POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI.
'POSAMEZNA ŠTEVILKA 1 DINAR
Izhaja vsako drugo soboto.
Naročnina:
5 Din četrtletno, 10 Din polletno.
Štev. 4*
DELO
- -
V Ljubljani, dne 7. oktobra 1933.
Uredništvo: Ljubljana, Šelenburgova ulica 7/n. — Upravništvo:	Ljublja-
na, Prešernova ulica 54.
Leto VI.
Nacijonalno-politični pomen volitev v Delavsko zbornico
O tem ne more biti dvoma, da delavstvo hoče volitvam v Delavsko zbornico posvetiti svoje največje zanimanje in pažnjo. Volitev se morajo udeležiti vsi' volilni upravičenci, da s tem činom pokažejo in diokažejo, da znajo ceniti važnost in pomen Delavske zbornice za koristi in potrebe delavcev in nameščencev. Te volitve naj pokažejo, da je delavstvo tudi dlejansko zrelo, da uživa dobrote svoje lastne zbornice, katera naj bo vedno majvestmejši tolmač dfelavčevih potreb in zahtev. Zlasti nacionalno delavstvo bo z volitvami pokazalo, da v Delavski zbornici vidi eno izmed mnogih ustanov, katere v svoji skupnosti pomenijo močno in zdravo državno upravo, Id naj v celoti in v posameznostih sluti potrebam naroda in države. Nacionalno dblavstvo hoče, da vlada v vseh javnopravnih ustanovah najčistejši nacionalni duh, kajti, ako v teh ustanovah ni takega duha, potem je tudj celotna državna politika postala nenacionalna, neljudska, nedemokratična in nesocialna. Delavska zbornica spada med javno-pravne ustanove, katere morajo korakati na čelu našega nacionalnega, ljudskega, socialnega in jugoslovanskega preporoda. Ako temu ni ali ne bo tako, potem so besede o novi miselnosti v naši državni zakonodajni ,politiki in v naši državni upravi samo prazna, votla gesla brez vsebine, vržena med ljudstvo samo zato, da ga omamljajo in uspavajo, da bi bila tako zloraba ljudstva in izigravanje ljudskih potreb tem lažje mogoče -— pod krinko »nacionalne« politike. Nacionalno detavsfcvo gre v volitve zato, da tudi Delavski zbornici da pečat in Izraz najčistejše ljudsko-socialne in nacionalne ustanove, katera bo vedno krepko in inicijativno branila vsenarodne, vseljudske in vsedržavne koristi.
In še nekaj je, kar nacionalno delavstvo in vso nacionalno javnost dviga k najostrejši in k najbrezobzamejši bolta za novo sestavo uprave Delavske zbornice. Volitve v Delavsko zbornico so prve svobodne in tajne volitve v zastopstvo javno-pravne korporacije — po zgodovinskem šestem januarja 1. 1929, ko je naš kralj z železno voljo udaril med preteklost in bodbcnost' in napovedal novo diobo v duhu jugoslovanskega nacionalnega preporoda, socialnega napredka in nove čistejše demokracije. Mi v to novo dobo verujemo, ker smo polni najboljše vere in največjega zaupanja V Odločnost in pravičnost našega kralja, kateri naj svoj narod, izkrvavljen v sve-tovni Vojni, popelje na vrh socialne in kulturne popolnosti. ML smo odločno stopili na stran novega jugoslovanstva, na stran programa in ideje šestega januarjh, na stran onih, kateri resno hočejo, da tudi pri nas v Jugoslaviji pridemo do ustvarjajočega dela in do politične umirjenosti, da je na to način dalto možnost, da državi damo pravo vsebino resnično narodne ih ljudske dk-žave. Nacionalno delavstvo je pobornik novega jugoslovanstva, kli-car in pridigar nacionalnega preporoda v znamenju najjaČje zaščite ljudskih in narodovih pravic. Nacionalno delavstvo postavlja koristi lastnega naroda v prvo vrsto svojega programa, nacionalno delavstvo Miče po novi notranji revoluci ji duš in src, da postanejo usposobljene, povzročiti in voditi najostrejšo borbo proti vsemu, kar je narodno mlačno, s tem nesocialno teč nedemokratičnih nagnjenj. S tem, da st je nacionalno delavstvo dalo znak Mioarjev in pobomikov za ideje čiste narodne to ljudske jugoslovanske državne socialne in gospodarske politike in notranje uprave, se je izrazito odločilo od ostalega delavstva, katero je ostalo zvesto programu internacional-nega nreznaroanega m protmarodircga socia-
