r\ si oven rja UOM« fuHJpi V S E B I N A AKTUALNO - DAN SLOVENSKIH PLANINCEV 000000000000000000000000000000 003 - Obvestilo za ljubitelje, obiskovalce in prebivalce gorskega sveta 0000000000000000000 005 - Slovenska planinska pota (odgovor na članek iz Obvestil PZS, št. 6) 00000000000000000. 006 IZ DEJAVNOSTI PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE - Iz Skupščine Kuratorija za varnost v gorah Avstrije 000000000000000000000000 007 - Sveže barve za stadion in planinske koče 0000000000000000000000000000. 008 - Sestanek pri dr. Pavlu Gantarju 00000000000000000000000000000000. 008 - Sestanek na Ministrstvu za kulturo R Slovenije 00000000000000000000000000 009 - 125-letni jubilej Avstrijskega alpskega kluba in 50-letnica Avstrijske himalajske družbe 000000000.. 010 - Iz dela Predsedstva UO PZS 000000000000000000000000000000000. 011 KOMISIJE UO PZS POROČAJO VODNIŠKI KOTIČEK 0000000000000000000000000000000. 011 PLANINSKA DRUŠTVA IN MEDDRUŠTVENI ODBORI VABIJO 00000000000000000000000000000000...00000 015 POROČAJO 000000000000000000000000000000000............ 018 IZ DRUŠTVENIH GLASIL 000000000000000000000000000000 021 DOBRO JE VEDETI 0 KRATKA OBVESTILA I 13.03000.. 023 MLADINSKA PRILOGA I rumena ZAKONODAJA IN URADNE OBJAVE 0000000000000. zelena - Zapisnik Skupščine PZS z dne 15.05.2004 s prilogami 000000000000000000000 Z/UO-01 - Priznanja Stanka Bloudka za leto 2004 0 RAZPIS MŠZŠ 000.0000000000000000. Z/UO-34 - Obvestilo Združenja slovenskih žičničarjev 0000000000000000000000000. Z/UO-39 - Razpis najvišjih priznanj PZS za leto 2004 0 ponovno obvestilo 00000000000000000. Z/UO-41 - POMEMBNO OBVESTILO ZA VSA PLANINSKA DRUŠTVA 0 znižanje članarine v letu 2004 00. Z/UO-41 - RAZPIS za pripravo oblikovnih predlog priznanj vodnikov PZS 00000000000000000 Z/UO-42 - IZHODIŠČA za pripravo programa dela in finančnega načrta PZS 2005 000000000000 Z/UO-43 UPRAVNI ODBOR PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE mffiMim. bela - Zapisnik 12. seje UO PZS z dne, 02.04.2004 000000000000000000000000.. UO-Ol - Zapisnik izredne razširjene seje UO PZS z dne, 23.04.2004 0000000000000000000 U0-05 - Okvirni rokovnik UO PZS do konca II. Polletja 0 leta 2004 0000000000000000000 U0-09 - Okvirni rokovnik UO PZD do konca I. polletja 2005 000000000000000000000.. UO-IO - CENIK EDICIJ PLANINSKE ZALOŽBE 000000000000000000000000.. UO-11 TRANSAKCIJSKI RAČUN PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE je odprt pri: A BANKI, d.d.. Ljubljana pod številko: 05100-8010489572 TRANSAKCIJSKI RAČUN GORSKE REŠEVALNE SLUŽBE SLOVENIJE pri PZS pa je odprt pri: NOVI LJUBLJANSKI BANKI, Trdinova 4, Ljubljana pod številko: 02015-0253333651 DAN SLOVENSKIH PLANINCEV 2004 Koča na Žavcarjevem vrhu 11. september 2004 ob 11. uri PLANINSKO DRUŠTVO MARIBOR MATICA organizira letošnje srečanje slovenskih planincev Ko se čas najbolj množičnega obiskovanja slovenskih gora prevesi h koncu, se planinci zberemo, da zaokrožimo svoja srečanja. To še ni konec planinske sezone, je le priložnost, da s svojo udeležbo pokažemo, da je hoja v gore več kot zgolj osebno doživetje. Prispevamo k tradiciji slovenstva, ki jo sooblikuje tudi naš odnos do gora. Letošnje srečanje je še posebej pomembno, saj tudi PZS preživlja burno obdobje v sodobnem času in svetu. Pridite h Koči na Žavcarjevem vrhu, da se srečamo planinski prijatelji iz vseh koncev Slovenije in tujine in preživimo prijeten dan v naravi. Prireditev bo vodil igralec Jure Ivanušič. Slavnostni govornik pa bo minister Ministrstva za šolstvo, znanost in šport R Slovenije, dr. Slavko Gaber. Na dan prireditve bodo potekale tudi tele aktivnosti: T razstava o Dravi nekoč in danes; T razstava o divjem petelinu; T prikaz oglarjenja; T razstava o zeliščih Kozjaka; T predstavitev dela Gorske reševalne službe Slovenije; T predstavitev dela vodnikov PZS; T T predstavitev mladinskih taborov in predstavitev edicij Planinske založbe pri PZS. Za domačo hrano, pijačo in glasbo bo poskrbljeno. Do koče vodi veliko poti (103 ure hoje), izhodišča pa so 10 kilometrov iz Maribora v smeri Dravograda. Vse bodo dobro označene, dovolj bo tudi parkirnih prostorov: • Bresternica, Šobrov dvor 0 1 ura in 30 minut • Jelovec 0 2 uri in 30 minut • Spodnja Selnica, Gostilna Trabe 0 2 uri in 30 minut • Zg. Kovač 0 1 ura 30 minut • Dobajev mlin (Lovski dom) 0 1 ura 30 minut Prenočili boste lahko v Mariboru, na koči ali bližnjem domu CŠOD Škorpijon. Vsem društvom bomo pravočasno poslali podrobnejša obvestila o dostopih do koče in možnih parkiriščih. Dodatne informacije so vam na voljo v pisarni PD Maribor Matica ali po telefonu 02/251 29 62. Rezervacije za prenočevanje pa sprejemajo na telefonski številki 051/338 523. Obrnite list, da boste bolj natančno izvedeli o dostopih do koče. DOSTOPI DO KOČE NA ŽAVCARJEVEM VRHU JELOVEC (žaga)BŽAVCARJEV VRH, 2 uri in 30 minut hoje Peljemo mimo Bresternice (smer Dravograd) in ko prečkamo most, smo na izhodišču poti. Do tod vozi tudi mestni avtobus. Prvi del poti je asfaltiran do kmetije Rožič. Naprej hodimo po makadamski cesti, 10 minut pred kočo gremo skozi redek gozd in se znajdemo pred kočo. ŠOBROV DVORBŽAVCARJEV VRH, 1 ura in 30 minut hoje Od Bresternice do Šobrovega dvora vodijo 203 km asfaltne ceste. Pot zavije v levo, pelje zložno skozi gozd, mimo osamljenih kmetij, in ko pridemo iz gozda, smo že tik pred kočo. Do izhodišča te poti bo zagotovljen lokalni avtobusni prevoz. SP. SELNICAEGOSTILNA TRABEBŽAVCARJEV VRH, 2 uri in 30 minut hoje Peljemo v smeri Maribor0Dravograd, pri tabli Sv. Duh na Ostrem vrhu smo na začetku poti, pri gostišču Trabe. Nekaj minut gremo po cesti, nato navkreber po gozdu, čez Jarčev vrh, mimo stare osnovne šole in osamljenih kmetij. Približno na polovici poti pridemo do kmetije Kovač. Zavijemo v gozd in še naprej sledimo markacijam, ki nas vodijo do poti z Jelovca. Kmalu smo pri koči. DOBAJEV MLIN (Lovski dom)0ŽAVCARJEV VRH, 1 ura in 30 minut hoje Peljemo do Bresternice, mimo trgovskega centra, nato ob Bresterniškem potoku približno 304 km. Ob tabli, ki označuje Pot čez Kozjak, parkiramo. Pot vodi čez potok, strmo skozi gozd. Pri kmetiji Vrabl pridemo na točko z lepim razgledom na zahodne Slovenske gorice in Avstrijo. Sledimo markacijam in smo kmalu pri koči. ZG. KOVAČEŽAVCARJEV VRH, 1 ura in 30 minut hoje Pri tabli za Sv. Duh na Ostrem vrhu peljemo ob rečici Bistrici do smerne table pri domačiji Zg. Kovač. Tabla kaže proti Žavcarjevemu vrhu. Pot pelje kakšnih 10 minut po asfaltni cesti. Pri smerni tabli krenemo desno, navkreber v gozd. Gremo mimo kmetije Rumf, nato ob travniku navkreber do Rožiča, kjer pridemo na gozdno cesto, ki vodi do koče na Žavcarjevem vrhu. OBVESTILO ZA LJUBITELJE, OBISKOVALCE IN PREBIVALCE GORSKEGA SVETA Pred nami je pričetek aktivne planinske sezone. Vse več ljudi se bo podalo v gore, zato ne bo odveč opozorilo, ki ga vodstvo planinske organizacije vsako leto, že več desetletij, posreduje obiskovalcem našega prečudovitega gorskega sveta. Žal pa, kljub vsemu, vsako leto ugotavljamo, da se neprijetne posledice obiska gora, po končani sezoni, še vedno kažejo v številnih nesrečah. Sedanje obdobje spremenljivih klimatskih razmer pa še toliko bolj opozarja na previdnost in upoštevanje preventivnih modrosti. Letošnja poletna sezona, ko je nad 1.800 m še veliko snega, koče v triglavskem pogorju pa se odpirajo, terja popolnega planinca z vso potrebno opremo. Posebno pozornost bo potrebno posvetiti obutvi z neizrabljenim podplatom, kakor tudi izbiri časa gibanja v rizičnih področjih. Opoldanski čas med 12. in 15. uro, ko so temperature najvišje, se pojavljajo v skalovju največja raztezanja, kar posledično pomeni lom skalovja, plazenje, premike grušča 0 vse, kar je za planinca smrtno nevarno. t'Zapadno kamenjeT, kot največja in najbolj kruta nevernost v gorah, se v priročnikih pojavlja, kot najpomembnejše opozorilo v poglavjih o tnevarnostih v gorahT, kot nevarnost padajočega kamenja, ledu,0, vsega, kar je največkrat usodno za življenje. Prav iz tega razloga je gibanje v gorskem svetu varnejše v zgornjih jutranjih urah, ko temperatura zraka še ne otopli povsem gorskega sveta, vendar moramo biti tudi v tem primeru izjemno previdni. Gibanje je nevarno in potrebno je upoštevati vsa preventivna napotila, ki so sestavljena na osnovi izkušenosti, žal pa tudi posledic tistih, ki napotil niso upoštevali ali pa so precenjevali svoje sposobnosti. Skupina mora vedno hoditi v primerni razdalji, poskrbljeno mora biti za varovanje ter osebno zaščito (čelada, rokavice, pomožne vrvice, pas, vponke,0), kar pa podrobneje opisujejo priročniki za gibanje v gorah, ki jih lahko kupite v Planinski založbi ali pa naročite preko spletne strani PZS: www.pzs.si v rubriki t'Po nakupihT. Vprašljiva je smiselnost prepovedi gibanja po različnih področjih gora. Nujno pa je opozorilo in znanje, kako se takšna gorska področja obvladujejo. Pred odločitvijo, da se podamo v nekoliko izpostavljeno področje gorskega sveta, se je nujno potrebno posvetovati z izkušenim gorskim reševalcem ali gorskim vodnikom. Dokler si ne pridobite potrebnih znanj in izkušenj, svetujemo vsem, da to storite v organizaciji planinskega društva ali s pomočjo vodnikov Planinske zveze Slovenije. Vabimo vas torej, da postanete naš član, kar lahko storite tudi preko naše spletne strani. Vsem družinam z otroki in mladim, brez lastnih prihodkov, nudimo pri vpisu in plačevanju članarine poseben popust! V svoje vrste vabimo tudi tiste, ki že hodijo v gore, pa niso naši člani. Kot član oziroma članica PZS boste upravičeni do posebnih ugodnosti in popustov: - pri nočitvah v planinskih kočah PZS, pa tudi v 1300 kočah in domovih šestih alpskih držav Evrope, - pri nakupu planinske in športne opreme, pri sklepanju določenih zavarovanj pri zavarovalnici Tilia. K dejavnikom, ki povečujejo varnost obiskovalcev gora, sodijo tudi planinske koče, saj jim nudijo zavetje preko noči in v primeru slabega vremena, v vseh, ki so oskrbovane, pa vas bodo postregli s hrano in pijačo. Zlasti za večdnevne pohode in ture je nesmiselno vso hrano nositi s seboj, ker je prenaporno in nazadnje tudi dražje in manj zdravo, kot če si v koči privoščite topel obrok. Tudi letos je UO PZS sprejel sklep o najvišjih dopustnih cenah v planinskih kočah, ki lahko služijo planincem za vnaprejšnjo oceno stroškov. Letos se nadaljuje uspešno partnersko sodelovanje Olimpijskega komiteja Slovenije in Poslovnega sistema Helios iz Domžal. Rezultat večletnega sodelovanja so obnovljeni športni objekti po Slovenije in markacije na planinskih poteh. Planinska zveza Slovenije bo s pridob-ljenimi barvami prenovila Domžalski dom na Mali planini v Kamniško-Sa-vinjskih Alpah in Dom Pla-nika pod Tri-glavom, ki je ena najpomembnejših koč v triglavskem pogorju. V slovenskih gorah je 165 koč, mnoge od teh so potrebne ustrezne obnove in zaščite predvsem izpostavljenih lesenih delov. Želeli bi vas obvestiti, da je Dom na Komni prav zaradi prenove do nadaljnjega zaprt. V lanskem letu je Planinska zveza Slovenije, prav tako s Heliosovo pomočjo obnovila pet koč v slovenskem sredogorju. V letošnjem letu praznuje Poslovni sistem Helios 80-letnico uspešnega delovanja. Svojo družbeno odgovorno ravnanje bo v ta namen še dodatno okrepil, tudi z akcijami Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih vod. Tudi v naših gorah že več let poteka ekološka sanacija planinskih koč. Zmanjšujemo porabo dieselskih agregatov, zmanjšujemo porabo vode s pranjem posteljnine v dolini in gradimo suha stranišča. Odpadno vodo čistimo na vedno več kočah, smeti dosledno odvažamo v dolino, helikopterji, ki oskrbujejo koče, pa letijo po vnaprej določenih koridorjih. Še vedno ugotavljamo, da je stanje na tem področju precej kritično v Julijskih Alpah in na Veliki planini. Čeprav v EU precejšnja sredstva države namenjajo prav za sanacijo planinskih koč, smo pri nas še vedno v ozadju in s skromnimi sredstvi in delom prizadevnih planincev poizkušamo urejevati stanje na tem področju. K urejenemu obisku naših gora pomembno prispeva mreža planinskih poti, za katero, brez izjem, skrbe planinska društva in njihovi prizadevni markacisti. Trenutno je še precej snega, tako da lahko naletite na poteh tudi na probleme. Komisija za planinske poti UO PZS in Gorska reševalna služba Slovenije prosita vse planince, da o morebitnih poškodbah na planinskih poteh obvestijo Planinsko zvezo Slovenije (telefon: 01/43 45 690, 01/ 43 45 680, fax: 01/43 45 691) ali pisno na naslov: Planinska zveza Slovenije, Dvoržakova 9 (p.p. 914) 1001 Ljubljana (e-pošta: info@pzs.s0. Ob razvit ju evro pske ^P^ slove nske in planinske zastave na vrhu Triglava, 10.06.2004, kjer je bil Aljažev stolp prekrit z debelo snežno odejo, ki so se ga udeležili predstavniki vodstva PZS, je bil prisoten tudi veleposlanik EU v Sloveniji g. Erwan Fouere, velik ljubitelj gorske narave in še posebej slovenskih gora, ki je poudaril potrebo po zagotavljanju sredstev države tako za planinske koče, kot ekološko sanacijo, saj bomo s tem ohranili naš prečudoviti in ranljivi gorski svet. Ob tej priliki bi tudi vse obiskovalce gora želeli še enkrat opozoriti, da naj ne-le pazijo na lastno varnost, ampak naj se zavedajo, da bodo s skrbjo za čistočo prihranili marsikatero delovno uro neutrudnim amaterskim društvenim delavcem, ki po končani sezoni poskrbijo, da narava dobi nazaj svojo tnaravnof podobo. mag. Franci EKAR, predsednik PZS SLOVENSKA PLANINSKA POTA V Obvestilih PZS, št. 6/10.6.2004, je bil objavljen obsežen članek Nika Guida o slovenskih planinskih obhodnicah. Kot vsako Nikovo delo je tudi pričujoči zapis zelo sistematičen in dobrodošel. Sam sem izraz obhodnica slišal prvič iz naslova omenjenega članka. Prva misel po prebranem izrazu je bila (verjetno povezana z obvozi): t'Klemanska privatizacija, spet zapirajo poti, da je potreben obhod po obhodnicah!T Kmalu sem opazil, za kaj gre. Dobro, izraz je pač izraz. Novo nam je tuje, potem se prime (ali pa ne). Če transverzala ni dobra, ker je tuja (kaj pa: avto, radio, antena, vikend, fenomen 0?), vprašajmo in poslušajmo strokovnjake za jezik, ki so morda ob tem še zapriseženi planinci (npr. Matjaž Kmecl, Stanko Klinar 0). Če takšna pot k novemu imenu ni dovolj demokratična, objavimo razpis za najboljši izraz, potem pa naj skupščina PZS demokratično določi. Če bo zmagala obhodnica (precej diši po obilaznici), pač bo. Pa nisem želel polemizirati o nazivu, nekaj drugega je vzrok mojemu pisanju: prva takšna pot 0 Slovenska planinska transverzala št. 1. Avtor ideje je namreč znan 0 IVAN ŠUMLJAK (189901984) 0 pa ga tudi objavimo med obhodnicami. Saj so kar predolgo molčali o njem. Šele Jože Dobnik je prvi (po uradnem začetku transverzale 0 1. 8. 1953) v Vodniku po slovenski planinski poti, 1994, jasno zapisal, kdo je avtor: ne slovenska planinska organizacija, ampak oseba IVAN ŠUMLJAK. Srečo sem imel, da sem Ivana Šumljaka osebno poznal. Zato tudi vem, da ime transverzala ni njegov izum, ampak je predlagal ime magistrala. Šumljak je bil preširok človek, da bi se obremenjeval zaradi izrazov. Edino malo mu je bilo žal, da ni bila osvojena njegova ideja o poti, ki bi kot obroč tpovezovala naš ljubi gorski svetT. MGISTRALA-KROŽNICA. Krožnica: črta brez začetka in konca, ni pomembno, kje vstopiš in od kod odideš, črta, ki povezuje navznoter in širi navzven, črta brez ali-ali. V tem vidim svetovljanstvo Šumljakove zamisli (planinski Žive naj vsi narodi), ki vse doslej uradno ni bilo razumljeno. Ko bomo sprejeli obhodnico namesto transverzale in Šumljakove magistrale, se spomnimo očeta vseh magistral Evrope (in verjetno Zemlje). IVANA ŠUMLJAKA. Tako majhen grobek in spomenik ima na pokopališču Pobrežje v Mariboru, da ga komaj najdete. Ob vedno svežem planinskem rastlinju in zelenju okoli gomile lažje ugledamo Šumljakovo veličino in bolje razumemo njegove besede: tVeste, moj svetovni nazor je planinstvo.T Ko bi naša planinska organizacija in Slovenci le imeli veliko Šumljakov. Srečko PUNGARTNIK Kardeljeva 51, Maribor IZ DEJAVNOSTI PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE IZ SKUPŠČINE KURATORIJA ZA VARNOST V GORAH AVSTRIJE Kuratorij za varnost v gorah, ustanovljen na Dunaju, dolga leta delaven v Kaprunu pod vodstvom dipl. ing. Fritza Moravca in kasneje preseljen v Innsbruck, se je zaradi generacijskega prehoda in nato še nedavne smrti njenega predsednika mag. Raimunda Mayrja znašel pred vprašanjem, kako naprej. Marca letos je strokovna služba Kuratorija sklicala sestanek, na katerem so razpravljali o viziji, dopolnitvi Statuta, o sedežu, strukturi dela ter financiranju. Predsedstvo Kuratorija je na osnovi teh gradiv v aprilu sklenilo sklicati Skupščino in vse do sedaj sodelujoče v Kuratoriju pozvalo, da se njihove organizacije izrečejo o svojem interesu za nadaljnje sodelovanje. Predsedstvo PZS je ocenilo za potrebno, da uradno sodeluje v tej organizaciji Prisotni: Skupščine se je udeležilo 26 predstavnikov iz vseh sedmih pokrajin Avstrije, predstavnik Fakultete za šport, Policije, Zveze planinskih organizacij Avstrije, GRS Avstrije, Zveze GV Avstrije, Zveze strokovnih izvedencev za področje planinstva, sodstva, Univerzitetnega kliničnega centra, združenja žičničarjev, Zveze smučarskih učiteljev, Službe za opazovanje plazov, Instituta za znanost v športu, Hidrometeorološke organizacije Avstrije, gospodarske komore, ustanove tvarno življenjeT, itd. 1. Podpredsednik g. Anker Bernhard je ugotovil interes za nadaljnje delo Kuratorija v predvideni viziji kar potrjuje današnja prisotnost Z eno-minutnim molkom smo počastili spomin umrlega predsednika. 2. Z vabilom objavljeni predlog dnevnega reda je bil potrjen. 3. Glavne naloge preteklega poslovnega leta so bile koordinacija letnih načrtov, prestrukturiranje, iskanje donatorjev in sponzorjev v gospodarstvu ter organizacija, tisk in prodaja letnega zbornika in tako imenovanih t'KatekizmovT ( fibel), t.j. priročnikov žepnega formata o plazovih, popotništvu, prvi pomoči, gibanju po varovanih poteh, itd Izdali so tudi letni zbornik nesreč. V pripravi so priročniki o športnem plezanju, plezanju v zamrznjenih slapovih, redukcijski metodi ocenjevanja nevarnosti snežnih plazov, i.dr. Priročniki stanejo v prosti prodaji 1 do 2,5 EUR, natisnjeni so v nakladah 10.000 do 20.000 izvodov, nekateri (n.pr. o plazovih) so bili že več krat ponatisnjeni in pripravljajo nove dopolnjene izdaje). Priročnik o plazovih je bil ob financiranju podjetja The North Face razdeljen brezplačno vsem gorskim vodnikom Avstrije; brezplačno ga lahko prejmejo tudi šole.Pripravljajo še obsežno statistiko gorskih nesreč. Kljub obsežno opravljenemu delu so nekateri razpravljalci opozorili na manjše število strokovnih razprav oz. obravnav v primerjavi z prejšnjimi obdobji. Pogrešajo tudi ažurneje zbrane in strokovno pripravljene ter obdelane podatke o gorskih nesrečah. 4. Finančno poročilo za l 2003 kaže na realizacijo 100.128"15 EUR težak finančni program, poslovno leto so zaključili z saldom 12.981 EUR. Finančni plan za l 2004 predvideva 140.000 EUR izdatkov. Podrobna poročila so v priložena arhivskemu izvodu. 5. Statutarne spremembe so vzele več kot polovico časa trajanja Skupščine. Želja je, da se aktivneje vključi v delo strokovno službo in vodje referatov-komisij. Želeni način dela ter dopolnjena vsebina dela Kuratorija sta seveda odločilno vplivala na organizacijsko obliko. Kateremu telesu dati delovno nalogo? Predsedstvo mora kot majhen, dela sposoben organ povezovati vsa področja dela, katerih delo se odvija v referatih-komisijah. Definirali so vsebino (področja) dela referatov Prisotni so se izrekali in opredeljevali o končnih dveh oblikah organiziranosti: - skupščina (90 članov), predsedstvo (25 oseb) -^predsednik, 2 podpredsednika, blagajnik, poslovodja, ali -^predsedstvo: predsednik, 5 vodij področij dela - skupščina, predsednik, upravni odbor, komisije (področja dela), ki se izjavljajo na UO V Statutu so podrobno zapisali vrste članstva, kdo je lahko član (pogoj:pravno telo), kakšne aktivnosti mora izkazati (pogoj za članstvo). V Statut so dopisali naslednje naloge: T deluje neodvisno, kot koordinator med mnogimi interesnimi skupinami in zavzema javna stališča na področju planinske preventive ter do večjih nesreč; T izmenjava stališč v planinskih strokovnih vprašanjih in sprejem strokovnih standardov za preventivo na področju preprečevanja nesreč; T posredovanje statističnih podatkov; T uporabljeni pristopi pri raziskavi nesreč; T zbir in koordinacija znanstvenih raziskav in njih rezultatov; T vzročnost med potenciali in stopnjevanje uspešnih sredstev v vseh pogledih varnosti v gorah; T delovno omizje za obravnavo strategij za razreševanje nasprotij; posledice različnih mnenj interesnih skupin; T objava delovnih rezultatov. Da bo delo Kuratorija lahko neodvisno, mora biti težišče finansiranja iz javnih virov (zvezne pokrajine).. 6. Za predsednika je bil izbran dr. Karl Gabel, 7. T predsednik dr. Gabel je predstavil interes Kuratorija v združeni Evropi o čezmejnem delovanju Kuratorija za dosego večje varnosti v gorah kar pomeni za nas možnost sodelovanja PZS v sedaj napovedanem statusu ali v obliki sodelovanja dveh enakopravnih organizacij; T nudijo možnost prevajanja njihovih izdaj (n.pr. zelo zanimivih priročnikov); potrebno je, da sporočimo naše želje, dostavili nam bodo grafične podloge in dali dovoljenje za prevod; napovedujejo, da bi bil naš prispevek za to razmeroma majhen; T Planinska zveza Avstrije je predstavilo: pripravo smernic za planinsko vzgojo v plezalnem vrtcu (pripravljajo skupaj z DAV)-kazalo v prilogi; T društvo prijateljev narave (Naturfreunde) pripravljajo javno obravnavo strategije t'Stop or goT (priloga); T narodni park tVisoke TureT vabi na ekološko zanimivo posvetovanje (priloga) T prof. dr. Kurt Dellisch nas seznanja o nezgodnem zavarovanju OEAV in OABRD; v principu je možno, da bi se GRS in PZS pridružila njihovemu zavarovanju ; zavarovanje za odgovornost je s dodatno pogodbo ugodno rešeno za vso avstrijsko GRS. Danilo ŠKERBINEK SVEŽE BARVE ZA STADION IN PLANINSKE KOČE Domžale, 3. junij 2004 0 Letos se nadaljuje uspešno partnersko sodelovanje Olimpijskega komiteja Slovenije in Poslovnega sistema Helios iz Domžal. Rezultat večletnega sodelovanja so obnovljeni številni športni objekti po Sloveniji, v gorah pa markacije in planinske koče. Letos bodo Heliosovih barv deležni atletski stadion in športna dvorana Kladivar v Celju in planinska domova, Domžalski dom na Mali planini ter Dom Planika pod Triglavom. Olimpijski komite Slovenije in poslovni sistem Helios tudi v letu 2004 nadaljujeta večletno sodelovanje na področju obnove športne infrastrukture v Sloveniji, namenjene množičnemu rekreativnemu in tekmovalnemu športu. Helios že več let namenja svoje premaze Olimpijskemu komiteju Slovenije, ta pa v okviru programa ugodnosti za svoje članice, sredstva najbolj potrebnim dodeli. V letošnjem letu se je za razpisana sredstva, teh je bilo za 1,6 milijona tolarjev, potegovalo 9 občinskih športnih zvez in ena panožna športna zveza. Komisija je izmed prispelih prijav izbrala dve, in sicer je za milijon tolarjev barv namenila Atletskemu društvu Kladivar Cetis iz Celja in za šeststo tisoč tolarjev barv Planinski zvezi Slovenije. Atletsko društvo Kladivar Cetis iz Celja je eden izmed najuspešnejših atletskih klubov v Sloveniji. Z dobljenimi barvami bodo obnovili atletsko stezo na svojem stadionu in dvorano, ki je namenjena vadbi atletov in športnikov, uporabljajo pa jo tudi številni športniki - rekreativci, srednješolci in športniki invalidi. Planinska zveza Slovenije bo s pridobljenimi barvami prenovila Domžalski dom na Mali planini v Kamniško-Savinjskih Alpah (PD Domžale) in Dom Planika pod Triglavom, ki je ena najpomembnejših koč v triglavskem pogorju. V slovenskih gorah je 165 koč, mnoge od teh so potrebne ustrezne obnove in zaščite predvsem izpostavljenih lesenih delov. V lanskem letu je Planinska zveza Slovenije, prav tako s Heliosovo pomočjo obnovila pet koč v slovenskem sredogorju. Poslovni sistem Helios se je za takšno obliko sodelovanja z Olimpijskim komitejem Slovenije tudi letos odločil na podlagi uspešno izvedenih prejšnjih akcij. Te so dale skupaj že 36 večjih ali manjših obnovljenih športnih objektov in imele v širši javnosti vzpodbuden odziv. V letošnjem letu praznuje Poslovni sistem Helios 80-letnico uspešnega delovanja. Svojo družbeno odgovorno ravnanje bo v ta namen še dodatno okrepil, tudi z akcijami Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda. SESTANEK PRI dr. PAVLU GANTARJU Na pobudo predsednika PZS mag. Francija Ekarja je bil dne 22.06.2004 pri ministru Ministrstva za informacijsko družbo R Slovenije, dr. Pavlu Gantarju, zadolženem v vladi RS za delovanje NVO, sestanek na katerem so predstavniki PZS ministru predstavili aktualno problematiko na področju planinstva. Sestanka smo se s strani PZS udeležili: predsednik PZS mag. Franci Ekar, podpredsednik PZS Danilo Škerbinek in pooblaščenec za izvajanje nalog GS PZS Danilo Sbrizaj. Predsednik PZS je na kratko predstavil nekatere probleme, s katerimi se v zadnjem času srečujemo pri delovanju PZS, povezane z zaposlovanjem osebja v planinskih kočah in s tem povezanega vprašanja pogodbenega dela v visokogorskih postojankah v času planinske sezone, pomenu koč na področju turizma, planinstvu neprijazni davčni politiki, željah po organizacijskih spremembah GRS Slovenije,0. . Posebna pozornost je bila namenjena sofinanciranju dejavnosti visokogorskih planinskih koč, urejanju planinskih poti in vzdrževanju ostale infrastrukture. Pobuda, da bi se to financiralo iz dela namenskih sredstev, sedaj ni uresničljiva zaradi t'društvenegaT statusa PZS in PD. Minister je menil je, da bi morali tudi v Sloveniji povzeti enake, za prostovoljno delo, stimulativne kriterije na področju davčne politike in oblik delovnih razmerij, kot so v drugih alpskih državah EU, članicah CAA, katere član (ustanovni) je tudi PZS in s katerimi PZS tesno sodeluje. To bi veljalo urediti že ob sprejemu novega Zakona o društvih. Gorska reševalna služba Slovenije (GRS S) in humanitarni status PZS in GRS S Velik del sredstev za delo prejema GRS S s strani FIHO (Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij). S sprejetjem novega zakona o financiranju humanitarnih organizacij so se pojavila mnenja, da GRS S zaradi organizacijske povezave s PZS ni več upravičena do prejemanja teh sredstev. Predvsem iz tega in nekaterih drugih razlogov so nekatere postaje GRS S dale pobudo za pričetek organizacijsko-strukturne spremembe službe, čeprav je PZS vložila vlogo za pridobitev statusa humanitarne organizacije, ne le za delo, ki ga opravlja GRS S, ampak še za nekatera druga področja, za katere smatra, da izpolnjujejo zakonske kriterije. Minister Gantar je obljubil, da bo kontaktiral ministra Kebra zaradi pridobitve statusa humanitarne organizacije za PZS in GRS S in zavzel zelo jasno stališče, da dokler država financira delovanje GRS S in je ta neprofesionalna, je tudi smiselno, da iz več razlogov deluje GRS S še naprej v okviru PZS in je njen sestavni del. V kolikor se bo delo GRS S pričelo plačevati pa bo razumljivo, da bodo zadeve bistveno spremenile. Zavarovanje za reševanje poškodovanih pri adrenalinskih športih Po zgledu in pozitivnih izkušnjah iz tujine bo tudi v Sloveniji prišlo do potreb po plačevanju reševanja poškodovanih pri adrenalinskih športih. Ekar in Škerbinek sta predstavila nujnost dodatnega zavarovanja za reševanje v gorah, kjer moramo sprejeti ustrezne evropske standarde. Vse očitnejši postajajo problemi povezani z odhodi reševalcev na akcije, saj se delodajalci s tem ne strinjajo in povzročajo težave. Morda bi veljalo uvesti olajšave za podjetja, ki zaposlujejo gorske reševalce, ki odhajajo na reševalne akcije, kot je to praksa v tujini. Ob tem se pojavljajo še nekateri drugi problemi povezani s socialnim varstvom reševalcev, med drugim tudi pridobitev pravice plačila za zdravljenje omrzlin v "KOMORI" za kategorizirane in vrhunske alpiniste ter gorske reševalce, ki ozebline oz. poškodbe dobe v akciji reševanja. Minister je obljubil pomoč v pogajanjih z zdravstveno zavarovalnico in pri ministru za delo Dimovskem. Dežuranje gorskih reševalcev na Brniku za potrebe reševanja je pokazalo odlične rezultate, bo pa potrebno tudi to urediti v skladu z našo zakonodajo in prakso, kot jo poznajo pri gorsko-reševalnem delu v tujini. Z ministrstvom za zdravstvo bo potrebno urediti plačilo dežurstev na Brniku, kjer prihaja do nesorazmerij med plačilom dežurstva zdravnikov reševalcev in letalcev reševalcev. Preventivo delo na vseh področjih dejavnosti, kjer se dogajajo nesreče in prihaja do poškodb oseb neke države so v tujini predmet podrobnih proučevanj. S tem v zvezi smo izpostavili v razmislek predlog o ustanovitvi "Sveta za varnost v gorah" kot je to že praksa v alpskih državah EU, kjer to strokovno-znanstveno institucijo v največji meri financira država. Predstavniki PZS so ministra podrobno seznanili tudi s problemi financiranja mednarodne dejavnosti PZS, ki je zelo široka, pa se zanjo ne da dobiti sredstev, na različne interpretacije nekaterih zakonov s strani zdravstvenih in davčnih inšpektorjev in nelojalne konkurence nekaterih drugih športnih organizacij, ki PZS prevzemajo del članstva. Minister je obljubil, da bo v pogovorih s pristojnimi ministri poizkusil poiskati pomoč za odpravo problemov. Ministra Gantarja je predsednik Ekar informiral tudi o Skupščini CAA, ki bo v Ljubljani od 9. do 10. septembra 2004. Zaprosil je za pomoč pri organizaciji dvorane, prevajalcev in glede sprejema pri enem od resornih ministrov. Dogovorjeno je bilo, da se po sestanku z De Martinom (CAA) naslovi prošnja za pomoč pri izvedbi dogodka na generalni sekretariat vlade RS. Danilo SBRIZAJ SESTANEK NA MINISTRSTVU ZA KULTURO R SLOVENIJE Na pobudo predsednika PZS mag. Francija Ekarja je bil dne 22.06.2004 pri ministrici za kulturo Andreji Rihtar sestanek, na katerem so predstavniki PZS ministrici predstavili aktualno problematiko v planinski organizaciji. Sestanka so se udeležili s strani PZS: predsednik PZS mag. Franci Ekar, podpredsednica PZS mag. Slavica Tovšak in pooblaščenec za izvajanje nalog GS PZS Danilo Sbrizaj. Ministrstvo za kulturo so zastopali: ministrica Andreja Rihter, vodja oddelka za (kulturno) dediščino sekretar Stanislav Mrvič in Silvester Gaberšček. Predsednik PZS je na kratko predstavil oblike dela PZS na področju kulturne dejavnosti, kamor vsekakor sodijo Planinski vestnik in planinsko založništvo ter varovanja planinske kulturne dediščine, kje imata pomembni vlogi Aljažev stolp in projekt Slovenski planinski muzej. Še posebej je izpostavil napore PZS pri ureditvi vprašanja lastništva Aljaževega stolpa in probleme povezane z vpisom lastništva. Na pripombo Silvestra Gaberščka, o dvomu, da ima PZS pravico, da si lasti Aljažev stolp, saj naj bi ta bil last PD Lj. Matica je ostro protestiral in argumentirano dokazal, da ta trditev nima osnove, predvsem iz razloga, ker ima PZS v svoji lasti veljavne dokumente, kot je pogodba o nakupu zemljišča vrh Triglava - za Aljažev stolp - "turn", kot navaja originalna Aljaževa Kronika župnišča Dovje, kjer jasno piše, da je to dal Aljaž Slovenskemu planinstvu - SPD. Tako je tudi PD Ljubljana - Matica enak solastnik, kot vsa ostala PD, člani PZS. V kolikor pa PD Lj. Matica razpolaga z drugačno, vendar verodostojno dokumentacijo, o PZS neznanem "prenosu lastništva", pa naj to dokaže. V sklopu SPD so tedaj delovali in sestavljali SPD kot "pravno" osebo: podružnice SPD, častni člani in kot upravljalni organ tosrednji odbor SPDT- ki je imel tedaj enako vlogo, kot jo ima danes v PZS UO PZS. Prihodnje leto bo 110-letnica nakupa zemljišča vrh Triglava in postavitve Aljaževega stolpa , ter 110-letnica Planinskega vestnika. Zaradi dvomov v nepristranost nekaterih uslužbencev kulturnega ministrstva, je ministrica odredila, da pravna služba ministrstva prouči celoten zaplet in hkrati opozorila na možne disciplinske ukrepe proti nekaterim zaposlenim. Problematiko povezano z projektom planinskega muzeja je predstavila podpredsednica PZS Slavica Tovšak,ministrico seznanila z dosedanjim delom in težavami na tem projektu in opozorila na veliko količino muzejskih eksponatov, za katere bi bilo škoda, če ne bi bili ustrezno predstavljeni in hranjeni. V razpravi je bilo s strani ministrice izpostavljeno, da se za muzej ne da sprejeti posebnega odloka, ki bi mu podelil status muzeja nacionalnega pomena. Svetovala je tudi, naj PZS prevzame nosilno vlogo in naj ne išče povezav s drugimi muzeji (n.pr. Muzej športa ali Gornjesavski muzej), saj bo kot ustanovitelj lažje kandidirala za finančna sredstva oziroma pridobila pokroviteljstvo enega od nacionalnih muzejev. Po njenem mnenju, bi morda Slovenski planinski muzej prej sodil v področje Slovenskega etnografskega muzeja kot pa Muzeja športa. V nadaljevanju sestanka je bilo ogovorjeno, da se PZS poveže z Ministrstvom za kulturo zaradi priprav na 110-letnico Planinskega vestnika (v letu 2005) in glede pomoči ministrstva pri financiranju PV, ter za pomoč pri financiranju planinske založniške dejavnosti. V najkrajšem možnem času naj se organizira sestanek, za katerega elemente pripravita urednik PV in predsednik Založniškega odbora Planinske založbe, za koordinacijo pa sta zadolžena s strani PZS Danilo Sbrizaj, s strani ministrstva pa Silvester Gaberšček in Uroš Griljc. Danilo SBRIZAJ 125-LETNI JUBILEJ AVSTRIJSKEGA ALPSKEGA KLUBA 50-LETNICA AVSTRIJSKE HIMALAJSKE DRUŽBE V Mestni dunajski hiši je bilo 2. junija praznovanje 125-letnega jubileja avstrijskega alpskega kluba (1878-2003) in 50-letnice avstrijske himalajske družbe (1953-2003). Praznovanja so se udeležili predstavniki evropskih planinskih zvez. Srečanje mag. Francija Ekarja, predsednika Planinske zveze Slovenije s predsednikom avstrijskega alpinističnega kluba (Österreichischer Alpenklub - ÖAK) mag. Johhanesom Bauerjem in predsednikom avstrijske himalajske družbe (Österreichischer Himalaya-Gesellschaft - ÖHG) Petrom Sovo, je bilo prvo s strani PZS. Poleg prazničnih programskih točk, kjer je bila Slovenija omenjena kot alpinistično aktivna dežela, je bila osrednja točka referat (govor) univ.prof. dr. Hannesa Strohmeyerja, ki je predstavil sedanje in bodoče probleme planincev, alpinistov in ekshibicionistov v povezavi oz. v nasprotju s tradicijo in sedanjimi 0 novimi časi. Izpostavljeno je bilo tudi vprašanje mladih, njihova vključitev v aktivnosti gorskega sveta vzeti gore, kot dom ob dejstvu, da bi v alpskih deželah, brez gora, bili brezdomci. Ko bo Planinska zveza Slovenije referat prejela, ga bo objavila v javnih glasilih. Avstrijski alpski klub s sedežem na Dunaju je naddruštveno združenje planincev, ki poudarjajo usmeritve v gorskem svetu. Pogoj za članstvo je doseganje težkih plezalnih smeri, kot prvi v navezi, odmevni dosežki na literarnem področju v povezavi s planinstvom, ipd.. Včlanjevanje je možno le na osnovi povabila. Klub je lastnik Adlersruhe - najvišjega planinskega zavetišča v Avstriji (3454 m). Avstrijska himalajska družba je nepolitična družba in je njena osnovna naloga pospeševanje planinstva in alpinizma ter zavzetost tudi za izvenevropska področja. Izdajajo tudi časopis (Österreichische Alpenzeitung), ki je ob jubileju predstavil bogato preteklost, saj so zgodovino izoblikovala imena, kot so Luis Trenker Herman Buhl, in drugi. Veliko pozornost posvečajo tudi nam dragemu dr. Juliusu Kugyju, katerega smatrajo za staroavstrijca, čeprav ga je leta 1914 sprejela Italija; tudi samemu Kugyju nova domovina ni mogla nadomestiti prvotne. Nemški jezik je cenil in ga ni nikoli zatajil. Kljub temu, da je pripadal trem narodom, saj si je kot Avstrijec ustvaril dom v Italiji, je opeval tudi slovenske gore, saj je bil po materi tudi slovenske krvi. Omenjenih jubilejev se je udeležilo preko 700 udeležencev na najvišjem nivoju. Zato je še toliko bolj pomembno, da se je Slovenija v neposrednih razgovorih predstavila kot planinska-alpska dežela, da je bila predstavljena njena odprtost, urejenost, pa tudi izražena želja po sodelovanju in dopolnjevanju s sosedi. Po poročilu mag. Francija Ekarja, predsednika PZS IZ DELA PREDSEDSTVA UO PZS V JUNIJU 2004 Predsedstvo UO PZS je imelo 33. razširjeno sejo dne, 29.06.2004. Sklepi in odločitve so bili sprejeti k temle točkam dnevnega reda: 1. Pregled zapisnika: 32. seje P. UO PZS, z dne 02. junija 2004, 13. seje UO PZS, z dne 18. 