducz (Hallstattsko grobišče v Szentes-Vekerzug II) objavlja v daljšem poročilu rezultate izkopavanj v letih 1952—1953 na navedenem najdišču. Ske­ letno grobišče je imelo večinoma iztegnjene, redko tudi skrčene skelete, žgane pokope v običajnih skeletnih jamah in žarne grobove. V 12 grobovih so bili pokapani konji, n ek a j jih je bilo praznih, v drugih so bile le redke črepinje in kosi žrm eljnih kam nov. N ekaterim ženskim skeletom so m an jk ale dlani ali stopala. Grobišče p rim e rja avtor s podobnim i najdbam i v M adžarski in T rans- silvaniji, po sorodnosti gradiva so om enjene tudi Vače. Iz teh prim erjav ugo­ tavlja teritorialno obsežnejšo skupino, ki vsebuje tudi skitske elem ente. Vrsto- prim erjav najde tudi v D onji Dolini in v nekaterih bolgarskih najdiščih, k a r skuša vrednotiti pri ugotavljanju etnične pripadnosti grobov iz Szentesa. Skitski grobovi se po oblikah in tipih keram ike vežejo na T ranssilvanijo in kažejo na dvoje selitvenih valov Skitov preko K arpatov. S. Bökönyi (Skitski konji iz Szentes-Vekerzuga II) je tudi za to najdišče obdelal živalske kostne ostanke pokopanih ko n j iz skitskih grobov, ki naj bi izhajali iz tarpanov in bili razširjeni od A ltajskih gora do A vstrije, m edtem k o se v Švici po jav ljajo že druge vrste. A. Mócsy (K periodizaciji rane sarm atske dobe na M adžarskem ) proučuje vprašanje ranega obdobja sarm atske naselitve, opirajoč se na ostaline Jazigov v grobnih najdbah, ki jih podrobneje obravnava. R azprava se poslužuje tudi historičnih virov glede političnih in vojaških dogodkov med R im ljani in Dačani. V začetku na ožje področje om ejene najdbe jazigov se od konca i. stoletja raz­ širijo po M adžarski, k a r razlaga avtor z m ožnostjo prihoda novih naseljencev ali razširitvijo jaziške oblasti. L. Barkóczi-É. Bonis: Ranorim sko taborišče in naselje Vetus Salina v Ado- nyju. O bširnejše poročilo o zaščitnem izkopavanju rim skega tab o ra Vetus Salina ob Donavi kot obm ejne utrdbe v Spodnji Panoniji. Izkopavanja so omogočila ugotovitve lokacije tabora, tehničnih problem ov gradnje in gradbenih period, od katerih sta bili zastopani na ohranjenem m estu le prvi dve (i.—2. stoletje). Na ohranjeni četrtini najdišča (ostalo je odnesla Donava) so bili odkriti trije zem eljski in dvoje kam nitnih okopov iz časovnega razdobja od konca 1. stoletja do m arkom anskih vojn. H krati so bili raziskani tudi ostanki civilne naselbine ob taboru in nekoliko kasnoantičnih skeletnih grobov. G. F ehér (Začasno poročilo o najdbah iz le t 1951—1953 v Zalavaru) poroča o staroslovanskem najdišču na sedežu kneza P ribine ob Blatnem jezeru. Izko­ pavanja na tem m estu predstavljajo začetek sistem atičnega pro u čev an ja pred- m adžarskih k u ltu r z nam enom, da ugotovijo, k a j so M adžari sp rejeli od staro­ selcev v panonski ravnini. Na m ajhnem prostoru 900 kv. m etrov so v tem času odkrili 354 skeletnih grobov, ki so ležali ponekod v šestih plasteh in so prip ad ali času od 9. do 11. stoletja. G robovi so bili različno oblikovani. N ek ateri moški grobovi, izjem om a usm erjeni J—S, so im eli tudi ženske skelete v običajni Z—V sm eri, ki dom nevno pred stav ljajo pokop vdove. P asja lobanja v nekem grobu kaže poseben kult. G robove s skram asaxi in ostrogam i p ripisuje avtor fran­ kovskim vojakom . Na m estu grobišča je bila zgrajena trd n ja v a iz časov k ra lja Štefana v 11. stoletju. Med njenim i tem elji so bili odkriti tudi ostanki stavbe iz 9. stoletja, ki je p rip ad ala knezu Pribini. G robovi so večinoma iz 10. stoletja. Staroslovanski dobi pripada tudi 150 skeletnih grobov okrog grajske kapele v Zalavaru. o katerih poroča Â. Cs. Sós v članku »Začasno poročilo o najdbah okrog grajske kapele v Zalavaru«. Nekaj grobov je zanesljivo datiranih v 12. stoletje. V nadaljevanju objavlja K. B. Mikes (tako imenovano občinsko grobišče v Zalavaru) kratko poročilo o 135 izkopanih skeletnih grobovih v vasi sami. Štirideset odstotkov grobov pripada tu otrokom do 6 let, in le četrtina je moških skeletov. Med čestimi obsenčniki z S-pentljo so bili nekateri najdeni v pri­ marni legi za ušesi. Avtor datira grobove od 10. stoletja dalje, a jih v okviru slovanskih kultur ne določa podrobneje. S. Bökönyi (Začasno poročilo o preiskavah živalskih kosti iz izkopavanj na Zalavaru) ugotavlja med najdbami živalskih kosti v trdnjavskem objektu večino domačih živali, od ostalih pa vrsto divjadi, ptic in rib. Prispevki so opremljeni z drugojezičnimi povzetki, ki so pri ruskih tekstih angleški, francoski ali nemški, pri tekstih v teh jezikih pa vselej ruski. Vsi letniki imajo odlične table fotografskih posnetkov. Po vsebini in dostopnosti glede na uporabo jezika nudijo izredno bogate informacije o arheološkem delu v žal še vedno preveč odtujeni sosednji deželi. Stanko Pahič