lizma in od delavstva, katero je v vrstah simpatizerjev bivše Slovenske ljudske stranke. S tem delavstvom stoji nacionalno delavstvo v idejni in programatieni borbi. Marksistični socialisti nas zmerjajo z buržuji, s pristaši meščanstva, nas obkladajo z ražmimi psovkami in priimki, kakor, da smo fašisti ali hitler-janci, ne zato, ker bi mogli zavračati naš socialni program, ampak zato, ker smo na strani nacionalno usmerjene in jugoslovansko orijentirane politike, izražene v manifestu kralja z dne šestega januarja 1929 in izražene v hotenjih in stremljenjih naših duš in src. Socialisti — kateri so s svojimi bankami, konzumnimi diruštvi in zadrugami delavstvu samo škodovali in nikjer koristili — imajo drzno čelo, da nacionalno in ljudsko čuteče delavstvo zaničljivo zbadajo z izrazom »žuti«, kakor da bi bili oni sami pravo in! maj čistejše zlato. Delavstvo, katero se bo pri volitvah v Delavsko zbornico odločilo za kandidatno listo nacionalnega delavstva, bo s tem potrdilo
in utrdilo svojo nacionalno zavest, svojo uda-nost načelom ljudskega čistega socializma, podčrtalo bo svojo udanost državi in oni politiki, katera se mora na celi črti uveljaviti, da se v polni meri na zunaj in na znotraj zaščitijo samo koristi delovnega ljudstva. Kdor bo proti listi nacionalnega delavstva, ta v prvi vrsti seveda hoče uveljaviti zahtevo, da uprava Delavske zbortnice ne sme dobiti obiležja nacionalno delujoče ustanove, s svojim glasom pa bo tudi podčrtal, da stoji v nasprotju z nacionalnim in socialnim programom narodnega delavstva in s tem tudi v nasprotju s težnjami in hotenjem nove ljudske jugoslovanske politike. Volitve v Delavsko zborniteo so zato velike .politične ih! nacionalne važnosti l Zlasti socialisti so v svojih .listih z izpadi proti nam postali korajžni in tudi nesramni. Ta boj hočemo sprejeti. V tej borbi ne smejo zmagati ideje breznarodnega in zato neljud-skega mednarodnega socializma, kateri je v srednji Evropi svojo politično vlogo doigral. V narodni Jugoslaviji pa ne sme najti zatočišča nihče, kateri ni z dušo in srcem popolnoma z nami.
Kaj je Delavska zbornica
Delavska' zbornica je po zakonu o zaščiti delavcev označena kot stanovska zakonita zastopnica koristi delavcev in nameščencev. Delavska zbornica je po svolji važnosti im značaju postavljena v isto vrsto z zbornicami ostalih -stanov v narodu/ Trgovci, obrtniki in industnijoi imajo svojo lastno zbor-njco, da ta a vsemi svojimi materialnimi sredstvi, z vsem svojim moralnim' ugledom in z vso avtoriteto svojega zastopstva ščiti in brani koristi' svojih članov. Svojo zbornico imajo odvetniki, notarji, zdravniki, zobozdravniki, iekamartii, inženjeri). Pogosto je bila že podčrtana potreba po zbornici kmetov. IV: instituciji zbornic nudil državna zakonodaja in tudi administracija zelo primerno in koristno sredstvo za pravilno uveljavljanje in podčrtavanje koristi članov posameznih zbornic kot celote. (Vsaka zbornica je kot nekak parlament gotovega stanu. V pestrem državnem življenju in pri mnogoličnosti .interesov posameznih stanov in poklicev ni dana možnost, da bi vrhovna državna admMstrativmai oblast ate zakonodajna 'Oblast sama odi sebe mogla zadostno zasledovati, opazovati in ščititi koristi posameznih stanov. Zato je pametno, ako je državna zakonodaja ustvarila središča, preko katerih morejo posamezni stanovi uveljavljati svoje težnje tudi) pred osrednjim parlamentom in pred centralnimi uradi. S tem je ustvarjena primerna organizadjska mreža po vseh delih države, da je na ta način tudi pokrajinam dana možnost, da preko svojih zbornic na pristojnih mestih primerno branijo svoje težnje! in zahteve.