06. 2004 in poročila o opravljenih nalogah: Poročilo o opravljeni primopredaji generalne sekretarke PZS, dne 15. junija 2004; Poročilo o opravljenem pregledu plač in drugih osebnih prejemkov delavcev strokovne službe PZS in Odprta vprašanja pri oblikovanju osnutkov Pravilnikov za delo strokovne službe PZS 2. Imenovanje računovodkinje PZS Mirjam PETRIČ in poročilo o zaključevanju nalog računovodje PZS Ljudmile AHAČIČ 3. Imenovanje Danila SBRIZAJA za v.d. generalnega sekretarja PZS in sprejem sklepa o povečanem obsegu dela vodje pisarne PZS Jane RACMAN ter porazdelitev nalog generalnega sekretarja PZS 4. Priprave za določitev centralnih prireditev in akcij PZS v letu 2005 5. Sklic 34. seje P UO PZS, dne 27. 07. 2004 določitev dnevnega reda in delo Predsedstva UO PZS med dopusti, nadomeščanje in reševanje nujnih, prednostnih nalog □ 6. Priznanja PZS in priprava predlogov za podelitev priznanj ob Dnevu slovenskih planincev 7. Tekoče naloge Predsedstva UO PZS Jana RACMAN KOMISIJE POROČAJO VODNIŠKI KOTIČEK VODNIŠKA KOMISIJA UO PZS S 01 434-56-89 Dvoržakova 9 (p.p. 214) 1001 Ljubljana FAX 01434-56-91 Vodniška komisija UO PZS daje v javno razpravo Pravilnik o priznanjih VPZS in Predlog besedila za dopolnitev Častnega kodeksa slovenskih planincev. Pripombe in predloge pošljite najkasneje do 30. septembra 2004 na naslov: Planinska zveza Slovenije, Vodniška komisija, p.p. 214, 1001 Ljubljana. Franc GRIČAR, Načelnik VK UO PZS PREDLOG Na podlagi 35. člena Pravilnika vodnikov Planinske zveze Slovenije je Zbor vodnikov Planinske zveze Slovenije dne,_sprejel, UO PZS pa na svoji_seji dne,_pa potrdil PRAVILNIK o priznanjih VPZS I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Vodniška komisija Upravnega odbora Planinske zveze Slovenije (v nadaljnjem besedilu VK) s tem pravilnikom določa priznanja Vodniške komisije, merila za podeljevanje priznanj, postopek, organe pristojne za podeljevanje in evidenco podeljenih priznanj. 2. člen Priznanja se podeljujejo posameznikom, planinskim društvom, podjetjem in drugim organizacijam, ki so s svojim delom pomembno prispevali k razvoju in ugledu prostovoljnega vodništva v okviru PZS. 3. člen Priznanja se podeljujejo stopenjsko, kar pomeni, da je pogoj za podelitev višjega priznanja , če je posameznik že prejel nižje priznanje (pisna zahvala ni pogoj za podelitev priznanja za delo). II. VRSTE IN OBLIKE PRIZNANJ 4. člen Priznanja vodniške komisije so: T Pisna zahvala, T Priznanje za 10 letno delo, T Priznanje za 20 letno delo, T Priznanje za 30 letno delo, T Zaslužni vodnik PZS, T Častni vodnik PZS. 5. člen Pisna zahvala se lahko podeli posameznikom, planinskim društvom, podjetjem in drugim organizacijam za uspešno delo opisano v 2. členu tega pravilnika za enkraten in izjemen prispevek k razvoju prostovoljnega vodništva. Pisna zahvala se lahko osebam naštetim v prejšnjem odstavku podeli večkrat, vendar mora od zadnje podelitve preteči najmanj 5 let. Pisna zahvala je tiskana na (potrebno je opisati velikost in obliko priznanja, ki se naj razlikuje od ostalih priznanj)!!! 6. člen Priznanje za 10 letno delo se podeli registriranim vodnikom PZS, ki so veliko prispevali na področju prostovoljnega vodništva ali za vodništvo v okviru PZS in je poteklo vsaj 10 let od njihove prve registracije. Priznanje za 10 letno delo se lahko vodniku PZS podeli samo enkrat. Priznanje za 10 letno delo je tiskano na (potrebno je opisati velikost in obliko priznanja, ki se naj razlikuje od ostalih priznanj in bo enotno za 10, 20 in 30 let)!!! 7. člen Priznanje za 20 letno delo se podeli registriranim vodnikom PZS, ki so veliko prispevali na področju prostovoljnega vodništva ali za vodništvo v okviru PZS in je poteklo vsaj 20 let od njihove prve registracije. Priznanje za 20 letno delo se lahko vodniku PZS podeli samo enkrat. Priznanje za 20 letno delo je tiskano na (potrebno je opisati velikost in obliko priznanja, ki se naj razlikuje od ostalih priznanj in bo enotno za 10, 20 in 30 let)!!! 8. člen Priznanje za 30 letno delo se podeli registriranim vodnikom PZS, ki so veliko prispevali na področju prostovoljnega vodništva ali za vodništvo v okviru PZS in je poteklo vsaj 30 let od njihove prve registracije. Priznanje za 30 letno delo se lahko vodniku PZS podeli samo enkrat. Priznanje za 30 letno delo je tiskano na (potrebno je opisati velikost in obliko priznanja, ki se naj razlikuje od ostalih priznanj in bo enotno za 10, 20 in 30 let)!!! 9. člen Zasluži vodnik PZS se podeli registriranim vodnikom PZS za zelo velik prispevek na področju prostovoljnega vodništva ali za vodništvo v okviru PZS in je poteklo vsaj 40 let od njihove prve registracije. Priznanje zaslužni vodnik PZS se lahko vodniku PZS podeli samo enkrat. Priznanje zaslužni vodnik PZS je tiskano na (potrebno je opisati velikost in obliko priznanja, ki se naj razlikuje od ostalih priznanj )!!! 10. člen Naziv častni vodnik PZS se podeli vodniku PZS za izjemen prispevek na področju prostovoljnega vodništva ali za vodništvo v okviru PZS in je poteklo vsaj 50 let od njihove prve registracije. Naziv častni vodnik PZS se lahko vodniku PZS podeli samo enkrat. Vsako leto se lahko podeli največ 10 nazivov častnega vodnika PZS. Listina častni vodnik PZS je tiskana na (potrebno je opisati velikost in obliko priznanja, ki se naj razlikuje od ostalih priznanj )!!! Skupaj z listino se podeli tudi značka, ki je vodniška značka obkrožena z zlatimi lipovimi listi, širokimi do 10 mm in napisom "ČASTNI VODNIK PZS". ???Dobitnik tega priznanja je redno registriran ne da bi se mu bilo potrebno udeleževati izpopolnjevanj za VPZS ali pošiljati poročila. (ne vem, če je to v skladu s strokovnimi kriteriji za registracijo in licence???) 11. člen Vsako priznanje vsebuje ime in priimek prejemnika priznanja, vrsto priznanja, zaporedno številko in datum sklepa , organ, ki je sprejel sklep o podelitvi priznanja in utemeljitev priznanja. Na levi strani ga podpiše načelnik VK, na desni pa predsednik PZS. III. POSTOPEK PODELJEVANJA 12. člen Predlog za podelitev priznanj, ki jih podeljuje VK, lahko poda kdorkoli, ki je direktno ali posredno član PZS ter vsi organi PZS in PD. Predlog mora biti v pisni obliki na predpisanem obrazcu, ki ga sprejme VK UO PZS. Predlogi se zbirajo pri strokovni službi PZS 13. člen VK imenuje posebni Odbor za priznanja VK. Sestavljajo ga vodja odbora in štirje člani. Njihov mandat je enak kot mandat članov VK. Vodniška priznanja podeljuje VK na zboru vodnikov PZS. 14. člen Vodniška priznanja se podeljujejo na osnovi razpisa, ki ga objavi Odbor za priznanja VK. V razpisu se objavijo: T kriteriji za podelitev priznanj, ki jih na podlagi tega pravilnika izdela odbor; T podatki, ki jih morajo vsebovati predlogi; T rok, do katerega morajo biti poslani predlogi. Odbor prouči prispele predloge in pripravi obrazložen predlog za sejo VK. Odbor lahko predlog za priznanje zavrne, če ni dovolj utemeljen ali ni v skladu s Pravilnikom o priznanjih VPZS, oziroma zahteva, da predlagatelj v določenem roku dopolni predlog za priznanje. Sklep o podelitvi priznanj sprejme VK PZS. 15. člen Evidenco o podeljenih priznanjih VK vodi strokovna služba PZS. Evidenca vsebuje vse podatke o prejemniku priznanja, ki so zahtevani v razpisu ter podatke o vrsti in številu podeljenih priznanj. 16. člen Sredstva za priznanja VK in njihovo podeljevanje morajo biti načrtovana v letnem finančnem načrtu VK PZS. 17. člen Priznanja VK smejo nositi samo prejemniki priznanj. Če prejemnik priznanja umre, preden mu je bilo podeljeno in izročeno, le-to prevzamejo njegovi ožji družinski sorodniki oziroma matično PD. IV. KONČNE DOLOČBE 18. člen Prejemnik priznanja, ki priznanje izgubi ali je uničeno in to dokaže, lahko proti plačilu dobi enako priznanje ali dvojnik listine. 19. člen Priznanje, ki ni bilo vročeno prejemniku zaradi objektivnih razlogov se vrne VK PZS, ki ga je podelila, z obrazložitvijo zakaj do podelitve ni prišlo. 20. člen Pisne pritožbe o podeljevanju oziroma ne podeljevanju priznanj se naslavlja na Odbor za priznanja VK. 21. člen Če kdo priznanje odkloni, se ga za isto vrsto priznanja ne more več predlagati. 22. člen Nihče ne sme izdelovati in podeljevati priznanj, ki imajo obliko in videz priznanj, ki jih podeljuje VK, brez pooblastila in soglasja le-te. 23. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Obvestilih PZS. Predsednik PZS: mag. Franci Ekar ŠTEVILKA: U0/0_ DATUM: Predlog besedila za dopolnitev Častnega kodeksa slovenskih planincev Vodnik PZS mora s svojimi ravnanji in dejanji v gorah in dolini, dajati zgled tako vodenim kot ostalim planincem, poseben poudarek pa mora pri tem nameniti mladim. Njegov odnos do vodenih je spoštljiv, predvsem pa je njegov cilj varnost vodenih. S svojim vodenjem naj vzgaja in izobražuje, pri čemer pa naj svoje besede podkrepi tudi z lastnimi dejanji. V kolikor mu razmere dopuščajo naj svoje znanje z nasveti prenaša tudi na naključne planince. S koristenjem javnega prevoza, izvedbo tur iz dolin, in z uravnoteženim številom udeležencev izletov skrbi za zmerno obremenitev narave. Vodniki PZS so prostovoljci in svojo usposobljenost izkazujejo z značko vodnika PZS. (Tu manjka nekaj, kot častno nošenje, izkazovanje spoštovanja do značke.) Med seboj na turi si solidarno pomagajo in so enakopravni, njihovo delo pa usmerja vodja ture. V zahtevnejših situacijah se ravnajo po odločitvi najizkušenejšega med njimi, v takih situacijah tudi planinsko usposobljeni strokovni kadri, ki so na turi prisotni kot udeleženci ponudijo svojo pomoč. Vodnik PZS je dolžan biti mentor pripravniku za vodnika PZS, če se čuti sposobnega opravljati mentorstvo. Skupaj s pripravnikom odgovarjata, da je pripravništvo resnično in kvalitetno opravljeno, mentor pa mora prenesti na pripravnika čimveč znanja. RAZPIS ZAOPRAVLJANJE SPREJEMNEGA IZPITA IN PREIZKUSNE TURE ZA TEČAJ ZA VODNIKE PZS ZA PRIDOBITEV KATEGORIJE 0 A Podkomisija za usposabljanje pri Vodniški komisiji UO PZS na osnovi Pravilnika vodnikov PZS (15. člen) RAZPISUJE Dva roka za opravljanje sprejemnega izpita in preizkusne ture za vodnika PZS za pridobitev kategorije A, in sicer: 1. rok: 13. in 14. november 2004; 2. rok: 27. in 28. november 2004. Oba roka veljata za vse deljene in sklenjene tečaje za pridobitev kategorije A v letu 2005. Franc KADIŠ, Vodja Podkomisije za usposabljanje pri VK UO PZS POROČILO O IZPOPOLNJEVANJU VODNIKOV PZS za kopne razmere v organizaciji Odbora vodniških odsekov MDO Savinjske Izpopolnjevanje je potekalo po programu, ki ga je sprejel OK in je bilo izvedeno v soboto, 29. maja 2004 v Žalcu in okolici točno po zastavljenem urniku. Izpopolnjevanje je bilo predvideno kot dvodnevno na Okrešlju, vendar smo se na OVO zaradi obilice snega odločili za lokacijo v Žalcu in okolici, ki je vsem udeležencem bližja, zato smo akcijo lahko speljali v enem dnevu. Nosilci posameznih tem-predavatelji in inštruktorji, ki so sodelovali pri praktičnem delu so bili tile: Kodre Jože-tehnični vodja, Jordan Božo, dr. Zajec Miha, Rotovnik Bojan, Kodrič Drago, Teržan Robert, Prezelj Elč in Kamenšek Jože. Teoretični del izpopolnjevanja je potekal dopoldan v veliki predavalnici na OŠ Žalec, zvečer pa še družabnost in analiza v klubski sobi Hotela Žalec. Vaje iz orientacije in navigacije so potekale v Grižah in okolici, praktično delo z umetnimi pritrdišči in kombinirano vrvno ograjo pa na plezališču na Kamniku. Izpopolnjevanja se je udeležilo 42 vodnikov PZS iz 19 planinskih društev in sicer: Blatnik Lotti, Borštner Andreja, Bukovec Zlatka, Burjak Rudi, Črepinšek Silvo, Djuherič Husein, Erjavec Marija, Fajič Katja, Glogovšek Robert, Golob Bojan, Grum Franc, Hrustl Marjan, Jančič Miran, Karlovčec Marjan, Klančnik Martin, Koželjnik Zvone, Križanec Harold, Lamut Želko, Lipovšek Igor, Marko Martin, Marovt Jože, Maršnjak Franc, Mavrič Bojan, Mlinar Andrej, Podergajs Benedikt, Polavder Bogomil, Polh Mihael, Savinek Darja, Sitar Anton, Skaza Marjan, Straže Ivan, Svet Milena, Šalamon Ivan, Šalamon Ksenja, Šinko Franc, Štante Miran, Štok Zoran, Toman Rajko, Urh Štefka, Vidmajer Adi, Žist Magda in Žižmond Anton. Za uspešno izvedbo izpopolnjevanja in prijetno vzdušje se zahvaljujem predavateljem in inštruktorjem ter vsem udeležencem, kakor tudi vodstvu OŠ Žalec in kolektivu Hotela Žalec. Jože KAMENŠEK, vodja izpopolnjevanja PLANINSKA DRUŠTVA IN MEDDRUSTVENI ODBORI VABIJO IN POROČAJO □ VABIJO □ 6. SPOMINSKI POHOD DRAGA BREGARJA, bo v soboto, 24. julija 2004, ob 9. uri, s štartom na Planini Blato. Štartnina: 1.500,00 SIT. Trajanje pohoda: 4.3005 ur. Potek pohoda: S Planine Blato (1088 m) se udeleženci vzpnejo do Planine v Lazu (1560 m), nadaljujejo nato pot na Planino Dedno polje (1560 m) in do končnega cilja na planini Viševnik (1620 m). Priporočamo, da se pohodniki zaradi avtobusnega prevoza predhodno prijavijo v matičnih društvih oz. pri PD Drago Bregar. Ker je parkirišče na Planini Blato prezasedeno, udeležencem svetujemo, da se na štart odpeljejo z minibusom iz Stare Fužine (proti plačilu). Prisostvovali boste kulturnemu programu ob 25. letnici društva in razvitju novega prapora. Za hrano in pijačo bo poskrbljeno. Za vse dodatne informacije in prijave lahko pokličete na: 041/355 589. Skupine prosimo, da v kolikor ne bo predhodne prijave, na startu predložijo spisek udeležencev Nasvidenje na planini Viševnik ! Na 6. spominski pohod Draga Bregarja pa vabi tudi PLANINSKO DRUŠTVO POŠTE IN TELEKOMA LJUBLJANA. Odhod pohodnikov, s posebnim avtobusom, bo 24.7.2004 ob 6. uri izpred PBS na Trgu OF 5 v Ljubljani. Hoje bo za 5 ur, višinska razlika je 470 m. Potrebna je zadostna telesna pripravljenost za celodnevno turo. Prispevek na udeleženca 3.000 SIT (prevoz). Vodi Ruža Tekavec. Prijave sprejemajo na telefonski št.: 01/28 34 904. PLANINSKO DRUŠTVO CELJE MATICA - KOCBEKOV DOM NA KOROŠICI RAZPISUIE TURNIR V MALEM NOGOMETU t'KOROŠICA 2004T Vse planince, obiskovalce Korošice in drugih slovenskih planin vabimo na Turnir v malem nogometu v soboto. 14. avgusta 2004. s pričetkom ob 10. 00 uri na urejenem travnatem igrišču ob Planinskem domu na Korošici. Pravila: ekipo predstavlja 6 igralcev (5 igralcev in vratar). Ekipe igrajo 2x8 minut, na igrišču 40 x 20 metrov, z dvojnimi vrati 3x2 metra, z označenima 6 m vratarjevima prostoroma. V slučaju neodločenega rezultata ekipi streljata izmenično sedemmetrovke do zmagovalca. Če bo prijavljenih več ekip, prireditelj opravi žrebanje in tako določi medsebojne ekipe in čas igranja. Igralci so poljubno oblečeni v svoje drese in obuti v standardne copate. Sodil bo izprašan nogometni sodnik. Nagrade: pokal za 1. mesto pokal za 2. mesto pokal za 3. mesto Udeleženci bodo prejeli tudi praktične nagrade. Za dober začetek turnirja prejme vsaka ekipa eno pijačo zastonj. Prijavnina za ekipo je 6.000 sit in se plača ob prijavi ali na transakcijski račun PD CELJE MATICA: 06000-0003593955, sklic 005-05. Prihod na Korošico je prepuščen posameznim ekipam (možnost prenočitve!) Na dan turnirja se zberemo ob 9. 00 uri na Korošici, da pred turnirjem opravimo potrebno žrebanje. Informacije in prijave: Planinsko društvo CELJE-MATICA, tel. (03) 492 48 50 ali Kocbekov dom na Korošici (Koželj Milan) tel. 050 615 625. PLANINSKO DRUŠTVO NOVO MESTO in MDO ZA DOLENJSKO IN BELO KRAJINO vabita v nedeljo, 15. avgusta 2004 na 8. pohod Vanje Furlana na Trdinov vrh in na 14. srečanje planincev Dolenjske in Bele krajine. Prireditev je vključena v program Od Prekmurja do Primorja v okviru letošnje vseslovenske akcije Za življenje zdravo v gorsko naravo. Začetek pohoda bo ob 6,30 uri pri Agroservisu v Novem mestu. Ob 8,30 uri bo odpeljal z AP Novo mesto avtobus za Gabrje. Ob 11. uri bo pri Gospodični kulturni program. Popoldan bo za ples in razvedrilo na prireditvenem prostoru poskrbljeno. Ob 17. uri bo povratek z avtobusom iz Gabrja. PREGLED DRUŠTVENIH PRIREDITEV od 18.07. do 12.09.2004 Dan Naziv akcije, kraj in Organizator Naslov, kjer dobite Mesec namen podatke o akciji 18.07. 4. šahovski turnir za PD Ivan Likar, memorial Tomaža Kavarja v Gozdu Križe 041/784 175 24.07. Na Triglav PD Matej Trstenjak, Maks 031/500 052 Meško Ormož Marjan Kukovec, 041/698 741 24.07. Varno v gore □ trije izleti različnih težavnostnih stopenj PD iz Šaleške doline Jure Drev, 041/776 269 24.07. 6. spominski pohod Draga Bregarja PD Drago Bregar Zvone Sere, 041/355 589 ali 01/546 29 35 24.-31..07. Cici tabor PD Lisca Sevnica Jože Prah, 041/657 560 Darko Krajnc, 041/791 470 25.07. 5. nočni pohod na Rajhovo PD Ljubno Alojz Mikek, 03/584 14 97 31.07. Koncert Na Roblek bom odšel □ pri Robleku PD Radovljica Jože Marolt, 04/580 18 16 Julij Po Sentiljski poti □ II. PD Paloma Srečko Najmajster, 02/644 24 11 http://pd.paloma.si/ Julij 29. planinski tabor za osnovnošolsko mladino PD Gornja Radgona Elica Koroševič, 041/843 203 Tabor mladih planincev PD Polzela Anja Tavčar, 031/287 356 julij 21. tabor mladih planincev MO PD Zabukovica Bogomil Polavder, 041/688 055 Julij Odkritje razgledne plošče na Grintovcu MDO KBO PD Kamnik, 01/839 13 45 AVGUST 07.08. Pohod tRazgibajmo življenjeT po Celjski planinski poti PD Grmada Franc Sinko, 031/383 591 07.08. Planinski tabor Slatna PD Lisca Sevnica Vinko Seško, 041/513 460 07.08.08. Pohod na Triglav PD Hakl, Sv. Trojica Drago Lipič, 041/703 660 10.20.08. Tabor mladih gornic in gornikov PD Domžale Borut Peršolja, 01/721 57 14 14.08. Turnir malega nogometa na Korošici PD Celje Matica 03/492 48 50 14.08. Bohorska noč PD Bohor Senovo Slavko Jazbec, 07/497 24 75 14.08. Maša na planini Vogar za pokojne planince PD Železničar Ljubljana 01/291 22 97 15.08. 10. srečanje v Halozah PD Planika Franci Rajh, 041/797 712 15.08. Maša za žrtve gora □ Okrešelj PD Celje Matica 03/492 48 50 15.08. Poletno srečanje na Snežniku PD Snežnik PD Snežnik, Il.Bistrica 05/714 55 52 (torek od 17.-19.ure) Dan Mesec Naziv akcije, kraj in namen Organizator Naslov, kjer dobite podatke o akciji 21.08. 15. Miholov pohod na Kokrško sedlo PD Bajtar Marjan Pohlin, 01/839 49 42 ali 041/570 546 21.08. Koncert pihalnega orkestra pri Robleku PD Radovljica Hože Marolt, 04/580 18 16 27.08. Prvenstvo v balvanskem plezanju PD Radovljica Slavko Grilc, 041/461 164 27.08. Planinski ples v Radovljici PD Radovljica Jože Varl, 041/367 036 28.08. 27.29.08. Pohod po poteh prenosa ranjencev 13. Aljaževi dnevi PD Idrija Odbor za izvedbo Branko Vidmar, 041/796 484 Mirko Rabič, 04/589 11 86 28.08. Popoldne ob citrah na Kopitniku PD Rimske Toplice Milena Suhadolčan, 040/606 071 29.08. tKumska nedelj aT PD Kum Župnija Dobovec Viki Kralj, 041/453 699 29.08. Pohod po obronkih KS Ponikva PD Žalec PS Ponikva Danijel Jelen, 03/588 86 95 avgust 6. tabor planincev mladincev MO PD Zabukovica Andrej Veligovšek, 041/239 983 SE PTEMBER 04.09. 8. Gašpaiičev pohod na Krim PD Delo Pavle Kljun, 031/873 291 04.09. Pohod tRazgibajmo življenjeT po Celjski planinski poti PD Grmada Franc Šinko, 031/383 591 04.09. Rekreacijski maraton PD Maks Meško Ciril Meško, 041/825 883 Breda Meško, 041/468 840 04.09. Srečanje planincev in borcev □ pohod po Šaleški planinski poti in poti VIV. Divizije □ Graška Gora PD Velenje PD Velenje, Prešernova 22, 3320 Velenje; 03/587 11 34 04.09. Matjaževi dnevi na Peci PD Mežica Slavko Rosc, 041/312 050 Rudi Burjak, 031/542 554 04.09. Gorski tek na Črno prst PD Podbrdo Jože Dakskobler, 041/837 551 05.09. 28. rekreacijski pohod na Ratitovec PD Železniki Lojze Lotrič, 04/514 13 66 05.09. 37. srečanje planincev PD PT PD Pošte in Telekoma Lj. Stane Tomšič, 041/830 366 05.09. Srečanje ljubiteljev Nanosa PD Postojna Vlado Smrekar, 041/688 696 09.09. 11.09. Srečanje ob razgledni tabli na Lisci 6. pohod na Pohorje PD Lisca Sevnica PD Planika Jože Prah, 041/657 560 Franci Rajh, 041/797 712 11.09. Proslava ob 100-letnici ustanovitve PD Idrija na Hlevišah PD Idrija Branko Vidmar, 041/796 484 DAN SLOVENSKIH PLANINCEV 2004 v Koča na Zavcarjevem vrhu 11. september 2004 ob 11. uri 12.09. Srečanje družin na Uršlji gori v sklopu jesenskih srečanj na Prevaljah PD Prevalje Ivanka Komprej, 02/823 14 79 ZA ŽIVLJENJE ZDRAVO V GORSKO NARAVO fOD PREKMURJA DO PRIMORJAT AKCIJO t'ZA ŽIVLJENJE ZDRAVO V GORSKO NARAVOT sofinancirajo: - Fundacija za financiranje športnih organizacij v Republiki Slovenije; - Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport v Republiki Sloveniji - Urad vlade RS za informiranje Dan Mesec Naziv akcije, kraj in namen Organizator Naslov, kjer dobite podatke o akciji 18.07. Dan Kamniških planin na Kokrškem sedlu (1791 m) MDO KBO PD Kamnik PD Kamnik, 01/839 13 45 18.07. Tradicionalno srečanje planincev na planini Razor MDO POSOČJA PD Tolmin PD Tolmin, 05/388 32 11 Milena Brešan, 05/380 08 12 25.07. 50 let koče na Ratitovcu MDO GORENJSKE PD Železniki Lojze Lotrič, 04/514 13 66 31.07. Srečanje planinskih prijateljev pri Krnskem jezeru MDO POSOČJA PD Nova Gorica PD Nova Gorica 05/302 30 30 01.08. Pohod na Čaven □ srečanje planinskih prijateljev MDO POSOČJA PD Ajdovščina PD Ajdovščina, 041/275 542 07.08. Pohod na Črno prst MDO GORENJSKE Andrej Rožič, 041/475 940 PD Boh.Bistrica 07.08. Gorski tek na Črno prst (tekma za državno prvenstvo in izborna tekma za svetovno prvenstvo) MDO POSOČJA PD Podbrdo Jože Dakskobler, 041/837 551 Tomaž Štenkler, 05/380 82 60 Dan Naziv akcije, Naslov, kjer dobite Mesec kraj in namen Organizator podatke o akciji 14.08. 10. pohod na Lovrenška MDO pd@lovrenc.si jezera PODRAVJA PD Lovrenc 15.08. Srečanje planinskih prijateljev na Loki pod Raduho SMDO PD Luče PD Luče 03/584 43 49 15.08. ob 11. uri 8. spominski pohod Vanje Furlana na Trdinov vrh in 14. srečanje planincev Dolenjske in Bele krajine MDO DOLENJSKE in BELE KRAJINE PD Novo mesto Jože Perše, 041/693 195 21.08. Srečanje planincev na Mangartskem sedlu (medddruštveno srečanje planincev Benečije in Koroške) MDO POSOČJA PD Bovec Igor Zlodej, 041/781 257 Gregor Rupnik, 040/308 172 22.08. Srečanje planincev na Poreznu □ 100-letnica PD Cerkno MDO POSOČJA PDCerkno Katarina Filipič, 031/615 245 ali 05/377 62 75 25.08. Vrata □ Staničeva koča (2332 m) Kredarica (2515 m) MDO GORENJSKE PD Dovje - PD Dovje-Mojstrana 04/ 589 51 00 Mojstrana 26.08.2004 PLANIKA 0 TRIGLAV (2864 m) SLOVESNA PREDAJA SPOMINSKE VPISNE KNJIGE ob 226-letnici PRVEGA VZPONA NA TRIGLAV POROČAJO □ PLANINSKO DRUŠTVO ZAGORJE sporoča, da je Planinski dom na Čemšeniški planini z dnem, 25.05.2004 prevzela Helena Koprivšek, v lanskem letu zelo uspešna upravnica Planinskega doma na Kamniškem sedlu. Zagotavlja, da bo vsem obiskovalcem nudila odlično domačo hrano in pijačo v skladu s planinskimi običaji in po zmernih cenah. Dom bo odprt tako, kot že dolga leta doslej. Za večje skupine je zaželjena predhodna najava na telefon: 03/ 56 77 125 ali na GSM 051/ 306 357 (Helena Koprivšek). Pridite □ ne bo vam žal ! NARAVOVARSTVENI DAN IN DELOVNE AKCIJE PLANINCEV PROSTOVOLCEV Na Kališču je 19.06.2004 potekal tradicionalni naravo varstveni planinski dan, ki je bil razdeljen v delovno akcijo to je očiščenje skoraj poldrugi km zaraščene poti Kališče 0 Bašeljsko sedlo in steza Kališče Bašeljski vrh in na t'Naravo varstveni dant'. Tako, kot ostale steze poti sta se omenjeni planinski poti močno zarasli s rušjem oziroma tcretjemT, kot se tu nizko borovje imenuje. To dokaj obsežno in tudi fizično delo so opravili delavni planinci preddvorske planinske sekcije v okviru PD Kranj. Čiščenje obstoječih poti je še kako pomembno za varno hojo, pa tudi zato, da si zaradi neprehodnosti planinci in ostali obiskovalci planinskega sveta ne izbirajo novih poti. V drugem delu je bil tNaravo varstveni dant', kjer je Jernej Stritih, predsednik slovenske CIPRE (evropsko združenje za varovanje in ohra njanje Alp), predstavil pomen in delo CIPRE, kot aktivni pripravljalec novega krajinskega parka Savinjsko Kamniške Alpe pa podrobno obrazložil pomen in nujo po novih varovanih področjih. Pobudo o tem krajinskem parku so še posebej podprle in se vključile v aktivnosti občine: Solčava, Luče, Jezersko in Preddvor. Jernej Stritih je podal podrobno informacijo tudi o t'NATURI 2000T - evropski zakonodadaji o varovanju habitatov in še posebej ptic. Področja Občine Preddvor in ostalih, ki so se vključila v nastajanje novega parka, pa so zanesljivo na najbolj aktualnih naravovarstveno pomembnih in aktual-ni področjih za vso Slovenijo. Predsednica Komisije za varstvo gorske narave pri UO PZS Rozi Skobe je predstavila nov profil kadra, ki je še kako pomemben za gorski svet t'VARUH GORSKE NARAVET. Rudi Skobe, načelnik Komisije za vzgojo in izobraževanje pri UO PZS pa je posebej pohvalil in pozitivno ocenil take akcije prostovoljstva in planinstva, kot je naravo-varstveni dan na Kališču. Čeprav je bilo vreme izjemno slabo, je bil cilj več kot dosežen; celo presežen tako v opravljenem delu, kot teoretičnem praktikumu. V imenu MDO Gorenjske je udeležence pozdravil predsednik PZS in PD Kranj mag. Franci Ekar. Dejal je, da bo letošnje leto v zgodovini zaznamovano kot leto vstopa Slovenije v EU ter tudi z vseslovensko planinsko akcijo Od Prekmurja do Primorja. Akcija bo sklenjena 26.8. letos v planinskem domu Planika pod Triglavom.Ta dan bo na Triglavu tudi slovesna predaja spominske vpisne knjige ob 226-letnici prvega vzpona na Triglav. Predvsem je poudaril, da mora množičnost v naših gorah ostati obvladljiva, poti morajo biti varne, narava mora ostati neokrnjena, pitna voda, ki prihaja v dolino pa mora ostati zdrava. Kritično je ocenil nespoštovanje stoletne tradicije prostovoljstva s strani države in neurejeno davčno zakonodajo na tem področju. Skrb pa je izrazil tudi nad prepočasnim razreševanjem vprašanja Slovenskega planinskega muzeja. Planinsko društvo KRANJ ZBORNIK IN PONATIS ENE IZMED PRVIH RAZGLEDNIC OROŽNOVE KOČE Pomembna jubileja bohinjskega planinstva bomo praznovali v soboto, 17.7.2004 ob 12. uri pri Orožnovi koči na planini Za Liscem. O teh pomembnih jubilejih smo pripravili zbornik, ponatis ene izmed prvih razglednic Orožnove koče, majice in dva jubilejna žiga. Tudi gradnja nove koče poteka po načrtih in zmožnostih. Čeprav smo se v Obvestilih PZS obrnili na slovensko planinsko srenjo z željo po zakupu oglasa v zborniku, je bil odziv sramoten. Podprla sta nas samo PD Gorje in PD Gozd Martuljk. Na drugi strani pa želja po obnovi med našimi člani ne pojenja. Več kot 50 članov se je udeležilo udarniškega dela. Veseli smo bili fizične pomoči nekaterih članov sosednjih društev. Skratka pridite in si poglejte, kaj je našemu malemu društvu do sedaj uspelo narediti. Pozdrav iz Bohinja v imenu PD Bohinjska Bistrica Lojze BUDKOVIČ SREČANJA S tPRIJATELJI SREDET POSTALI TRADICIJA Leto je spet naokoli in v soboto 8. maja smo imeli ribniški planinci PD Ribnica že sedmo srečanje s t'Prijatelji sredeT iz Trsta. Letos smo bili njihovi gostje. Vremenska napoved ni bila ravno obetavna, pa smo imeli vseeno srečo, saj je deževalo samo med prevozom, med pešačenjem pa je bilo nebo jasno, kot da so ga pravkar umili. Najprej smo se povzpeli na hrib Monte Ermada, kjer smo si ogledali večje število topovskih gnezd iz prve svetovne vojne. Naslednja točka izleta pa je bil naravni park ob izlivu Soče Isolla della Cona, kjer je ohranjen zanimiv del sredozemskega obalnega močvirja, ki gosti okrog 300 vrst ptičev. Na sprehodu po čudoviti pokrajini smo videli več različnih vrst labodov, rac, gosi in drugih močvirskih ptic. Prav posebna znamenitost tega parka pa so divji konji, ki so v Evropi že prava redkost. Presenetili so nas tudi s kulinariko, saj so nas pogostili z raznimi morskimi specialitetami, kar je bila za mnoge izmed nas zanimiva novost. Ob vsakem srečanju si izmenjamo darila in tokrat smo bili zelo počaščeni, ker so nam med drugim podarili tudi evropsko zastavo. Minil je lep dan, poln pozitivne energije, in prijateljstvo se je še bolj utrdilo. Ugotovili smo, da smo mi meje porušili že mnogo pred vstopom v Evropsko unijo. Naslednje leto smo spet mi na vrsti, da jih povabimo v naše kraje in že zdaj se veselimo ponovnega snidenja. Karolina ŠMALC SREČANJE GORSKIH STRAŽARJEV SAVINJSKEGA MDO Dne 27. junija 2004 je bilo Srečanje gorskih stražarjev na Mozirski koči, ki ga je sklical odbor za Varstvo gorske narave in gorske straže pri Savinjskem MDO. Prisotnih je bilo 23 udeležencev iz 9 planinskih društev. V tem MDOju, ima od 46 PD in klubov, 18 PD samostojne odseke za varstvo gorske narave. Poleg gorskih stražarjev tega območja, so se srečanja udeležili: načelnica Komisije za varstvo gorske narave pri UO PZS - Rozi SKOBE, načelnik KVIZ pri UO PZS - Rudi SKOBE in predsednik Savinjskega MDO - Jože KODRE. Obravnavali smo poleg, poročila načelnika odbora za varstvo gorske narave pri SMDO (Avgust ŠTURBEJ), informacijo o delu komisije za varstvo gorske narave (Rozi SKOBE), izobraževanju kadrov v okviru PZS (Rudi SKOBE), tudi program dela odbora za VGN pri S MDO za leto 2004 in dogovorili naslednje: - predlagati vodstvom planinskih društev, da pristopijo k ustanovitvi odseka za varstvo gorske narave, oz. pridobijo in izšolajo nove gorske stražarje in varstvenike gorske narave, - da je potrebno širiti krog sodelavcev in ljubitelje varstva gorske narave, - pospešiti z izdajo priročnika za varstvo gorske narave /prenovitev knjižice Narava v gorskem svetu/, - povezati se s šolami na terenu in vključiti v programe planinskih šol za otroke ter odrasle tudi več tem iz varstva gorske narave (izvesti nagradni natečaj, za naj-boljši spis, risbo 0 na temo varstva gorske narave0 ), zbrati do naslednjega srečanja čim več koristnih podat-kov o ogroženih rastiščih zaščitenih rož, divjih odlagališčih, pripraviti predloge gorskih stražarjev oz. planinskih društev, kako preprečiti vožnje motoristov po planinskih poteh in brezpotjih, vožnje z motornimi sanmi pa samotnem gorskem svetu in pri načrtovanju akcij v okviru MDO: usklajeno izbrati termi-ne, za različna srečanja (vodnikov, markacistov, gorskih stražarjev, mladih0). Jože MELANŠEK PLANINSKO DRUŠTVO LITIJA - izleta planinske sekcije DU 29.5.2004 od Podsredškega gradu do Bizeljskega se je udeležilo 48 planink in planincev; - izleta savske sekcije na Črno prst se je 4.6.2004 udeležilo 15 planincev, ki pa jim je slabo vreme preprečilo osvojitev vrha. Kljub temu, da so prehodili samo odsek od Soriške planine do Koble je bilo razpoloženje na izletu odlično; - kljub bolj kislemu vremenu se je tradicionalnega pohoda Litija 0 GEOSS udeležilo veliko planincev. Predstavniki planinske sekcije DU so med njimi našteli kar 54 svojih članov; - izleta po Velikolaški kulturni poti se je 6.6.2004 udeležilo 44 članov planinske sekcije DU. Po pohodu pa so osvojili še Slivnico, s katere je bil prekrasen razgled na polno Cerkniško jezero; - izleta planinske sekcije DU na v meglo zavito Peco se je 12.6.2004 udeležilo 33. planincev. V Slovenj Gradcu so opravili krst novega člana Toneta Grošičarja in Litije; - 13.6.2004 so se člani AO Litija Jože Repina, Goran Turudič in Peter Zupančič odpravili v pogorje Cordillere blance v Peruju. Poglejte na spletno stran odprave http://www.ao-litija.com/andi2004; - 15.6.2004 je 9 članov AO Litija opravilo turo po brezpotju med Dovškim Križem in Škrnatarico; - 19.6.2004 se je 42 članov planinske sekcije DU udeležilo izleta po odseku sevniške planinske poti: Lamperče 0 Ajdovski grad 0 Zabukovje 0 Kurja vas 0 Skalica 0 Bohor; - naravovarstvenega izleta MDO od Rudnega polja čez planino Konjščica in planino Tosc se je 19.6.2004 udeležilo 37 ljubiteljev narave (med njimi so bili tudi štirje člani PD Litija); - izleta v Pekel pri Borovnici se je 26.6.204 udeležilo 39 članov planinske sekcija DU; - tradicionalni izlet savske sekcije na dan državnosti so zaradi vremena prestavili za en dan na 26.6.2004. Zato pa je bilo 29 udeležencev, ki so osvojili štiri dvatisočake Ablanco, Veliki Draški vrh, Mali Draški vrh in Viševnik, nagrajenih z enkratnimi razgledi na vrhove. IN MEMORIAM: TONE HAUPTMAN 13.12.1931 □ 23.6.2004 V soboto, 26.6.2004 je množica prijateljev, lovskih in planinskih tovarišev na litijskem pokopališču k poslednjemu počitku pospremila Toneta Hauptmana, naravnost z izleta je prišlo tudi vseh 39 udeležencev izleta planinske sekcije DU v Pekel. Smrt priljubljenega vodnika planinske sekcije, jih je vse