Borba za zbornice je že stara. Avstrija ni kazala razumevanja za delavske zbornice, 'šele v svobodni državi je delavstvo z zasebnimi nameščenci dobilo svojo 'lastno zbornico kot protiutež zbornicam gos poda r-'skih slojev. Čim jačji je ugled in politična zaslomba Delavskih zbornic, tem koristnejše Sn uspešnejše more biti tudi delo zbornic, t. j. tem uspešnejša more biti zaščita delavskih to nameSčenskih koristi. Zato je samo v interesu delavcev in nameščencev, ako je Delavska zbornica v sklopu splošnega po-
litičnega življenja in naslonjena na močno nadijonalno politiko v državi. Tako zaslombo i more dati samo zastopstvi nacijotialnega delavstva.
Zakon zahteva, da mora, vsak zakonski osnutek socialno-poMtične vsebine, katera se tiče interesov delavcev in nameščencev biti predložen Delavski zbornici' v izjavo. Ona je dolžna, da zakonske osnutke 'do dobra prouči in mora biti istočasno sposobna, da k njim pO'đa svoje mišljenje in svoje predloge. To pomeni, da moralk) v vodstvu Delavskih zbornic sedeti ljudje, katerim socialno-poMtilčna zakonodaja ni tuja in kateri so vpoznani s potrebami delavcev to nameščencev. V vodstvo delavskih zbornic me spadajo ljudje, kateri veliko govore to kriče, delati in ustvarjati: pa ne znajo. Najmanj pa spadajo v vodstivjo 'Delavskih zbornic demagogi in pristaši razrednih brez-oteiirnih borb, ker bi se njih glas razbil ob gluhih stenah. Delavske zbornice so resna, narodna m ljudska ustanova, poklicana, da deluje z ljudstvom in narodom za ljudstvo, dat mu pribori zadostno socialno in pravno zaščito.
Delavske zbornice morajo proučavati vse pojave našega gospodarskega življenja to iskati pota, da koristi splošnega gospodarstva spravijo v sklad s potrebami to pravicami delavcev. !V zbornici morajo sedeti gospodarsko naobraženi zastopnik?, kateri naj s svojim znanjem to s svojim ugledom ustvarjajo irazumevanje za zahteve delavcev. Delavska zbornica mora delovati tudi inicijativno, da vedno pravočasno na pravem mestu prednaša potrebne predloge, katere zahteva položaj delavstva in nameščencev.
Važnost delavske zbornice mora priti zlasti v času gospodarske in socialne krize do prav posebnega izraza. To se bo pa zgodilo le takrat, ako bodo v novi upravi zbornice jsedeli ijudje, .(kateri (so neizprosni to boribeni, kadar je braniti pravice naroda, katerega najrevnejši del so delavci in nameščenci, kateri imajo samo eno bogastvo: zdravlje rok to razuma.
(Plapa je prava t
Nacionalno delavstvo in nameščenstvo gre v enotni fronti v volilni boj za
Delavsko zbornico.
V nacionalnem delavstvu se je prebudila zavest, delavstvu so se odprle oči, ono se je oklenilo pokreta, ki vsta ja in se širi s tako naglico in močjo, da je ni sile, ki bi mu, mogla ovirati pot. V taki zavesti gre nacionalno delavstvo tudi v boj za svoje pravice, gre v volilni boj za svoj delavski parlament. Na lastni koži je nacionalno delavstvo občutilo skozi dolgih deset let, ko je bila peščica privržencev Amsterdama in Moskve absolutni gospodar Delavskih zbornic, koliko je delavstvo pridobilo na svojih pravicah. Bil je pred desetimi leti ugoden trenutek, ko so se marksisti znali prikupiti takratnemu režimu, ki jim je dal proti volji nacionalnih in državotvornih elementov v roke Delavske zbornice. Naravnost porazne pa so številke, ki nam povedo, kako so marksisti gospodarili z delavskim denarjem, kako so na njegov račun kovali njegovo boljšo srečo na raznih nem-ško-šovinističnih konferencah, kjer so se v bratskem objemu z naj hujšimi sovražniki naše države, navduševali za internacionalo in proglašali v njej rešitev delavskih problemov. Naše delavstvo je dolga leta z zavezanimi očmi in brez volje sledilo njihovim geslom. Toda prišel je novi čas in z njim odločen obračun. Nacionalno delastvo je vložilo za volitve v Delavsko zbornico svojo kandidatno listo in s tem napravilo korak k popolni zmagi. Lista nacionalnega delavstva je vložena kot druga in je modre barve. Nacionalnemu delavstvu je torej dana prilika, da spregovori na dan volitev, kaj hoče. Lista nacionalnega delavstva odgovarja vsem stanovskim in nacionalnim za-
htevam ter je zato naša dolžnost, da jo podpremo s svojimi glasovi in da si izvolimo iz svoje srede ljudi, ki bodo v duhu nacionalnega in socialnega programa našega naroda za naprej vodili Delavsko zbornico.
Prav tako pa gredo z delavstvom ramo ob rami v volilni boj za Delavsko zbornico tudi nacionalni nameščenci, ki volijo iz svoje srede deset delegatov. Kot glavno nalogo so si nameščenci začrtali ustanovitev nameščenske zbornice, to je nameščenskega odseka s finančno in upravno samoupravo v skupni Delav-sko-nameščenski zbornici. Dve najmočnejši na-meščenski strokovni organizaciji, »Zveza društev privatnih nameščencev« in ljubljanska podružnica »Zveze bančnih nameščencev« sta vložili skupno kandidatno listo. Ta lista je edina nameščenska lista, ki je predstavnica dolgoletnega in uspešnega svobodnega nacionalnega strokovnega pokreta zasebnih nameščencev. Poleg te liste pa so vložene še tri druge kandidatne liste, in sicer dve klerikalni, katerih predstavniki se med seboj prerekajo, kdo izmed njih bo bolj katoliški in boljši kristjan in lista rdečih marksistov, ki so večni zagovorniki vsega hudega, kar se je hudega nad delavskimi glavami zbrati moglo.
Volitve v Delavsko zbornico bodo v nedeljo
22.	oktobra, volitve na obratnih voliščih pa bodo že v soboto 21. oktobra. Vsak delavec in nameščenec, ki hoče sebi, svoji družini in svojemu narodu dobro, bo volil modro kandidatno listo in bo raztrgal belo in rdečo glasovnico. »Plava je prava!«
Kandidatna lista nacii analnih delavcev
Kandidati:
1.	Juvan Rudolf, socialni referent, Ljubljana.
2.	Bajt Anton, uradnik OUZD, Maribor.
3.	Dr. Bohinjec Joža, ravnatelj OUZD, Ljubljana.
4.	štruc Jakob, rudar, Trbovlje.
5.	Kralj Franc, kovinar, Jesenice.
6.	Kosem Dragotin, strojni stavec, Ljubljana.
7.	Nadižar Ignac, ključavničar, Litija.
8.	Galjot Simon, zidar, Ljubljana.
9.	Derča Ivan, tkalni mojster, Kranj.
10.	Koc Janko, tkalec, Maribor.
11.	Kravos Vladimir, strokovni tajnik, Ljub-
38.	Vlahovič Vili, strojni stavec, Ljubljana.
39.	žulovec Jakob, strojnik, Vevče.
40.	Fras Karol, delavec, Maribor.
41.	Muzga Mici, predilka, Litija.
42.	štalekar Ivan, strugar, Kranj.
43.	Jezernik Franc, ključavničar, Tržič.
44.	Česen Ludvik, delavec, Stražišče.
45.	Humar Vinko, zidar, Ljubljana.
46.	Derča Franc, mojster, Št. Pavel.
47.	Slabnik Ivan, zidar, Guštanj.
48.	Brence Franc, žagar, Logatec.
49.	Flis Karol, rudar, Trbovlje.
50.	Vistaler Marija, tkalka, Maribor.
N amestniki:
1.	Beribak Štefan, šofer, Maribor.
2.	Odar Janez, mizar, Bohinjska Bistrica.
3.	Špende Ivan, kopač, Huda jama.