neprijetno presenetila, saj je samo dva tedna prej z njimi brez težav osvojil 2.125 metrov visoki vrh Pece. Ves čas je rad zahajal v hribe, tudi v visokogorje, zato je razumljivo, da se je leta 1992, že takoj ob ustanovitvi pridružil planinski sekciji DU in v letu 1998 postal tudi eden od vodnikov te sekcije. Vodil je številne nepozabne izlete, še posebej rad pa je predstavil manj znane kotičke naše dežele.Tako je bil prvi Litijan, ki je prehodil Rečiško planinsko pot, 27. marca pa je vodil izlet po delu te poti čez Ostri vrh in Babe. To je bil tudi zadnji izlet, ki ga je vodil pri sekciji. Člani sekcije se radi spominjajo tudi vsakoletnih zimskih pohodov od Javorskega pila do Litije z obveznim postankom v vikendu, ki ga je skupaj z bratom in sestro postavil na temeljih rojstne hiše v Bukovici. Z veliko ljubeznijo je vzdrževal svoj drugi dom in v njegovi bližini je tudi umrl, ko je na lovski preži čakal srnjaka. Planinski prijatelji bodo pogrešali njegovo vedro družbo, njegovo zanesljivo vodstvo in možati bas v pevski skupini sekcije, za vedno pa bodo ostali lepi spomini na trenutke, ki so jih preživeli skupaj. (Po Obvestilih PD Litija, št. 82/julij 2004 D Obvestila PD Litija si lahko ogledate tudi na spletni strani: http://narava-b.si/pd-litija/Ob-tekoce. htm) 30-LETNICA LOŠKIH PLANINCEV 15. maj 2004 je bil dan, ko so loški planinci, na izletniški kmetiji Lopan v Ločah, proslavili 30 let delovanja. Kot je na svečani seji povedal dolgoletni predsednik Vili Kovačič, so se v društvu v vseh teh letih zvrstili takšni in drugačni dogodki. Od velikih vzponov, pa tudi do nekajletnega zatišja, ko je društvo životarilo. Zadnjih pet let je društvo ponovno pridobilo veliko članov in simpatizerjev ter deluje z vso močjo. Na svečani seji se je zbralo okrog 50 članov, sponzorjev in ostalih gostov. Za kulturni program sta na začetku poskrbela flavtistka Ana Kovačič in pevec Marjan Hren, ki je zapel dogodku primerno pesem t'Oj, Triglav moj domT. V uradnem delu je predsednik društva predstavil vso zgodovino društva z besedami: tPlaninstvo v Ločah se je pričelo s prihodom učitelja Frančka Malija na OŠ Loče. Franček je bil velik planinec, ki je z ljubeznijo do planin tzastrupilT veliko svojih učencev in ostalih Ločanov. V septembru 1970 je bila ustanovljena planinska skupina na OŠ Loče, ki pa je delovala v okviru PD Poljčane. Kmalu sta dejavnost in članstvo prerasla okvire planinske skupine. Zaradi tega je bilo maja 1974 ustanovljeno PD Loče. Prvi predsednik Franček Mali je bil zelo aktiven v prikazovanju vsega lepega, kar človek lahko doživi v planinah. Lahko bi rekli tudi tako, da v tistih letih ni bilo veliko možnosti, kjer bi mladi in malo manj mladi sproščali svojo energijo v prostem času. In, kjer ni veliko možnosti, se pač odločijo za tisto, ki obstoja.T Predsednik je nato orisal prva leta delovanja in pohvalil mlade planince, ki so v orientacijskih tekmovanjih bili med najboljšimi na nivoju Republike Slovenije. Veliko se je hodilo v gore, odkupili so zemljo za izgradnjo planinskega doma na Klokočovniku in pričeli z izgradnjo.Nekje po letu 1985-86 je prišlo do zatona društva. Zmanjkalo je idej in še marsičesa drugega. Vili Kovačič je društvo nekako umetno držal pri življenju. Leta 1999 je z mešanimi občutki sklical sestanek in nanj povabil ljudi, ki so v društvu nekoč že delovali. Zbrani so med pogovorom spoznali, da Loče z okolico potrebujejo planinsko društvo in začeli so znova. In prav so storili, saj jih je iz leta v leto več. Zelo so aktivni, saj so se v teh petih letih ponovnega delovanja kar nekajkrat povzpeli na Triglav, osvojili večino vrhov v kamniško-savinjskih Alpah in se podali na planinske pohode po vsej domovini. Kot tposlasticaT pa je bil leta 2002 izveden izlet na Sicilijo in vzpon na Etno ter Stromboli. Še večji uspeh pa je v lanskem letu izvedlo 12 loških planincev, ki so se povzpeli na Mont Blanc. Poleg izletov so trasirali in markirali Loško □ Zbelovsko planinsko pot, ki ima letos že majhen jubilej □ v mesecu septembru se bodo že petič podali po njej in tisti, ki so stalno prisotni, bodo tokrat dobili srebrne medalje. Zapičimo še to, da Dom na Klokočovniku dobiva končno obliko. V njem imajo planinci svojo sobo, ostale prostore pa so dali v najem loškim lovcem. Predsednik Vili Kovačič vodi društvo že od leta 1978. Društveno zgodovino je podkrepil z vrsto diapozitivov. Sledila je podelitev priznanj, katere je prispeval Zavod za šport Slovenske Konjice. Po podelitvi društvenih priznanj pa je sledila še podelitev priznanj Planinske zveze Slovenije, ki jih je podelil predstavnik S MDO Jože Kamenšek. Bronasti častni znak PZS so prejeli: Vili Kovačič, Aleksander Kovačič, Maša Kovačič, Silvo Stermšek, Janko Čakš, Ivan Mlaker, Sonja Kolar, Stanko Kolar in Jože Gumzej. PD Loče pa je ob jubileju prejelo priznanje s strani PD Slovenske Konjice in PGD Loče. Zbrane je nagovoril predsednik KS Loče Jože Čakš, pohvalil društvo in se še posebej zahvalil predsedniku društva za uspešno vodenje in organiziranje društvene dejavnosti. Prireditev se je nadaljevala v prijetnem druženju ob dobri hrani, pijači in glasbi muzikanta Albina Senkerja. Jože GUMZEJ PLANINSKO DRUŠTVO VRANSKO Pregledali so zapisnik prejšnje seje, se seznanili z dosedanjimi postopki organizacije prireditve S kolesom na Čreto ter zadolžili člane za dokončno izvedbo. Ugotovili so, da so bile vse letošnje prireditve in izleti uspešno izvedeni; uspela je tudi očiščevalna akcija. Udeleženci le-te se bodo udeležili izleta, ki ga organizira občina, prispevek na posameznika pa je le 1.000 SIT. Na občino je bila, ob soglasju z lastnikom, vložena tudi vloga za ureditev plezalne stene. Predsednik društva pa se je udeležil občnega zbora PD Braslovče. (Po zapisniku občnega zbora z dne, 06.05.2004) IZ DRUŠTVENIH GLASILA POD PRISOJNIKOM GLASILO PD PT Ljubljana Tudi aprilska številka prinaša precej zanimivega branja. Že uvodnik iz 50. občnega zbora društva prinaša izčrpno poročilo iz katerega je zaznati, kako delovni so društveni člani, saj je bilo v preteklem letu izvedenih preko 130 različnih planinskih akcij s skoraj 3700 udeleženci. Poleg tega so v društvu potekale obsežne naloge za počastitev 50-letnice društvenega delovanja. Ob prebiranju resnično zanimivih člankov pa bralec izve tudi, da je 2. septembra lani minilo natanko 30 let, kar je na Triglavu prvič poslovala pošta 64284 Triglav. Prvi triglavski poštar je bil Joža Praprotnik, dolgoletni podpredsednik in član UO takratnega PD PTT Ljubljane in predsednik PS PTT Kranj. V spomin na ta dogodek je Filatelistični klub Ljubljana založil spominsko dopisnico, na kateri sta tudi priložnostni poštni žig triglavske pošte in podpis Jožeta Praprotnika. Njegovo delo so na triglavski pošti, ki ima zdaj številko 4284 nadaljevali drugi poštarji planinci; zdaj pa zanjo skrbijo mlajši poštarji planinci iz PE Pošte Slovenije v Kranju. Kar nekaj vrstic so namenili Jožetu Vogrinu □ sedemdesetletniku, prizadevnemu društvenemu delavcu in Pavletu Šeguli, prvemu vodji (leta 1959) pohoda Pasja Ravan □ Dražgoše. Žal, pa so se v januarju poslovili od dolgoletnega člana in gospodarja Odbora za organizacijo Poti kurirjev in vezistov NOV Slovenije, Franca Kočmana. In kot je zapisal Jože Dobnik: ostal bo zapisan v srcih vseh, ki smo bili sopotniki na njegovi življenjski poti. In še povabilo: v letu 2003 je društvo vzpostavilo svojo spletno stran, kjer je objavljen tudi letni program izletov in vabilo v Poštarski dom na Vršiču. Sproti pa objavljajo aktualne programe izletov in druge društvene novice. Spletno stran si lahko ogledate na www.pdrustvo-ptlj.si In še zanimivo posebno opozorilo društvenim članom s katerim jih obveščajo, da plačilo članarine zagotavlja pravico do udeležbe na izletih društva, nezgodno zavarovanje, popust pri spanju v kočah doma in v tujini, ugodnosti pri nakupih planinske opreme, □ GORSKI POPOTNIK GLASILO PD INTEGRAL LJUBLJANA 88 strani glasila popelje bralca skozi 30-letno društveno zgodovino, ga seznani z zanimivimi društvenimi izleti in srečanji v letošnjem letu ter kam vse bodo šli do konca leta. Nekaj besed je namenjenih tudi letošnji prekinjeni Skupščini PZS pod naslovom fPlaninska organizacija na razpotju?T. Kar precej besed pa je namenjenih varstvu narave. Za dobro voljo ob koncu pa Gospod Trebušnik Janka Mlakarja. Svoj fkotičekT pa so v glasilu dobili tudi mladi planinci. PLANINSKI UTRINKI GLASILO PD NOVO MESTO 90-letnica društva pove, da ima društvo za seboj dolgo prehojeno pot (01.04.1914). Tudi spisek letošnjih □ načrtovanih izletov je dolg. Iz poročil odsekov pa je moč razbrati pestro društveno dejavnost, ki je namenjena vsem članskim kategorijam. Veliko je slikovnega gradiva, ki bralcu brez napisa pove, da jim ni nikoli dolgčas. GLASILO PLANINSKO DR UŠTVO POHODNIK NOVO MESTO Bralca seznanijo kako je društvo nastalo, in sicer od Planinske sekcije^ do PD Intel servisa □ do Pohodnika.. zapisali so: fLetos bi praznovali 10 let polnih planinskih doživetij pod imenom INTEL SERVIS. Vendar je usoda hotela malo drugače. Deseto obletnico bomo zabeležili kot društvo z novim imenom, pa vendar z bogatimi spomini in izkušnjami, ki so nam jih prinesla pretekla leta.T Vse te izkušnje in spomini so t'na papirjuT. In kot so sami napisali: srečno in uspešno planinsko pot vsem, ki se boste v bodoče pridružili PD POHODNIK na pohodih in akcijah lahko zaželimo tudi mi vsi SREČNO pot društvu pod novim imenom. KVEDROVČEK GLASILO PLANINSKEGA DRUŠTVA CELJE □ MATICA Po malo več kot letu dni je do bralcev prišla druga številka Kvedrovčka v kateri so že uvodoma zapisali: tNjen uspeh in vaši odzivi nanjo so povezani z našo željo, da tudi ta ni zadnja.T Društvo je praznovalo 110-letnico delovanja, zato je ta številka posvečena prav praznovanju tega jubileja. Niso pa pozabili na rastlinski svet in na dogodke, ki so se zgodili v preteklosti in je vredno, da so tudi nekje zapisani. Resnično je 55 strani vredno prelistati in si vtisniti v spomin tudi kakšen delček naše □ planinske zgodovine., saj med drugim marsikdo ne ve, da sta 13. septembra 1893 leta Fran Kocbek in Janez Piskernik preplezala smer z Jezerskega sedla po severnem grebenu na Križ,^ da je bila 1953 ob prvem maju slovesna otvoritev planinskega doma v Logarski dolini, □. da je bila leta 1983 prva celjska alpinistična odprava v Himalajo^. da je bil leta 2003 organiziran prvi Kocbekov pohod na Korošico z željo, da bi postal tradicionalen, □ da^. PLANINSKI BILTEN GLASILO PLANINSKE GRUŠTVA DELO LJUBLJANA Poleg tega, da izvemo veliko o delu društva v letu 2003, bralca seznanijo tudi z začetki srečanj in 30-letnem druženju s PD Grafičar Zagreb. Slikovnega gradiva je toliko, da je ob pogledu nanj pisana beseda kar odveč. Nasmejani obrazi in trekvizitiT v rokah povedo, da jim ni nikoli dolgčas, pa naj bo to na izletu, na delovni akciji ali na sestanku. A žal, so se tudi člani PD Delo februarja letos za vedno poslovili od svojega šele 29. let starega člana Marka Šuštarja, planinca, alpinista in spremljevalca na mnogih planinskih poteh^ Marku v spomin so zapisali: tNovica nas je razžalostila, nam dala vedeti, da smo le delček v neskončnosti narave, tako zelo nemočni v primerjavi z njo. Kljub neizmernim lepotam življenja je vedno poleg nas, čeprav ne zavedno, tiha spremljevalka, ki izbira in odnese s seboj zdaj tega, zdaj onega. Včasih se niti posloviti ne utegnemo^.T. PRUSIK GLASILO PLANINSKEGA DRUŠTVA LITIJA V uvodu je predsednik društva Roman Ponebšek med drugim tudi zapisal: tDružbene razmere niso naklonjene prostovoljnemu delu. Prostovoljno delo šibi pod težo odgovornosti, ki jo nalagamo drug drugemu z vse večjo pravno osveščenostjo in željo po hitrem zaslužku na račun nesreče ali nevednosti, ki pa ni opravičljiva.T Prav zato bo tudi v prihodnje ostala primarna naloga društva organizirano strokovno vodenje v gore in izobraževanje tako članov društva, kot tistih, ki bi želeli to postati. Čeprav na 28. straneh najde bralec veliko zanimivega branja o društvenem dogajanju v letu 2003 in o tem, kam se bodo podali letos. Kroniko savske sekcije za leto 2003 pa so podali kar v pesmi in delček besedila velja za vse in ne le za člane njihove sekcije: tKdor pa bo doma ostal, tevejčka zjal in se z vsebino hladilnika mastil, ta vse bo zamudil.T MLADI PLANINEC GLASILO PLANINSKEGA DRUŠTVA LISCA SEVNICA Kje vse so bili, kaj so doživeli in kaj prehodili si bralec lahko prebere in ogleda v njihovem glasilu. In kot je napisala v poročilu najmlajših Cveta Fakin: tNarava je naša največja igralnica in najboljša telovadnica. Kadar imamo naravo radi, postane del našega življenjaT, verjetno drži in drži tudi, kot je napisano, da je tnarava vsem dosegljiva vrednota, zahteva pa, da z njo vzpostavimo poseben odnosT. In na koncu povabilo na izlete, ture in pohode v letu 2004. PRVIH DVAJSET LET ZBORNIK PLANINSKEGA DRUŠTVA tDOBROVLJET BRASLOVČE tKo sem v tretjem razredu osnovne šole poslušala mentorico, kako je navdušeno govorila o gorah in nas vabila na izlete, se mi niti sanjalo ni, kaj je to planinsko društvo. Danes, po dvajsetih letih vem, da je planinstvo in planinsko društvo moj način življenja.T □ je v uvodu napisala Natalija Marovt. Željo, da bi društvo nadaljevalo delo z veliko energije ter elana ob premagovanju novih izzivov in delovnih nalog, je izrazil tudi Marko Balant, župan občine Braslovče. Predsednik društva Martin Slemenšek vsem članom in simpatizerjem izreka iskreno zahvalo za njihovo delo in jo podkrepi z besedami: tBiti vesel in vseskozi mlad, pomeni biti planinec in član planinskega društva tDobrovljeT Braslovče.T In verjetno je res tako, saj je društvo, ki šteje 323 članov na 56 straneh opisalo obsežno delo društvenih odsekov, dogajanj na taborih in izletih v preteklih letih. Preberemo pa si lahko tudi, kam vse vabijo v letu 2004. Po zapisnikih občnih zborov, obvestil planinskih društev ter društvenih glasil gradiva zbrala, uredila in povzetke pripravila Jana RACMAN. NE PREZRITEG VODJEM PLANINSKIH SOL PO PLANINSKIH DRUŠTVIH SE PRIPOROČA KOT UČNO gradivo GORNIKOV SVETOVALEC, ki ga je izdala gorska reševalnA SLUŽBA SLOVENIJE. BROŠURA JE BREZPLAČNA IN JO PO PREDHODNEM NAROČILU LAHKO PREVZAMETE NA SEDEŽU GORSKE REŠEVALNE SLUŽBE SLOVENIJE, BLEIWEISOVA 34, KRANJ ALI V STROKOVNI SLUŽBI PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE (TAJNIŠTVO), DVORŽAKOVA 9, LJUBLJANA. Telefon: 04/201 06 70 FAX: 04/201 06 71 GSM: 041/ 617 817 e-pošta: grs@pzs.si Uredniški odbor OBVESTIL PZS ponovno prosi vodstva komisij/odborov UO PZS, da poskrbijo za redno poročanje o svojem delu; vodstva članov PZS (društva, klubi) pa, da svoje prispevke pošiljajo v elektronski obliki in sami pripravijo povzetke zapisnikov in drugih zanimivih društvenih dogodkov, kar bo precej olajšalo pripravo glasila, pa tudi objavljeni bodo le tisti dogodki, za katere smatrate, da so za objavo najbolj primerni. STROKOVNA SLUŽBA PZS: v.d. generalnega sekretarja: Telefon: E-pošta: FAX: E-naslov PZS: Danilo M. SBRIZAJ 01/4345 682 generalni.sekretar@pzs.si 01/ 4345 691 info@pzs.si Spletna stran PZS: http://www.pzs.si TELEFONSKE ŠTEVILKE STROKOVNE SLUŽBE PZS Tajništvo 4345 680 računovodja 4345 687 Planinska založba 4345 684 blagajna 4345 688 GRSS, Sklad Okrešelj 04/201 06 07 MK,KVIZ,VK,KVGN 4345 689 GK, KPP, KMS 4545 690 KA,KOTG,KŠP,PV 4535 686 URADNE URE ZA STRANKE STROKOVNE SLUŽBE PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE STROKOVNA SLUŽBA PZS: ponedeljek od 8. do 14. ure sreda od 8. do 15. ure petek od 8. do 14. ure PLANINSKA ZALOŽBA: ponedeljek od 8. do 17. ure Odmor za malico je od 10.30 do 11,00 ure. sreda petek od 8. do 15. ure od 8. do 14. ure Torek in četrtek sta namenjena predvsem strokovnemu delu, ki ga morajo opraviti delavci strokovne službe v določenih rokih. Prosimo, da navedeno upoštevate! OBVEŠČAMO VAS, DA BLAGAJNA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE ZARADI DOPUSTA V ČASU OD 12. DO 30.07.2004 NE POSLUJE. MOŽEN JE LE PREVZEM ČLANSKIH ZNAMKIC. KNJIŽNICA V PROSTORIH PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE, DVORŽAKOVA 9, LJUBLJANA PRIČNE Z REDNIM POSLOVANJEM 6. SEPTEMBRA 2004. V POLETNIH MESECIH JULIJ / AVGUST KNJIŽNICA NE POSLUJE. OBVESTILA PZS izhajajo enkrat mesečno Izdajatelj: PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, Dvoržakova 9, / p.p. 214/, 1001 Ljubljana Uredniški odbor: mag. Slavica TOVŠAK (odgovorna urednica), Jana RACMAN (tehnična urednica) ter člani: Jože MELANŠEK, Emil PEVEC, Natalija MAROVT Tisk: TISKARNA RAVNIKAR, Marko Ravnikar s.p., Kajuhova cesta 2 A, 1230 Domžale Naklada: 1600 izvodov, brezplačno, julij/avgust 2004 Za dodatne informacije smo dosegljivi na telefonski številki: 01/ 4345 680. Pišete nam lahko na naslov Planinska zveza Slovenije, Dvoržakova 9 (p.p. 214) 1001 Ljubljana (fax: 01/ 4345 691). E-pošta: info@pzs.si ali jana.racman@pzs.si. Zaželeno je, da prispevke napisane z računalnikom, pošljete na naslov elektronske pošte ali na naslov PZS na disketi. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja prispevkov. Uredništvo sprejema prispevke do zadnjega dne v mesecu za naslednji mesec. Program informiranja o planinski dejavnosti sofinancirata Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport in Fundacija za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji. UVODNIK Končno počitnice! Pred nami so težko pričakovane počitnice, čas, ki ga vsi izkoristimo za stvari, ki jih radi počnemo. Tako seveda ne moremo mimo hribov. Letošnja poletna sezona je zaradi obilice poznih padavin in nizkih temperatur še vedno delno snežno obarvana, sploh v visokogorju. Zato previdnost ne bo odveč. Upamo pa tudi, da zaradi tega akcije Mladinske komisije ne bodo nič manj obiskane. Pa čimveč hribovskih užitkov! Nina Ozimic SEMINAR ZA VODSTVA PLANINSKIH TABOROV Članek se nanaša na aprilsko akcijo MK PZS, vsebine seminarja pa se realizirajo v teh počitniških dneh širom naše domovine, (op. ur.) Od 2. do 4. aprila smo se v najlepši alpski dolini daleč naokoli zbrali vsi, ki nas tako ali drugače zanimajo planinski tabori. Beseda teče namreč o seminarju za vodstva planinskih taborov v organizaciji MK PZS v Bavšici. Seminar je super zadeva, saj ga vodijo sami prekaljeni mački, ki imajo zelo veliko znanja in praktičnih izkušenj. Tomaž, Mojca, Natalija hvala, super ste. Tudi slušatelji nismo bili kar tako, saj smo iz njih posrkali vsak kanček vedenja o planinskih taborih. Odkrivali smo razlike med taborom pod platneno streho in taborom v planinski bajti. Naredili okvirne plane taborov, razmišljali o vplivu tabora na okolje. Preleteli smo možne prostore za postavitev planinskega tabora, debatirali o samem življenju v taboru in odgovarjali na vprašanje, kaj pa če dežuje? Tudi medsebojnih izkušenj nismo pozabili izmenjati, saj se je večina že srečala s planinskim taborom. Pred spanjem pa, saj veste, družabni večer in velikooo smeha. Mimogrede smo skočili v Bovec, kjer je gostovala in predavala Benka Pulko, ženska od hudiča, vam rečem, le o moških nima ravno najboljšega mnenja. Na koncu seminarja smo vse slišano spustili čez podrobno analizo in ugotovili, da bomo domov odšli bogatejši, kar se tiče znanja o planinskih taborih. Seminarja se je udeležilo 12 slušateljev, prevladovali so sicer primorci, za vzorec so bile zastopane tudi druge regije. Ne smemo pa pozabiti kuharskega mojstra Vinka, ki je skrbel za naše želodčke. Vinko najboljši si! Ferdinand Drnovšek, PD Zagorje Na seminarju smo se bolje spoznali: Tomaž Mikeln, Natalija Marovt, Boštjan Pečnik, Boštjan Gabrič, Angelca Grdina, Ferdinand Drnovšek, Mojca Hrabar, Majda Pagon, Majda Kokošinek, Anuška Blaško, Ada Marsetič, Amelija Pohlen, Vlasta Kobal, Tatjana Rožanc Bračko in Sandra Kozorog. (op.ur.) NEKAJ MEDNARODNIH iGore pravijo svoj Pridi! vsem, ki hočejo doživeti krajino in jo prehoditi ter se ne zadovoljjo s tem, da jo po kratkem obisku preprosto odkljukajo v gorskem vodniku.f (Reinhold Stecher) Počitnice so tu... vsa velika pričakovanja, veliki načrti in majhni koraki.... Med vami je gotovo tudi nekaj tistih, ki boste potovali tudi v tuje dežele, druge gore, spoznavali tudi prijetne ljudi in lepe poti... © MLADI PLANINCI, zmagovalci Državnega tekmovanja Mladina in gore 2004 iz Mladinskega odseka PD FRAM se skupaj z mentorico Brigito Vabič ter vodnikom PZS in inštruktorjem PV Jožetom Bobovnikom odpravljajo na nagradni pohodni tabor po pobočjih Monte Rose. Tabor bo potekal od 1. -5. julija 2004 in prepričani smo, da se bodo imeli resnično dobro ter pridobili tudi kakšno zanimivo in koristno izkušnjo. Svoje dogodivščine in doživetja bodo delili z nami v eni od naslednjih številk Mladinske priloge Obvestil PZS. Pa srečno in varen korak, seveda! © PLEZALNI TABOR (Alpine Climbing camp, GYS camp): Dva dni nazaj je na MK PZS prišlo vabilo Indijske planinske zveze na plezalni tabor v indijske gore, ki bo potekal jeseni 2004. O taboru na žalost še ni znanih kakšnih konkretnih podatkov 0 kdaj in kje točno bo potekal, vendar pa naj bi dodatne informacije poslali konec junija oz. v začetku julija (mladinsko prilogo oddajamo še pred praznikom). Znan pa je namen in tudi koliko dni bo potekal tabor, na katerem pričakujejo 30 0 40 udeležencev in 5 do 7 inštruktorjev oz. zelo izkušenih plezalcev. Glavni namen tega plezalnega tabora je ponuditi mladim navdušenim plezalcem, da pridobijo še nadaljnje izkušnje, znanja in zaupanje v svoje tehnično znanje plezanja. Hkrati s plezalci bi radi povabili tudi mlade navdušene planince, ki bi radi začeli plezati in bi se radi naučili osnov plezanja. Plezalci z nekaj izkušenj pa bi se učili plezati naprej kot prvi, biti dober partner pri varovanju in se na koncu poskusiti tudi v plezanju dolgih smeri v alpskem stilu. Naučili naj bi se tudi vse o načrtovanju odprav (kaj je vse pomembno, kam iti svojim sposobnostim primerno, izbira smeri, izbira opreme 0 tehnične in osebne, varnost, postavljanje višinskih taborov, organizacija itd.). Organizator pravi, da bodo na tabor povabili tudi zelo izkušene domače in tuje plezalce, predvsem osvajalce tehnično zahtevnih vrhov. Ti bi mladim razložili in prikazali razna potrebna znanja in veščine ter predvsem z njimi delili svoje izkušnje. Tabor bo potekal 25 13 28 dni, iz tujih držav pa bodo povabili 2- 3 udeležence. Med opremo bo sodila osebna in tehnična planinska, plezalna oprema, vendar pa organizator pravi, da se bo tehnično opremo moč izposoditi tudi pri njih, v centru DMAS Manali. Za vse dodatne informacije, kličite, pišite, saj bo program poslan kmalu v julijju, torej: Zdenka Mihelič, 041/ 222 358 ali zdenka.mihelic@volja.net. Že morebitne prijave (največ 3 mladi) pa pošljite na MK PZS, Dvoržakova 9, 1001 Ljubljana oz. mladinska.komisija@pzs.si do 20. 8. 2004. V prijavi navedite vse svoje podatke (ime, priimek, naslov, telefon, e-mail, rojstni podatki, PD) ter tudi znanje plezanja in izkušnje. Kar nekaj mladih planincev se še odloča, ali bi šli kam na tabor, zato bomo to, kam so se morda odpravili, prebrali šele v jesenskih mesecih. Čisto vsem, ki se odpravljate v naše lepe ali pa v kakšne druge zanimive gore ali tabore, srečno in varen korak! Pa ne pozabite kaj pisati! © Zdenka Mihelič MLADINA IN GORE Sklepna prireditev šolskih športnih tekmovanj na Ptuju Državno tekmovanje Mladina in gore sodi v sklop šolskih športnih tekmovanj, zato je bila na prireditev povabljena tudi vodja tekmovanja Mladina in gore, Brigita Čeh. (op. ur.) Veselo smo že zakorakali v poletne počitnice. Poslovili smo se od težkih šolskih torbic in možgančke prepustili lenarjenju. Ob koncu šolskega leta je na Ptuju, najstarejšem slovenskem mestu, dne 17. junija 2004, potekala sklepna prireditev šolskih športnih tekmovanj. Pripravila sta jo Zavod za šport Slovenije in Gimnazija Ptuj. Najprej so vse prisotne z vseh koncev Slovenije pozdravili predstavniki Občine Ptuj, ravnateljica Gimnazije Ptuj in predstavniki Zavoda za šport Slovenije. Nagradili so posameznike in šole, ki so se na šolskih športnih tekmovanjih še posebno izkazali. Med samim podeljevanjem nagrad pa so se izvajale pevske in plesne točke. Tekmovanje je potekalo v veselem, sproščenem in športnem duhu. Po sami prireditvi pa je še sledila pogostitev za vse prisotne in krajši klepet. Nato pa odhod proti svojemu domu. V jeseni pa znova osvajat nove športne dosežke. Naj bo vaš korak vesel in varen, kjerkoli boste. Brigita ČEH, vodja tekmovanja Mladina in gore NOVICE IZ PO MO LOKVE 2004 Tako, mi smo že nazaj z Lokev v Trnovskem gozdu. Na Lokvah smo se od 26. junija do 3. julija 2004 burji upirali mladi planinci iz PD t'DobrovljeT Braslovče, PD Vransko in PD Poljčane. Zbrali smo skupno 49 neverjetno pridnih otrok, 16 marljivih, izkušenih, strokovno usposobljenih vodstvenih t'delavcevT, ravno prav sponzorskega materiala, prvo izmeno, lepo, vendar vetrovno vreme,... Počeli smo toliko različnih zadev, da so nam otroci že včasih očitali, da nimajo nič prostega časa. Le kako bi ga imeli, ko pa smo jim že prvi dan pokazali Školj, igrali smo nogomet, odbojko, badminton,0 pripravili smo taborni ogenj, se ob igrah spoznavali, šli na nočni pohod na Lazno, vmes pa seveda jedli, pomivali posodo, skrbeli za šotore,0 Drugi dan smo se razgledovali s Poldanovca, spet smo bili aktivni v različnih športnih igrah, pisanju člankov za glasilo, pripravljali darila za skrite prijatelje, se spuščali po tzičniciT, ocenjevali šotore, spet kurili ogenjD Del tretjega dneva smo namenili Planinski šoli, da pa smo se tudi malo razgibali smo spoznali Pot za zidom okrog Lokvi. Zvečer smo ugotavljali, kaj smo se naučili čez dan s kvizom Male sive celice. Četrti dan je bil v celoti namenjen Planinski šoli, tako teoretničnemu, kot tudi praktičnemu delu. Peti dan je bil super, ker smo se najedli gozdnih jagod, videli smo Otliško okno, hodili smo po poti po robu med Čavnom in Sinjim vrhom. Presenečenje dneva je bil čisto pravi snežak sredi tabornega prostora, ki je nastal medtem, ko smo si privoščili sladoled. Zvečer pa zmenkarije, za posledice ne odgovarjamo. Šesti dan smo imeli avanturo skozi jarke na Sveto goro, kopanje v bazenu v Novi Gorici, kjer smo si privoščili pizze, razdelili smo majice, obiskala pa sta nas tudi novinarja Štajerskega vala. Za zaključek dneva so udeleženci pisali še teste iz Planinske šole, ki so jih tudi vsi uspešno opravili (nekateri z zagovori). Sedmi dan je deževalo, zato smo pisali in risali razglednice ter članke za glasilo, predstavili so se posamezni šotori, imeli smo modno revijo, krstili smo udeležence, praznovali smo rojstni dan udeleženke, sprehodili smo se do Snežne jame 0 rojstnega kraja našega snežaka, večer smo zaključili z obveznimi porokami,D Osmi dan pakiranje, čiščenje, poslavljanje, tprimopredajaT otrok staršem in spet nepozabni spomini na družbo in aktivno preživet teden v naravi. Pa naj še kdo reče, da tabori niso tzakonT. Natalija Marovt, vodja tabora IZ NAŠIH LOGOV ŠPORT MLADIH, letnik 11, november 2003 - Sprejmimo izziv, Urška Stritar, str.7 - Samotno, a zanimivo okoli Krvavca, dr. Marjeta Kovač, str. 50 ZDRAVO ŽIVLJENJE, priloga Cicibana, maj 2004 - Družinski izleti, Eva Žitnik, str. 9 ZA STARŠE, priloga Cicibana, november 2003 - Gora nad deželo, Franc Černigoj, str.18 GEA, letnik XIV, junij 2004 - Nevarnost je del vrednosti gora - intervju z Reinholdom Messnerjem, Primož Lajevec, str. 9 - Z neba, Matevž Lenarčič, str. 22 MLADI PLANINEC, PD "Lisca" Sevnica, št. 36, leto 2004 Vesna Lenart Zapisnik Skupščine PZS s prilogami je v priloženi datoteki ! JAVNI RAZPIS ZA PODELITEV PRIZNANJ STANKA BLOUDKA ZA LETO 2004 Na podlagi Zakona o Bloudkovih priznanjih (Uradni list RS, št. 56/94) in Pravilnika o delu Odbora za podeljevanje Bloudkovih priznanj (Uradni list RS, št. 46/98) pozivamo organe in organizacije na področju športa (Olimpijski komite Slovenije-Združenje športnih zvez, nacionalne in druge športne zveze, športna društva), druge organizacije ter posameznike, da predlagajo kandidate za dobitnike priznanj Stanka Bloudka za leto 2004. Bloudkova priznanja so najvišja priznanja Republike Slovenije, ki se podeljujejo za delo in dosežke na področju športa. Odbor za podeljevanje Bloudkovih priznanj vsako leto podeli največ tri Bloudkove nagrade in deset Bloudkovih plaket. Prejemniki Bloudkovih priznanj so lahko posamezniki, športne ekipe ali organizacije. A) Bloudkove NAGRADE se podeljujejo za: - izjemen prispevek k razvoju slovenskega športa, - vrhunski mednarodni dosežek, - življenjsko delo v športu. 1. Izjemen prispevek k razvoju slovenskega športa Nagrado za izjemen prispevek k razvoju slovenskega športa lahko prejme posameznik, športna ekipa ali druga organizacija v Sloveniji, zamejstvu ali organizacija slovenskih izseljencev. Nagrada za izjemen prispevek k razvoju slovenskega športa se lahko podeli, če izpolnjuje kandidat naslednje pogoje: - deluje najmanj deset let v športu, - z organizacijskim delom razvija množičnost ter ustvarja nove in boljše pogoje za delo in tekmovanja ali s svojim strokovnim delom dosega vidne uspehe. 2. Vrhunski mednarodni dosežek Nagrado za vrhunski mednarodni športni dosežek lahko prejme posameznik ali športna ekipa. Nagrada za vrhunski mednarodni dosežek se lahko podeli, če izpolnjuje kandidat naslednje pogoje: - je član slovenske reprezentance, - je osvojil zlato, srebrno ali bronasto medaljo na uradnih mednarodnih tekmovanjih, ki jih organizirajo Mednarodni olimpijski komite, svetovne ali evropske športne federacije. 3. Življenjsko delo v športu Nagrado za življenjsko delo v športu lahko prejme posameznik. Nagrada za življenjsko delo v športu se lahko podeli, če izpolnjuje kandidat naslednje pogoje: - je v športu deloval najmanj 30 let, - je bistveno prispeval k razvoju kateregakoli segmenta športa. B) Bloudkove PLAKETE se podeljujejo za: - pomemben prispevek k razvoju slovenskega športa, - pomemben tekmovalni dosežek, - življ enj sko delo v športu, - pomemben prispevek k razvoju in popularizaciji določene športne panoge oziroma športa v Sloveniji. 1. Pomemben prispevek k razvoju slovenskega športa Plaketo za pomemben prispevek k razvoju slovenskega športa lahko prejme posameznik ali organizacija v Sloveniji, zamejstvu ali organizacija slovenskih izseljencev. Plaketa za pomemben prispevek k razvoju slovenskega športa se lahko podeli kandidatu, ki je dosegel pomembne in v javnosti potrjene rezultate na področju organizacijskega ali strokovnega dela v športu. Plaketa za pomemben prispevek k razvoju športa se podeli tudi v primeru, če je kandidat najmanj deset let deloval v športu in z organizacijskim delom razvijal množičnost ter ustvarjal nove in boljše pogoje za delo in tekmovanja ali s svojim strokovnim delom dosegal vidne uspehe v športu. 2. Pomemben tekmovalni dosežek v športu Plaketo za pomemben tekmovalni dosežek v športu lahko prejme športnik ali športna ekipa. Plaketa za pomemben tekmovalni dosežek v športu se lahko podeli, če izpolnjuje kandidat naslednje pogoje: - je član slovenske reprezentance, - je osvojil zlato, srebrno ali bronasto medaljo na uradnih mladinskih tekmovanjih, ki jih organizirajo svetovne ali evropske športne federacije oziroma na uradnih mednarodnih tekmovanjih, ki jih organizirajo Mednarodni olimpijski komite, svetovne ali evropske uradne športne federacije. 3. Življenjsko delo v športu Plaketo za življenjsko delo v športu lahko prejme posameznik. Plaketa za življenjsko delo v športu se lahko podeli kandidatu, ki je: - aktivno sodeloval v športu najmanj 20 let, - vidno prispeval k razvoju kateregakoli segmenta športa. 4. Pomemben prispevek k razvoju in popularizaciji določene panoge oziroma športa v Sloveniji Plaketo za pomemben prispevek k razvoju in popularizaciji določene športne panoge oziroma športa v Sloveniji lahko prejme športnik. Plaketa za pomemben prispevek k razvoju in popularizaciji določene športne panoge oziroma športa v Sloveniji se lahko podeli, če je kandidat: - končal svojo tekmovalno kariero, - v svojem tekmovalnem obdobju s svojimi dosežki, osebnostjo in zgledom pomembno prispeval k razvoju določene športne panoge oziroma športa v Sloveniji. Predlog za podelitev priznanja Stanka Bloudka je potrebno predložiti na obrazcu, ki ga zainteresirani lahko dobijo na spletnih straneh ministrstva oziroma dvignejo na Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport, Urad za šport, Kotnikova 38, Ljubljana. Obvezne sestavine predloga za priznanje so: 1. Ime in priimek oziroma naziv predlagatelja, 2. Ime in priimek, datum rojstva in naslov kandidata za priznanje, ee gre za fizieno osebo, 3. Naziv in sedež kandidata za priznanje, ee gre za organizacijo, 4. Podatki o že prejetih priznanjih in odlikovanjih, 5. Podatki o prej emu Bloudkovega priznanj a v preteklih letih, 6. Vrsta predlaganega priznanja, 7. Našteti dosežki oziroma uspehi z obrazložitvijo, zaradi katerih se kandidat predlaga za dobitnika Bloudkovega priznanja, 8. Podpis predlagatelja in žig organizacije. Pisni predlogi za priznanje morajo biti poslani v zaprti ovojnici na naslov Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Urad za šport, Trg OF 13, 1000 Ljubljana, s pripisom Dza priznanja Stanka BloudkaD in sicer najkasneje do petka 17. septembra 2004. Predlagatelje obveščamo, da bomo upoštevali le predloge, ki bodo poslani v skladu z razpisom do predpisanega roka. Predlogi se štejejo za pravočasne tudi v primeru, če so bili zadnji dan predpisanega roka oddani priporočeno na pošti. Podelitev priznanj Stanka Bloudka za leto 2004 bo v petek 26. novembra 2004. ODBOR ZA PODELJEVANJE BLOUDKOVIH PRIZNANJ PREDSEDNIK mag. Miroslav CERAR TAJNIK Zoran VEROVNIK Objavljeno v Ur.l. RS, št. 61/2004, z dne 4.6.2004. Priloga: - Predlog za podelitev Bloudkovega priznanja za leto 2004 Odbor za priznanja UO PZS naproša, da kopije predlogov, ki bodo posredovani na razpis s strani društev, posredujete tudi na naslov odbora (PZS, Dvoržakova 9, 1001 Ljubljana D s pripisom: t'za Odbor za priznanjaT. V kolikor v društvu želite k vašemu predlogu priložiti tudi pisno soglasje krovne organizacije prosimo, da zaprosilo posredujete na naslov odbora, in sicer najkasneje do 5. septembra 2004. OBRAZEC JE PRILOGA ! ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ŽIČNIČARJEV □ GIZ Associaton ropeways of Slovenia Parmova 33, 1000 Ljubljana Tel.: 01 28 01 813 Fax: 0128 01 810 e-mail: dusan.bozicnik@slo-skiing.net www.slo-skiing.net poletni snežni telefon: 041/031 18 25 00 in 090 93 41 25 GORSKO TURISTIČNA SREDIŠČA - POLETNO DOPUSTOVANJE www.slo-skiing.net in poletni snežni telefon: 041 / 031 18 25 00 Upravljavci gorsko športno-turističnih središč, so za poletne počitnice 2004 pripravili kar nekaj zanimivih programov v sklopu lokalnih turističnih organizacij in turističnimi društvi. Žičnice bodo obratovale od 25junija do konca avgusta, ponekod še dlje. o Mariborsko Pohorje-Pohorska vzpenjača: Prevoz s krožno kabinsko žičnico vsak dan od 8. do 20. ure, vsako polno uro. Vozovnica stane v eno smer stane 1200sit, povratna pa 1500sit. Vozovnica s kosilom v hotelu Bellevue, Areh in še nekaterih drugih domovih stane 2000sit. Sedežnica Radvanje vozi ob sončnih vikendih in ob praznikih od 12.do 17.ure, vožnja stane 300sit. Poletno sankanje, adrenalinski park, pohodništvo, gorsko kolesarjenje, jahanje, razne prireditve in koncerti na Snežnem stadionu. Ugodna ponudba: prevoz z kabinsko žičnico in kosilo na Pohorju. Animacijska kartica! Informacije: tel: 02/220 88 42; E-mail: info.scp@sc-pohorje.si; www.sc-pohorje.si o RTC Kranjska Gora: NOVO V KRANJSKI GORI □ ELAN BIKE PARK KRANJSKA GORA!!! Namenjen bo zahtevnim športnim kolesarjem, ki iščejo adrenalinske izzive. Poligon, ki ga sestavljajo mostički, letvice, mize, skakalnice in gugalnice ter klasična proga za spust je izziv za vse gorske kolesarje.Odprto od 19.06. 2004 dalje na pobočjih smučišča Vitranc 1. Možnost izposoje različnih tipov Elanovih koles, vse dodatne kolesarske opreme, kot so ščitniki, čelade in kolesarski čevlji. Izposojevalni center bo hkrati tudi trgovina s pestro ponudbo Elanovih koles, dodatne opreme in rezervnih delov. Elan Bike Park Kranjska Gora bo odprt vsak dan od 9.00 do 17.00 ure dalje. Vzletna točka za jadralne padalce na vrhu Vitranca!!! Prevozi z sedežnico na Vitranc od 18.07.2004 dalje vsak dan od 9.00 do 17.00 ure,povratna vozovnica stane 1500sit. Dnevna kolesarska vozovnica za žičnico stane 3500sit. v času prevozov na Vitranc bo odprt tudi Dom na Vitrancu z gostinsko ponudbo, pohodništvo □ priporočamo izlet na Ciprnik, Informacije: RTC Žičnice Kranjska Gora in LTO- Kranjska Gora, tel:, 04 588 1414, 04 588 50 20, e-mail: www.rtc-zicnice-kranj skagora.si www.kranj ska-gora.si o ROGLA: Klimatsko zdravilišče, olimpijski center, športna dvorana, nogometni stadion z atletsko stezo, urejene pohodne in kolesarske poti, tenis, fitnes, jezdenje konj, ribolov, panoramska vožnja s sedežnico Planja v lepem vremenu ob četrtkih,sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 17.ure, vozovnica v eno smer stane 600sit, povratna pa 900sit. Ob naročilu kosila v Planji dobite tudi povratno vozovnico za sedežnico. Bogata kulinarična ponudba v Stari koči in v Koči na Jurgovem, kopanje in savna v hotelu Planja in bližnjih Termah Zreče, poletne prireditve.Informacije tel: 03/757 71 00; e-mail: turizem@unior.si , www.unior.si. o RTC Krvavec: Poletna akcija:T Ujemi poletni danT: Prevoz s kabinsko žičnico ob sobotah in nedeljah, ( od 03.07. do 12.09.2004)od 9. do 18.ure vsako polno uro. Otroci do 14.leta starosti v spremstvu staršev imajo vožnjo zastonj. Izredna ugodnost : vozovnica ( povratna) s planšarsko malico 2.000 sit/osebo, otroška planšarska malica 800 sit/osebo v Brunarici SONČEK IN Planšariji VIŽENČAR na Kriški planini. Pohodništvo, gorsko kolesarjenje-prevoz kolesa zastonj, pestra ponudba poletnih prireditev gost. ponudba. Obratovanje med tednom le za najavljene skupine na tel:04/25 25 911 ali 04 25 25 930.Informacije na e-mail: tajnistvo@rtc-krvavec.si ; www.rtc-krvavec.si o ATC Kanin: Prevozi v visokogorje s krožno kabinsko žičnico v juliju, avgustu in septembru ob vikendih od 7. do 16.uri, zadnja vožnja v dolino je ob 17.uri ( zadnji teden v juliju in avgust vsak dan ). Povratna vozovnica za odrasle stane 2500sit, prevoz gorskih koles do t'BT postaje 1000 sit, za dnevno vozovnico pa 2000sit. Planinska koča Petra Skalarja (tel: 041 572 926), bo odprta ob dnevih obratovanja kabinske žičnice. Izhodišče za pohodniške ture in po poteh Soške fronte, gostinska ponudba v najvišje ležeči restavraciji. V dolini kolesarjenje, rafting, tenis, golf. Informacije na tel:05/389 63 10, E-mail: kanin@siol.net; www.kanin.si o Žičnice Vogel-Bohinj: Prevoz s kabinsko žičnico do 3.julija vsak dan od 8.do 18.ure-vsake pol ure, nato pa do konca avgusta vsak dan od 7. do 19.ure vsake pol ure. Sedežnica Orlove glave vozi od 8.do 15,30.ure. Povratna vozovnica za nihalko stane 2000 sit, povratna za sedežnico pa 700 sit. Pohodništvo-vodene planinske ture, voden ogled ostankov pragozda na Lopati, vzletna točka za jadralne padalce, gost. ponudba. Posebna ponudba kombi kart: prevoz z ladjo po Bohinjskem jezeru, vožnja na Vogel, ogled slapa Savice. tel: 04 5723 468 ali 04 5724 236; E-mail:marketing.vogel@bohinj.si, www.bohinj.si/vogel; LTO Bohinj: 04 574 75 90; o Velika Planina: Prevoz s kabinsko žičnico: pon-čet. od 8.do18.ure,vsako polno uro, pet-ned. pa od 8.do 20.ure, vsako polno uro in dvosedežnico: vsak dan od 9. od do 17.10.ure. Povratna vozovnica za nihalko stane 1700sit, povratna vozovnica za nihalko in sedežnico skupaj pa 2000sit. Pohodništvo, gorsko kolesarjenje z označenimi kolesarskimi stezami, organizacija enodnevnih izletov z našim vodnikom za najavljene skupine, obisk pastirskega naselja in pokušina mlečnih izdelkov, ogledi originalne (Preskarjeve) pastirske koče, tradicionalno tekmovanje harmonikarjev (26.07.2004), praznik Marije Snežne z veselico (10.08.2004), gostinska ponudba-okrepčevalnica na spodnji postaji nihalke,: Informacije tel: 01 832 55 66, 01 839 71 77, KOLESARJI DOBRODOŠLI! D E-mail: velika@siol.net , www.velikaplanina.si o Golte: Nihalka vozi od 8.do 18.ure ( ob petkih in sobotah do 20.ure ) vsaki dve uri. Za predhodno najavljene skupine poženejo tudi sedežnico. Povratna vozovnica za nihalko stane 1400sit, skupaj z ogledom alpskega botaničnega vrta pa 1800sit. Informacije na 03-839-12-00 ali www.golte.si . o Hotel in SC Cerkno: Črni vrh ( 1287m) je priljubljena planinska tura ( gobe, borovnice), V poletnem času za organizirane skupine ( najmanj 20 oseb) priredijo piknik na mestu, ki nudi čudovit razgled na Julijske Alpe. Pohodništvo, gorsko kolesarjenje, tenis, ribolov, plavanje v pokritem bazenu-termalna voda, fitnes, savna, gostinska ponudba. Informacije: tel:05 374 34 00; E-mail: hotel.cerkno@siol.net , www.hotel-cerkno.si o TC Soriška planina: Prenočitve in gostinska ponudba v Brunarici na Soriški planini, gostinska ponudba v gostišču Macesen v Sorici.Planinarjenje, taborjenje, gorsko klesarjenje, nabiranje gozdnih sadežev. Informacije tel: 04 51-17-838, 04 51-97-060 in 041 585 299; E-mail: alpmetal@krajnik.si. o Trije kralji: Pohodništvo, kolesarjenje, športne aktivnosti ( odbojka ulična košarka, nogomet, lokostrelstvo), organizacija izletov in vodeni ogledi po okolici Slovenj ebistriškega Pohorja. Bogata gostinska ponudba □ nedeljska kosilaD. Informacije: 02 803 45 06 ali 041 606 067; E-mail: penzion.jakec@siol.net. o Ivarčko-Ošven: Pohodništvo, kolesarjenje, kopanje, ribolov, odbojka, gost.ponudba na kmečkem turizmu, Rimski vrelec. Informacije tel: 02 821 84 70; E-mail: ivarcko@amis.net o Logarska Dolina: Pohodništvo, kolesarjenje, jahanje, izposoja koles, vodenje, polet s padalom v tandemu, lokostrelstvo, pestra kulinarična ponudba, hotel, penzioni, turistične kmetije, sobe, planinske kočeD info-tel:03 838-9004; Email: logarska.dolina@siol.net , www.logarska-dolina.si o Park kralja Matjaža-Črna na Koroškem: Organizacija izletov, šole v naravi, priprave športnih ekip, aktivne počitnice (gorsko kolesarjenje, tenis, pohodništvo, plezanje,^), posredovanje informacij o turistični ponudbi Mežiške doline, organizacija prireditev. Informacije tel: 02 87 036 66, 82 382 69, E-mail: pkm@siol.net . o Kandrše: Pohodništvo, organizirani izleti, kolesarjenje, tenis, dobra gostinska ponudba. Informacija tel:03 5675150; e-mail: vidrgar@siol.net o Žičnice Javornik: Sedežnica vozi ob sobotah, nedeljah in praznikih od 9. do 18.ure, vsako polno uro, povratna vozovnica stane 500sit. Informacije tel:031/483-930 o Zelenica: Sedežnica bo vozila le za napovedane skupine. Informacije na tel: 031/321-676 Na žičnicah imajo otroci popust pri cenah vozovnic, nižje so tudi cene za skupine. Upravljavci žičnic se prilagajajo večjim predhodno najavljenim skupinam, saj po dogovoru peljejo tudi ob dnevih, ko žičnica ne obratuje, ali ob urah, ki niso v voznem redu. Nekatere žičnice bodo obratovale tudi septembra in oktobra, le takrat je treba se je treba predhodno pozanimati o voznem redu. ODBOR ZA PRIZNANJA UO PZS je v Obvestilih PZS, štev. 6/2004 v rubriki Zakonodaja in Uradne objave objavil skupaj s Pravilnikom in obrazcem Vodstvo združenja RAZPIS NAJVIŠJIH PRIZNANJ PZS ZA LETO 2004 Obveščamo vse predsednike planinskih društev in Meddruštvenih odborov, da upoštevajo rok za oddajo prijav na razpis in določila Pravilnika o priznanjih PZS. PLANINSKA DRUŠTVA bodo svoje predloge, v skladu z razpisom, poslala na predpisanih obrazcih PREDSEDNIKOM MDO do 30.09.2004; MDO pa morajo oblikovati svoja mnenja k predlogom in potrjene predloge v šestih (6) izvodih najkasneje do 20. 10. 2004 poslati na naslov: Planinska zveza Slovenije □ ODBOR ZA PRIZNANJA UO PZS, Dvoržakova 9 (p.p. 214) 1001 Ljubljana) □ s pripisom t'ZA RAZPIS 2004 - PRIZNANJAT. Po roku prispeli predlogi bodo zavrnjeni! POMEMBNO OBVESTILO VSEM PLANINSKIM DRUŠTVOM Upravni odbor Planinske zveze Slovenije je na svoji 13. seji, ki je bila 18.6.2004 v Kranju sprejel med drugim tudi sklep o znižanju članarine za osebe, katerim je v celoti ali deloma odvzeta poslovna sposobnost in so po Splošnih pogojih za zavarovanje oseb izključene iz zavarovanja, razen, če z zakonskimi predpisi ni drugače določeno. Članarina za osebe, člane planinske organizacije, ki so izvzete iz zavarovanja po Splošnih pogojih za zavarovanje oseb, se za leto 2004 zniža, in sicer: - za odrasle na 2.000 SIT - za otroke na 1.000 SIT (mladi do 26. leta starosti). RAZPIS ZA PRIPRAVO OBLIKOVNIH PREDLOG PRIZNANJ VODNIKOV PZS Vodniška komisija PZS pripravlja Pravilnik o priznanjih PZS, zato vabimo vse oblikovalce in ostale zainteresirane, ki bi želeli sodelovati pri oblikovanju priznanj za vodnike PZS. Vse zainteresirane prosimo, da nam pošljejo svoje predloge za pisna priznanja (format med A5 in A3) in častne znake (v približni velikosti kot so značke vodnikov PZS) do 20. septembra 2004 pisno na naslov: Planinska zveza Slovenije, Vodniška komisija, p. p. 214, 1001 Ljubljana s pripisom Za priznanja vodnikov PZS ali na e-naslov: info@vodnistvo.net Vse morebitne stroške (delo, poštnina, izpis na papir, osnutki ipd.), ki so povezani s prijavo, krije vsak prijavljeni sam. Odločitev o izbiri bo posredovana vsem prijavljenim najkasneje do 15. oktobra 2004. Nagrada, ki je namenjena oblikovalcu izbranega predloga, znaša 55.800 SIT. VK PZS si pridržuje pravico, da ne izbere nobenega prijavljenega oblikovalca. Vsem neizbranim oblikovalcem bomo idejne zasnove priznanj in znakov vrnili. Dodatne informacije o projektu lahko dobite na telefonski številki 01 4345689 (Veronika Susman Šegatin, strokovna sodelavka VK PZS) ali po elektronski pošti: info@vodni stvo.net Načelnik VK PZS Franc GRIČAR PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE 1000 LJUBLJANA, DVORŽAKOVA 9 ŠTEVILKA: U0-0285/04 DATUM: 18. 06. 2004 I Z H O D I S C A ZA PRIPRAVO PROGRAMA DELA IN FINANČNEGA NAČRTA PZS 2005 U v o d Upravni odbor PZS je na svoji 13. redni seji, dne 18. 06. 2004 sprejel Izhodišča za pripravo in izdelavo Programa dela in finančnega načrta PZS 2005, ki služijo kot osnova za načrtno delo v letu 2005. Za leto 2005, poleg tega, kar je bilo sprejeto za načrtovanje v preteklih letih, upoštevati novo nastale razmere in zahteve sprejete na Skupščini PZS, sejah UO PZS in predsedstva UO PZS! Izhodišča smatrati kot osnovno usmeritev za pripravo in izdelavo teh aktov in jih obravnavati na POSVETU z načelniki in njihovimi namestniki komisij ter strokovnimi sodelavci PZS, dne 22. junija 2004. Programsko in rokovno so priprave in izvedbe nalog določene z Okvirnim rokovnikom Upravnega odbora PZS: za II. polletje 2004 in I. polletje 2005, ki ga je sprejelo predsedstvo UO PZS na svoji 32. seji, dne 02. 06. 2004. I. PROGRAM DELA ZA LETO 2005 obsega poleg nalog komisij, strokovne službe in organov PZS, še skupne naloge MDO do PD. Poseben poudarek dati organiziranemu delu Upravnega odbora in drugim definiranim, skupnim nalogam PZS, za potrebe MDO in PD! Naloge načelnikov komisij so: razvrstiti ključne naloge po prednostnem vrstnem redu in njih finančno ovrednotenje! Do 01. 09. 2004 določi predsedstvo UO PZS, katere so skupne naloge PZS, določi centralne prireditve in akcije PZS za leto 2005, da bodo lahko nato izdelali svoje programe akcij in izletov PD in MDO. II. FINANČNI NAČRT ZA LETO 2005 pomeni finančno ovrednotenje programskih (vsebinskih) nalog, ob upoštevanju realno načrtovanih, posameznih prihodkov (virov sredstev), s časovno dinamiko prilivov in temu ustrezno prilagoditi odhodke (odlive), ki vključujejo tudi stroške poslovanja za strokovno službo in financiranja skupnih nalog PZS, MDO in PD.V ta namen bodo izdelani posebni kriteriji za financiranje strokovne službe in skupnih nalog PZS, MDO in PD. Obvezno načrtovati 5 - 10 % operativno rezervo za vsako komisijo, kar vse naj omogoča redno in tekoče poslovanje PZS in njenih organov. III. ROK ZA ODDAJO PROGRAMA DELA IN FINANČNEGA NAČRTA ZA LETO 2005 je najkasneje do 05. septembra 2004! Z a k l j u č e k Ker se posamezne naloge med seboj prepletajo, bo sledilo usklajevanje, med komisijami in strokovno službo PZS, do 28. 09. 2004; nakar bo predsedstvo UO PZS, na svoji 37. seji, dne 05. 10. 2003 obravnavalo OSNUTEK, s predlogom obremenitve, na osnovi izdelanih kriterijev stroškov strokovne službe in skupnih nalog PZS, MDO in PD ter predlagalo OSNUTEK PROGRAMA DELA IN FINANČNEGA NAČRTA PZS ZA LETO 2004 za 14. sejo UO PZS, 22.10. 2004. Računovodstvo PZS izdela Navodila za uporabo meril pri oblikovanju stroškov: dnevnice, kilometrina, drugi stroški, i.dr. Nato sledi eventualno - ponovno usklajevanje in dokončna obremenitev za potrebe izvajanja nalog strokovne službe in skupnih nalog PZS, MDO in PD, ob doslednem upoštevanju Navodila o pripravi vsebinskih in finančnih načrtov in poročil ter izvedbi akcij PZS (Obvestila PZS štev.6/2001). Pri kandidiranju na razpise za javne finance, za področje vzgoje in izobraževanja, pota, koče, idr. načrtovati tudi stroške poslovanja, posamezne komisije, za delo strokovne službe in skupne naloge PZS, MDO in PD. Enoten strokovni pristop morajo zagotoviti strokovni sodelavci, skupaj z načelniki (vodstvi) komisij PZS. V.d. generalnega sekretarja PZS je odgovoren za tekoče in pravočasno operativno usklajevanje in spremljanje priprav ter pravočasno izvedbo nalog. SKLEPI UO PZS: 1. UO PZS sprejema Izhodišča za pripravo Programa dela in finančnega načrta PZS za leto 2005, kot obvezno usmeritev za delo vseh organov PZS. 2. V.d. generalnega sekretarja PZS je dolžan pisno obvestiti vse člane UO PZS, predsednike MDO o sprejetih Izhodiščih □! Načelniki komisij PZS (in njihovi namestniki) ter strokovni sodelavci PZS, pa bodo obveščeni na POSVETU, dne 22. junija 2004, o načinu dela pri pripravah, pravočasnem pristopu in spremljanju priprav za izdelavo Programa dela in finančnega načrta PZS 2005. 3. Čistopis Izhodišč za pripravo programa dela in finančnega načrta PZS 2005 , skupaj z Okvirnim rokovnikom UO PZS, objaviti v štev. 7-8/2004 Obvestil PZS. PRILOGA: Okvirni rokovnik za II. polletje 2004 in Okvirni rokovnik za I. polletje 2005 PREDSEDNIK mag.Franci EKAR PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE SKUPŠČINA PZS 1001 LJUBLJANA, DVORŽAKOVA 9 ŠTEVILKA: S-PZS/0303 DATUM: 16.05.2004 ZAPISNIK Skupščine Planinske zveze Slovenije, kije bila 15. maja 2004 v dvorani Visoke šole za upravljanje in poslovanje, Na Loko 2, Novo mesto. Lista prisotnosti in Poročilo Verifikacijske komisije o prisotnosti delegatov na zasedanju Skupščine PZS dne, 15.05.2004 sta priloga zapisniku (PRILOGA 1). Zasedanje se je pričelo s pozdravom povezovalca programa ter nadaljevalo s kulturnim programom, v katerem so sodelovali ljudski pevci 0 Fantje z vasi, pozdravnim govorom Jožeta Peršeta, predsednika Planinskega društva Novo mesto, podžupana Mestne občine Novo mesto Adolfa Zupana in uvodnim nagovorom mag. Francija Ekarja, predsednika PZS. Jože Perše je predstavil delo društva, ki letos praznuje 90-letnico uspešnega delovanja ter delegate povabil, da se z njim po zasedanju popeljejo na ogled rumenega sleča, ki cveti ob vznožju Gospodične, zaščitenega grma, ki je tudi znak društva. Adolf Zupan, podžupan Mestne občine Novo mesto je delegatom zaželel toplo dobrodošlico, predstavil lepote in delovno okolje občine, v kateri živi 110.000 prebivalcev. Ponosen je na društveno dejavnost in njegovo 90-letno zgodovino, saj tudi občina prisluhne njihovemu delu in nudi finančno pomoč. Udeležencem je zaželel uspešno nadaljevanje Skupščine PZS ter dejal, da jih ob koncu čaka vrečka, v kateri je dolenjski posebnež t'CvičekT, ki pa ni samo vino 0 je tudi zdravilo. Za konec pa je še dejal, da niso, kot občina, največji, želijo pa biti najboljši. Začetek zasedanja je popestril Janez Lekše, državni (leta 2002) in evropski (leta 2003) prvak na diatonični harmoniki. Željam za uspešno nadaljevanje dela se je pridružil tudi povezovalec programa. Mag. Franci Ekar, predsednik PZS je pozdravil udeležence Skupščine PZS, v nekaj besedah orisal bogato planinsko zgodovino, ter dejal, da je vstop Slovenije v EU svetovni dogodek, da pa ne smemo mimo 50-obletnice od dne, ko je človek prvič stopil na vrh Everesta ter zahvalo za delo ob tej obletnici izrekel Tonetu Škarji, alpinistu ter vodji številnih uspešnih slovenskih odprav, podpredsedniku PZS in načelniku KOTG UO PZS. Prav letos mineva 25 let od jugoslovanskega vzpona na Everest. Besede zahvale je izrekel tudi Jožetu Peršetu, predsedniku PD Novo mesto; Rudiju Skobetu, predsedniku Meddruštvenega odbora Dolenjske in Bele Krajine; Adolfu Zupanu, podžupanu Mestne občine Novo mesto, svetniku DS RS, planincu in podpredsedniku PD Novo mesto; Tomu Zupetu, županu Škocjana; Jožetu Udovču, predstavniku CZ RS, Jelku Kacinu, poslancu DZ RS in predsedniku Odbora za zunanjo politiko in Gorazdu Cvelbarju, sekretarju Odbora športa za vse pri OKS za njihovo pomoč in razumevanje slovenskega planinstva. Prisotne je mag. Franci Ekar seznanil, da so se za današnje zasedanje opravičili: dr. Jakob Bednarik, državni sekretar na MŠZŠ RS, mag. Janez Kocijančič, predsednik OKS, Gregor Krajc, vladni predstavnik za odnose z javnostmi, častna predsednika PZS Jože Dobnik in Avgust Delavec, predsednica MDO Ljubljane Marinka Koželj Stepic, Franc Gričar, predsednik VK UO PZS, Janez Pretnar, predsednik KGP UO PZS in dr. Tomaž Vrhovec, predsednik KMS UO PZS. Ob koncu je še dejal, da je vesel, da se je ob Tednu družine zbrala tako velika družina slovenskega planinstva, ki bo med drugim poizkusila odgovoriti na vprašanje: kaj v bodoče narediti za razvoj in uspeh slovenskega planinstva. V skladu z 18. členom Poslovnika o delu Skupščine PZS je mag. Franci Ekar predlagal izvolitev Delovnega predsedstva: - za predsednika Rudolfa Skobeta, člana PD Novo mesto - za člane pa: - mag. Slavico Tovšak, članico PD Jakoba Aljaža Maribor - Jožeta Stanonika, člana PD Škofja Loka - Uroša Vidoviča, člana PD Ptuj in - Faniko Wiegele, članico PD Laško. SKLEP: Delovno predsedstvo je bilo soglasno sprejeto in predsednik PZS jim je zaželel uspešno vodenje zasedanja. V imenu izvoljenega Delovnega predsedstva se je za zaupanje zahvalil predsednik Rudolf Skobe. Dejal je, da je počaščen, da ob 90-letnici matičnega društva predseduje Skupščini PZS ter delegatom predlagal, da zaupanje nagrade še s konstruktivnimi predlogi ter da s strpnostjo gledamo tudi na drugače misleče. Skupščina PZS je praznik in hkrati priložnost, da v delovnem vzdušju povemo, kaj nas tare. Zaželel je uspešno delo, ki naj slavljencu 0 PD Novo mesto, še polepša dneve praznovanja. Opozoril je na način glasovanja in na glasovalne kartončke, ki so jih delegati prejeli pred vstopom v dvorano. Kartončki so različnih barv, in sicer pomenijo naslednje število glasov: bela barva = 1 glas, roza barva = 2 glasova, rumena barva =3 glasovi (zbori) in modra barva = 4 glasovi. V sprejem je predlagal dnevni red, in sicer: 1. Začetek Skupščine PZS, izvolitev Delovnega predsedstva in organov Skupščine PZS 2. Uvodno poročilo mag. Francija Ekarja, predsednika PZS 3. Poročilo Verifikacijske komisije 4. Sprejem Poslovnika o delu Skupščine Planinske zveze Slovenije 5. Poročilo o delu Upravnega odbora PZS in njegovih organov v letu 2003, s pregledom članstva v letu 2003 6. Kakšno planinsko organizacijo želimo in ključne naloge slovenskega planinstva v naslednjem obdobju 7. Poročilo Častnega sodišča PZS v letu 2003 8. Finančno poročilo za leto 2003 9. Poročilo o delu Nadzornega odbora PZS za leto 2003 10. RAZPRAVA O POROČILIH 11. Finančni načrt PZS za leto 2004 12. Poslovni prostori Planinske zveze Slovenije, Dvoržakova 9, Ljubljana 13. Sprejem sklepov zasedanja Skupščine Planinske zveze Slovenije v letu 2004 Delegate je opozoril: - da bo glasovanje o dnevnem redu izvedeno po poročilu Verifikacijske komisije; - na obrazec prijave k razpravi in čas trajanja posamezne razprave (5 minut) skladno s 23. in 24. členom Poslovnika o delu Skupščine Planinske zveze Slovenije; - da naj predlagatelji pobud oz. sklepov k posameznim točkam dnevnega reda v skladu s 23. členom Poslovnika o delu Skupščine PZS le-te posredujejo v pisni obliki; - da se razpravlja le o vsebinah, ki so na dnevnem redu današnjega zasedanja; - da, če je predlog oz. gradivo obsežnejše (kot določa 8. člen), mora biti priložen še kratek izvleček in predlog sklepa z nosilci nalog in rokom izvršitve. K l.točki IZVOLITEV ORGANOV SKUPŠČINE PZS Rudolf Skobe je predlagal v izvolitev zapisnikarja in overovatelja zapisnika in Verifikacijsko komisijo. Soglasno so bili izvoljeni: - za zapisnikarja Jana Racman, vodja pisarne PZS (PD Onger Trzin), - za overovatelja: - Bojan Rotovnik (PD Šoštanj) in - Marjan Burja (PD Kranj) V Verifikacijsko komisijo so bili predlagani in soglasno izvoljeni: - za predsednico Ruža Tekavec (PD Šentvid pri Stični) - za člana: - Franc Meke (PD Lenart) - Marica Okršlar (PD Gorje) K 2. točki UVODNO POROČILO mag. FRANCIJA EKARJA, PREDSEDNIKA PZS Nekaj besed iz govora predsednika PZS (govor v pisni obliki je priloga arhivskega izvoda zapisnika te skupščine): Obdobja sprememb so vplivala tudi na delo in izvajanje programov planinske organizacije. Vstop v EU pa bo tudi planinstvo postavil pred nove zahteve. Ena takšnih bo tudi obvezno zavarovanje za obiskovalce gora za primer reševanja. Najavljene nove in dopolnitve starih zakonov, spremembe v finančnem poslovanju, upoštevanje mednarodnih določil0vse to bo terjalo tudi od planinske organizacije, da pristopi k posodobitvi svojega osnovnega akta 0Statuta PZS. Delegate je seznanil, da je v mesecu septembru v Ljubljani predvideno srečanje CAA B držav članic alpskega loka, katerega članica je tudi PZS. Tudi to je ena od oblik izkazanega spoštovanja in zaupanja slovenskemu planinstvu. Ob množici dogodkov je izpostavil delo delavcev Strokovne službe PZS, ki se stalno soočajo z novimi opravili, zahtevami in predpisi, kar zahteva tako od delavcev, še posebej pa od generalnega sekretarja zveze prepotrebna planinska znanja, ki se prepletajo z zakonskimi določili. Tudi Slovenski planinski muzej je še vedno skrb celotne planinske organizacije. Mladina in pomlajevanje planinskih vrst je prioriteta in nuja za ohranitev in razvoj planinstva, zato je in bo potreben učinkovit proces privabljanja mladih v planinske vrste in strokoven mentorski kader. Planinsko naravovasrtvo je naloga ne le KVGN, ampak vseh dejavnosti v planinstvu. Javno zahvalo za izkazano pomoč pri delu planinske organizacije je izrekel ministrstvom: za obrambo, šport, kulturo, Olimpijskemu komiteju Slovenije, fundacijama za financiranje športnih in humanitarnih organizacij v R Sloveniji, Slovenski turistični organizaciji, številnim sponzorjem, opremljevalcem in donatorjem ter vsem, ki resnično in s srcem del življenja in volje namenjajo tudi goram. Poročilo Verifikacijske komisije je podal Franc Meke (poročilo s seznamom prisotnih delegatov je priloga zapisnika B PRILOGI 2 in 3): Ob 10. uri je Skupščina PZS štela 111glasov (42,30%). 3.1. Poročilo Verifikacijske komisije je bilo soglasno sprejeto. Rudolf Skobe je predlagal, da pred potrditvijo dnevnega reda zasedanja svoje mnenje povedo še delegati, ki so se prijavili k razpravi: - Manja Raj h (PD Celje Matica); - Tone Jarc (PD RTV Ljubljana); - Zvone Šere (PD Drago Bregar). Tone JARC: PD RTV Ljubljana predlaga, da se 12. točka današnjega dnevnega reda obravnava kot 10. točka. Nato pa naj poteka razprava o poročilih. S tem bi združili vse razprave pod eno točko. Razprava o poročilih naj bo 11. točka, finančni načrt PZS naj bo 12. točka, sprejem sklepov pa 13. točka. Manja Rajh: PD Celje Matica predlaga, da se danes uvrsti na dnevni red pregled realizacije sklepov in stališč Skupščine PZS z dne 24.5.2004 v Kamniku. SMenim, da bi ta točka dnevnega reda morala biti vsako leto na dnevnem redu. Strinjam se s pripombo lanskoletnega overovatelja zapisnika Marka Goršiča, da bi bilo potrebno skrajšati obrazložitve štirih, kajti vsebina razprave razpravljalcev, na katere se je odgovor nanašal, je v zapisniku pomanjkljivo in premalo zapisana S tem pa je bila razpravljalcem odvzeta teža njihovih besed. Menim tudi, da bi moral delovni predsednik iz razprave zaznati, kdaj je potrebno za določeno stališče predlagati ustrezen sklep brez, da to razpravljalec posebej izreče ali predloži predlog sklepa. Na zahtevo podrobne obrazložitve postavk Sdrugi stroški materiala, drugi stroški storiteS v Obvestilih ni bi zaslediti odgovora . Danes smo sicer dobili v gradivu tudi obrazložitev, kateri sklepi in stališča so bili sprejeti, samo menim, da je bilo danes nemogoče pregledati, kaj drži in kaj ne drži. Pod 11. točko dnevnega reda smo obravnavali predlog sprememb Statuta PZS. Moram reči, da sem na lanskoletni Skupščini ostala brez besed ravno za to točko, ker se mi je zdelo nemogoče, da smo prejeli predlog Statuta oz. kot veljavni Statut takšen Statut v katerega so bile vnešene spremembe o katerih se na Skupščini ni glasovalo. Takrat je bilo izrečeno dosti besed o poštenju našega vodstva. Pojasnilo, ki pa ni bilo podano na zasedanju, pač pa je bilo obrazloženo v Obvestilih, št.. 7/8 iz preteklega letaje navajalo, da je do tega prišlo v izdelavi čistopisa, dodajanja nevsebinskih sprememb, združevanja posameznih sklopov. Torej, jaz sem delala več kot dvajset let v pisanju različnih predpisov in razlaganju teh predpisov in verjamem, da tudi vi veste, da vsaka vejica, vsaka sprememba, takšna kot je bila narejena v tem Statutu lahko prinese drugačno razumevanje našega aktaJaz menim, da bi naše vodstvo zveze moralo skrbeti za zakonitost dela, ampak zaradi te napake nisem zasledila, da bi Častno sodišče o tem razpravljalo, zato predlagam danes, da sprejmemo SKLEP: da Častno sodišče Planinske zveze Slovenije obravnava (za mene je to) ponarejanje Statuta PZS in da ustrezno ukrepa, ker mislim, da oseba ali te osebe ne morejo biti nosilci odgovornih funkcij v naši zvezi. V skladu s 40. členom Poslovnika pa želim, danes se bom večkrat oglasila, da je moja razprava v zapisniku tudi zapisana.S Rudolf Skobe je prisotne seznanil, da sta se k razpravi prijavila tudi Toni Smolej in Marko Goršič: Toni Smolej, načelnik GRS Slovenije: predlagal je, da se dnevni red dopolni z dodatno točko: Razlaga statusa GRS Slovenije, katere uvrstitev je bila odobrena tudi s strani Predsedstva UO PZS. Žal je, kot je dejal, v skladu z določili Statuta PZS zasedanje Skupščine PZS edini organ zveze, kjer se lahko s spremembo organiziranosti seznani člane PZS. Marko Goršič, PD Podpeč Preserje: na Notranjskem MDO smo pregledali gradiva za Skupščino in predlagamo, da se 13. točka dnevnega reda, kot takšna, umakne iz dnevnega reda, ampak da se ob vsakem predlogu delegatov takoj in nemudoma glasuje. Razlog za takšno odločitev je vprašljivost kvoruma zasedanja, saj proti koncu zasedanja delegati odhajajo in ugotovi se nesklepčnost. Te ElštorijeS se potem ponavljajo iz leta v leto. Pripombo je podal tudi delegat Roman Ponebšek, PD Litija, in sicer je predlagal, da se 6. točka prestavi na mesto 11. točke, saj gre le za vizijo in ne v sklop poročil. Odgovor na protest Tonija Smoleja, načelnika KGRS je delno pojasnil mag. Franci Ekar, predsednik PZS. Pismo, ki je bilo posredovano vodstvu GRS Slovenije, kot odgovor s strani P UO PZS, pa je delegatom prebrala Alojzija KorbarTacar, generalna sekretarka PZS (pismo je priloženo zapisniku 0 PRILOGA 4). Rudolf Skobe je na predlog poročevalke Alojzije KorbarTacar predlagal v sprejem SKLEP: 1.1. do se sprememba statusa GRS Slovenije ne uvrsti na dnevni red današnjega zasedanja Skupščine PZS. ZA predlog sklepa je bilo podanih dvainpetdeset (52) glasov delegatov. Za SKLEP: 1.2. da se sprememba statusa GRS Slovenije uvrsti na dnevni red današnjega zasedanja Skupščine PZS, pa je bilo ZA predlog sklepa podanih štiriinštirideset (44) glasov delegatov, trije (3) glasovi VZDRŽANI. Uvrstitev dodatne točke, podane na predlog načelnika GRS Slovenije Tonija Smoleja, da se sprememba statusa GRS Slovenije uvrsti na dnevni red današnjega zasedanja Skupščine PZS, ni bila sprejeta, ker je bilo ZA le 44 glasov delegatov, VZDRŽANI 3 glasovi. Ob 11,35 uri so predstavniki GRS Slovenije, ki so se zasedanja udeležili (Toni Smolej, Danijel Kopušar, Janez Podjed, Zvone Korenjak in Brigita Vilar) zapustili zasedanje in odšli iz dvorane. Tomaž VVilenpart je izrazil protest na izid glasovanja, saj je menil, da je glasov manj, kot je bilo stanje glasov v poročilu Verifikacijske komisije. Odgovor je podal delovni predsednik, ki je dejal, da bi problem nastopil le v primeru, če bi bilo preštetih glasov več, kot je podatek, ki ga je podala Verifikacijska komisija v svojem poročilu. Rudolf Skobe je v potrditev predlagal SKLEP: 1.3. da se iz dnevnega reda zasedanja črta 13. točka predlaganega dnevnega: Sprejem sklepov zasedanja Skupščine Planinske zveze Slovenije v letu 2004. SKLEP je bil soglasno sprejet. Ugotovitveni sklep: Glasovanje o sklepih bo potekalo po obravnavi posamezne točke dnevnega reda. Rudi Skobe je delegate opozoril na predlog, da se na današnjem zasedanju obravnava zapisnik lanskoletnega zasedanja Skupščine PZS, kar pa ni v skladu z določili Poslovnika o delu Skupščine PZS. Predlagal je, da se delegati o tem odločijo z glasovanjem. Marko Goršič, PD Podpeč Preserje je v svoji obrazložitvi dejal, da je Skupščina PZS najvišji organ PZS. Skupščina PZS je tako tudi odredbodajalec vsem organom 0 tudi Upravnemu odboru PZS. Če se sklepov, ki so bili sprejeti na zasedanju Skupščine PZS, ne glede na njihovo realizacijo, ne pregleda, potem ni narejenega nič. Zato je predlagal, da se na vsako zasedanje Skupščine PZS uvrsti tudi točka: pregled realizacije sklepov. Rudi Skobe je delegata opozoril na postopek, in sicer je bil dnevni red objavljen v posebni številki Obvestil PZS in pobuda bi morala biti posredovana 15 dni pred zasedanjem Skupščine PZS. Marko Goršič je oporekal s tem, da je ta pobuda ena izmed osemindvajsetih pobud zapisnika lanskoletnega zasedanja. Rudi Skobe je pregled realizacije lanskoletnih sklepov predlagal v obravnavo pod točko 5 današnjega dnevnega reda zasedanja. Po pripombi na isto temo, ki jo je podal Tomaž Mikeln, predstavnik MK UO PZS, je Jože Melanšek, PD Velenje dejal, da je zapisnik obravnaval UO PZS in je bil objavljen v Obvestilih PZS. Do današnjega zasedanja nanj ni bilo podanih pripomb in tudi ne do roka 0 3. maja 2004, ko je bilo potrebno oddati predloge za obravnavo na današnjem zasedanju. Manja Rajh, PD Celje Matica, je dejala, da so čakali, da bodo v Obvestilih dobili zapisano, kateri sklepi so bili realizirani in kateri ne. Danes so delegati preglednico prejeli kot gradivo in zato je predlagala, da se na tem zasedanju sprejme sklep, da je to ena od točk dnevnega reda naslednje Skupščine PZS in opozorila na, v predhodni razpravi predlagani sklep, da Častno sodišče PZS obravnava ponarejanje Statuta PZS in ustrezno ukrepa. Rudi Skobe je v sprejem predlagal SKLEP: 1.4. da se oblika preverjanja izvajanja sklepov zasedanja Skupščine PZS uvrsti kot točko dnevnega reda na naslednji Skupščini PZS. SKLEP ie bil sprejet s petimi (5) vzdržanimi glasovi. Rudi Skobe je predlagal v sprejem še dodatni SKLEP, ki ga je predlagala Manja Rajh: 1.5. da se preveri ustreznost pravilnosti postopka pri čistopisu Statuta PZS. Jana Racman, vodja pisarne PZS je v obrazložitvi dejala, da je Skupščina PZS na zasedanju leta 2002 s sklepom pooblastila Pravno komisijo UO PZS, da pripravi čistopis Statuta PZS in ga predloži v obravnavo in potrditev Upravnemu odboru PZS (Obvestila PZS, št. 4/5. julij 2002 0 stran 177). Iz navedene zahteve sledi, da je nezaupnica torej podana celotnemu Upravnemu odboru PZS, ki je čistopis Statuta PZS potrdil, kot mu je bilo naloženo z omenjenim sklepom Skupščine PZS. S tem pa gre nezaupnica tudi društvom, ki so preko MDO gradivo, ki je bilo predlagano za obravnavo na UO PZS, obravnavala in podala pozitivno soglasje za sprejem. Rudolf Skobe je na glasovanje podal predlog, da se predlagani sklep delegatke Rajhove ne poda v obravnavo Častnemu sodišču PZS. Pred glasovanjem o predlaganem sklepu je besedo povzel Borut Vukovič, predsednik MDO Zasavja, ki je dejal, da ta predlog ne more biti obravnavan v okviru točke, kjer se sprejema dnevni red. Opozoril je na dvojna merila, ki jih delegati postavljajo na Skupščini PZS, v društvih pa jih ne zahtevajo, saj se zapisniki Občnih zborov na naslednjem zasedanju ne obravnavajo. Rudolf Skobe je na glasovanje predlagal še predlog Romana Ponebška, PD Litija, in sicer je predlagal SKLEP: 1.6. da se 6. točka prestavi na mesto 11. točke, saj gre za vizijo PZS in ne v sklop poročil. SKLEP je bil sprejet z enim (1) vzdržanim glasom. Rudolf Skobe je v potrditev