4.	Lah Jakob, delavec, Ptuj.
5.	Perčič Matija, zidar, Ljubljana.
6.	Sattler Ivan, strugar, Ljubljana.
7.	Babič Milan, strelni mojster, Loke.
8.	Benedetič Jože, delavec, Ljubljana.
9.	Jesenšek Anton, rudniški mizar, Zagorje.
10.	Jelenič Ivan, strojni delavec, Maribor.
11.	Stržinar Josip, sprevodnik ECŽ, Ljubljana.
12.	Vaupotič Joško, dohodarski uslužbenec, Ljubljana.
13.	Končnik Matija, delavec, Kamnik.
14.	Guček Miroslav, strojnik, Senovo.
15.	Jager Ivan, steklar, Hrastnik.
16.	Košmerlj Franjo, delavec tobačne tovarne, Ljubljana.
17.	Bregant Jernej, tovarniški delavec, Jesenice.
18.	Kastelic Marija, delavka, Litija.
19.	Turk Franc, strojnik, Št. Pavel.
20.	Mahne Avgust, delavec, Maribor.
21.	Dobrajc Jurij, mizar, Rogaška Slatina.
22.	Fekonja Jože, zidar, Ljubljana.
23.	Grabnar Vinko, rudar, Trbovlje.
24.	Luznar Franc, dimnikarski pomočnik, Ljubljana.
25.	Holy Zdenko, monter, Kranj.
26.	Gliha Franc, strojni oblikovalec, Ljubljana.
27.	Bučar Jakob, delavec, Litija.
28.	Stupnikar Jože, rudar, Zagorje o. S.
29.	Šteblaj Franjo, bolničar, Ljubljana.
30.	Kranjc Franjo, tkalec, Maribor.
31.	Drnovšek Drago, rudar, Loke.
32.	Markovič Ivan, kovinar, Jesenice.
33.	Bogataj Anton, čevljar, pomočnik, Žiri.
34.	Lukane Emilija, tkalka, Št. Pavel.
35.	Ključarič Ivan, delavec, Trbovlje.
36.	Vižintin Franc, zidar, Ljubljana.
37.	Gašperlin Lojze, delavec, Kranj.
38.	Fink Alojz, rudar, Loke.
39.	Rabzelj Julijana, gospodinjska pomočnica, Ljubljana.
40.	Divjak Ivan, delavec, Sladki vrh.
41.	Goznikar Alojz, rudar, Huda jama.
42.	Končar Franc, preddelavec, Litija.
43.	De jak Rudi, livar, Ljubljana.
44.	Mandelj Jožefa, preddelavka, Litija.
45.	Lavsegar Rado, kovinar, Jesenice.
46.	Mrzelj Franc, kopač, Trbovlje.
47.	Jakončič Karol, zidar," Ljubljana.
48.	Juh Franc, dimnikarski pom., Ljubljana.
49.	Fink Etbin, delavec, Vevče.
50.	čuperla Josip, delavec, Ljubljana.
Kandidatna lista nacijonalnih nameščencev
Ijana.
12.	Korene Anton, natakar, Ljubljana.
13.	Kotnik Ivan, mizar, Št. Pavel.
14.	Mrovlje Delfin, čevljar, pomočnik, Žiri.
15.	Pregl Leopold, ključavničar, Maribor.
16.	Sedlar Vinko, rudar, Zagorje ob Savi.
17.	Knez Drago, rudar, Huda jama. ^
18.	Kavčič Tomaž, žimoprejec, Stražišče.
19.	Flis Ivan, rudar, Trbovlje.
20.	Petrič Franja, gospodinjska pomočnica, Ljubljana.
21.	Blažek Anton, uradnik, Ptuj.
22.	Terkuč Edvard, sprevodnik ECŽ, Ljubljana.
23.	Cikulnik Jurij, vratar, Guštanj.
24.	Šimenc Franc, delavec, Kamnik.
25.	Brilej Miha, rudar, Senovo.
26.	Gerbec Bogomil, klepar, Ljubljana.
27.	Avsenik Ivan, kovinar, Jesenice.
28.	Levstek Anton, strojnik, Trbovlje.
29.	Šober Anton, dninar, Ribnica.
30.	Stibilj Josip, ključavničar, Maribor.
31.	Kratochvil Stanko, delavec, Ljubljana.
32.	Strniša Franc, delavec, Litija.
33.	Šmalc Ivan, bolničar, Ljubljana.