predlagal tale dnevni red: 1. Začetek Skupščine PZS, izvolitev Delovnega predsedstva in organov Skupščine PZS 2. Uvodno poročilo mag. Francija Ekarja, predsednika PZS 3. Poročilo Verifikacijske komisije 4. Sprejem Poslovnika o delu Skupščine Planinske zveze Slovenije 5. Poročilo o delu Upravnega odbora PZS in njegovih organov v letu 2003, s pregledom članstva v letu 2003 6. Poročilo Častnega sodišča PZS v letu 2003 7. Finančno poročilo za leto 2003 8. Poročilo o delu Nadzornega odbora PZS za leto 2003 9. RAZPRAVA O POROČILIH 10. Kakšno planinsko organizacijo želimo in ključne naloge slovenskega planinstva v naslednjem obdobju 11. Finančni načrt PZS za leto 2004 12. Poslovni prostori Planinske zveze Slovenije, Dvoržakova 9, Ljubljana Tone Jarc je opozoril, da njegov predlog, da se 12. točka današnjega dnevnega reda obravnava kot 10. točka, ni bil dan v potrditev. Rudolf Skobe je nato predlagal v sprejem dnevni red z upoštevanjem pripombe Toneta Jarca, PD RTV Ljubljana: 1. Začetek Skupščine PZS, izvolitev Delovnega predsedstva in organov Skupščine PZS 2. Uvodno poročilo mag. Francija Ekarja, predsednika PZS 3. Poročilo Verifikacijske komisije 4. Sprejem Poslovnika o delu Skupščine Planinske zveze Slovenije 5. Poročilo o delu Upravnega odbora PZS in njegovih organov v letu 2003, s pregledom članstva v letu 2003 6. Poslovni prostori Planinske zveze Slovenije, Dvoržakova 9, Ljubljana 7. Poročilo Častnega sodišča PZS v letu 2003 8. Finančno poročilo za leto 2003 9. Poročilo o delu Nadzornega odbora PZS za leto 2003 10. RAZPRAVA O POROČILIH 11. Finančni načrt PZS za leto 2004 12. Kakšno planinsko organizacijo želimo in ključne naloge slovenskega planinstva v naslednjem obdobju 1.7. Dnevni red zasedanja Skupščine PZS dne, 15.05.2004 je bil soglasno sprejet. K 4. točki SPREJEM POSLOVNIKA O DELU SKUPŠČINE PZS Gradivo je objavljeno v posebni številki Obvestil/15, april 2004. Bojan Rotovnik se je delegatom zahvalil za izvolitev za overovatelja zapisnika in dejal, da vprašuje, če je zagotovljeno spoštovanje 37. člena Poslovnika o delu Skupščine PZS s tem, da se potek seje snema na magnetofonski trak, ker magnetofona ne vidi v dvorani, dvorana pa tudi nima ozvočenja. Jana Racman, vodja pisarne PZS in izvoljena za zapisnikarja zasedanja je potrdila, da je seja snemana na magnetofonu, ki je poleg nje in žal ni viden celotnemu avditoriju. Poslovnik je bil dan na glasovanje. SKLEP: 4.1. Poslovnik o delu Skupščine Planinske zveze Slovenije je bil soglasno sprejet. Prisotne delegate zasedanja Skupščine PZS je pozdravil Jelko Kacin, ki je v nagovoru med drugim dejal, da je 111 letna zgodovina tako visoka obletnica, da se moramo vprašati ali so spremembe sploh potrebne. Vendar, kot je dejal, prihajajo novi pogoji dela, nove ambicije, nove priložnosti in novi izzivi, ki pa bodo terjali veliko racionalizacije. Priložnosti bodo, predvsem za mlade, ki na spremembe gledajo drugače. Želel je, da bi se razšli poenoteni in da bi bile sprejete odločitve tudi izziv za prihodnje delo ter da bi imela naša dežela čim več pohodnikov in čim manj nesreč. Delegate je pozdravil tudi Tomo Zupet, župan občine Škocjan, ki je dejal, da je danes že spremil najmlajše planince, ki so odšli od Gospodične proti Miklavžu. Prav predsednik PD Novo mesto, Jože Perše, pa je bil tisti, ki je njega pri devetih letih prvi peljal v hribe. Ob vsem pa nosi v srcu prijatelja Vanjo Furlana in bratranca Andreja Markoviča za katera pravi, da mu je v čast, da ju je poznal. Upa, da raste novi rod, ki bo z več sreče, kot sta jo imela onadva, hodil po naši slavni planinski tradiciji. K 5. točki POROČILO O DELU UPRAVNEGA ODBORA PZS IN NJEGOVIH ORGANOV V LETU 2003, S PREGLEDOM ČLANSTVA V LETU 2003 Gradivo je objavljeno v posebni številki Obvestil PZS/15.04.2004. S prejetimi predlogi za spremembo članarine v letu 2005 je prisotne seznanil Danilo Škerbinek, predsednik Odbora za članstvo in podpredsednik PZS: ČLANARINA- ČLANSTVO- PRIČAKOVANJA 0 UGODNOST (predlogi, pobude, želje) - poziv za pobude ter predloge je bil dan 29.3. letos z rokom 10.5. letos, v pričakovanju organizacijskega reda, računali smo, če lahko zaupam, tudi organizacijski kulturi; - organizacija oz. njeno članstvo in člani so venomer v iskanju in doseganju skladnosti osebnih vrednot z vrednotami organizacije- to je prav in mora biti tako; - organizacija so ljudje, in če ti ne bodo razumeli potrebe po soskladju z organizacijo, ne bo dobro ne za ene, ne za druge; - poziv za predloge o članarini je dejansko psihološka pobuda, ki išče občutljivo ravnovesje med potrebo po podpori interesov organizacije in pričakovanju njenih članov od organizacije; - kakšen je socialni kapital organizacije? iz povzetka odgovorov v nadaljevanju bo vsebina predlogov predstavljena. Rezultati poziva na PD za predloge: Prejeli smo pisne pripombe in predloge, veliko več je bilo telefonskih klicev in razgovorov. Sodelovali so predlagatelji iz : - Gorenjske, - Dravske in Šaleške doline, - Ljubljane, - Štajerske ter - Primorske. Vse posredovano razmišljanje, ki smo ga prejeli je dragocen prispevek za delo Odbora in kasneje UO PZS. Hvala za vse posredovano. Prejete pripombe smo razvrstili in združili v štiri vsebinska področja: a) organizacijski predlogi; b) predlogi v zvezi z višino članarine; c) pripombe na letošnje ugodnosti; d) predlogi za ugodnosti v letu 2005; in bi jih lahko sklenili v naslednje: a) Organizacijski predlogi: ugotavljamo, da bo potrebno: - usklajevanje ciljev organizacije s pričakovanji članstva, doživljamo namreč vse večjo individualizacijsko vedenje posameznikov in precejšnje vrzeli med statutarnimi določili in zaznavami posameznika o načinu in ciljih njegovega dela - utrditi navado, da se oblikujejo načrti in odnosi v organizaciji z javno besedo ter argumenti tam, kjer je za to prostor in ne z spletkarjenjem; od nas samih je odvisno, kako bomo to dosegli; kreganje, iskanje napak levo in desno brez lastnega pozitivnega prispevka ni konstruktivno ter prepustimo drugim in ne v naši organizaciji - s predlaganim bomo povrnili zaupanje; v društvenih organizacijah danes ni več možno utemeljevanje z močjo, ampak z zaupanjem in kulturnimi dialogi - PZS in PD bodo močna in upoštevana samo z legalno podporo članstva, kar se izraža s pripadnostjo, solidarnostjo in poravnavo članarine - interna članstva po nekaterih PD niso v dobrobit planinske organizacije - PZS naj preko zavoda za šolstvo poizkuša doseči, da bi v šolah in vrtcih za planinsko dejavnost imeli več posluha - med PD in MDO ter PZS je treba pogosteje organizirati delovne stike - poizkusiti morda z OeAV iti v pogajanja z njihovo zavarovalnico in dobiti ugodnejše popuste na osnovi večjega števila zavarovancev - oznake za kategorije članstva se naj sestoje le iz ene črke, šumnike pa opustiti, saj jih tujci ne poznajo - potrudimo se in imejmo čim manj članskih kategorij, kar bi poenostavilo pobiranje članarine po domovih - ponovno uvedimo štiri članske kategorije za mlade v PZS - ponudimo bilateralne popuste zvezam, od koder imamo dosti obiskovalcev (BIH, Bolgarija, Češka, Madžarska, Poljska, Romunija, Slovaška, Črna gora, Makedonija) - ponudimo literaturo in edicije, ki jih zalaga PZS, nadalje Obvestila, koledarčke,0 po naših kočah in po večjih planinskih prireditvah, da se bodo obiskovalci seznanili z njo, izgleda kot, da se sramujemo svojih izdelkov? b) Predlogi v zvezi z višino članarine: - A in B članarina je previsoka in ljudi odvrača - višina članarine mora biti v realni vrednosti, t.j. upošteva se naj , kaj lahko s temi tolarji v trgovini kupimo in kaj vse načrtujemo na nivoju PD ter PZS in bi radi, da s temi sredstvi financiramo - znesek članarine za PD je premajhen in za PZS prevelik, zakaj se ne upošteva delitev 50: 50, saj imamo tudi PD veliko stroškov in je za mnoge članarina edini vir - članarina naj se ne povišuje vsako leto - A članarina ni previsoka, naj pa vsebuje ugodnosti ki jih ima PZ južne Tirolske c) Pripombe na letošnje ugodnosti: - zakaj mora A član obvezno kupiti PV? Predlagamo, da ga vsak zainteresirani član PZS lahko naroči s popustom na osnovi veljavne članske izkaznice ali naročilnice za PV, ki jo potrdi matično PD - PV mora sam tržiti - zavarovanje za zdravstveno asistenco je lahko koristno, vendar je zaradi letošnjih pogojev malo uporabno in ni več konkurenčno - odškodnine iz zavarovanja v primeru nesreče so prenizke - zakaj se je ukinila P članarina - strošek članske izkaznice mora biti vključen v članarino - zavarovanje za primer reševanja v tujini je prenizko - kritizira se sklepanje zavarovalnih aneksov tekom leta - težave so pri sklepanju dodatnih zavarovalnih ugodnosti nejasnosti so, katere ugodnosti vključuje A kategorija - dopustiti je treba, da je možno plačevati članarino (obnavljati članarino) celo leto, saj je največ vplačil ob koncu poletja, ko gredo ljudje v gore; društva od članarine žive in jih ne kritizirati, če se niso spomnili, da članarino obračunajo. d) Predlogi in ugodnosti v letu 2005 - ponovno uvesti podpornega člana, maksimalno naj znaša zanj članarina 2000 do 2500 SIT (lani= 2000 SIT, B1 letos =2200 SIT) - za starejše člane (sedaj nad 70 let), naj velja starost 60- 65 let - članarina za B kategorijo naj bo enaka kot v letu 2004, brez zavarovanja za reševanje v tujini (letos zavarovanje v tujini ni vključevalo) - dajmo P članom možnost članstva, a tudi oni naj nekaj prispevajo za delo in razvoj planinstva, od ugodnosti naj imajo le popust v kočah in osnovno zavarovanje - vsak član naj ima osnovno zavarovanje ustrezne višine, PZS naj izpogaja in pridobi cenovno ugodne nadaljnje zavarovalniške storitve kot opcije članstva pri čemer je treba pridobiti več primerjalnih zavarovalniških ponudb, te dodatne zavarovalniške možnosti (dnevno zavarovanje, zdravstvena asistenca, zavarovanje za reševanje v tujini, civilno odgovornost, pravno zaščito,!) morajo biti urejeno tako, da jih člani urejajo direktno z zavarovalnico po e- mailu, pošti, faxQl,, zaradi zavarovanja v PZS naj zavarovalnica ponudi planincem tudi možnost ugodnejšega zavarovanja tudi za druga zavarovanja (npr. avto) - alternativni predlog za osnovno zavarovanje: to naj zajema evropske gore do višine 3000 metrov in vključuje tudi zavarovanje za reševanje v gorah, po rizikih in zahtevnosti za višje gore (4000, 5000 metrov,!) naj bo zavarovanje izpogajana opcija in z veljavno izkaznico možen individualen nakup - sedanje zavarovanje za predšolske in osnovnošolske otroke mora obvezno ostati, saj niso vsi v vseh vzgojnih zavodih zavarovani - vse kategorije članstva morajo imeti popuste v kočah doma in v tujini, komercialne popuste pa je treba povečati - o komercialnih popustih za člane PZS ni umestno govoriti, saj je oprema vsako leto na razprodaji, s popusti ter je stalno dosegljiva reševanje v gorah Slovenije bo treba verjetno kmalu plačati, člani PZS morajo v takem primeru imeti ugodnejše pogoje, kot je to v tujini. Katja Kadiš, tajnica VK UO PZS je v razpravi dejala, da v kočah, kjer se izvajajo usposabljanja za vodnike PZS, nismo več dobrodošli, kot gostje. Vzrok so neplačani računi in naročilnice, ker za oskrbo planinska društva ne dobijo plačila v času, ki je naveden na naročilnici, zato so le-te vedno bolj nezaželene in vedno težje je najti kočo, v kateri se usposabljanje lahko odvija. Vedno težje pa je najti tudi inštruktorje in predavatelje, ki bi na lastne stroške z veseljem usposabljali kadre. Drug problem, na katerega je tudi opozorila v razpravi, pa je zavarovanje odgovornosti registriranih vodnikov PZS. Mag. Slavica Tovšak je dejala, da z ozirom na to, da je bilo na minuli Skupščini PZS še govora o projektu Slovenski planinski muzej, ki bi nastal v sodelovanju s partnerji, ki jih vsi poznamo TNP, PZS in Občina Kranjska Gora in PD Dovje-Mojstrana, so po razgovorih na MDO in po društvih ugotovili, da je bil projekt Slovenski planinski muzej, kot smo ga načrtovali, preširoko zastavljen, in da je šlo za prevelik finančni zalogaj in ga zato ni bilo mogoče vključiti v obstoječo slovensko državno mrežo. Komisija za muzejsko dejavnost UO PZS je podprla edino obstoječo idejo, ki je bila še možna, da muzej ostane na obstoječi, naši, lokaciji, kjer se nahaja Triglavska muzejska zbirka. Podprli so idejo o odkupu in možnosti, da vendarle nastane naš Slovenski planinski muzej, ki si ga tako dolgo želimo, seveda z veliko manjšimi stroški. Ob tej priliki se je zahvalila za podporo vsej tisti polovici planinskih društev, ki so izpolnili sklep Skupščine PZS oz. UO PZS o donatorstvu. V tem trenutku je poglavitna skrb ustrezno materialno zavarovanje arhivskega gradiva, ki ga hranimo. Denar, ki je bil zbran je skrbno varovan in znaša 3.215.000 SIT in je razporejen na časovnih razmejitvah. Kaj to pomeni, pa bo, kot je dejala, obrazložila Ljudmila Ahačič, računovodkinja PZS. Zaključila je besede s prošnjo, da se z uresničevanjem sklepa, tako Skupščine PZS, kot UO PZS, nadaljuje. Ljudmila Ahačič, računovodkinja PZS je pojasnila, da je v letu 2003 potekala akcija zbiranja sredstev za Slovenski planinski muzej. Glede na to, da iz tega naslova ni bilo nikakršnih odhodkov, ker se je denar samo zbiral, so ti prihodki razporejeni v časovne razmejitve in zato v poročilu med prihodki niso prikazani. Postopek je obrazložila: prihodke razmejimo na razmejitve zaradi tega, da jih takrat, ko nastanejo stroški, lahko tudi pokriješ. V primeru, da bodo stroški nastajali letos, bodo kriti iz prihodkov, v primeru pa, da stroškov ne bo, bomo pa ob koncu leta storili enako. Tone Škarja je na prošnjo urednika PV, kot član Uredniškega odbora podal par besed o najstarejši slovenski planinski reviji, namenjeni članom in ljubiteljem planin. Izhaja v cca 3500 izvodih. Uredništvo se trudi za povečanje naklade. 90% bralcev vzame revijo v roke zaradi zanimivih člankov in ne društvenih novic. Povečanje naklade in zbiranje oglasov je žal le skrb Uredniškega odbora, morala pa bi biti naša skupna. Strinjal se je z besedami Jelka Kacina, ki je dejal, da smo močni, če nekaj skupnega naredimo. Nadalje je predstavil delo KOTG, šole Nepal, ki predstavlja navzven tudi državo Slovenijo, kar pa država še ni dojela in ima do sofinanciranja te dejavnosti mačehovski odnos. Delegate je seznanil z uspehom slovenske odprave, ki je 14.5. dosegla vrh Daulagirija (Andrej in Marija Štremfelj ter Marjan Manfreda). Danes pa bosta vrh poizkušala doseči še dva člana odprave. Načrt za letos je še Čomo Lenzo, KOTG UO PZS pa načrtuje podporo perspektivnim mladim himalajcem ter eni ali dvema odpravama z vrhunskim ciljem. Jože Melanšek je opozoril, da je slišnost v zadnjih vrstah zelo slaba in naj zato poročevalci in razpravljala govore glasneje, v dvorani pa naj bo tišina. Tomaž Mikeln, predstavnik MK UO PZS je opozoril na zahtevnost in razvejanost dela v Mladinskih odsekih ter dejal, da tudi v MK potrebujejo svežega kadra. Dotaknil se je odločitve PZS, da vodniki PZS ne smejo voditi nečlanov planinske organizacije. Posledic takšne odločitve pa se mora organizacija zavedati, saj mentorji v takšni organizaciji ne bodo delali. Sam je učitelj, pedagog v OŠ v Piranu in nihče ne more od njega pričakovati, da bo delal v planinski organizaciji in za planinsko organizacijo in jo postavil pred svoj poklic. Metod Kovač, načelnik GK UO PZS je dejal, da bi rad opozoril na nekaj, kar ni narejenega, pa bi moralo biti in bi tudi radi uredili. Pod 12. točko današnjega dnevnega reda bo razprava o poslovnih prostorih PZS, kjer je eden od sklepov pridobivanje sredstev iz prodaje nepremičnin v lasti PZS. Nepremičnine so v naši organizaciji obstajale z velikim trudom in velikimi žrtvami, vendar je treba priznati, da zveza katastra oz. registra nepremičnin, ki so v naši lasti žal nima. Obstaja sicer seznam nepremičnin po parcelah, po katastrskih občinah, po okrajnih sodiščih, kjer se vodi ta evidencam Ne vemo pa, kaj to predstavlja v naravi, kje so mejna znamenja, mejniki, kdo ta znamenja ogroža in kdo izkorišča. Predlagal je, da ob tej priliki, ko bo Skupščina PZS odločala, katere nepremičnine se bodo prodale z namenom, da uredimo prostorsko problematiko zveze, nekaj naporov vložimo tudi v to, da ta register nepremičnin uredimo. Tega dela ni mogoče opraviti amatersko, ampak z dobrim strokovnim vodenjem in zanj tudi nekaj prispevati. ODMOR od 12,55 do 13,25 ure Tomaž Willenpart, PD Ljubljana Matica je dejal, da mora grajat organizatorje te skupščine, ker ni ozvočenja in se v zadnjih vrstah razpravljalcev ne sliši. Nato pa je nadaljeval z razpravo: delovanje organov PZS mora biti transparentno. Vodstvo organizacije se mora odzivati na predloge članic in jim za spremembo kdaj tudi pisno odgovoriti, saj odkar je na PD, še ni prejel pisnega odgovora na kakršnokoli pobudo, željo, priporočilo0. GRS: vsi prisotni bi se morali zamisliti, zakaj so fantje zapustili zasedanje in zakaj so zahtevali, da se točka uvrsti na dnevni red. O problemu reševanja v tujih gorah je bilo že veliko napisanega in kako je zveza na naše pripombe reagirala, je milo rečeno, nezaslišano. Kar je bilo sklenjenega je kršitev zakona o DDV, da o tem, da mora kartonček podpisati predsednik društva ne govorimo, ker če ni podpisnik pogodbe, tudi ni podpisnik kartona.V gradivu za današnjo skupščino je dejal, da pogreša plan za naprej, saj se pogovarjamo le za nazaj. Na primeru, ki ga je postavil g. Kovač glede stanja osnovnih sredstev (evidence) se moramo vsi zamisliti. Prodaja, da bomo prišli do novih prostorov zveze, je lahko zelo občutljiva zadeva, če nimamo reda. Članarina: delitev 50:50 je nesprejemljiva. Vsi stroški bremenijo društvo in vprašanje je, zakaj mora društvo za vsakega vodnika, alpinista,0 plačevat izobraževanje še posebej. Nerealno je tudi povečanje članarine ob tem, da članstvo upada. Mi članstvu ne nudimo nič. Povečali smo popust pri spanju. Pri našem društvu pomeni, da ste nam vzeli 15 mio SIT in s tem osiromašili ekonomski del društvenega planinskega gospodarstva. Stroški PZS strukturno naraščajo - letno praktično vsak mesec. In kaj društva dobijo nazaj? Nič! Uničili ste prostovoljno delo zato, ker Planinska zveza, kot stanovska organizacija, ni reagirala ob spremembah zakonodaje. Ko bo PZS uredili transparentnost, bodo društva čutila interes, bomo lahko sprejemali sklepe. Glede muzeja pa je zastavil vprašanje 0 kje so pa obresti? Tone Jarc, PD RTV Ljubljana: Adi Vidmajer je na strani 40 (Obvestila PZS, posebna številka) v udarnem naslovu Meddruštveni odbori vedno močnejši člen PZS, lepo razčlenil delo MDO. Hkrati pa je načelnik KOTG UO PZS Tone Škarja na strani 1 v uvodniku (PV, št. 4/2004) t'Skupinska slika z gospoT zapisal: t'Medtem pa izključno iz članarine damo dvakrat toliko, kot za neke regijske meddruštvene odbore, povsem neevropsko organizacijsko obliko, fosilni ostanek samoupravljanja.t' Člane PD RTV in tudi vse zainteresirane zanima, kako je s to problematiko? Roman Ponebšek, PD Litija je izrazil zaskrbljenost do apatičnega odnosa do dela Mladinske komisije, kateri Predsedstvo UO PZS ne namenja pozornosti. Ko se sprejemajo v polnopravno članstvo nova PD, se nihče ne vpraša ali imajo mladinske odseke oz. ali jih nameravajo ustanoviti. Naslednje vprašanje je namenil Finančni komisiji, kjer pa mu je Racmanova pojasnila, da je bila ta komisija imenovana s strani UO PZS, vendar zaradi kadrovske problematike (ni bilo predlogov za člane) niso bili imenovani njeni člani. Ponebšek se je zahvalil Jožetu Stanoniku, ki je precejšen del lastnih sredstev prispeval za nakup avdiovizuelnih naprav v PUS Bavšica, kar bo pripomoglo h kvalitetnejšemu izvajanju učnega procesa. Prisotni so Stanonikovo podporo mladim pozdravili z aplavzom. Dragica Onič, PD Poljčane je svoje izvajanje navezala na pesem, ki so jo zapeli ljudski pevci na začetku zasedanja. Vprašala je ali smo planinci dovolj ponosni na svojo domovino? Včasih je bila planinska prepoznavnost modra srajca z našitkom. Danes smo vse bolj neprepoznavni, danes smo vrtičkarji. PD, ki ne skrbi za mlade kadre nima perspektive v prihodnosti. Nadalje se je dotaknila vprašanja neodzivnosti društev, saj je na današnjem zasedanju prisotnih le 111 glasov. Zakaj teh ljudi ni? Danes tudi šola ne želi prevzeti odgovornosti in mora odgovornost prevzeti društvo. Mentorji morajo biti na šoli. Nadalje je predlagala, da bi v sodelovanju z MŠZŠ RS morali doseči svoj položaj v državi in vnesti planinstvo kot izbirni predmet 0 kot obvezna interesna dejavnost. V 60. letih dela MK UO PZS in 30. letih uspešnih akcij Ciciban planinec in Mladi planinec, po toliko letnih tečajih za vodnike in mentorje, po izdelanih nič koliko programov, ki pa jih nismo znali zaščititi se nam dogaja, da danes s temi programi tržijo drugi. Obrniti se je potrebno na inštitucije, ki bodo naše delo prepoznale. To pa je naloga tistih eminentnih članov PZS, ki se na to spoznajo in lahko lobirajo. Brez tega pa ne bo nič. Katja Kadiš, je predlagala SKLEP: Plačila PD za oskrbo v kočah v času usposabljanja vodnikov PZS naj se poravnajo, kot je navedeno z valuto. V obrazložitvi je pojasnila, da v kočah, kjer se izvajajo usposabljanja za vodnike PZS, nismo več dobrodošli, kot gostje. Edini vzrok so neplačani računi in naročilnice, ker za oskrbo planinska društva ne dobijo plačila v času, ki je naveden na naročilnici, zato so le-te vedno bolj nezaželene in vedno težje je najti kočo, v kateri se usposabljanje lahko odvija. Vedno težje pa je najti tudi inštruktorje in predavatelje, ki bi na lastne stroške z veseljem usposabljali vodnike PZS. Dogodi se, da PD, ki prijavi tečajnika plača račun za njegovo udeležbo, potem pa to isto PD v katerega koči se usposabljanje odvija, ne dobi plačila za opravljeno delo. Predlagala je, da se o sklepu glasuje. Kot drugo je predlagala SKLEP: registrirani vodnik PZS mora biti zavarovan za odgovornost v času opravljanja vodniške dejavnosti (kot tudi piše v dosedanji polici). Obrazložitev je sledeča: zaradi različnega tolmačenja in nejasnosti glede zavarovanja odgovornosti registriranih vodnikov PZS je stališče V K UO PZS sledeče: registrirani vodnik PZS mora biti zavarovan za odgovornost v času opravljanja dejavnosti8, kot je tudi bilo navedeno v dosedanji zavarovalni polici (Obvestila PZS/januar 2004). To se razume tako, da je vodnik zavarovan v času opravljanja vodniške dejavnosti ne glede na to ali vodi člane ali nečlane planinske organizacije. Zavarovanje ne sme veljati le, če prostovoljni vodnik PZS za vodenje prejme plačilo. Zlasti pri predšolskih otrocih in šolskih otrocih je prav, da jih prej seznanimo, predvsem starše in jim pokažemo, kaj nudimo in šele nato zahtevamo plačilo članarine. Mnogi želijo najprej preizkusiti društveno delo in šele potem postati člani. Tudi na množičnih pohodih je težko preverjati vsakogar, ki se pohoda udeleži ali ima plačano članarino ali ne. Vodenje nečlanov torej pomeni vodenje potencialnih članov, kar bi vodstvo PZS moralo upoštevati. Mag. Franci Ekar je v odgovoru dejal, da mu je pobuda delegatke iz PD Poljčan pisana v srce, saj si tudi sam prizadeva, da bi bila naša organizacija prepoznavna. V letošnjem letu pobuda glede planinskega predmetnika ni bila sprejeta. Predlagal je, da se sprejme pobuda, da naredimo vse, da pridemo do izbirnega predmetnika planinstva. Rudolf Skobe je v potrditev predlagal SKLEP: 5.1. Skupščina PZS nalaga UO PZS, MK UO PZS in KVIZ UO PZS, da viože vse napore, da se planinstvo uvrsti kot izbirni predmet v interesne dejavnosti v OŠ. Predlagani sklep ie bila sprejet s tremi (3) glasovi PROTI. Mag. Franci Ekar je predlagal, da se sprejme SKLEP: da se v finančnem poslovanju dosledno upoštevajo dolžniško upniška razmerja in da se v Obvestilih PZS objavi tudi poročilo o vzrokih za zakasnitve. Rudi Skobe je pojasnil, da so zbrana sredstva kotizacije PD namenjena predvsem prenočitvi in prehrani udeležencev in ni razloga, da se ne bi sproti plačevalo. Drugo vprašanje pa so kilometrine in dnevnice za inštruktorje, ki pa se financirajo iz sredstev javnih financ, kjer pa smo vezani na pogodbe. Marko Goršič je predlagal, da Skupščina PZS sprejme sklep, ki nalaga finančni službi PZS dosledno spoštovanje finančnega reda. Rudolf Skobe je v sprejem predlagal SKLEP: 5.2. Skupščina nalaga UO PZS in Strokovni službi PZS, da planinskim društvom račune za oskrbo v kočah v času usposabljanja vodnikov PZS, poravna v roku, kot je določeno z valuto. Sklep ie bil soglasno sprejet. Mag. Franci Ekar je dejal, da vsak, ki vodi lahko vodi le, če je zavarovan. Zavaruje pa ga PD ali pa PZS. Tudi potencialni člani, ki so na turi imajo enake možnosti za poškodbo, kot vsi ostali. Nihče ne preprečuje nobenega vodenja ali sodelovanja s šolami, vrtci,0 vendar mora tisti, ki vodnika zavaruje vedeti za njegovo delo. V kolikor pa nekdo dela brez vednosti pravne osebe, v katero je vključen, dela na lastni riziko. V razpravi so sodelovali še Rudolf Skobe, Tone Škarja, Bojan Rotovnik in Danilo Škerbinek. Bojan Rotovnik je opozoril, da se s podobnimi problemi srečujejo tudi organizatorji planinskih orientacijskih tekmovanj in druge oblike dela v planinstvu, kjer niso vsi člani vključeni v planinsko organizacijo. S takšnim načinom si sami zapiramo vrata navzven in ne vemo v čigavem interesu je to. Eno je odgovornost pravne in drugo fizične osebe. Eno je, če vodiš kot vodnik, z imenom in priimkom in narediš strokovno napako in tožijo osebo in drugo, če vodniku društvo zaupa vodenje izleta, za katerega ni usposobljen 0 to je riziko in odgovornost PD. Ti dve zadevi je potrebno strogo ločevat. Predlagal je, da se Predsedstvo UO PZS posvetuje s komisijami, ki so pristojne za posamezno delovno področje (KVIZ in VK), ki v zadnjih dveh letih nimajo nobenih pristojnosti in so postavljena le pred dejstva. Zakaj torej imamo te komisije? Rudolf Skobe se je s predlogom predsednika Ekarja, kot načelnik KVIZ strinjal, da se sprejme sklep tako, kot je bil predlagan, da mora biti registriran vodnik zavarovan za odgovornost v času opravljanja vodniške dejavnosti, kot je bilo napisano na dosedanji polici z navodilo oz. pojasnilom pa bomo te relacije uredili. Danilo Škerbinek je pojasnil, da so vsi strokovni kadri planinske organizacije zavarovani za odgovornost; vsi strokovni kadri imajo licenco, ki je vezana z izobrazbo, pogoji in zahtevnostmi. Vsi ti seznami se vodijo strokovno na osnovi poročil in z namenom, da so zadeve urejene tudi s pravnega vidika. Iz javne licence sledijo tudi odgovornostna vprašanja. Šole ne morejo in nočejo prevzeti odgovornosti. Marsikatero PD je zaprlo vrata šoli, ker ni imelo denarja za zavarovanje izletov. Vendar nihče ne postavlja pogojev za članstvo, vendar svetujemo, zaradi zavarovanja, da so udeleženci člani organizacije. In, če gre za promocijski izlet, je PZS pridobila možnost enodnevnega zavarovanja, da ne bi vodili nezavarovanih oseb. Kot javni kader se ne bi smeli sramovati, če v PD povemo, da peljem na izlet tri vnuke, dve babici in eno teto. To je zahteva, da društvo ve in naj se postavi z vso dejavnostjo. Samo z argumentiranimi podatki bomo nekaj vredni. Vedeti pa moramo, da mora prijavo, v kateri utegne nastopit odgovornost vodnika, izpolnit vedno matično društvo in PZS. Marko Goršič (replika) na mizo smo pred zasedanjem prejeli gradivo: v skupščinskem gradivu na str. 74 je postavka 31 mio SIT; po tem listu porabimo samo za zavarovanje članstva (60.000) 30 mio SIT. Tu matematično nekaj ne drži. Tomaž Mikeln (replika) kaj pomeni ali je društven pohod. So torej vodniki, mentorji,0 zavarovani samo za društvene akcije? Danilo Škerbinek je v odgovoru dejal, da mora biti društvu izlet javljen vnaprej (ti in ti so me prosili, da jih peljem). Ni pa potrebno, daje akcija v letnem programu. Kadja Kadiš ali morajo vodeni biti člani ali so lahko tudi nečlani? Po krajši razpravi, v kateri so se razčiščevale relacije (vodnik 0 vodeni) so sodelovali Rudolf Skobe, mag. Franci Ekar, Marko Goršič, Danilo Škerbinek. Tomaž VVilenpart je predlagal, da se razprava prekine, ker ne sodi v skupščinsko obravnavo. Rudolf Skobe je v potrditev predlagal SKLEP: 5.3. Strokovni delavci v športu na področju planinstva morajo biti zavarovani za odgovornost v času opravljanja vseh dejavnosti, ne glede na to ali gre za dejavnost, v katero so vključeni člani ali nečlani planinskih društev. Zavarovanje ne velja le, če za svoje delo prejmejo plačilo. Sklep je bil sprejet z enim (1) glasom PROTI in enajstimi (11) VZDRŽANIMI glasovi. Miro Eržen, PD Dovje-Mojstrana je kot vodja projekta Slovenski planinski muzej podal ugovor na Poročilo Komisije za muzejsko dejavnost, za katerega smatra, da je bolj delo Projektnega sveta, kot pa dela KMS UO PZS, z izjemo podatkov o eksponatih. KMS naj bi projektnemu svetu dajala usmeritve. Prišli smo do te točke, da ugotavljamo, da smo zbrali v planinski javnosti 3 mio sredstev. Ministrstev naša organizacija ne zna prepričat o tem, da muzej potrebujemo. Denar naj bi bilo mogoče dobiti preko evropskih skladov, a kako naj ga dobimo, če se PZS, kot partner v projektu, ni sposobna pogodbeno obvezati, da bo projekt peljala naprej. Zastavil je tudi vprašanje ali je potrebno, da so prostori PZS v Ljubljani? Kot delegat skupščine je izrazil obžalovanje, da ta Skupščina PZS ni mogla naklonit 10 minut gorskim reševalcem. Po njegovem mnenju je to, kar je bilo storjenega, le olje na ogenj. Predlagal pa je še, da bi imeli tisti, ki upravljajo z visokogorskimi postojankami na skupščini več glasov za odločanje. Rudolf Skobe je predlagal SKLEP, da Skupščina PZS sprejme predlog revizije gradbenega projekta Slovenskega planinskega muzeja ter vanj vključi tudi prostore PZS ter SKLEP: Skupščina PZS sprejme predlog o podpisu soinvestitorske pogodbe z ostalimi partnerji v projektu. K drugemu sklepu je predlagal, da se do njegove vsebine opredeli predsednik PZS. Mag. Franci Ekar je dejal, da s prvo pobudo soglaša; drugi sklep pa je vezan na pogodbeno vrednost. Podpis dogovora naj bi bil predmet obravnave na UO PZS. Prenos sedeža PZS pa po njegovem mnenju ni enostavna zadeva. Miro Eržen (replika) od lanske skupščine je popolnoma nerealiziran sklep, ki se je glasil, da vodstvo PZS začne s sistematičnim programom lobiranja oz. preda zadevo instituciji. Bil je odločen, da ta planinska organizacija ni v stanju organiziranega pridobivanja denarja. Rudolf Skobe je predlagal, da se sprejmeta tale dva SKLEPA: 5.4.Skupščina PZS sprejme predlog o reviziji obstoječega gradbenega projekta Slovenski planinski muzej ¡3vključi se tudi prostore PZS. Sklep ie bil sprejet z enim (1) glasom PROTI in petimi (5) VZDRŽANIMI glasovi. ter 5.5. Skupščina PZS sprejme predlog o podpisu soinvestitorske pogodbe z ostalimi partnerji v projektu. Rudolf Skobe je opozoril, da ima na glasovanju prednost predlog poročevalca. Predsednik PZS te možnosti ne sprejema, ker ni finančno ovrednotena in ni možno reševanje pred revizijo gradbenega projekta. Miro Eržen je takšnemu predlogu odločno nasprotoval, saj brez podpisa ni mogoče pridobiti sredstev, če se partnerji ne obvežejo, da bodo projekt uresničevali skupaj. Po podanem predlogu sklepa Rudolfa Skobeta, da Skupščina PZS ne podpre sklepa o podpisu, se je odprla razprava, v kateri so sodelovali Metka Ahačič, predsednik PD Javornik-Koroška Bela, Marko Goršič, Miro Mlinar in Darko Butinar. Rudolf Skobe je na osnovi razprave predlagal v sprejem SKLEP: 5.5. Skupščina PZS sprejema pobudo, da po reviziji gradbenega projekta Slovenskega planinskega muzeja UO PZS v čim krajšem času sklene pogodbo in postane partner v tem projektu. Sklep je bil sprejet z dvainpetdeset (52) glasovi. Manja Rajh, PD Celje Matica: po njenem mnenju so poročila DS za organizacijo dela napisana tako, kot prosti spis. Nadalje je dejala: nikoli nisem mogla zaznati ali je reorganizacija oz. posodobitev dela v PZS uspela ali ne; mislim, da ni. Kaj bi bilo potrebno napisati: to smo naredili, to smo naredililS.Reorganizacija dela Strokovnih služb naše zveze trdim, da ni uspela, ker iz teh poročil to ni razvidno. Bila sem zelo zaprepadena, ko sem slišala, da naša generalna sekretarka odhaja. Zavedati se moramo, da smo v kratkem času, ali pa so, zamenjali tri generalne sekretarje in da sta dali odpoved dve računovodkinji. To pomeni, da je nekaj zelo narobe. Pa še to, da sem izvedela od člana UO PZS, da je bila izročena napačna odpoved, ker jo je UO razrešil in zato bomo mi, kot člani PZS plačali 4 mio SIT za njeno odpravnino. Mislim, da sem povedala dovolj. Jože Melanšek, je kot predsednik DS za organizacijo dela dejal, da je odgovor zelo enostaven: nismo nobena komisija, ampak DS za organizacijo dela UO PZS, ki zaznava probleme in te probleme smo reševali na tak način, kot je bilo imenovano -t's prostim spisomT. Gre zato, da smo se skupaj z Odborom za članstvo UO PZS sestali na dveh skupnih sejah. Precej je bilo tudi dopisnega razreševanja. Opozoril pa je, da je odziv PD zelo slab (Vodila,0), čeprav so na sejah podane pripombe na delo o neuresničevanju nalog v planinski organizaciji. Smo v funkciji, da Predsedstvu in UO PZS rečemo, da predlagamo, da se te in te zadeve rešujejo na takšen in takšen način. In to smo tudi storili in zapisali. Mag. Franci Ekar je dejal, da je bila odpoved generalne sekretarke javno legalna. Zaradi bolezni generalne sekretarke PZS tudi ni bilo mogoče pravočasno pripraviti gradiv. Sekretarji na PZS so deležni večnih kritik. Problem je, da v Ljubljani ne dobimo računovodkinje na razpisano delovno mesto. Tudi takšnega sekretarja, ki ga želimo, ki bi imel potrebna planinska znanja, ni. Po njegovem mnenju bi, če bi ga. Korbarjeva še ostala, prišlo do psiho-zdravstvene katastrofe. Trenutno poizkušamo z notranjimi kadri razreševati problematiko in za prehodno obdobje bo vodenje prevzel g. Danilo Sbrizaj. Glede odpravnine pa je dejal, da generalni sekretarki pripada po pogodbi 6 osebnih dohodkov. Dogovorili smo se za 60% vrednosti, ker je bil čas zaposlitve krajši. Je pa dejansko problem, kje dobiti kader, ki bi vsem ustrezal. Smo pa pred vprašanji, kako reševati zadeve, kako ljudi pridobivati za funkcije, kako narediti čvrsto planinsko zvezo,0 Vsi se premalo zavedamo problemov in dejstva, da delamo za isto zadevo. Matične pripadnosti ne izkazujemo več, smo razdrobljeni, nervozni in vse preveč je šikaniranja. Bojan Rotovnik je v nadaljevanju razprave pohvalil delo KTTS UO PZS, ki je kljub težkemu začetku naredila velik napredek. Enako velja tudi za KVGN UO PZS, kateri so poslali v razreševanje vlogo, ki se nanaša na vožnjo z motornimi vozili v naravnem okolju in upajo, da bodo kmalu prejeli odgovor. Opozoril je, da mladi v poročilu predsednika PZS niso omenjeni, da je 99% dela KMS prevzelo P UO PZS, da ima DS za organizacijo dela nejasno zastavljene naloge in sprejema preohlapne sklepe, da je oblika seminarjev preživeta,0 Kritiko je dal tudi na delo Odbora za članstvo ter menil, da bi bila nujna kadrovska prenova z vključitvijo članov tistih PD, kjer članstvo narašča. Nestrinjanje je izrazil tudi s prenosom odgovornosti dodatnega zavarovanja na PD ter podal predlog, da naj se v prihodnje dodatna zavarovanja urejajo direktno preko zavarovalnice in ne preko PD in PZS. Podal je tudi podatek, da je članstvo v planinski organizaciji v zadnjih treh letih padlo za 15% in ob koncu dal v razmislek dejstva: da so zvezo zapustili gorski vodniki, težnja po odhodu je med reševalci in alpinisti, mladi so zapostavljeniEEsprašuje se, kaj sledi0? Predlagan in soglasno sprejet je bil SKLEP: 5.6. Dodatno zavarovanje naj urejajo člani planinskih društev direktno z zavarovalnico in ne preko PZS. Sklep je bil soglasno sprejet. Ker je pogodba z zavarovalnico za leto 2004 podpisana do 31.12.2004 in je v času izvajanja ni mogoče spreminjati, zato bo sklep lahko pričel veljati šele po 31.12.2004, ko se izteče veljavnost letne pogodbe. Mag. Franci Ekar je pojasnil, da je bil na zadnji seji UO PZS sprejet sklep o oživitvi sodelovanja med Združenjem gorskih vodnikov Slovenije in PZS. Glede SAK je vse jasno. GRS S pa, kot je bilo povedano, želijo ustanoviti zvezo zvez. Pri tem je predsednik opozoril na racionalnost takšne oblike organiziranosti, izhajajoč iz dejstva, da bi vsi navedeni želeli ostati znotraj PZS, a vsak na svoj način (zveza, podjetništvo, klub,0). Glede mladine pa je dejal, da imajo društva močne mladinske odseke, ki pa niso vključeni v delo MK UO PZS, da pa si je mladinska organizacija sama zaprla vrata, ko je v svoja pravila zapisala zgornjo starostno mejo 26 let. Opozoril je tudi na svoje uvodne besede, kjer je delo in potrebo po vključevanju mladih še posebej izpostavil. Roman Ponebšek je pojasnil, da gre za besedo tpravilomaf in da je sam pri 35 letih še vedno član. Težko pa je dobiti mladega človeka za prevzem funkcije. Tomaž Mikeln je dejal, da je pri svojih 29 letih še vedno član UO MK. Po mnenju Marka Goršiča pa prihaja na tem zasedanju že do pravega sprenevedanja, saj se ve, kdo sprejema pravilnike in naj bi se zavrnilo že v začetni fazi, pred samim sprejemom Pravilnika M K PZS. Alojz Nunčič, PD Dobrepolje je predlagal, da se pri glasovanju na Skupščini PZS da večji poudarek društvom (predlagal je že leta 1999), z višjim številom članov (ne na dosedanjih 1000, ampak na 333 članov po en glas), saj kot je ugotovil današnje zasedanje nima več zadostnega števila glasov za odločanje. Glede sprememb članarine je pismo naslovil Odboru za članstvo UO PZS. Predlagal je tudi zmanjšanje števila članov UO PZS s čimer se bodo zmanjšali tudi materialni stroški. Tudi število komisij UO PZS se mu zdi preveliko. Opozoril je na drastičen padec članstva iz 100.000 leta 1990 na 60.000 v lanskem letu ter predlagal ohranitev članarine t'PT. Rudolf Skobe je predlagal SKLEP: 5.7 pobudo PD Dobrepolje glede članarine obravnava Odbor za članstvo UO PZS, spremembe glede glasov na člana PD pa Komisija za prenovo Statuta PZS. Pobuda je bila sprejeta s tremi (3) glasovi PROTI in dvanajstimi (12) VZDRŽANIMI glasovi. Danilo Škerbinek je v nadaljevanju dejal, da se znižuje število kadrov (vodniki, mentorji, pripravniki,0) v planinski organizaciji. Vse bolj se izraža tudi ob padcu članstva kvaliteta kadrovanja in usmerjanja kadrov v izobraževalne tečajev v okviru planinske organizacije. Žal ni načrtnega kadrovanja in iskanja ustreznih kadrov, če pa kadrov ni, je tudi delo težko izpeljat. KVIZ se zelo trudi pri vzgoji, a še vedno ugotavljamo, da je največji osip kadra med 25. in 40. letom. Izobraženih je 3600 oseb, beležimo pa le 1600 oseb z licenco vodnika. Predlagal je, da se v bodoče posveti še več pozornosti v skrbi za vzgojo in delo vodniškega in mentorskega kadra. Po njegovem mnenju društva še vedno premalo pomagajo pri delu in pravilnem odnosu s šolami in vse preveč prepuščajo odločanje le posameznikom. Društva pa naj bi v času, ko njihovi člani zaradi eksistenčnih ali drugih problemov ne morejo sodelovat, vseeno vzdržujejo stik z njimi. Opozoril je tudi na nesklepčno sejo MK UO PZS, ki pa ni problem dela MK ampak predvsem podpore, ki so jo mladi deležni v društvih. Rudolf Skobe je Verifikacijsko komisijo zaprosil, da, glede na dane pripombe glede sklepčnosti na zasedanju, preveri število glasov delegatov v dvorani. Manja Rajh je v razpravi dejala, da ji je izraz mladi všeč, kajti mladi postajajo aktivni v planinstvu šele v študijskih letih, ali prvih letih službe. Predlagala je, da naj bo starostna meja v organizaciji mladih bolj fleksibilna (oz. naj ne bo omejevalna), kajti za delo z najmlajšo populacijo moramo imeti zrele in odgovorne ljudi, ki pa dela ne bodo opravljali, če ne morejo biti člani organizacije mladih. V letošnjem letu ji je potekel 4-letni mandat načelnice MO. V tem obdobju se je udeležila vseh zborov MK in rednih zasedanj. Njena opažanja so, da so mladi ustvarjalni, polni idej, delovni,0 Posveti in okrogle mize pa odlično izpeljani. Nikdar ni slišala pripomb članov MO, da bi kritizirali vodstvo MK UO PZS. Kritiziralo, da so brez predsednika, jih je vodstvo PZS (kaj pa PZS in v.d. generalnega sekretarja???), da sprejemajo sklepe na podlagi manjših interesov, da niso prisotni na sejah UO PZS. Vodstvo MK UO PZS je dejalo, da na sejah UO PZS ni razumevanja za mlade, zato se tudi obnašajo pasivno. Predlagala je, da se delo MK UO PZS podpre. ob 15,25 uri je bilo navzočih še 96 glasov delegatov Rudolf Skobe je v potrditev predlagal POBUDO: 5.8. Planinska društva so dolžna dati pomoč in podporo kadrom v času njihovega dela. Tistim, ki bi se ponovno želeli aktivirati jim morajo to omogočiti in ohranjati stik s kadri tudi v času, ko iz takšnih ali drugačnih razlogov le-ti ne morejo aktivno sodelovati. Pobuda ni bila sprejeta (ni podatka s kakšno večino). Pobudo je Danilo Škerbinek podprl z besedami, da so ga člani organizacije, ki so se želeli po nekaj letih nedela ponovno aktivirati, vprašali, kakšen je postopek, ker mu v matičnem društvu niso dali jasnega odgovora. Dragica Onič je dejala, da je potrebno v primeru, da se pobuda preoblikuje v sklep jasno navesti postopek aktiviranja tistega člana, ki daljše obdobje ni sodeloval v delu organizacije. Hinko Uršič, PD Bohor Senovo, je v nadaljevanju razprave predlagal, da naj tisti organi, ki niso pristopili k uresničevanju sklepov Skupščine PZS iz lanskega leta, gradivo pregledajo. Nesmiselna pa se mu zdi neprestana primerjava s sosednjo Avstrijo, Nemčijo ter dejal, da naj poizkusimo živet v danem okolju. Postavil je tudi vprašanje ali je PZS zveza društev ali zveza posameznikov ter predlagal, da Komisija za prenovo Statuta PZS upošteva veljavne akte organizacije in ne, da dela primerjave z drugimi okolji. Še enkrat je poudaril, da si vsi želimo živeti v našem okolju, po naših normah in z našimi sosedi. Ne želimo pa, da nas nekdo primerja z nekom, kamor ne sodimo. Jelko Podobnik, PD Cerkno se je v svoji razpravi ponovno dotaknil osipa članstva ter dejal, da po besedah Danila Škerbineka članarina ni razlog osipa. Sam ugotavlja, da pa je prav članarina edini razlog. Večina bi prispevala le za društvo. Zavarovanje jim krije delovna organizacija in zanimiva bi bila le dnevna odškodnina. Nadalje je opozoril na neskladje tretje alinee 29. člena Statuta PZS s pravilnikom o članarini ter na 33. člen, kjer Predsedstvo UO PZS ni navedeno, kot organ. Iz tega sledi, da sklepe UO PZS izvršuje predsednik PZS ob pomoči Strokovne službe PZS. Sporen se mu zdi tudi 60. člen Statuta PZS. In ob koncu je še dejal, da k delu planinske organizacije ne bodo pomagale fotografije našega predsednika na nekaj straneh v vsaki številki Planinskega vestnika. Danilo Škerbinek je menil, da takšne izjave že presegajo rob dobrega okusa, in če smo planinci potem si povejmo v obraz, ne delajmo pa se norca iz nekoga, ki dela za to organizacijo. In, če smo planinci, potem imamo kodeks, ki bi ga bilo dobro razmnožit in razdelit. V odgovor vsem, ki so razpravljali o članarini pa je dejal, da je bilo 52 pripomb, ki jih je lani prejel Odbor za članstvo obrazloženih in napisanih. Vse pripombe so bile dane (zapisane) UO PZS, kije o predlogih sklepal. Odbor za članstvo UO PZS je le delovni odbor, ki predloge pripravi. Je pa res, da nismo vsi enakega mnenja, in da nekateri predlogi niso bili vključeni. Nadalje je glede zavarovanja dejal, da se je le manjši odstotek članov do sedaj odločilo za dodatno zavarovanje. Pričakuje pa ugodne ponudbe tudi iz baze. Nekaj pripomb oz. predlogov mu je bilo povedanih v odmoru, a je predlagatelje še enkrat zaprosil, naj svoje predloge posredujejo tudi v pisni obliki. Tudi delitvena razmerja članarine so jasna in zapisana tako v pravilniku, kot obrazložena v Obvestilih PZS. Miro Mlinar, PD Cerknica je predlagal, da se v izogib nejasnosti ob sklenitvi zavarovanja kopija police posreduje tudi na PD. Danilo Škerbinek mu je v odgovoru pojasnil, da so bili vsi pogoji in številke polic objavljeni v Obvestilih PZS, št. 2/2004 ter poudaril, da so Obvestila PZS že tako pripravljena, da je posamezne rubrike moč izločiti od osnovne vsebine in jih vložiti v registratorje. Obvestila se po novem tiskajo v 1700 izvodih in jih prejemajo društva na način in naslove, kot so se odločila na osnovi ankete (na naslove članov vodstva v društvu) oz. po do sedaj veljavnem ključu, če na anketo niso posredovala odgovora. Jože Stanonik in Rudolf Skobe sta v medsebojnem razgovoru odločala o predlogu sklepa, ki naj bi bil dan na glasovanje. Jože Stanonik je menil, da je predlog delegata Mlinarja namenjen obravnavi na Odboru za članstvo UO PZS, Rudolf Skobe pa je predlog delegata Mlinarja dal na glasovanje, in sicer naj se sprejme SKLEP: 5.9. v izogib nejasnosti se ob sklenitvi kopija police posreduje tudi na PD. Sklep ni bil sprejet (ni podatka s kakšno večino). Uroš Vidovič je prisotne opozoril na pomen pešpoti E6 in E7 za slovenske planince, saj nesporno povezujeta Slovenijo z evropskimi državami in njihovimi planinci. V letih po osamosvojitvi so evropske pešpoti zašle v resno krizo. Navkljub ustanovitvi KEUPS (pred 4 leti) 0 Komisije za evropske pešpoti, v kateri sodelujejo poleg PZS še TZS, ZGS in ZGDS, se vsi problemi vlečejo še naprej. Predlagal je, da današnja Skupščina PZS zavzame stališče o interesu PZS za sodelovanje na področju evropskih pešpoti. V sprejem je predlagal SKLEP, ki gaje delegatom predstavil Rudolf Skobe: SKLEP 5.10. Skupščina PZS podpira sodelovanje na področju evropskih pešpoti v okviru KEUPS ter izvajanje dogovora o poslanstvu delovanja KEUPS preko UO in njegovih komisij. Sklep ie bil soglasno sprejet. Rudolf Skobe je v nadaljevanju razprave ugotovil, da seje kot razpravljalec prijavil še Marko Goršič, a ker v predlogu za razpravo ni podal vsebine razprave, mu je bila odvzeta beseda. Adi Vidmajer, podpredsednik PZS je takoj na začetku čestital jubilantu 0 PD Novo mesto za častitljivih 90-let. Nato pa je dejal, da se že nekaj ur pogovarjamo le o tem kaj je kdo in zakaj ni nekaj naredil, itd.. Spregovoril je v imenu MDO in dejal, da so poročila o delu odborov pokazala, da je delo v društvih solidno, dobro, prijetno in da dobro sodelujemo. Res je tu in tam kriza, a vseeno ne takšna, da ne bi mogli biti zadovoljni. Omenil je letošnjo vseslovensko akcijo od Prekmurja do Primorja in se zahvalil prekmurskim planincem za lep začetek akcije, ki se je pričela pred 2000 udeleženci. Dejal je, da je bil srečen, da je bil med njimi. Naslednji dan na Krašnjem vrhu je bila prav tako enkratna prireditev, kjer smo planinci ponovno dokazali, da je v slogi moč. Tudi na Bohorju odlična organizacija in množična udeležba0 Vse to dokazuje, da delamo dobro in da bomo tudi v naslednjem letu pristopili k podobnemu programu, prijetnemu in vabljivemu za ljudi. In glede mladih0 vedno smo bili enotnega mnenja, da je prioriteta MK in delo z mladimi. Je pa res, da so vedno športne organizacije prihajale v šole in ne obratno. (Delegat Marko Goršič je zasedanje zapustil ob 15,55 uri.) Tudi glede GRS S je dejal, da nihče nikogar ne izganja iz zveze. Glede seminarjev pa je dejal, da so bili dobro organizirani povsod, razen v Velenju. Zahvalil se je za meddruštveno delo ter predlagal, da se v prihodnje problematika obravnava na MDO in ne na zasedanju Skupščine PZS. Rudolf Skobe je sklenil razpravo k 5. točki dnevnega reda ter predlagal v sprejem SKLEP: 5.11. Skupščina PZS sprejema Poročilo UO PZS in njegovih organov za leto 2003, s pregledom članstva v letu 2003 v predloženem besedilu. Sklep je bil sprejet s tremi (3) VZDRŽANIMI glasovi. Rudolf Skobe je na glasovanje dal še sklep, ki ga je predlagala Manja Rajh, in sicer: SKLEP: 5.12. Častno sodišče PZS naj obravnava ponarejanje Statuta PZS in ustrezno ukrepa. Jože Melanšek (replika) menim, da se naj pred glasovanjem pridobi pisne argumente, ki se posredujejo Pravni komisiji UO PZS, ki se do njih opredeli. Naj bo to pobuda Pravni komisiji, ki naj na osnovi ugotovitev odloči o nadaljnjem postopku oz. o obravnavi na Častnem sodišču PZS. Rudolf Skobe je ponovno dal na glasovanje sklep 5.12. ZA sklep je bilo podanih devet (9) glasov delegatov, štiriinštirideset (44) glasov je bilo PROTI sklepu. Sklep ni bil sprejet. Ob 16,00 uri so svoj odhod iz zasedanja napovedali Bojan Rotovnik, Katja Kadiš in Roman Ponebšek. Generalna sekretarka Alojzija Korbar Tacar je prosila delegate, ki so napovedali svoj odhod, naj počakajo le še potrditev finančnega plana. Delegati so se strinjali, da se 11. točka dnevnega reda obravnava takoj in pred ostalimi točkami, ki so bile na vrsti. K 11. točki FINANČNI NAČRT PZS ZA LETO 2004 Uvodno obrazložitev je podala Ljudmila Ahačič, računovodkinja PZS. Obrazložitev so delegati prejeli pred vstopom v dvorano in je sestavni del zapisnika (PRILOGA 5). SKLEP: 11.1. Finančni načrt PZS za leto 2004 je bil sprejet z večino glasov delegatov. Devet (9) glasov je bilo VZDRŽANIH. K 6. točki POSLOVNI PROSTORI PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE, DVORŽAKOVA 9, LJUBLJANA Uvodno pojasnilo je podal Jože Stanonik. Pojasnilo je priloga zapisnika (PRILOGA 6). V sprejem je predlagal tudi sklepe, ki so objavljeni na strani 90 posebne številke Obvestil PZS/15. april 2004. Tone Jarc, PD RTV Ljubljana je v imenu društva izrazil protest UO PZS, oz. njegovemu predlogu, da Skupščina PZS sprejme sklep skladno s četrto alineo 41. člena in petim odstavkom 60. člena Statuta PZS o prodaji nepremičnin v lasti ali solastništvu PZS s tole utemeljitvijo: PD RTV smatra, da so viri financiranja izgradnje oz. nakupa poslovnih prostorov preveč ambiciozni oz. previsoko leteči. Spomnimo se samo Slovenskega planinskega muzeja, za kar so PD za zdaj zbrala 2.874.400 SIT. Z izselitvijo GRS S v Kranj za nedoločen čas, pa se je tudi prostorska stiska zmanjšala. Zato predlagamo, da se objekt na Dvoržakovi 9 obnovi, sanira in po možnosti dogradi. Če bi UO PZS umno gospodaril, do sedanjega stanja ne bi prišlo. Z 11.500.000 SIT, kolikor je načrt za leto 2004 za vzdrževanje, se da marsikaj narediti. Vprašati pa se je treba tudi, kje je amortizacija, ki bi jo morali, kot dobri gospodarji, vsakoletno upoštevati! Rudolf Skobe se je zahvalil za obrazložitev in razpravo k 6. točki, a je dejal, da mora žal ugotoviti, da je na zasedanju navzočih le še 83 glasov delegatov, in da Skupščina PZS ni več sklepčna. Zasedanje Skupščine PZS je bilo, zaradi nesklepčnosti, prekinjeno ob 16,11 uri. Zapisala: Jana Racman PRILOGE: - kot v tekstu navedeno Rudolf SKOBE, Predsednik Delovnega predsedstva Skupščine PZS/15.05.2004 OVEROVATELJA: Marjan BURJA Bojan ROTOVNIK POROČILO VERiFIKACIJSKE KOMISIJE O PRISOTNOSTI DELEGATOV NA SKUPŠČINI PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE dne, 15. maja 2004 v dvorani Visoke šole za upravljanje in poslovanje. Novo mesto (ob 10.00 uri) Verifikacijska komisija je na osnovi oddanih pooblastil delegatov članov Planinske zveze Slovenije in zborov: gospodarjev planinskih društev, mladinskih odsekov, alpinistov, načelnikov markacijskih odsekov, vodnikov PZS in gorskih reševalcev ob 9,30 uri ugotovila. da od skupno 260 glasov za odločanje na zasedanju nt bile navzočih zadostno število glasov in Skupščina Planinske zveze Slovenije ni bila sklepčna, zato se je pričetek zasedanja preložil za pol ure, Ob 10,00 uri Verifikacijska komisija ugotavlja, da je na današnjem zasedanju Skupščine Planinske zveze Slovenije skladno s 43. členom Statuta Planinske zveze Slovenije prisotna tretjina glasov za odločanje oz. M3 glasov i %) ¡n Skupščina Planinske Za sprejetje sklepa je potrebnih T glasov. zveze Slovenije lahko prične z delom. VERIFIKACIJSKA KOMISIJA Predsednik član "^ao c Ljubljana, 15 maja 2004 PLANINSKO DRUŠTVO A-banka Ajdovščina Akademsko Športno plezalni klub Andreja Kokalja Atomske toplice - Podčetrtek Avtomontaža Avtotehna Bajtar Velika planina Planinska družina Benečije Blagajana - Polhov Gradec Blagovica Bled Boč - Kostrivnica Bohinjska Bistrica Bohor Senovo Borovnica Bovec Brda Brezje Brežice Bricnik Muta Celje Matica Slovensko planinsko društvo Celovec Cerknica Cerkno Črna na Koroškem Črnomelj Črnuče Delo Plezalni klub Divača Dobrepolje Dobrna Dobrovlje - Braslovče Dol pri Hrastniku Dolga pot Domžale Donačka gora Dovje - Mojstrana Drago Bregar Dramlje Drava Dravograd Plezalni klub Ekstrem Fram Športno društvo Gams ŠTEVILO GLASOV DELEGAT IME IN PRIIMEK 1 1Drago Ergaver 1 1 1 1 1 1 1 1Ivan Martinc 1Viktor Us 1Janez Petkoš 1 1Ivan Veber 1Hinko Uršič 1 1Ervin Mlekuž 1 1 1Janez Veble 1Ernest Perglav 1Manja Rajh 1 1Miro Mlinar 1Jelko Podobnik 1Emil Savelli 1 1 1 1 1 Alojz Nunčič 1 1Martin Slemenšek 1 1 1 1 1Miro Eržen 1Zvone Šere 1 1Anton Stupan 1 1 1 1 2 3 4 5 6 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 1 7 Gorenja vas Gorje Gornik Gornja Radgona Gornji Grad Postaja Gorske reševalne službe Bovec Društvo Gorske reševalne službe Celje Postaja Gorske reševalne službe Kamnik Društvo Gorske reševalne službe Prevalje PLANINSKO DRUŠTVO Združenje gorskih vodnikov Slovenije Gozd Martuljk Gradis** Grmada Grosuplje Hakl Sv. Trojica Haloze Horjul Hrastnik Idrija IMP Integral Iskra Iskra Kranj Jakoba Aljaža Janez Trdina Janko Mlakar Javornik - Črni vrh nad Idrijo Javornik - Koroška Bela Jeglič Jesenice Jezersko Kamnik Kobarid Komenda Društvo plezalcev Koper Obalno planinsko društvo Koper Športno plezalno društvo Korenjak** Akademsko planinsko društvo Kozjak Kranj Plezalni klub Kranj** Kranjska gora Kres** 1Franci Fortuna 1Marica Okršlar 1 1 Tonček Mlinaric 1 ŠTEVILO DELEGAT GLASOV IME IN PRIIMEK ** ** ** ** 1 Mišo Primic Darko Zdešar Niko Ugrica Slavica Tovšak Vlado Treven 2Dušan Štefula Ivan Resnik Darko Butinar 1 2Bojan Lavrinšek Živko Drekonja 1 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 30 31 32 Križe 1Jože Stegnar 33 Križna gora 1 Kum 1 Laško IFanika Wiegele 34 Plezalni klub Laško 1 Lenart lFranc Meke 35 Lendava 1 Liboje 1 Franci Čretnik 36 Lisca lGorazd Šantej 37 Litija 1Roman Ponebšek 38 Litostroj 1 Ljubljana - Matica 4Tomaž Willenpart 39 40 41 42 Ljubno ob Savinji 1 Ljutomer 1 Marija Nonkovič 43 PLANINSKO DRUŠTVO ŠTEVILO DELEGAT GLASOV IME IN PRIIMEK Loče 1 Logatec 1Janez Slabe 44 Loški Potok 1 Lovrenc na Pohorju 1 Ložno Sv. Florijan 1 Luče 1 Maj šperk 1 Maks Meško Ormož 1 Maribor Matica 2Pavel Jerebic 45 46 Mariborski tisk 1 Matica Murska Sobota 1 Jože Ružič 47 Medvode 1Aleš Jelen 48 Metlika 1 Stanislav Brodarič 49 Alpski klub Mežica** ** Mežica 1 Mislinja 1Peter Zupanc 50 Moravče 1 Mura 1Franc Donša 52 Nazarje 1 Nova Gorica 1Matija Perko 53 Novo mesto 1Rudolf Skobe 54 Plezalni klub Novo mesto 1 Obrtnik 1Mitja Zega 55 Očnica 1 Ojstrica 1 Onger Oplotnica Ožbalt - Kapla Paloma Sladki vrh Panorama PK Peca - Olševa** Piran Alpinistični klub Planika** Planika Maribor Podbrdo Podnanos Podpeč - Preserje Pohorje Polet Poljčane Polje Polom Polzela Polž Pohodnik Posavski alpinistični klub Postojna Pošte in Telekoma Ljubljana Pošte in Telekoma Maribor Prebold ** ** 1Emil Pevec 1 1Tone Cepec IZmagoslava Stiper 1 lTomaž Mikeln 1 1 1 1 Marko Goršič 1 1 1 Dragica Onič IMarko Primatar 1 Aleš Palčič 1Zoran Štok 1 1 1 1 2Stanislav Tomšič 1Bruno Fras 1Adi Vidmajer 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 66 67 68 PLANINSKO DRUŠTVO Prevalje Prevorje Pristava PTT Celje Ptuj Radeče Radlje ob Dravi Radovljica Rašica Rateče Planica Ravne na Koroškem Rečica ob Savinji Plezalni klub Ribnica Ribnica na Dolenjskem Ribnica na Pohorju Planinski klub Rifnik Šentjur ŠTEVILO GLASOV DELEGAT IME IN PRIIMEK 2Ivan Komprej Jožef Merc 1 1 1 Svetozara Verk 1mag. Uroš Vidovič 1 1 2Tone Tomše 1Gregor Sluga 1 1Jože Žunec 1 1 1 1 1 69 70 71 72 73 74 75 76 Rimske Toplice Rodne** Rovte RPD Dolga pot RTV Ruše Saturnus SCT Semič Sežana Skalca Hoče - Slivnica Slavnik Slivnica pri Celju Sloga Rogatec Slovenj Gradec Slovenska Bistrica Slovenske Konjice Solčava Snežnik Ilirska Bistrica Snežnik v Loški dolini Sovodenj Srednja vas v Bohinju Sveti Vid Šempeter Šentjernej Šentjošt Šentvid pri Stični Škofja Loka Škale - Hrastovec Šentjur Plezalni klub Škofja Loka Šmarje pri Jelšah Šmarna gora Šmartno ob Paki Šoštanj Špik Tabor PLANINSKO DRUŠTVO Tabor Maribor** TAM Maribor Tobačna Tolmin Trbovlje Trebnje Tone Jarc 77 Benjamin Jug 78 Primož Areh 79 Aleš Poročnik 80 Ruža Tekavec 2Jože Stanonik 81 82 83 Bojan Rotovnik 84 ** ŠTEVILO DELEGAT GLASOV IME IN PRIIMEK 1 1Jože Murko 1 1Cvetka Jug 1Bojan Gorjup 1 85 86 87 Športno društvo Triumf 1 Trnavski medved 1 Tržič 1 Valentin Stanič Kanal 1 Večer 1 Velenje 1Jože Melanšek 88 Velike Lašče 1 Alpinistični klub Vertikala 1 Vevče 1Ernest Gradišar 89 Videm 1Milan Jevšnik 90 Viharnik 1 Vinska Gora 1 Vipava Vitanje Vojnik Vransko Vrelec Vrhnika Vuzenica za Selško dolino Železniki Zabukovica Zagorje Zavrnik Gorazd, dr. Zlatarne Celje Zreče Žalec Železar Štore Železničar Celje Železničar Ljubljana Železničar Maribor Žetale Žiri Žirovnica Miroslav Blazinšek Drago Črešnar Vlado Rojnik Jure Boruta Jože Jančič Aleš Maček Ciril Garafolj 92 93 94 95 96 91 97 ZBORI Zbor alpinistov ŠTEVILO DELEGAT GLASOV IME IN PRIIMEK 3 Zbor gorskih reševalcev Slovenije Zbor gospodarjev Zbor markacijskih odsekov Zbor mladinskih odsekov Zbor vodnikov SKUPAJ GLASOV ZA ODLOČANJE 3Janez Podjed Zvone Korenjak Dani Kopušar, Toni Smo 3Florjan Hvala 3Marinka Petkovšek 3Tomaž Mikeln 3Katja Kadiš 98 99 100 101 102 103 104 105 106 107 108 109 110 111 112 260 Člani PZS, ki ne izkazujejo lastnega članstva ** nedejavna društva - niso prevzela članskih znamkic v letu 2003 Na podlagi 41. in 47. člena Statuta Planinske zveze Slovenije je Skupščina Planinske zveze Slovenije na zasedanju dne, 15. maja 2004 sprejela POSLOVNIK O DELU SKUPŠČINE PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE (PZS) I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem Poslovnikom Skupščina Planinske zveze Slovenije določa način svojega dela zlasti: - javnost dela - priprave na sejo - potek dela na seji - odločanje - vodenje zapisnika. II. JAVNOST DELA 2. člen Delo Skupščine PZS je javno. Javnost zagotavljamo z objavljanjem predloga dnevnega reda ter kraja in časa sej Skupščine PZS in gradiv ter objavljanjem sprejetih sklepov in stališč v Obvestilih PZS. Obvestilo o času in kraju sklica seje Skupščine PZS mora biti objavljeno na spletni strani PZS in tudi v planinskih rubrikah sredstev javnega obveščanja. Javnost dela je zagotovljena s tem, da so seje Skupščine PZS dostopne tudi vsem članom PZS (po 15. členu Statuta PZS) in občanom, ki jim je omogočeno, da se seznanijo z gradivi, sklepi in stališči Skupščine. Gradiva so članom PD in občanom na razpolago v strokovni službi PZS, MDO in članih PZS. 3. člen PZS obvešča javnost o delu Skupščine preko Obvestil PZS, spletnih strani PZS, Planinskega vestnika, preko sredstev javnega obveščanja ozr. na drug primeren način. 4. člen Za zagotavljanje javnosti dela Skupščine so odgovorni: - predsednik PZS - Predsedstvo UO PZS, - generalni sekretar PZS. III. PRIPRAVE NA SEJO 5. člen Predsednik in generalni sekretar PZS sta odgovorna za priprave na sejo Skupščine PZS. 6. člen V priprave za sejo spada zlasti: - priprava gradiva za seje, - oblikovanje predloga dnevnega reda, - razpošiljanje vabil in gradiva, - organizacijske priprave. 7. člen Vsak predlog za obravnavanje na seji mora predlagatelj nasloviti na predsednika PZS. Predlog mora biti vročen najmanj 15 dni pred sejo skupščine. 8. člen Predlog za obravnavo na seji mora predlagatelj pripraviti tako, da je kratek in da je iz njega razvidno bistvo. Predlog mora vsebovati tudi predlog sklepa, nosilce naloge in rok izvršitve. Če je več variantnih predlogov, morajo biti vsi navedeni. Predlogi morajo biti pripravljeni tako, da so iz njih razvidne možne posledice in finančne obremenitve. Če je predlog oziroma gradivo obsežnejše, mora biti priložen še kratek izvleček. 9. člen Ko prejme predsednik PZS predlog in gradivo za obravnavanje in odločanje na seji, ugotovi ali spada to v pristojnost skupščine in ali je gradivo pripravljeno tako, kot določa ta poslovnik. Če ugotovi, da posamezni predlog ali del predloga ni dovolj dokumentiran, ali strokovno ni razumljivo obrazložen, zahteva od predlagatelja, da ga v določenem roku dopolni. Če predlagatelj tega ne stori, mu vrne predlog. 10. člen Predlog dnevnega reda, gradivo, čas in kraj seje za skupščino določi UO PZS. 11. člen Vabilo za sejo skupščine z vsem potrebnim gradivom pošlje generalni sekretar PZS članicam PZS in MDO, da določijo delegata oziroma da gradivo obravnavajo ter do njega zavzamejo stališče. 12. člen Generalni sekretar PZS pošlje vabila za sejo tudi članom Upravnega in Nadzornega odbora in Častnega sodišča PZS. Ti imajo pravico razpravljati o poročilih, vendar brez pravice glasovanja o poročilih in sklepih. 13. člen Na sejo skupščine je treba povabiti tudi organizacije in skupnosti, katerih članica je PZS. Predsednik PZS tudi določi, koga je poleg, s tem poslovnikom določenih udeležencev, še potrebno povabiti na sejo. IV. POTEK DELA NA SEJI 14. člen Predsednik PZS začne sejo in jo vodi do izvolitve delovnega predsedstva. Če je predsednik PZS zadržan, začne sejo podpredsednik, ki ga določi predsednik. 15. člen Ko začne sejo, lahko predsednik pred prehodom na dnevni red poda kratko poročilo v zvezi s sejo in drugimi predhodnimi vprašanji. Predsednik obvesti skupščino tudi o tem, kdo se je seje udeležil poleg delegatov in organov PZS. 16. člen Seja skupščine je sklepčna, če so prisotni delegati z več kot polovico (1/2) glasovza odločanje. Če ob napovedani uri skupščina ni sklepčna, se preloži za pol ure, nakar lahko sklepa, če so navzoči delegati z vsaj tretino (1/3) glasov za odločanje. 17. člen O prisotnosti delegatov in drugih oseb na seji vodi evidenco generalni sekretar PZS. 18. člen Ko začne predsednik PZS sejo, predlaga izvolitev delovnega predsedstva. Delovno predsedstvo sestavljajo predsednik in štirje člani. Ko je delovno predsedstvo izvoljeno, vodi sejo skupščine predsednik delovnega predsedstva (v nadalnjem besedilu: predsednik DP). Predsednik DP predlaga skupščini sprejem dnevnega reda. 19. člen Ko je izvoljena verifikacijska komisija, mora takoj pričeti z delom in obvestiti skupščino o tem, ali je sklepčna. Če skupščina ni sklepčna, ne more začeti z delom. 20. člen Sprejeti dnevni red razglasi predsednik DP. Ko je dnevni red sprejet, se preide na obravnavanje posameznih točk dnevnega reda po vrstnem redu, kot so v sprejetem dnevnem redu. Med sejo se lahko spremeni vrstni red točk dnevnega reda, če je za to upravičen razlog in če skupščina tako sklene. 21. člen Poročilo k posameznim točkam dnevnega reda poda poročevalec, ki v uvodu povzame bistvo obravnavanega gradiva, navede odprta vprašanja in predlaga sklepe. Ko poročevalec konča poročilo, odpre predsednik DP razpravo. Skupščina pa lahko odloči, da podajanje poročila ni potrebno, ker je bilo gradivo že posredovano delegatom. 22. člen Predsednik DP daje besedo razpravljalcem po vrstnem redu, kot so se prijavili za razpravo. 23. člen Delegat ali drug udeleženec lahko razpravlja na seji o vsaki točki dnevnega reda, vendar največ 5 minut. Razpravljalec sme govoriti samo o vprašanjih, ki so na dnevnem redu seje, ali pa so z njim v neposredni zvezi. Če razpravljalec želi, da skupščina o njegovih predlogih glasuje, mora predložiti delovnemu predsedstvu besedilo sklepov v pisni obliki. Pred glasovanjem se mora poročevalec opredeliti do predlaganih sklepov. Če se razpravljalec oddalji od vprašanja, ki je na dnevnem redu, ga mora predsednik DP opozoriti, naj se drži dnevnega reda. Če se razpravljalec tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda, mu lahko predsednik DP odvzame besedo. 24. člen Delegati se lahko prijavljajo k besedi takoj, ko se obravnava začne in vse do njenega zaključka. Predsednik DP zaključi obravnavo, ko ugotovi, da ni več razpravljalcev. Predsednik DP da takoj besedo delegatu, ki želi govoriti o prekršitvi poslovnika ali dnevnega reda, ali zato, da bi dopolnil oziroma spremenil svojo izjavo. Če je delegat zahteval besedo zaradi prekršitve poslovnika ali dnevnega reda, mu predsednik DP da takoj pojasnilo. Če se delegat s pojasnilom ne zadovolji, odloči o spornem vprašanju skupščina. Poročevalec mora zavzeti stališče do vprašanj, ki so bila iznesena v razpravi. Razpravljalec lahko govori o istem vprašanju tudi večkrat, vendar se ne sme ponavljati. 25. člen Skupščina PZS lahko sklene na predlog predsednika DP ali posameznega delegata: - da se razpravlja o več točkah dnevnega reda skupaj, če so te točke med seboj povezane, - da se razprava o posameznem vprašanju z dnevnega reda konča tudi prej, preden so o njem govorili vsi azpravljalci, če je vprašanje dovolj razčiščeno in se lahko o njem odloči. 26. člen Predsednik DP lahko razpravo o posameznem vprašanju prekine, če se pokaže potreba, da je za odločanje o zadevi potrebno dobiti nove podatke, dopolniti obstoječe gradivo, razčistiti posamezna vprašanja ali iz drugih opravičenih razlogov. 27. člen Ko so izčrpane vse točke dnevnega reda, predsednik DP zaključi sejo. V. VZDRŽEVANJE REDA NA SEJI 28. člen Predsednik DP skrbi za red na seji. Za kršitev reda sme uporabiti naslednje ukrepe: - opomin, - odvzem besede, - odstranitev s seje. Opomin se izreče delegatu ali drugi osebi, ki s svojim obnašanjem, govorjenjem, čeprav mu predsednik DP ni dal besede, seganjem v besedo razpravljalcem ali s podobnim ravnanjem, krši red in določbe tega poslovnika. Odvzem besede se izreče delegatu ali drugi osebi, ki krši red v smislu drugega odstavka tega člena in je bil na to že dvakrat opozorjen. Odstranitev s seje se izreče delegatu ali drugi osebi, če noče poslušati predsednika DP, ki mu je odvzel besedo ali kako drugače grobo moti in preprečuje pravilno delo skupščine, žali skupščino ali delegate, ali uporablja neprimerne izraze. Delegat ali druga oseba, ki mu je izrečena odstranitev s seje, se mora takoj odstraniti iz prostora, v katerem je seja in se ne sme več vrniti na sejo. Če tega ne stori, prekine predsednik DP sejo in jo nadaljuje, ko je izrečeni ukrep izvršen. Vsak ukrep se vpiše v zapisnik. Delegat, zoper katerega je uporabljen kakšen ukrep, ima pravico pojasniti svoje ravnanje. O tem ukrepu obvesti PZS članico PZS, organizacijo oziroma organ, ki ga je predstavljal. 29. člen Če predsednik DP ne more z rednimi ukrepi ohraniti reda na seji, odredi po sklepu delovnega predsedstva kratko prekinitev. Če tudi v nadaljevanju seje ni mogoče ohraniti reda, predsednik DP po sklepu delovnega predsedstva sejo zaključi. VI. ODLOČANJE 30. člen Skupščina odloča z večino glasov vseh navzočih delegatov, razen če je z zakonom ali Statutom PZS določeno, da je za odločitev potrebna posebna večina ali soglasje vseh delegatov. 31. člen Delegat ima pravico pred glasovanjem obrazložiti svoje stališče in pojasniti, kako bo glasoval. 32. člen Pred glasovanjem objavi predsednik DP točno oblikovan predlog sklepa. Če je o posameznem vprašanju predlaganih več različnih sklepov skupščina najprej glasuje o predlogu sklepa poročevalca. Sprejet je predlog, ki je dobil potrebno večino glasov. 33. člen Delegati glasujejo tako, da se izjavijo za predlog, proti predlogu ali se glasovanja vzdržijo. Glasovanje je praviloma javno in istočasno z dvigom rok ali z izjavljanjem vsakega posameznega delegata. Glasovanje z dvigom rok se opravi tako, da predsednik DP pozove delegate, kdo je za predlog, nato kdo je proti predlogu in nazadnje kdo se je vzdržal. Glasovanje z izjavljanjem vsakega posameznega delegata se opravi, če tako odloči predsednik DP , ker je po njegovem mnenju to potrebno, da bi se natančno ugotovil izid glasovanja. Posamezni delegat se izjavi "za", "proti" in "vzdržal". 34. člen Če je število glasov "za" ter skupno število "proti" in "vzdržanih" glasov enako, se glasovanje ponovi, pred tem pa je potrebno v ponovni razpravi dodatno razčistiti vprašanje. Če pride tudi pri ponovnem glasovanju do istega izida, se šteje da predlog ni sprejet. Ponovno se zadevo obravnava na eni od naslednjih sej. Če pa gre za nujno zadevo v zvezi s poslovanjem, mora skupščina sprejeti začasni sklep o rešitvi tega vprašanja. 35. člen Delegati odločajo s tajnim glasovanjem samo v primerih, ki so določeni v Statutu PZS. Tajno glasovanje se opravi z glasovnicami z obkrožanjem besed "za" ali "proti". Rezultat glasovanja ugotovi tričlanski glasovalni odbor, ki ga določi skupščina. Po končanem glasovanju obvesti predsednik glasovalnega odbora skupščino o izidu glasovanja. 36. člen Izid glasovanja razglasi predsednik DP. VIII. VODENJE ZAPISNIKA NA SEJI 37. člen O delu na seji Skupščine PZS se piše zapisnik. Zapisnik piše zapisnikar. Potek seje se snema na magnetofonski trak. Zapisnik podpišejo predsednik delovnega predsedstva, dva overovatelja zapisnika in zapisnikar. 38. člen Zapisnik mora vsebovati zlasti: - navedbo časa in kraja zasedanja Skupščine PZS, - ime in priimek predsednika DP oz. predsedujočega, ki je vodil sejo ter članov DP - imena in priimke navzočih delegatov ter opravičeno in neopravičeno odsotnost delegatov ter članice PZS iz katere so, - imena in priimke ostalih vabljenih, ki so se seje udeležili, - ugotovitev, da je seja skupščine sklepčna, - dnevni red seje, - sprejete sklepe in podatke o izidu glasovanja o posameznih vprašanjih, - čas prekinitve oziroma sklenitve seje, - podpis predsednika DP, dveh overovateljev zapisnika, zapisnikarja in štampiljka. 39. člen Zapisnik mora biti napisan najkasneje v roku 20 dni po seji skupščine, overovatelja pa ga morata overoviti v petih dneh po prejemu. Zapisnik mora biti objavljen v Obvestilih PZS in ga mora obravnavati Upravni odbor PZS ter pristopiti k izvršitvi sklepov. 40. člen Delegat lahko zahteva, da se njegov govor, razprava oziroma izjava vpiše v zapisnik. Pred objavo lahko zahteva, da se mu zapisnik pokaže zaradi redakcijskih popravkov. 41. člen Vsak delegat ima pravico dati pisne pripombe na zapisnik seje skupščine objavljenem v Obvestilih PZS v roku 15 dni, ki jih pošlje Upravnemu odboru PZS. UO obravnava pripombe k zapisniku in zavzame o njih stališče ter o tem obvesti predlagatelja. 42. člen Izvirni zapisnik in magnetofonski trakovi s celotno dokumentacijo se hranijo v arhivu kot dokument trajne vrednosti. Za hrambo in arhiviranje skrbi generalni sekretar PZS. IX. KONČNE DOLOČBE 43. člen Ta poslovnik začne veljati takoj. Predsednik Delovnega predsedstva Skupščine PZS dne, 15.05.2004 Rudolf SKOBE ŠTEVILKA: SKUP/0304 DATUM: 15.05.2004 Gorska reševalna služba Slovenije tileiuvisova 34, 4000 KRANJ Štev.; P 219/04 i ,jut>ijana, 3,5.2004 /.adcva: Predlog riopoliiitvt dnevnega reda Skupščine P/S GRS s ju nu rodnem /Imru (.¡RS s, ki ste ga imeli 22.3.2004, sprejela sklep o preoblikovanju iiliS S Sedanja Komisija za (¡RS pri PZS se naj Ki fjčeobiikovata v Zvezo gorske reševalne službe Slovenije, ki bo imela Olanicc v obliki samuslojnih društev (.¡RS ju PD v okviru kalerili delujcio postaje . • /veze s PZS pa naj se uredi s spremembo Sumila PZS. I Zapisnik s tega / bora GRS S je PZS prejelo po pošli 6.4.21)04 Namera GRS S o spremembi organiziranosti + >1tS S v okviru PZS, je hilii naslovljena nu IV.S in jo ¡e PZS prejelo 20,4,20«.?, .1 Predsedstvi 11.() l V. S jo je obravnavalo na izredni seji I11 O P/S, dne 21 .J,2004 in /a\ zck i sfe4e-1 sk lep: l'rtil sedi Ivo lK) P/.S seje seznanilo / gradivom Gorske reševalne službe Slovenije »Sprememb» organiziranosti GRS S 1 okviru PZS - GliS« in ob dejstvu, da je datum prejema gradiva 2(1.04.2004 sprejeto odločitev. da se navedeni predlogo preoblikovanju GRS Slovenije i /.two Gorske reševalne službe Slovenije, smatra kol predlog /a obravnavo v skladu s 7. členom Poslmiukn d dvtu Skupščine PZS. Predsedstvo predlaga, da se gradivo posreduje v obravnavo Komisiji za pripravo novega Statuta P/,S, ki je bila imenovana na 12. seji IIO P/.S. 2.4.20IM. Pred dokonfno spremembo organiziranosti (iRS S pn Predsedstvo t O PZS opo/arja, da fw> potrebno urediti 07. astre/110 dogovoriti medsebojna razmerja Kili S S P/,S) * finančnn blagovnem potovanju / uskladitvijo evidenc? »preme (reverzi /,a izdano opremo!) ter sprejeli ustrezne odločitve o razbremenitvi PZS (n, pr.: zadeva Okrešelj). Predsedstvo tudi ocenjuje, da bi Eiil postopek /a spremembe i» dopolnitve Statuta PZS tei podpis pogodbe, kol predlaga GRS Slovenije, ¡earadi zgoraj omenjenih razlogov, n» letošnjem rnscdciiija ^Knpšciiie PZS prruranjen in v neskladju r (to sedaj veljavnimi postopki r.t sprej. m .sprememb it> dopolnitev statuta PZS, Predsedstvu ugotavlja, da omenjeni predlog tndt tri posredovan v skladu / določili 7. člena Poslovnika o deln Skupščine PZS, ki med drugim določa, da »mora predlagatelj vsaj predlog nasloviti na predsednika PZS«, Predsednik PZS, kiju!» proceduralnim napakam, o vsebini prejetega gradiva seznani Člane 11) PZS na seji One,23.04.2004, Predsedstvo predlaga, da se organiziranost (.KS Slovenije 1 bodoče obravnava tudi oh priliki sprejema vodstva PZS pri dr. Gantarju, ministru Ministrstva za informacijsko «lru>.lm R Sloveniji Predhodno pa skliče delovni sestanek s člani Komisije GltS Slovenije. Al CRS S iu naslovil na predsednika !J/S predlog dtipol.niive dnevnega reda Skupščine IVS. skladno > J^ členom P/S in 7. členom Poslovnika o de In Skupščine PZS. ki smo jili prejeli 26.1.21H! I. Predsednik PZS soglaša s predlogom dopolnitve dnevnega reda Skupščine PZS in duje po hudo (.lis S skupščini PZS v obravnavo (razpravo). Skupščina PZS o predlogu ne more odločati saj ustrezni organi niso mogli sprejeti stališča ¿aradi tega. ker je med l>f(\riilm imu pubuilu in Skupnimi PZS prt mul« /¡i i/vcdbo Iri ftujit^a r^iKlopk:! (ilolov tin gruiMii), uwnti'k /a jjvnn r»/pravci {«khuhut / H. in 9, fltimm PnluvitiL« <> clu-l*i SkupMinc 1V.S) irr prcdltiR m pOtrdilcv), ki si* [iri takšni norcaitiiiiriji l'/S mora izvesti Tudi »ker predlog ne z» das t nje formalnim f usnjem ter ni uHirt/mi obra/Ju/iii. \ ^i-d tc^ii pobuda pflsntlqjv sk«|»iiin i ['AS in K.....i^ijt /ji pripravi nmr^s Nt»mi* PZS. -----... * - g "¿S PRILOGA 1 PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE Računovodstvo PZS 1001 LJUBLJANA, Dvoržakova 9 Ljubljana, 23.4.2004 UPRAVNEMU ODBORU PZS Pojasnilo k predlogu finančnega načrta za leto 2004 Na 12. seji UO PZS, ki je bila 2. aprila 2004 je bil obravnavan predlog finančnega načrta za leto 2004. Na seji je bilo dano pojasnilo, da bodo nekatere postavke, zaradi dokončnega pregleda odobrenih sredstev s strani državnih organov, prejetega po 25.3.2004, spremenjene. Tako so se skupni prihodki in odhodki zmanjšali iz 628.685.080 SIT na 622.529.080 SIT, in sicer: • pri Gospodarski komisiji UO PZS: s strani Ministrstva za šolstvo znanost in šport R Slovenije ni bilo za ekološko sanacijo koč in poti za leto 2004 odobrenih nobenih sredstev; v prvotnem predlogu rebalansa za leto 2004 pa smo predvideli 15 mio prihodkov iz naslova omenjenega ministrstva. V predlogu rebalansa v skupščinskem gradivu je ta postavka prazna; predvideli pa smo 10 mio prihodkov iz strukturnih skladov. • Pri Upravnem odboru: pri postavki Dprihodki komisij za materialne stroške in plačeD so se prihodki zmanjšali iz 36.927.149 SIT na 36.047.149 SIT, kar je posledica nižjega financiranja s strani Gospodarske komisije UO PZS (manjši prihodki Gospodarske komisije pomenijo nižje pokrivanje stroškov strokovne službe). • Pri Komisiji za mednarodne stike: prihodki in odhodki so se zmanjšali za 276.000 SIT: pri prihodkih: manjše financiranje iz članarine, pri odhodkih: črta se postavka tudeležba na zasedanju evropske zvezeT (316.000 SIT), ki je zajeta v postavki aktivnost UIAA in CAA; stroški sej pa so se povečali iz 10.000 na 50.000 SIT. REKAPITULACIJA: KOMISIJA PRVOTNI ZNESEK ZNESEK ZA SKUPSCINO RAZLIKA UO 167.322.502 166.442.502 880.000 GK 17.000.000 12.000.000 5.000.000 KMS 2.763.500 2.487.500 276.000 SKUPAJ 187.086.002 180.930.002 6.156.000 Računovodkinja PZS: Ljudmila Ahačič lilt-Odjfj $ Skupščina PZS, 15, maj 2004 POSLOVNI PROSTORI PZS V Obvestilih v gradivu za današnjo Skupščino PZS imate na straneh 84 -90 obrazloženo problematiko poslovnih prostorov oz. sedeža naše krovne organizacije PZS. Delovna skupina, ki jo je imenoval UO PZS za pripravo neke racionalne, pa v sedanjem času optimalne rešitve, je temeljito tehtala vse možnosti, da bi rešili sedanjo, že kritično situacijo. Prekritje strehe, ki ravnokar poteka, samo potrjuje, da so razmere bolj kritične, kot si jih sploh predstavljamo, Objektu se dobesedno izteka življenjska doba, V gradivu so prikazane sedanje prostorske razmere in bodoče potrebe, ki upoštevajo še izobraževalne programe in ugodnejše možnosti za sestajanje številnih organov PZS. Po temeljitem tehtanju vseh variant in po dosedanjih strokovnih ocenah poznavalcev prometa z nepremičninami, je najugodnejša varianta lastniški prostori v soiastništvu z dogovorjenim upravljanjem objekta. Res je treba storitve drugih plačati, za vzdrževanje v lastni režiji pa rabiš ljudi, ki so tega vešči in tudi stanejo skozi vse leto. Projekt nakupa lastnih prostorov zmoremo. Če se bomo za to strpno in korektno odločili in izpeljali vse aktivnosti. Materialne možnosti si lahko ustvarimo s prodajo sedanjega objekta na Dvoržakovi 9 skupaj z zemljiščem in s prodajo dela nepremičnin, ki z njimi PZS razpolaga in ne upravl ja oz. ne gospodari. Te površine bodo kmalu postale veliko breme, če ne bodo vključene v aktivno obdelavo. Država bo od njih zahtevala plačilo davkov. Ali jih bo mogoče tedaj spraviti v promet, pa nisem prepričan. Danes vam delegati, ne dajemo v odločanje prodaje nepremičnin, pač pa postopek, da ugotovimo njih prometno vrednost in interes za nakup s strani tretjih oseb. Kaj prodati in pod kakšnimi pogoji bomo odločali na naslednji skupščini, če se danes odločimo za začetek postopka ugotavljanja vrednosti naših nepremičnin. Planinskim društvom, iz območja kjer se nepremičnina nahaja, zagotavljamo sodelovanje in soodločanje. Tako so oblikovani tudi sklepi, kijih danes predlagamo v razpravo in sprejem. Ti glasijo: Obvestilo 15. april 2004. stran 90. Naj izrečem še svojo podporo predlaganim skiepom: »Imamo eno in edino krovno organizacijo vseh slovenskih planincev, z nad 100-letno tradicijo. Vanjo so mnoge generacije vlagala veliko Lruda, znanj in časa. Njeno delo smo razvejali v številnih organih, ki jih tvorijo naši člani, naših planinskih društev. Ustvarimo njim in strokovnim delavcem boljše pogoje za delo in mladim perspektivo s planinskim strokovnim izobraževanjem. Morda je to naša zadnja priložnost, da tako neposredno pokažemo svojo pripadnost in širino. Prepričan sem, da planinci to zmoremo« Jože Stanom k Sklepisk.04k k tč. 7 SKLEPI SKUPŠČINE PZS sprejeti na zasedanju dne, 15.05. 2004 BESEDILO SKLEPA NOSILEC NALOGE 1.4. Skupščina PZS sprejema sklep, da se oblika preverjanja izvajanja sklepov zasedanja Skupščine PZS uvrsti kot točko dnevnega reda na Skupščini PZS (v letu 2005). Predsednik PZS in generalni sekretar PZS ROK: Skupščina PZS 2005 5. točka POROČILO O DELU UPRAVNEGA ODBORA PZS IN NJEGOVIH ORGANOV V LETU 2003, S PREGLEDOM ČLANSTVA V LETU 2003 5.1. Skupščina PZS nalaga UO PZS, MK UO PZS in KVIZ UO PZS, da vlože vse napore, da se planinstvo uvrsti kot izbirni predmet v interesne dejavnosti v OŠ. KVIZ UO PZS, koordinator generalni sekretar PZS ROK: 30 dni Strokovna služba PZS -računovodstvo in GS ROK: stalna naloga 5.2. Skupščina nalaga UO PZS in Strokovni službi PZS, da PD račune za oskrbo v kočah v času usposabljanja vodnikov PZS poravnajo v roku, kot je določeno z valuto. Odbor za članstvo UO PZS ROK: stalna naloga do sprejetja članarine 2005 5.3. Strokovni delavci v športu na področju planinstva morajo biti zavarovani za odgovornost v času opravljanja vseh dejavnosti, ne glede na to ali gre za dejavnost, v katero so vključeni člani ali nečlani planinskih društev. Zavarovanje ne velja le, če za svoje delo prejmejo plačilo. UO PZS — ROK: 13. seja, dne 18.06.2004 5.4. Skupščina PZS sprejme predlog o reviziji obstoječega gradbenega projekta Slovenski planinski muzej D vključi se tudi prostore PZS. UO PZS 5.5. Skupščina PZS sprejema pobudo, da po reviziji gradbenega projekta Slovenskega planinskega muzeja UO PZS v čim krajšem času sklene pogodbo in postane partner v tem projektu. Odbor za članstvo UO PZS ROK: stalna naloga do sprejetja članarine 2005 - 5.6. Dodatna zavarovanja naj urejajo člani planinskih društev direktno z zavarovalnico in ne preko PZS. Sklep prične veljati od 31.12.2004 dalje, ko se izteče veljavnost pogodbe za leto 2004. Komisija za prenovo Statuta PZS ROK: določiti na 13. seji UO PZS, 18.06.2004 --- 5.7. Pobudo PD Dobrepolje glede članarine obravnava Odbor za članstvo UO PZS, spremembe glede glasov na člana PD pa Komisija za prenovo Statuta PZS. ---------------------------Vodniška komisija UO PZS v sodelovanju PD ROK: določiti na 13. seji UO PZS, 18.06.2004 --- POBUDA NI BILA SPREJETA 5.8. Planinska društva so dolžna dati pomoč in podporo kadrom v času njihovega dela. Tistim, ki bi se ponovno želeli aktivirati jim morajo to omogočiti in ohranjati stik s kadri tudi v času, ko Generalni sekretar PZS SKLEP iz takšnih ali drugačnih razlogov le-ti ne morejo aktivno sodelovati. NI BIL SPREJET ROK: določiti na 13. seji UO PZS, 18.06.2004 5.9. V izogib nejasnosti se ob sklenitvi kopija zavarovalne police posreduje tudi na PD. UO PZS, Komisija za planinske poti UO PZS ROK: stalna naloga 5.10. Skupščina PZS podpira sodelovanje na področju evropskih pešpoti v okviru KEUPS ter izvajanje dogovora o poslanstvu delovanja KEUPS preko UO PZS in njegovih komisij. 5.11. Skupščina PZS sprejema Poročilo UO PZS in njegovih organov za leto 2003, s pregledom članstva v letu 2003 v predloženem besedilu. 11. točka FINANČNI NAČRT PZS ZA LETO 2004 11.1. Finančni načrt PZS za leto 2004je bil sprejet z večino glasov delegatov. Generalni sekretar PZS, računovodja PZS ROK: stalna naloga - tekoče izvajanje in spremljanje ODBOR ZA PODELJEVANJE BLOUDKOVIH PRIZNANJ PREDLOG ZA PODELITEVBLOUDKOVEGA PRIZNANJA ZA LETO 2004 1. Ime in priimek oz. naziv in naslov predlagatelja: (tel., fax, e-mail) 2. Za podelitev Bloudkovega priznanja predlagam: IME IN PRIIMEK oz. NAZIV:_ KRAJ IN DATUM ROJSTVA:_ STALNO PREBIVALIŠČE oz.SEDEŽ: (ulica, kraj in poštna številka) EMŠO:_ DAVČNA ŠTEVILKA: ŠTEVILKA TRANSAKCIJSKEGA RAČUNA: BANKA: 3. Kandidata predlagam za: (ustrezno obkrožite) I. NAGRADO a.) za izjemen prispevek k razvoju slovenskega športa, b.) za vrhunski mednarodni dosežek, c.) za življensko delo v športu. II. PLAKETO a.) za pomemben prispevek k razvoju slovenskega športa, b.) za pomemben tekmovalni dosežek v športu, c.) za življensko delo v športu, d.) za pomemben prispevek k razvoju in popularizaciji določene športne panoge oziroma športa v Sloveniji. 4. Odbor lahko spremeni predlagano vrsto priznanj: (ustrezno obkrožite) DA NE 5. Podatki o morebitnih sprejetih priznanjih na področju športa: LETO VRSTA PRIZNANJA 6. Podatki o morebitnem prejetem priznanju Stanka Bloudka v preteklih letih: LETO VRSTA NAGRADE 7. Dosežki oz. uspehi, zaradi katerih se kandidata predlaga za dobitnika Bloudkovega priznanja:_ 8. Obrazložitev predloga: (točki 7 in 8 sta lahko obrazloženi tudi obsežneje na posebni prilogi k temu obrazcu) V......................., dne...................... 2004 žig: podpis predlagatelja: Z A P I S N I K SKLEPOV, UGOTOVITEV IN STALIŠČ □ skrajšani del 12. SEJE UPRAVNEGA ODBORA PZS, ki je bila 2. aprila 2004 ob 16. uri v dvorani, št. 16 Mestne občine Kranj, Slovenski trg 1 v Kranju. Seja se je pričela ob 16. uri. Prisotne je pozdravil mag. Franci Ekar, predsednik PZS, ugotovil, da je na seji prisotnih zadostno število članov UO PZS, in da odbor lahko veljavno sklepa. Še posebje je pozdravil novoizvoljenega predsednika MDO notranjskih planinskih društev Marka Goršiča. Marjan Burja, ki je svoje mesto predsednika MDO gorenjskih planinskih društev nastopil 1.4.2004 pa na sejo še ni bil vabljen. Seje se je udeležil dosedanji predsednik tega MDO □ Jože Stanonik, ki pa je po funkciji tudi voljeni član UO PZS. Uvodoma je mag. Franci Ekar prisotne seznanil z nekaterimi odprtimi vprašanji, kot je bodoča organiziranost GRS Slovenije (v obliki Sveta za preventivo in varnost v gorskem svetu), opozoril na neprimernost, da gorski reševalec, ki je član ZGVS odkloni reševanje (primer akcije Kokrško sedlo), ker ne dobi povrnjenih stroškov. Stališče GRS Slovenije in ZGVS glede neljubega dogodka je potrebno pridobiti. Članom odbora je Franci Ekar zaželel uspešno nadaljevanje dela na seji, vodenje pa prepustil podpredsednikoma Tonetu Škarji in Adiju Vidmajerju. Sejo je predčasno zapustil, ker se je udeležil slavnostne akademije ob 90-letnici planinskega društva Novo mesto. Člani UO PZS so pred sejo prejeli gradivo Urada vlade R Slovenije za informiranje (Evropopotnico, Slovenija v evropski uniji?, zgibanko PZS in zgibanko akcije Od Prekmurja do Primorja) in dnevni red z upoštevanimi spremembami in dopolnitvami na dnevni red 12. seje UO PZS (po sklicu štev. UO/0133 z dne 19.04.2004) s tole obrazložitvijo: Predsedstvo UO PZS je na svoji 2. izredni seji, dne 31. 03. 2004 sprejelo sklep o spremembah in dopolnitvah dnevnega reda za 12. sejo UO PZS v naslednjem: 1) Prvotne točke dnevnega reda se delno ali v celoti spremenijo, oz. črtajo, ker ni bilo pripravljenih ustreznih, zahtevanih gradiv: Y delno točka 1. in 5. se delno spremenita zaradi neustreznih, zahtevanih gradiv; Y točki 2. in 3. predsedstvo UO PZS umika, zaradi neustreznih, zahtevanih gradiv. 2) Dnevni red se dopolni z naslednjimi novimi točkami: Ad/2 - članarina 2005 in Ad/4 - Začetek postopka za spremembe Statuta PZS ter Ad/12 - ugotovitveni sklep o nadomestitvi člana v nadzornem odboru PZS; - Združenje SAZAS; - Sprememba Poslovnika odbora za popotništvo. Na predlog Toneta Škarje, podpredsednika PZS je bil soglasno sprejet tale DNEVNI RED: 1. Pregled in potrditev zapisnika 11. seje UO PZS, z dne 12. 03. 2004, pregled opravljenih in neopravljenih nalog - sklepov 2. Članarina 2005 3. Poročilo Pravne komisije UO PZS na posredovane predloge gradiv organov PZS 4. Začetek postopka za spremembe Statuta PZS 5. Predlog finančnega načrta PZS za leto 2004 6. Vpis Koče na planini Stador v seznam planinskih koč PZS 7. Poročilo o opravljenih seminarjih za društvene delavce: ocena stanja, problematika, usmeritve za nadaljnji razvoj planinske organizacije, rešitve in ukrepi organov PZS 8. Sklic in določitev dnevnega reda Skupščine PZS 2004 9. Tekoče naloge predsednikov MDO ob akcijah 1. maja in 26. avgusta 2004 ter sklici plenarnih sej MDO 10. Sklic in določitev dnevnega reda izredne seje UO PZS (dne, 23. 04. 2004) ter dogovor o nalogah članov UO PZS 11. Vprašanj a in pobude članov UO PZS 12. Tekoče naloge organov PZ S: Sprejem ugotovitvenega sklepa za nadomestnega člana v nadzorni odbor PZS; Predlog PZS planinskim društvom v zvezi z obvestilom Združenja SAZAS; - Sprememba Poslovnika odbora za gorsko popotništvo. 1. točka PREGLED IN POTRDITEV ZAPISNIKA 11. SEJE UO PZS, Z DNE 12. 03. 2004, PREGLED OPRAVLJENIH IN NEOPRAVLJENIH NALOG □ SKLEPOV Sklepe, stališča in ugotovitve 11. seje so člani UO PZS prejeli skupaj s sklicem zasedanja. Uvodno pojasnilo in poročilo o nerealiziranih sklepih je podal Jože MELANŠEK. V razpravi so sodelovali: Marko Goršič, Adi Vidmajer, Jože Melanšek, Borut Vukovič, in Matija Perko. Sprejeti so bili tile sklepi in ugotovitve: 1.1. Upravni odbor Planinske zveze Slovenije sprejema sklepe, stališča in ugotovitve 11. seje UO PZS v predloženem besedilu z upoštevanjem zahteve Marka Goršiča iz razprave, da se poda odgovore na 11. seji zastavljena vprašanja, ki niso navedena v predloženem zapisniku, in sicer: Y da naj se pripravi obrazložitev, kaj se dogaja v PZS, da smo iz 110.000 članov prešli na 65.000; Y da smo lani samo za kilometrine porabili 57 mio SIT; Y kdo so tisti, ki so krepko presegli indeks pri avtorskih pogodbah in razloge za to; Y kakšen je analitični pristop Strokovne službe do članarine; Y razlaga glede tiskarskih stroškov pomirja le generalno, saj gre za zelo ločene dejavnosti, kot je PV in kot so drugi tiskarski stroški. V poročilu za Skupščino PZS morajo biti ti podatki specificirani; Y zakaj terjatve iz preteklih let prihajajo v obravnavo šele na današnjo sejo; Y kaj je predvideno z opremo, ki je predvidena za odpis; Y kakšen je razlog za odpis naročnin PV, saj gre tudi za ugledne planinske delavce (odlikovanci, novi predsedniki MDO,D). Ugotoviti, kaj je razlog neplačila; Y kaj delajo delavci, ki so zadolženi za evidenci in izterjavo oz kaj so delali do danes? Če so za svoje delo prejemali 100% plačilo ali je to ustrezno? Saj nagrajevanje po delu še danes velja; Y kako napreduje pridobitev statusa društva v javnem interesu na področju turizma. Adi Vidmajer je v obrazložitvi dejal, da bodo na seji, 23.4.2004 podani odgovori tudi na ta vprašanja, vendar se nekateri odgovori smatrajo interne narave; opis tiskarskih stroškov je priložen temu zapisu. Sklep je bil soglasno sprejet. 1.2. UO PZS sprejema poročilo o opravljenih in neopravljenih nalogah - sklepih 11. seje UO PZS. Neopravljene naloge so: Y Sanacijski program je umaknjen iz dnevnega reda po sklepu P UO PZS zaradi neustreznosti pripravljenega gradiva,'prav tako tudi poročilo o delu Strokovne službe PZS in generalne sekretarke PZS; gradiva bodo obravnavana na 30. seji P UO PZS; Y Priprava pregleda števila naročnikov PV po planinskih društvih je v teku; sledi objava v PV in Obvestilih PZS; Y Stališče Pravne komisije UO PZS, kako hitreje potrditi sprejete sklepe in razkorak med 40-členom Poslovnika UO PZS in D.. ter potrjenim zapisnikom seje UO PZS ni znano; Y Pri letnem poročilu za leto 2003 manjka uvodni, poslovni del in seznam neizterljivih terjatev za pretekla leta; sledi ponovna obravnava; Y Problematika GRS v povezavi s PZS bo obravnavana na naslednji seji UO PZS; Y Spletne strani PZS D dokončanje je v teku. Sklep je bil soglasno sprejet. 1.3. UO PZS ugotavlja, da je Predsedstvo UO PZS upravičeno umaknilo posamezne točke iz dnevnega reda in naroča Predsedstvu UO PZS, kot predlagatelju za seje UO PZS, da na 30. redni seji, dne 13. 04. 2004 obravnava manjkajoča gradiva ter terja odgovornost generalne sekretarke PZS za neizpolnitev delovnih obvez po 45. členu Poslovnika UO PZS in Predsedstva UO PZS, ker ni opravila usklajevanja in operativnih priprav gradiv za seje Predsedstva UO PZS, seje UO PZS in za Skupščino PZS. V razpravi so sodelovali: Borut Vukovič, Jože Melanšek, Marko Goršič, Adi Vidmajer, Matija Perko. 1.4. Predlagani sklep 1.3. se zavrne ob ugotovitvi, da je delodajalec generalni sekretarki predsednik PZS. Predmetna zadeva naj se razreši v okviru Predsedstva UO PZS. 1.5. Predsedstvo UO PZS naj na osnovi ugotovitev neizpolnjevanja delovnih obveznosti generalne sekretarke PZS predloži UO PZS v obravnavo in potrditev izdelani načrt iz katerega bodo razvidne kršitve oz neizpolnitev delovnih obvez po 45. členu Poslovnika UO PZS in Predsedstva UO PZS. Sklepa sta bila sprejeta z večino glasov (1 VZDRZAN). K 2. točki: ČLANARINA 2005 Gradivo je bilo poslano skupaj s sklicem zasedanja. Pred sejo pa so člani UO PZS prejeli še zapisnik 13. seje Odbora za članstvo, ki je bila 24.3.2004. Gradivo (razen zapisnika seje z dne 24.3.2004), je bilo poslano vsem planinskim društvom in bo objavljeno tudi v aprilski številki Obvestil Planinske zveze Slovenije. V odsotnosti Danila ŠKERBINEKA je uvodno obrazložitev podal Jože STANONIK in še posebej opozoril na ROK za sprejemanje predlogov za članarino za leto 2005 □ 10.5.2004. Dodatno pojasnilo je podal Adi Vidmajer. Soglasno so bili sprejeti tile sklepi: 2.1. UO PZS sprejema informacijo o Članarini za leto 2005 in predlaga, da je to gradivo sestavni del, gradiva za izredno sejo UO PZS, dne 23.04.2004 in za Skupščino PZS 2004 ter da se gradivo objavi v Obvestilih PZS. 2.2. UO PZS sprejema predloge iz gradiva. 2.3. PD vabimo, da svoje pisne predloge o ugodnostih članstva za leto 2005 posredujejo na PZS najkasneje do 10. maja letos. 2.4. Odbor bo predloge zbral, ugodnosti ovrednotil ter jih glede na številčnost (podporo) med vsemi predlogi, predložil UO PZS v obravnavo. 2.5. UO bo dano v odločanje katere ugodnosti bo glede na še sprejemljiv strošek oz. višino članarine možno vključiti med ugodnosti za leto 2005. V nadaljevanju razprave so sodelovali Tone Škarja, Borut Vukovič, Marinka Koželj Stepic, Jože Stanonik, Adi Vidmajer, Jože Ružič in Jože Melanšek. K 3.točki POROČILO PRAVNE KOMISIJE UO PZS NA POSREDOVANE PREDLOGE GRADIV ORGANOV PZS Zapisnik 5. seje Pravne komisije UO PZS je bil priložen sklicu.Uvodno pojasnilo je podal Milan MESOJEDEC, predsednik Pravne komisije UO PZS. V razpravi pa je svoje poglede na težave na relaciji GRS Slovenije □ PZS podal Tone Škarja. Soglasno je bil sprejet sklep: 3.1. Upravni odbor Planinske zveze Slovenije sprejema Poročilo Pravne komisije UO PZS v predloženem besedilu. K 4. točki ZAČETEK POSTOPKA ZA SPREMEMBE STATUTA PZS Zapisnik 1. seje Komisije za pripravo novega Statuta PZS s prilogami so člani UO PZS prejeli z naknadno pošto. Uvodno obrazložitev je podal Adi VIDMAJER ter dejal, da se bodo spremembe Statuta PZS predložile v obravnavo na naslednjo Skupščino PZS □ to je v letu 2005. Že v tč. 3 je Milan Mesojedec izpostavil, da: • je delu/spremembam potrebno določit predvsem vsebino; • moramo vedeti kakšni so naši končni cilji in kaj so naša hotenja; • ukvarjanje s samimi seboj ne bo prineslo želenih rezultatov; • sprememba zaradi spremembe ne bo prinesla želenega rezultata. V razpravi so sodelovali: Adi Vidmajer, Tone Škarja, Borut Vukovič, Jože Melanšek, Tone Tomše, Marko Goršič, Milan Mesojedec in Ljudmila Ahačič. Soglasno sta bila sprejeta sklepa: 4.1. UO PZS predlaga Pravni komisiji UO PZS, da spremlja vso zakonodajo, ki se nanaša na društveno dejavnost in pravočasno opozori UO PZS na morebitne spremembe in neskladnost Statuta PZS z zakonskimi spremembami. 4.2. Zaradi sprememb v sestavi komisije, ki so razvidne iz zapisnika 1. seje Komisije za prenovo Statuta PZS in zapisnika 5. seje Pravne komisije, se potrdi spremenjena sestava komisije, in sicer se v komisijo imenujejo: Bruno Fras, Janez Volkar, Tomaž Banovec, Jože Stanonik, Adi Vidmajer, Jože Melanšek in Franc Gorišek. K 5. točki PREDLOG FINANČNEGA NAČRTA PZS ZA LETO 2004 Finančni načrt je bil posredovan z naknadno pošto. Uvodno obrazložitev je podala Ljudmila AHAČIČ, računovodkinja PZS, ki je dejala, da bo v bodoče potrebno posvetiti vso pozornost prihodkom (razvijanje marketinga, povečanje prodaje v Planinski založbi, povečanje naklade PV, □ ). V razpravi so sodelovali: Zvone Šere, Ljudmila Ahačič, Franc Kocbek, Uroš Vidovič, Adi Vidmajer, Jože Melanšek, Marko Goršič, Metod Kovač, Jože Stanonik in Tone Škarja. Soglasno so bili sprejeti tile sklepi: 5.1. Sprejme se finančni načrt PZS za leto 2004 z dopolnitvami, kot jih je predlagala računovodkinja PZS in so sestavni del arhivskega izvoda zapisnika: - prihodki 628.685.080.- sit in - odhodki 628.685.080. - sit ter ga predlaga v potrditev Skupščini PZS 2004. Gradivo se objavi v skupščinskem gradivu.Gradivo UO PZS ocenjuje kot vzorno pripravljeno. 5.2. UO PZS predlaga, da se v skupščinskem gradivu k tej točki objavijo uvodne misli predsednika PZS ter tekstualni del predloga finančnega načrta PZS za leto 2004. 5.3. UO PZS predlaga, da se problematiko Planinske založbe (padec prodaje) obravnava kot posebna točka dnevnega reda na naslednji seji UO PZS. 5.4. UO PZS predlaga GK UO PZS, da spremlja razpise na področju Strukturnih skladov in državnih organov za pridobitev sredstev za potrebe planinskih koč in o razpisih pravočasno seznanja vodstva planinskih društev. GK UO PZS naj društvom nudi tudi vso potrebno pomoč. K 6. točki VPIS KOČE NA PLANINI STADOR V SEZNAM PLANINSKIH KOČ PZS Uvodno obrazložitev je podal Metod KOVAČ, načelnik Gospodarske komisije UO PZS. Soglasno je bil sprejet sklep: 6.1. Koča na planini Stador se vpiše v seznam planinskih koč II. Kategorije. K 7. točki POROČILO O OPRAVLJENIH SEMINARJIH ZA DRUŠTVENE DELAVCE: ocena stanja, problematika, usmeritve za nadaljnji razvoj planinske organizacije, rešitve in ukrepi organov PZS Gradivo so člani UO PZS prejeli z naknadno pošto. Uvodno obrazložitev sta podala Adi VIDMAJER in Jože MELANŠEK. V razpravi so sodelovali: Marko Goršič, Matija Perko, Jože Melanšek, Adi Vidmajer, Tone Škarja, Borut Vukovič, Drejc Karničar, Pavel Jerebic in Zvone Šere. Soglasno so bili sprejeti tile sklepi: 7.1. Upravni odbor Planinske zveze Slovenije sprejema informacijo, kot je bila predložena v gradivu, kot osnovno usmeritev za bodoče delo planinske organizacije kot celote. Gradivo se objavi v skupščinskem gradivu za Skupščino maja 2004. 7.2. Za izredno sejo UO PZS, dne 23. 04. 2004 se predlaga obravnavo naslednjih ključnih vprašanj: Y Kakšno planinsko organizacijo želimo? /vizija/ Poiskati ključne naloge slovenskega planinstva v naslednjem obdobju; Y Kakšna mora biti dejavnost PD, kot članov PZS; Y Krepitev članstva, pripadnost, članarina in zavarovanje ter kaj želimo v letu 2005; Y Kako naj PZS (Upravni odbor, komisije, Strokovna služba PZS) pomaga PD pri njihovem delu, izpolnjevanju nalog in uveljavljanju v lokalnih skupnostih; Y Naloge predsednikov MDO in članov UO PZS v fazi priprav na Skupščino PZS 2004; Y Na podlagi navedenega in predlogov članov UO PZS, na seji dne 02.04.2004: pripraviti izredno sejo UO PZS, s konkretnimi razvojnimi nalogami, rešitvami in ukrepi za izvajanje nalog. 7.3. Za obravnavo na izredni, razširjeni seji UO PZS, dne 23. 04. 2004, povabiti k sodelovanju in k obravnavi predlaganih vprašanj vsa zainteresirana planinska društva, ki svoje predloge posredujejo Strokovni službi PZS najkasneje do 20.04.2004. 7.4. Predsedniki MDO naj ugotovijo smotrnost nadaljevanja takšne oblike izobraževanja in o ugotovitvah seznanijo UO PZS. V prihodnje bi delo nadaljevali z načelniki komisij/odborov UO PZS. K 8. točki SKLIC IN DOLOČITEV DNEVNEGA REDA SKUPŠČINE PZS 2004 Uvodno obrazložitev je podal Adi VIDMAJER. V razpravi so sodelovali Uroš Vidovič, Adi Vidmajer, Jože Stanonik, Borut Vukovič, Marko Goršič in Jože Melanšek. Soglasno sta bila sprejeta tale dva sklepa: 8.1. Skupščina Planinske zveze Slovenije bo 15. maja 2004 v Novem mestu. 8.2 Sklic Skupščine PZS je ob 9,30 uri, pričetek pa ob 10,00 uri. Jože Stanonik je predstavil sklepe, ki se nanašajo na ureditev Poslovnih prostorov, Dvoržakova 9, Ljubljana in upoštevajo. V nadaljevanju razprave, kjer je bila izpostavljena predvsem gospodarska problematika, so sodelovali: Jože Stanonik, Metod Kovač, Marko Goršič, Borut Vukovič, Milan Mesojedec, Tone Škarja in Uroš Vidovič. Metod Kovač je opozoril na najbolj pereča vprašanja, ki se nanašajo na planinsko organizacijo: pravda z družbo Pompe, ki izhaja iz Štuhecovega doma pri treh kraljih; Komna □ plačilo zemljišča; Prehodavci □ odkup gradbenega zemljišča; Krim □ poseg občine Ig v lastništvo koče; Jezersko □ problematika lastništva Češke koče; uvedba davka na nepremičnine v letu 2005; prodaja parcele 17000 m2 pri Štuhecovem domu, □. Soglasno je bil sprejet sklep: 8.1. UO PZS ocenjuje, da so predlogi sklepov Poslovni prostori PZS, Dvoržakova 9, Ljubljana primerni za predložitev v obravnavo in sprejem na Skupščini PZS maja 2004 s tem, da se ustrezno popravi kraj zasedanja in v točki 1 na koncu odstavka doda: fin na 12. seji UO PZS 2.4.2004T. 8.2. V točki 3 se druga alinea glasi: fo nadaljnji prodaji drugega nepremičnega premoženja PZS, ki z njim PZS in PD ne upravljajo in ga ne bodo rabila za svoje bodoče delo, bomo odločali na Skupščini PZS maja2005T. K 9. točki TEKOČE NALOGE PREDSEDNIKOV MDO OB AKCIJI: OD PREKMURJA DO PRIMORJA, KI BO TRAJALA OD 1. MAJA DO 26. AVGUSTA 2004 TER SKLICI PLENARNIH SEJ MDO Uvodno obrazložitev je podal Adi VIDMAJER. V krajši razpravi so sodelovali: Adi Vidmajer, Marko Goršič, Uroš Vidovič in Rajko Čerin. Soglasno sta bila sprejeta tale dva sklepa: 9.1. UO PZS sprejema predlagane rešitve za izvajanje akcije: Od Prekmurja do Primorja, ki bo trajala v času od 1. maja do 26. avgusta 2004 ter zadolžitve predsednikom MDO za sklic plenarnih sej, v času pred izredno sejo UO PZS, dne 23. 04.2004. 9.2. Seja s predsedniki MDO bo sklicana 23-04.2004 dve uri pred pričetkom seje UO PZS. K 10. točki SKLIC IN DOLOČITEV DNEVNEGA REDA IZREDNE SEJE UO PZS (DNE, 23. 04. 2004) TER DOGOVOR O NALOGAH ČLANOV UO PZS Uvodno poročilo je podal Adi VIDMAJER. Soglasno so bili sprejeti tile sklepi: 10.1. Izredna seja UO PZS bo 23. aprila 2004. Kraj seje bo, zaradi težav pri pridobitvi prostora, znan ob sklicu seje. 10.2. Predlog dnevnega reda je razviden iz sklepa 7.2. tega zapisnika. 10.3. Dogovor o nadaljnjih nalogah članov UO PZS bo dokončno izdelan na seji 23.4.2004. K 11. točki VPRAŠANJA IN POBUDE ČLANOV UO PZS V navedenem roku je Strokovna služba PZS prejela pobudi MDO Ljubljane, ki so ju prejeli člani z naknadno pošto. Odgovor k prvi pobudi je podal Jože Melanšek (PRILOGA arhivskega izvoda zapisnika), k drugi pa Adi Vidmajer, ki je pojasnil, da razpisni rok še ni potekel in bodo rezultati prijav znani na naslednji seji UO PZS.Do sedaj sta na razpis prispeli vlogi MDO Ljubljane in PD Slovenj Gradec. Pripombo v razpravi je podal Zvone Šere. Metod Kovač je opozoril na rok 10. april 2004 za pridobitev delnic Zavarovalnice Triglav. Predsednik PZS mag. Franci Ekar je spregovoril o dogodku, ki se je zgodil ob reševalni akciji Hrvatov pod Grintavcem in predlaga, da pripravita: načelnik GRS S Toni Smolej in predsednik ZGVS Roman Robas strokovno poročilo za UO PZS. K 12.točki TEKOČE NALOGE ORGANOV PZS: 12.1. Sprejem ugotovitvenega sklepa za imenovanje nadomestnega člana v Nadzorni odbor PZS; UO PZS zaradi smrti člana NO PZS Lojzeta Motoreta sprejema ugotovitveni sklep, da se kot nadomestno članico v NO PZS imenuje Vladislava Stranščak iz OPD Koper, tudi vodnica PZS, ki je na volitvah v odbor (leta 2002) prejela 63 glasov. Imenovana je dne, 2.4.2004 telefonsko podala svoj pristanek. 12.2. Predlog PZS planinskim društvom v zvezi z obvestilom Združenja SAZAS; Informacijo, ki jo je pripravila Gospodarska komisija UO PZS so člani UO PZS prejeli pred sejo in glasi: t'Danes (1.4.2004) sem prejel dopis poslan s strani SAZAS planinskemu društvu Skofja Loka z vprašanjem, ali zapadejo tudi planinske koče kot športni objekti pod določila Zakona... (UL 21/95) in Pravilnika... (UL 29/98). Predsednik mi je tudi naročil naj pripravim tolmačenje za sejo UO PZS in Obvestila PZS. Žal, to do jutri ni mogoče storiti. Vzrok: različna tolmačenja zakonskih členov, saj zakon ne predvideva planinskih koč, je pa v njem in dopisu govora "o predvajanju glasbe v javnih prostorih" (sem sodijo jedilnice naših koč) in "gostinskih obratih" (sem pa večina koč ne spada). Ker z eno od uradnic nisva našla skupnega jezika, sem poklical direktorja strokovne službe gospoda Windischa, ki mi je predlagal pogovor v ponedeljek 5. aprila 2004 ob 11. uri na SAZAS. Tam bom zagovarjal stališče, da so koče izvzete, saj niti v zakonu niti v pravilniku niso explicitno navedene med različnimi kategorijami obratov in lokalov, nam pa nagaja dikcija "javni prostor". Na vsak način bom poizkusil najti za PZS/PD najboljšo rešitev.T Soglasno je bil sprejet sklep: 12.2. Informacija, ki jo bo pridobila Gospodarska komisija UO PZS se objavi v Obvestilih PZS. 12.3. Sprememba Poslovnika odbora za gorsko popotništvo. Predlog Komisije za gorsko popotništvo je bil priložen gradivu, ki so ga člani prejeli z naknadno pošto. Soglasno sta bila sprejeta tale dva sklepa: 12.3.Poslovnik odbora za gorsko popotništvo UO PZS se spremeni v nazivu "odbor" v "komisijo". 12.4.Čistopis Poslovnika □. se objavi v Obvestilih PZS. Adi Vidmajer se je v imenu UO PZS zahvalil PD Lisca Sevnica za skrbno organizacijo pogrebnih svečanosti za pokojnim Lojzetom Motoretom in predlagal, da se v nekaj besedah predstavi njegovo dolgoletno delo tudi na Skupščini PZS. Seja je bila sklenjena ob 20,00 uri. Zapisala Jana Racman. Adi VIDMAJER Tone ŠKARJA podpredsednik PZS podpredsednik PZS ŠTEVILKA: UOPZS/0164 DATUM: 03.04.2004 PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE UPRA VNI ODBOR PZS 1001 LJUBLJANA, DVORŽAKOVA 9 ŠTEVILKA: UO/0347 DATUM: 26.04.2004 Z A P I S N I K izredne, razširjene seje Upravnega odbora PZS, ki je bila 23. aprila 2004 v dvorani, št. 14 Mestne občine Kranj, Slovenski trg 1. Na seji so bili poleg članov UO PZS prisotni predstavniki planinskih društev: Ravne na Koroškem, Dravograda, Prevalj, Cerknice, Horjula, Vevč, Draga Bregarja, Polome Kostanjevica, Pirana. Seznam prisotnosti je priložen arhivskemu izvodu zapisnika. Sejo je vodil predsednik PZS mag. Franci EKAR. Predlagan in sprejet je bil tale DNEVNI RED: 1. Kakšno planinsko organizacijo želimo? Poiskati ključne naloge slovenskega planinstva v naslednjem obdobju! - Kakšna mora biti dejavnost PD kot članov PZS? - Krepitev članstva, pripadnost, članarina in zavarovanje ter kaj želimo v letu 2005? - Kako naj PZS (Upravni odbor, komisije, Strokovna služba PZS) pomaga PD pri njihovem delu, izpolnjevanju nalog in uveljavljanju v lokalnih skupnostih? - Naloge predsednikov MDO in članov UO PZS v fazi priprav na Skupščino PZS 2004. 2. Poročilo o odločitvi Predsedstva UO PZS, z dne 13.04.2004, o prekinitvi delovnega razmerja generalne sekretarke PZS Gradivo za 1. točko je bilo objavljeno v posebni številki Obvestil PZS □ skupščinsko gradivo, ki so jih člani UO PZS prejeli z redno pošto. Pred pričetkom redne seje UO PZS je Jani Bele, član Podkomisije za informiranje in analize pri GRS Slovenije, prisotne seznanil z rezultati ankete o obiskovalcih gora v zimskih razmerah. Rezultati ankete so priloženi arhivskemu izvodu zapisnika in bodo objavljeni v Obvestilih PZS, št. 5/2004. Ljudmila Ahahčič, računovodkinja PZS je podala obrazložitev k Finančnemu načrtu PZS za leto 2004. Obrazložitev je priloga zapisnika Skupščine PZS (objavljeno v rubriki Uradne objave teh Obvestil PZS). Obrazložitev je bila soglasno sprejeta. Mag. Franci Ekar je v nadaljevanju seje predlagal v sprejem pobudo, da PZS prične pri Vladi R Slovenije postopek za ustanovitev sveta za varnost v gorskem svetu, kot neuradne strokovno-reševalne institucije. Pobuda je bila soglasno sprejeta. Ker se je ZGVS v skladu z Zakonom o gorskih vodnikih preoblikovalo iz društva v poklicno združenje, ne more biti več polnopravni član PZS, kot je bilo ob ustanovitvi, zato je, kot je člane UO PZS seznanil mag. Franci Ekar, vodstvu PZS posredovalo dogovor o sodelovanju med PZS in ZGVS. UO PZS je bil podan predlog, da se z ZGVS obnovi sodelovanje. Razlog za takšno odločitev je aktivno vključevanje gorskih vodnikov v delu PZS. Jože Melanšek je predlagal, da svoje mnenje, glede oblike sodelovanja ZGVS, poda še Pravna komisija UO PZS. Predloga sta bila sprejeta. Mag. Franci Ekar je pred razpravo še enkrat poudaril, da želimo v planinski organizaciji tudi v bodoče graditi na skrbi za zdrav odnos do planinstva, do človeka na gori, da pa se bomo odločno borili proti birokratizmu. 1. točka POISKATI KLJUČNE NALOGE SLOVENSKEGA PLANINSTVA V NASLEDNJEM OBDOBJU! - KAKŠNA MORA BITI DEJAVNOST PD KOT ČLANOV PZS? Na vprašanje Tomaža Mikelna o čem naj bi tekla razprava in na pojasnilo predsednika PZS, da naj bi dobili odgovor: kakšno naj bo slovensko planinstvo v prihodnje, so v razpravi sodelovali: Rudolf Skobe, mag. Franci Ekar, Jože Stanonik, Jože Žunec, Zvone Šere, Gregor Rupnik, Marinka Koželj Stepic, Miro Mlinar, Franc Štokar, Jožef Kodre, mag. Slavica Tovšak, Jože Prah, Jože Melanšek, Tone Škarja, Franc Gorišek, Rajko Čerin, Borut Vukovič, Marjan Burja, Marko Goršič in Pavel Jerebic. Že prvi razpravljalec Rudolf Skobe, predsednik MDO Dolenjske in Bele Krajine je svojo razpravo usmeril v članek, objavljen v Planinskem vestniku 4/2004 fSkupinska slika z gospoT avtorja Toneta Škarje, podpredsednika PZS, kjer je zapisano med drugim: t'D neke regijske meddruštvene odbore, povsem neevropsko organizacijsko obliko, fosilni ostanek samoupravljanja□ .T. Kot dolgoletni predsednik MDO je dejal, da se ob takšnih besedah počuti užaljenega ter predvideval, da se Adi Vidmajer, podpredsednik PZS, zadolžen za MDO, prav zaradi tega pisanja seje ni udeležil, kar mu je v kasnejši razpravi potrdil Jože Stanonik, član UO PZS in strokovni sodelavec Predsedstva UO PZS, ki je med drugim dejal, da se s takšno klasifikacijo MDO ne strinja. Ne strinja pa se tudi ne zato, ker je bilo objavljeno v Planinskem vestniku, ki soustvarja zgodovino planinstva. V odgovoru je Tone Škarja dejal, da je svoje mišljenje, tudi glede članka, že javno povedal, da pa se ne strinja s tem, da če poveš naravnost je sprejeto z užaljenostjo, če pa se tzavijeT pa niti ni reakcije. Dotaknil se je še organizacijskega dela v društvih, saj po njegovem mnenju iz društvenega okvira izginjata kultura in vrhunski šport, naraščanja števila manjših društev, □ Posebej je poudaril, da je 12 mio SIT, kar je namenjeno za delo v MDO velik denar, kjer se postavlja vprašanje, kaj ima od tega planinska organizacija; da smo planinska zveza tmiT in ne 9 uslužbencev, da pa se za vse, kar je narobe krivi tzvezoT, kar je dobro pa naredijo MDO, čeprav se tlokalnihT članarin v društvih niti ne dotaknejo. Tudi po mnenju ostalih razpravljalcev so napisane besede žalitev, saj marsikateri član Predsedstva UO PZS naredi manj za povezanost med PZS in PD, kot planinski delavci v MDO. Nadalje so razpravljalci menili, povedali in predlagali: - MDO so vezni organi (PD+PZS) in PZS je zato dolžna poskrbeti (tudi z zagotavljanjem sredstev) za njihovo nemoteno delovanje; - Adi Vidmajer se razdaja za delo MDO in je takšno pisanje nepošteno tudi glede na to, da prihaja iz samega vodstva organizacije; ni poslanstvo podpredsednika PZS, da ruši organizacijsko strukturo zveze; - PZS mora vzpodbuj ati rešitve (DDV, HCCP, □); - uvedba uradnih ur Strokovne službe PZS je nesprejemljiva (Cvetka Jug s strani delavca GK UO PZS ni prejela odgovora, z obrazložitvijo, da ni uradnih ur); na tak način se zveza članom odtujuje; - tudi člani Predsedstva UO PZS morajo gojiti stik s članstvom in ne le, da se z njim srečajo le na letnih seminarjih; - nekaj bo potrebno storiti s tistimi PD, ki izkazujejo manj kot 20 članov (na to MDO Ljubljana opozarja že eno leto); - za izvajanje pravega planinstva se moramo vsi truditi, saj nas združuje članstvo v PZS; - PZS mora ostati čvrsta in strokovna organizacija; - obliko dela MDO sprejemajo, kot dobrodošlo, predvsem majhna PD; - izjava Toneta Škarje v omenjenem članku ima večjo težo, ker jo je napisal avtor, ki je ena vodilnih alpinističnih avtoritet; - izpostavlja se problematika vodenja zadnje Skupščine PZS v Kamniku, kjer so se vodile le splošne razprave, brez pripravljenih sklepov in brez tega, da bi se o tem glasovalo; takšne Skupščine PZS si ne želimo več; - do današnje seje ni razvidno kako so bili realizirani vsaj tisti sklepi Skupščine PZS, ki so bili na skupščini sprejeti; - v PZS se je potrebno opredeliti, kaj pomenijo MDO in kakšna je njihova moč pri sprejemanju zaključkov; ali bo s sprejemom pokrajin oblika delovanja drugačna; - predsednik PZS naj se aktivneje in bolj strpno vključuje v problematiko GRS Slovenije in njenega statusa v PZS; - nestrinjanje s stališčem predsednika PZS v primeru fprevzema planinske kočeT s strani občine Preddvor; takšno stališče ni v ponos predsedniku PZS (razprava na Zboru gospodarjev); - PZS bi se morala aktivneje vključevati v vračanje premoženja planinskim društvom, ki je bilo odvzeto pred 50-leti; postopki so prepočasni, prekomplicirani in niso v ponos naši krovni organizaciji; - SMDO že od leta 2002 opozarja na postavko fdrugi materialni stroški in storitveT, ki ostajajo brez obrazložitve; - stroški odhoda delegatov na Skupščino PZS niso majhni; SMDO postavlja vprašanje ali bodo dobili povrnjene stroške delavci Strokovne službe PZS, ki bodo prisotni na Skupščini PZS? - zaradi množice odprtih vprašanj in zaradi tega, ker na njih malokdaj dobijo odgovore je tudi udeležba na Skupščinah PZS skromna; - ali bo kdo od odgovornih dal odgovor zakaj je padlo članstvo od 100.000 članov na 60.000 članov v letu 2003? Odgovor na to vprašanje bi razjasnil dileme, kakšno je mesto PD v krovni organizaciji in ali je krovna organizacija res zveza društev, ki deluje v interesu ustanoviteljev D to je društev? - društva imajo vizijo v: kvalitetnem pohodništvu, imeti se lepo in biti dobro obveščen; - Vodila D. so osnova za nadaljnje delo planinske organizacije; žal na objavo v Obvestilih PZS za njihovo dopolnitev ni bilo posredovanih pobud s strani PD; - Če kdo smatra, da MDO ne potrebujemo, naj poda pobudo za drugačno vrsto organiziranosti; - PZS mora biti servis PD in ne, da se ukvarja z elitizmom; zagotavljati mora strokovnost, pravočasno obveščanje,D; - spoštujmo različnost mnenj, razčistimo in ugotovimo, kaj potrebujemo; - MDO naj ohrani vlogo integracijskega faktorja; MDO so nujni za nadaljnji razvoj in ohranjanje planinske organizacije; - izpostavlja se vprašanje varstva okolja, javnih razpisov, ipd.; problem je, da v kolikor se na razpis javi krovna organizacija društva ne dobe nič; - izpostavlja se potreba po spremembi Statuta PZS; - kako se bodo določene zadeve organizacijsko izvajale je v rokah Predsedstva UO PZS; - pomagati sočloveku j e ogledalo planinstva; tudi poštenost j e planinska vrlina; - storiti vse za aktiven, strokoven proces združevanja sil; - takšno število pravnih oseb (društev), kot ga imamo v Sloveniji, ni poznano nikjer v Evropi. Na izjave, ki so bile v razpravi izrečene na račun objavljenega članka v PV je Tone Škarja še enkrat dejal, da gre za tri stvari, in sicer: da je besedilo namenjeno v razmislek, da se zadeve razvijajo prepočasi ter da PZS izgublja položaj napram državi (za kar pa po mnenju Rajka Čerina niso krivi MDO). Nihče ni nikomur rekel, da je fosil, ker je potem to večina tistih, ki aktivno delajo v planinstvu, skupaj z avtorjem in zato avtor nima namena, da bi se komurkoli opravičeval. Gre pa v MDO za način odločanja, ki je samoupravljalski. PZS se vse preveč ukvarja sama s seboj. Pojavljajo se težnje po lokalizaciji, pa ni □ tudi ne s strani MDO -nobene reakcije (zveza za visokogorje). Sprejeta SKLEPA: 1.1. UO PZS se distancira od članka avtorja Toneta Škarje, podpredsednika PZS, ki je bil objavljen v Planinskem vestniku 4/2004pod naslovom t'Skupinska slika z gospoT. Sklep je bil sprejet z enim (1) vzdržanim glasom. 1.2. UO PZS celovito podpira dosedanje delo podpredsednika PZS Adija Vidmajerja pri njegovih prizadevanjih v okviru MDO, v povezovanju MDO D PZS za ohranjanje planinstva ter pri vzpodbujanju množičnosti v planinski organizaciji. Sklep je bil soglasno sprejet. - KREPITEV ČLANSTVA, PRIPADNOST, ČLANARINA IN ZAVAROVANJE TER KAJ ŽELIMO V LETU 2005? V razpravi so sodelovali: Rajko Čerin, Rudi Skobe, Franci Ekar, Matija Perko, Franc Kocbek, Jože Stanonik, Mirko Mlinar, Tomaž Mikeln in Bogdan Seliger. V razpravi so bili podani tile SKLEPI, UGOTOVITVE in STALIŠČA: - članarina 2005 naj ostane na ravni članarine 2004; - zdravstvena asistenca za člana A je v letošnjem letu nesprejemljiva (10 dni); - zavarovanje za reševanje - tuja gorstva naj se iz 300 SIT zniža na 200 SIT; - Odbor za članstvo naj se pri pogajanjih za zavarovanje poveže z zdravstveno skupnostjo; - delo Odbora za članstvo se pohvali, saj je članarina veliko pridobila predvsem pri ugodnostih; - še več naporov vložiti v prepričanje PD zakaj je zavarovanje članov nujno potrebno; - pritegniti tudi tiste člane, ki plačujejo flokalnoT članarino; - izpostavljeno PD Kobarid, ki pobira članarino le v višini, kot mora plačati PZS; z znižano članarino povzroča osip drugim PD v okolici; - v Pravilniku o izkaznici in članstvu jasno opredeliti od katerega zneska se upošteva delitveno razmerje 50 : 50; - še vedno se ugotavlja, da društveni delavci ne berejo Obvestil PZS in postavljajo tako Strokovni službi PZS, kot v okviru MDO vprašanja, ki so jasno obrazložena in napisana; - članarino in zavarovanje društva še vedno smatrajo za fvsiljenoT; več poudarka na zavarovanju članstva bi moralo biti izrečenega tudi na Skupščini PZS; - obdržati je potrebno pozitiven odnos do veteranstva; - imamo PD z aktivno mladinsko dejavnostjo, niso pa organizirani v mladinskem odseku; - seminarji so dobra oblika dejavnosti in medsebojnega povezovanja in sporočanja; - spremeniti/zmanjšati število udeležencev na Skupščini PZS (manj delegatov □ več glasov za odločanje); - od delavcev Strokovne službe PZS se zahteva brezkompromisna strokovnost, ki pa jo ob sedanji preobremenjenosti težko dosežejo; zahteva po prodornem, impulzivnem pridobivanju sredstev; - problematika sredstev za mednarodno dejavnost (država pokriva eno članarino in eno udeležbo); - planinska pota □ varstvo narave □ potrebna je koordinacija ter analiza vseslovenskega mnenja; - organizirano nastopanje organizacije navzven; - naloga predsednikov MDO: racionalizacija programov (skupne društvene akcije, delitev dela in s tem prihranek časa in denarja); - na Skupščini PZS bodimo konstruktivni in racionalni; - izpostavljen problem turističnih vodnikov, ki so že zaščitili svoje pohode (primer: Slavnik □ pohod je patentiran na Uradu za intelektualno lastnino); - v delo vključiti študente in šolsko mladino (uvajanje naravoslovnih ur s pomočjo posnetkov, ki jih pripravijo študentje); - planinstvo približati osnovnošolcem (program za mladino) v kombinaciji z družinsko vzgojo. Sprejeti so bili SKLEPI: 1.3. UO PZS izreka vso pohvala za delo in prizadevanje Odbora za članstvo UO PZS. 1.4. Podani sklepi, ugotovitve in stališča se posredujejo Odboru za članstvo UO PZS. 1.5. Predloge iz društvenih okolij na temo fčlanarina 2005T sprejema Odbor za članstvo do 10.5.2004. Pravočasno prejete predloge bo odbor proučil in z njimi seznanil delegate na Skupščini PZS, ki bo 15.5.2004 v Novem mestu. 2. točka POROČILO O ODLOČITVI PREDSEDSTVA UO PZS, Z DNE 13.04.2004, O PREKINITVI DELOVNEGA RAZMERJA GENERALNE SEKRETARKE PZS Uvodno obrazložitev je podal mag. Franci Ekar, predsednik PZS ter dejal, da UO PZS seznanja, da je v razgovoru z generalno sekretarko Alojzijo Korbar Tacar prišlo do dogovora za sporazumno prekinitev delovnega razmerja z dnem, 30.06.2004 ter se zahvalil za njeno dosedanje delo. Na vprašanje Marka Goršiča koliko bo to stalo PZS ter kdaj bo koristila letni dopust, je Jože Melanšek, strokovni delavec Predsedstva UO PZS pojasnil, da je delodajalec predsednik PZS in da je to stvar medsebojnega dogovora med generalno sekretarko PZS in njim. Izkoristila pa bo še ostanek lanskega in letošnji dopust. UO PZS pa se o prenehanju delovnega razmerja, v skladu z obstoječimi akti, samo seznanja. Soglasno je bil sprejet SKLEP: 2.1.UO PZS sprejema sklep o sporazumni razrešitvi Alojzije Korbar Tacar z mesta generalne sekretarke PZS z dnem 30.06.2004. V nadaljevanju je Matija Perko opozoril na članek o kočah, ki je bil objavljen v Dnevniku po Zboru gospodarjev, in ki omenja 20% komercialne popuste. Franc Gorišek je bil mnenja, da PZS ne more vplivati na oskrbnika, pa četudi bo nekdo prespal zastonj. Franci Ekar pa je dejal, da bo potrebno več sodelovanja GK UO PZS, saj smo si prizadevali, da so koče postale športni objekti in iz tega razloga lahko postavljamo tudi določeno zahtevo po upoštevanju oz. spoštovanju sprejetih sklepov in odločitev. Seja je bila sklenjena ob 20,45 uri. Zapisala: Jana Racman Alojzija KORBAR TACAR, mag. Franci EKAR, generalna sekretarka PZS predsednik PZS PRILOGA: - kot v tekstu Na 13. seji UO PZS, 18.06.2004 je bil ob obravnavi zapisnika sprejet SKLEP: UO PZS sprejema pojasnilo člana UO PZS Boruta Vukoviča, da je nasprotoval sprejemu sklepa, kot je naveden pod 1.1. zapisnika izredne seje UO PZS z dne, 23.04.2004, z arhumentacijo, da bi v resnici bilo realsocialistično, če bi se celotni organ distanciral od mnenja posameznika, objavljenega v avtorskem članku. ROKOVNIK JE V PRILOGI ! SEZNAM IN CENE PLANINSKIH EDICIJ PLANINSKI ZEMLJEVIDI Cena v tolarj ih z DDV Bohinj □ 1:25 000 (4.izd. 2004) □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□. 1.350 Dolenjska, Gorjanci, Kočevski Rog - 1:50 000 (1997) □□□□□□□□□□□□... 1.720 Grintovci □ 1:25 000 (1998) □...........□□□□□□□□□□□□□□□□□□ v pripravi Julijske Alpe □ vzhodni del □ 1:50 000 (2003) □...........□□□□□□□□□□□□. 1.720 Julijske Alpe □ zahodni del □ 1:50 000 (2003) □□□□□□□□□□□□□□□□ 1.720 Kamniško - Savinjske Alpe □ 1:50 000 (2002) □□..□□.□□□□□□□□□□□ 1.720 Karavanke - osrednji del □ 1:50 000 (2003) □□□..□□□□□□□□□□□□□. 1.720 Kranjska Gora z okolico □ 1:25 000 (1996) □□□..□□□□□□□□□□□□□. 1.520 Krnsko pogorje in Kobarid - 1:25 000 (1992) □□□..□□□□□□□□□□□□. v pripravi Ljubljana in okolica - 1:50 000 (2003) □□□□□□□□□□□□□□□□□□... 1.720 Pohorje - 1:50 000 (2002) □□□..□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ 1.720 Polhograjsko hribovje in Šmarna gora - 1:25 000 (1992) □□..□□□□□□□□□ 1.250 Posavsko hribovje □ Boč □ Bohor □ 1:50 000 (2003) □□□□□□□□□□□□□ 1.720 Posavsko hribovje □ zahodni del (Menina-Ostrež-Kum) 2002 □□□□□□□□□.. 1.720 Slovenska Istra, Brkini, Čičarija in Kras - 1:50 000 (1997) □□□□□□□□□□□ 1.720 Snežnik □ 1:50 000 (1999) □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□. 1.720 Stol in Begunjščica - 1:25 000 (1996) □□□□□□□□□□..□□□□□□□□. 1.520 Storžič in Košuta -1:25 000 (1995) □□□□□□□..□□□□□□□□□□□□. 1.520 Trenta - 1:25 000 (1995) □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□. v pripravi Triglav - 1:25 000 (2004) □□□□□□□□□□□..□□□□□□□□□□□□ 1.720 Triglavski narodni park - 1:50 000 (2003) □□□□..□□□□□□□□□□□□.. 1.720 Turistični zemljevidi - tuji Turistični zemljevidi - 1:50 000: Bernina-Sondrio; Sextenski Dolomiti; Otztalske Alpe; Štubajske Alpe; Dachstein; Zillertalske Alpe^.......................□ □□□□□□... 990 PLANINSKI VODNIKI Kako na Triglav □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□.. 1.500 Turni smuki (A. Poljanec) □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□.. 4.900 Varneje po feratah in Vodnik po Dolomitskih feratah (B. Mlač) □□□□□□□□... 5.200 Vodnik Julijske Alpe (T. Mihelič, 2003) □□□□□□□□□□□□□□□□□□ 4.170 Vodnik Kamniško - Savinj ske Alpe □□□□□□□□□□□□□□□□□□□.. v pripravi Vodnik Karavanke (S. Klinar, 1997) □□□□□□□□□□□□□□□□□□□. 4.170 Vodnik po planinskih postoj ankah (J. Dobnik, 1998) □□□□□□□□□□□□... v pripravi Vodnik Slovenska Istra, Čičerija, Brkini in Kras (1. izdaja 1997) □□□□□□□□ 3.130 PLANINSKO IZLETNIŠKI VODNIKI Vodnik Kranj ska Gora (2004) □□□□□□□□□□□□□.□□□□□□□ 1.700 - NOVO VODNIKI IN DNEVNIKI PO VEZNIH POTEH Vodnik Slovenska planinska pot (J. Dobnik, 1998) □□□□□□□□□□□□□.. 3.990 Razširjena slovenska planinska pot (J. Dobnik, 1993) □□□□□□□□□□□□.. 1.990 Dnevnik s slovenske planinske poti (2001) □□□□□□□□□□□□□□□□... 325 PLEZALNI VODNIKI Plez. vodnik Kamniška Bela □ Repov kot (1993) □□□□□□□□□□□□□□.. 1.800 Plez. vodnik Logarska dolina □ zahodni del (1999) □□□□□□□□□□□□□□ 4.000 Plez. vodnik Logarska dolina □ vzhodni del (1998) □□□□□□□□□□□□□.. 3.700 Plez. vodnik Kamniška Bistrica (1995) □□□□□□□□□□□□□□□□□□. 2.400 Plez. vodnik Robanov kot (2002) □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□. 4.900 Plez. vodnik Jezersko (1999) □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□. 3.800 VODNIKI V TUJIH JEZIKIH IN VEČJEZIČNE IZDAJE Slovenija - planinske postojanke (večjezični vodnik 1997) □□□□□□□□□□. 2.200 Vrhovi prijateljstva □ 60 vrhov □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□.1.500 VZGOJNA LITERATURA Alpinistična šola □ dodatek (Golnar, 1996) □□□□□□□□□□□□□□□□. 760 Gorniška vzgoja (Golnar, 1996) □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□.. 1.200 Mentor planinske skupine 2001 □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□... 2.900 Oprema za gore in stene (B. Mlač, 1999) □□□□□□□□□□□□□□□□... 6.600 Planinska orientacijska tekmovanja □□□□□□□□□□□□□□□□□□□ 3.900 Planinski tabori □ priročnik □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□. 3.600 Podhladitev, omrzline in druge poškodbe zaradi mraza □□□□□□□□□□□□ 600 Prehrana v gorah (B. Mlač, 2003) □□□□□□□□□□□□□□□□□□□.. 3.800 Priročnik za markaciste □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□... 700 Slovenski alpinizem '97 □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□... 1.700 Slovenski alpinizem '98 □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ 2.500 Slovenski alpinizem '99 □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ 2.800 Slovenski alpinizem 2000 □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ 3.100 Turno smučanje □ priročnik □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□. 4.500 Veliki pionirji alpinizma (B. Mlač, 2001)................................................................. 3.200 DRUGE EDICIJE 2. Poročilo o Alpah □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ 2.900 Ama Dablam □ Odsanjane sanje □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ 3.900 Antarktika (Grošelj, 1997) □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ 4.760 Bele sanje-kamnita resničnost (S. Štirn) □□□□□□□□□□□□□□□□□□ 1.500 Človek, gora, poezija □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ 1.200 Dnevnik mladi planinec □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ 250 Dnevnik ringa-raja □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□. 250 F. Kocbek □ Aljaž Savinjskih Alp □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□. 6.076 Gremo skupaj v hribe □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ 2.500 Lotosov cvet (M. Krišelj, 1999) □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ 2.700 Moje gore (M. Arnejšek, 2001) □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ 6.900 Odprava na Čo-oju □ 8201 m □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ 5.200 Pesmarica Gorniška 1 □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ 1.500 Planinski dnevnik (s Častnim kodeksom slov. planincev, 2000) □□□□□□□□□ 450 Planinski informatorček □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□. 350 Planinski koledarček 2004 □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ 420 Planinski vestnik □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ 700 Planinski zbornik ob 110. letnici SPD/PZS □□□□□□□□□□□□□□□□□ 9.900 Posušeni rožmarin (dr. M. Potočnik, 1996) □□□□□□□□□□□□□□□□.. 4.000 Slovenci v Himalaji □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□.. 950 Valentin Stanič, prvi alpinist v Vzhodnih Alpah □□□□□□□□□□□□□□□ 5.200 Zgodovina reševanja v gorah nad Kamnikom □□□□□□□□□□□□□□□.. 5.500 Zorko Jelinčič □ Nad prezrtjem in mitom □□□□□□□□□□□□□□□□□. 3.400 Članska izkaznica □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ 180 Etui za člansko izkaznico □□□□□□□□□□□□□.□□□□□□□□□□ 50 Članski karton □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□. 25 Nakaznica za prenočišče □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□. 220 Pohvala □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ 150 Vpisna knjiga za postojanke □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□. 3.500 Vpisna knjiga za vrhove □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□.. 990 Zastava namizna □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□. 1.500 Zastava PZS (1,35 cm x 0,45 cm) □□□□□□□□□□□□□□□□□□□.. 5.800 Zastava PZS (1,80 cm x 0,60 cm) □□□□□□□□□□□□□□□□□□□.. 7.000 Zastava PZS (2,70 cm x 0,90 cm) □□□□□□□□□□□□□□□□□□□.. 10.710 Značka PZS 600 Značka PZS (velika) □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□.. 900 POPUST OB NAKUPU Pri nakupu 5 ali več izvodov enakih planinskih edicij, ki jih je izdala PZS, priznamo 20% popust. Kupovanje ali naročanje več kot 5 izvodov je možno v pisarni PZS, Ljubljana, Dvoržakova 9, v ponedeljek od 8. do 17. ure, v sredo od 8. do 15. ure in v petek od 8. do 14. ure. Člani planinskih društev s plačano članarino za leto 2004 imajo pri nakupu posamezne edicije 10% popust. Cene veljajo od 01. 04. 2004. Informacije: Planinska zveza Slovenije, Dvoržakova 9, 1000 Ljubljana; telefon: 01/43-45-684; 01/43-45-680; fax.: 01/43-45-691; e-mail: planinska.zalozba@pzs.si PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE PZSROKO5.2 UO PZS R O K : pomeni zadnji dan oddaje za 1000 LJUBLJANA, DVORŽAKOVA 9 organe PZS, komisije PZS, MDO, PD □ ! DATUM: 18. 06. 2004 (13. seja UO PZS) O K V I R N I R O K O V N I K U O P Z S za izvedbo aktivnosti v planinski organizaciji do konca drugega polletja - leta 2004 torek petek Priprava gradiv in PREDSEDSTV UPRAVNI Komisije PROGRAM OBVESTILA PZS - O UO PZS ODBOR PZS in DELA in datum MDO FINANČ. razpošilja POSVETI PZS NAČRT 2004 nje za seje UO PZS Prilagodijo svoje delo: 33. SEJA, 29. IZREDNA Prva OBVESTILA PZS 06. 2004 SEJA UO PZS načrtovanj informacija e sej, na 01. 09. do 30. v 34. SEJA, 27. 10. 09. 2004 2004 mesecu poslati 07. 2004 posredova 13. seji UO DAN nje gradiv, PZS, 18.6.04 prispevke! PLANINCEV 2004 skladno predsedniki Izid praviloma 35. SEJA, 31. MDO in 08. 2004 Žavcarjev z 10. v mesecu, vrh rokovniko vsi načelniki 36. SEJA, 28. m komisij; upoštevati tudi 09. 2004 (PD Maribor prilagajanje - matica) UO PZSn 08. 10. sejam 2004 držati se nato UO PZS, ali 37. SEJA, rokov, prejmejo v 05. 10. 2004 14. SEJA, 22. skladno z pisni Predsedstva UO dogovoro 10. 2004 m o načinu obliki IZHODIŠČA PZS 38. SEJA, 02. OSNUTEK dela □ na 11.2004 PROGRAMA organov PZS ! POSVETU, = = = = 39. SEJA, 14. DELA in dne 22.6.04 22. 06. 2004 12. 2004 FIN. Upoštevati POSVET ali NAČRTA 12. 11. z načelniki 21.12. 2004 2005 DVOMESE ČNI ROK priprav za ODDAJA GRADIV do 2004 komisij PZS, obremenitev za ZA NUJNE ZADEVE sklic sejo UO 05.09.2004 PZS Strokovno IZREDNE SEJE ! 23. 10. 2004 Gradivo za službo in skupne naloge NADALJEVA seje UO Usklajevanj PZS OZIROMA DOPISNA NJE PZS gre ven 14 dni e do SEJA SKUPSCINE pred sejo! 28. 09. 2004 26. 11. === po odločitvi PZS 2004 predsednika PZS, Gradivo za 2004 PLANINSKI oz. na predlog P.UO PZS OSNUTEK KOLEDARČEK podpred.! 15. SEJA, 26. gre ven 7 predsedstv 2005 11. 2004 dni prej! a ODNOS do 1. Predlog Gradivo za UO PZS, 01. do septembra POSVETI SKUPSCIN 09. 2004 s usklajene 2004 PROGRAMA O ga dela: s predsedniki MDO, DELA in FIN.NAČRTA gre ven 1 finančnimi obremenitv komisije, sprejme P. UO PZS 2005 mesec ami za uro pred sejo pred strokovno načrt centralnih službo in strokovna akcij; UO PZS! SVEČANA sklicem! skupne služba, predsedst do 30.09.2004 Po odločitvi SEJA UO PZS, naloge PZS vo UO PZS, PD, podpredsed nika odg. za delo z MDO 11. DECEMBRA Delo med komisijami, strokovnimi PREDLOG IN Upravni odbor PZS do 20.10.2004 MDO, do 15.11.2004 2004 sodelavci SPREJEM NA SEJI UO PZS, uskladi PZS in podelitev in pred. 26. 11. 2004 tiskano do najvišjih UO PZS ! 30.11.2004. priznanj PZS usklajuje v.d. GS PZS PZSROKO5/1 PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE UO PZS 1000 LJUBLJANA, DVORŽAKOVA 9 R O K : pomeni zadnji dan oddaje za DATUM: 18. 06. 2002 ( 13. seja UO PZS ) organe PZS, komisije PZS, MDO, PD □ ! O K V I R N I R O K O V N I K U O P Z S za izvedbo aktivnosti v planinski organizaciji do konca prvega polletja - leta 2005 torek petek Priprava gradiv in PREDSEDSTVO UPRAVNI Komisije FINANČNI OBVESTILA PZS UO PZS ODBOR PZS in MDO NAČRT datum 2005 razpošilja POSVETI PZS nje (rebalans) za seje UO PZS 40. seja, 11. 16. SEJA, Prilagodijo Prva 17. 02. OBVESTILA PZS 01. 2005 04. 03. svoje delo: informacij 2005 2005 a na do 30 v mesecu načrtovanj poslati e sej, 16. seji UO 41. seja, 09. 02. 2005 posredova PZS, prispevke, nje gradiv, 04. 03. skladno 2005 42. seja, 08. izid praviloma 03. 2005 z rokovnikom 10. v mesecu, Usklajevan 17. SEJA, predsedstv je do 17. 03. upoštevati tudi 43. seja, 05. 01. 04. a UO PZSn 2005 prilagajanje 04. 2005 2005 20. 03. sejam držati se 2005 rokov, UO PZS, ali 44. seja, 31. skladno z Predsedstva UO 05. 2005 dogovoro PZS m o načinu dela 45. seja, 28. organov PZS ! Rebalans 06. 2005 FN 2005: === SKUPŠČI Upoštevati: opraviti po Glede na nujno NA PZS, potrebi! 21. 04. skupno ni/nM 2005 21. maja UVKJIVIC^CK^ISI ROK usklajevanje ZA NUJNE 2005 sklicati POSVET z ZADEVE sklic priprav za sejo Finančne načelniki komisij / sobota UO PZS obremenit PZS ! IZREDNE SEJE, / Gradivo za UO ve PZS za == gre ven 14 dni strokovno oziroma pred sejo! službo in POSVETI Gradivo za SKUPŠČINO skupne s predsedniki naloge MDO, DOPISNA SEJA! gre ven 1 PZS mesec pred 03. 06. uro pred sejo sklicem! tekoče 2005 po odločitvi spremljati UO PZS! 18. SEJA, predsednika 17. 06. Po odločitvi PZS, 2005 Delo med podpredsednika oz. na predlog komisijami, odg. za delo z strokovnimi MDO podpredsedni sodelavci kov in pred. UO DOKONČN PZS E usklajuje PREDLOGE v.d. GS PZS IN SPREJEM NA SEJI UO PZS, 01. 04. 2005 ! Na podlagi sklepa 32. seje P. UO PZS, dne 02. 06. 2004 in sklepa 13. seje UO PZS, 18.06.2004 ter sklepov Skupščine PZS, 15. 05. 2004, izdelati vsebinski del okvirnega rokovnika UO PZS, za delo strokovne službe PZS! Nosilec: v.d. generalnega sekretarja PZS; sodelujejo strokovni sodelavci PZS. PZSROK05/2 - JM PZSprfn05.1 PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE 1000 LJUBLJANA, DVORŽAKOVA 9 ŠTEVILKA: U0-0285/04 DATUM: 18. 06. 2004 I Z H O D I Š Č A ZA PRIPRAVO PROGRAMA DELA IN FINANČNEGA NAČRTA PZS 2005 U v o d Upravni odbor PZS je na svoji 13. redni seji, dne 18. 06. 2004 sprejel Izhodišča za pripravo in izdelavo Programa dela in finančnega načrta PZS 2005, ki služijo kot osnova za načrtno delo v letu 2005. Za leto 2005, poleg tega, kar je bilo sprejeto za načrtovanje v preteklih letih, upoštevati novo nastale razmere in zahteve sprejete na Skupščini PZS, sejah UO PZS in predsedstva UO PZS! Izhodišča smatrati kot osnovno usmeritev za pripravo in izdelavo teh aktov in jih obravnavati na POSVETU z načelniki in njihovimi namestniki komisij ter strokovnimi sodelavci PZS, dne 22. junija 2004. Programsko in rokovno so priprave in izvedbe nalog določene z Okvirnim rokovnikom Upravnega odbora PZS: za II. polletje 2004 in I. polletje 2005, ki ga je sprejelo predsedstvo UO PZS na svoji 32. seji, dne 02. 06. 2004. I. PROGRAM DELA ZA LETO 2005 obsega poleg nalog komisij, strokovne službe in organov PZS, še skupne naloge MDO do PD. Poseben poudarek dati organiziranemu delu Upravnega odbora in drugim definiranim, skupnim nalogam PZS, za potrebe MDO in PD! Naloge načelnikov komisij so: razvrstiti ključne naloge po prednostnem vrstnem redu in njih finančno ovrednotenje! Do 01. 09. 2004 določi predsedstvo UO PZS, katere so skupne naloge PZS, določi centralne prireditve in akcije PZS za leto 2005, da bodo lahko nato izdelali svoje programe akcij in izletov PD in MDO. II. FINANČNI NAČRT ZA LETO 2005 pomeni finančno ovrednotenje programskih (vsebinskih) nalog, ob upoštevanju realno načrtovanih, posameznih prihodkov (virov sredstev), s časovno dinamiko prilivov in temu ustrezno prilagoditi odhodke (odlive), ki vključujejo tudi stroške poslovanja za strokovno službo in financiranja skupnih nalog PZS, MDO in PD.V ta namen bodo izdelani posebni kriteriji za financiranje strokovne službe in skupnih nalog PZS, MDO in PD. Obvezno načrtovati 5 - 10 % operativno rezervo za vsako komisijo, kar vse naj omogoča redno in tekoče poslovanje PZS in njenih organov. III. ROK ZA ODDAJO PROGRAMA DELA IN FINANČNEGA NAČRTA ZA LETO 2005 je najkasneje do 05. septembra 2004! Z a k l j u č e k Ker se posamezne naloge med seboj prepletajo, bo sledilo usklajevanje, med komisijami in strokovno službo PZS, do 28. 09. 2004; nakar bo predsedstvo UO PZS, na svoji 37. seji, dne 05. 10. 2003 obravnavalo OSNUTEK, s predlogom obremenitve, na osnovi izdelanih kriterijev stroškov strokovne službe in skupnih nalog PZS, MDO in PD ter predlagalo OSNUTEK PROGRAMA DELA IN FINANČNEGA NAČRTA PZS ZA LETO 2004 za 14. sejo UO PZS, 22.10. 2004. Računovodstvo PZS izdela Navodila za uporabo meril pri oblikovanju stroškov: dnevnice, kilometrina, drugi stroški, i.dr. Nato sledi eventualno - ponovno usklajevanje in dokončna obremenitev za potrebe izvajanja nalog strokovne službe in skupnih nalog PZS, MDO in PD, ob doslednem upoštevanju Navodila o pripravi vsebinskih in finančnih načrtov in poročil ter izvedbi akcij PZS (Obvestila PZS štev.6/2001). Pri kandidiranju na razpise za javne finance, za področje vzgoje in izobraževanja, pota, koče, idr. načrtovati tudi stroške poslovanja, posamezne komisije, za delo strokovne službe in skupne naloge PZS, MDO in PD. Enoten strokovni pristop morajo zagotoviti strokovni sodelavci, skupaj z načelniki (vodstvi) komisij PZS. V.d. generalnega sekretarja PZS je odgovoren za tekoče in pravočasno operativno usklajevanje in spremljanje priprav ter pravočasno izvedbo nalog. SKLEPI UO PZS: 1. UO PZS sprejema Izhodišča za pripravo Programa dela in finančnega načrta PZS za leto 2005, kot obvezno usmeritev za delo vseh organov PZS. 2. V.d. generalnega sekretarja PZS je dolžan pisno obvestiti vse člane UO PZS, predsednike MDO o sprejetih Izhodiščih □! Načelniki komisij PZS (in njihovi namestniki) ter strokovni sodelavci PZS, pa bodo obveščeni na POSVETU, dne 22. junija 2004, o načinu dela pri pripravah, pravočasnem pristopu in spremljanju priprav za izdelavo Programa dela in finančnega načrta PZS 2005. 3. Čistopis Izhodišč za pripravo programa dela in finančnega načrta PZS 2005 , skupaj z Okvirnim rokovnikom UO PZS, objaviti v štev. 7-8/2004 Obvestil PZS. PRILOGA: Okvirni rokovnik za II. polletje 2004 in Okvirni rokovnik za I. polletje 2005 PREDSEDNIK mag.Franci EKAR