34.	Globočnik Andrej, kovinar, Jesenice.
35.	Župevc Alojzij, dninar, Rogaška Slatina.
36.	Draksler Ivan, rudar, Hrastnik.
37.	Malin Josip, livar, Ljubljana.
Kandidati:
1.	Zemljič Joško, industrijski uradnik, Ljubljana.
2.	Vrančič Vlado, bančni uradnik, Ljubljana.
3.	Gilčvert Drago, odvetniški uradnik, Maribor.
4.	Klemen Rado, rudniški uradnik pri TPD, Hrastnik.
5.	Melicer Franjo, trgovski sotrudnik, Ljubljana.
6.	Ing. Rudeš Alfred, obratovodja pri KID, Jesenice.
7.	Pleško Albin, bančni uradnik, Ljubljana.
8.	Ing. Pipuš Iskren, uradnik cinkarne, Celje.
9.	Cof Bogomir, uradnik Semperita, Kranj.
10.	Pogačar Rudolf, delovodja pivovarne Union, Ljubljana.
Namestniki:
1.	Likar Ciril, carinski deklarant, Ljubljana.
2.	Skasa Fran, bančni uradnik, Maribor.
3.	Doležal Lojze, knjigovodja Mariborske tiskarne, Maribor.
4.	Kuščar Avgust, rudniški nadpaznik pri TPD, Rajhenburg.
5.	Lozar Edo, trgovski sotrudnik, Ljubljana.
6.	Torkar Franc, livarski mojster KID, Jesenice.
7.	Rabič Viktor, bančni uradnik, Ljubljana.
8.	Medvešek Albert, odvetniški uradnik, Celje.
9.	Kališnik Ivan, uradnik Predilnice, Tržič.
10.	Kobentar Franc, industrijski uradnik, Ljubljana.
Ali veste, kdo bo 22. oktobra figar?
Figar bo 22. oktobra vsak delavec ali de» lavka, ki bi ostala doma, češ, da ga volitve v Delavsko zbornico nič ne brigajo. Vse nas morajo brigati volitve v to prevažno delav« sko institucijo. Vsi do zadnjega moramo iti na volišče. Na volišču pa moramo p os stopati tako: ko nam predsednik volilne komisije izroči kuverto in tri glasovnice, plavo, rdečo in belo, moramo PLAVO gla« sovnico dati .celo v kuverto, rdečo in belo moramo pretrgati in istotako dati v kuvert to. Kuverto moramo potem zalepiti, se vr= niti v volilni lokal in izročiti predsedniku zalepljeno glasovnico.
Volilne vesti
Važno opozorilo vsem volilcem!
V prihodnjih dneh bo razglasil Glavni volilni odbor za volitve v Delavsko zbornU co potom posebnih razglasov po vseh občU nah, kje se nahajajo posamezna volišča. Volilci naj pazno slede tem razglasom in pogledajo, kje jim bo 21. odn. 22. oktobra voliti. Ljubljanske volilce opozarjamo, da so volilni okraji razdeljeni po ulicah in era bo skupno 16 rednih volišč. Maribor bo imel razdeljena volišča po mestnih okrajih. Pazu te na razglase in se po njih ravnajte!
Kdo je zahteval preložitev volitev?
Na drugem mestu poročamo, da so bile volitve v Delavsko zbornico preložene na 21. odn. 22. oktober 1933. Kakor hitro so bile volitve preložene, so nas marksisti ob« dolžili preložitve. V svojih listih so napisali, da so nacionalni krogi zahtevali preložitev, češ, da jim tako bolje kaže. Mi moramo ugotoviti, da smo bili prvi, ki smo dvignili svoj glas proti preložitvi, ker smo baš ml predlagali, naj se volitve vršijo 8. oktobra. Gospodje marksisti so to dobro vedeli, vzlic temu pa so napisali debelo laž v svojih ii* stih. Zakaj to? Zato, da so zakrili svoje nečedno dejanje, ker so baš oni po svojih ljudeh v Beogradu dosegli preložitev. To svojo trditev bomo ob' svojem času tudi do« kazali in razkrinkali zahrbtno igro’ marksi« stov. Marksistom je bila potrebna preloži« tev, da so si podaljšali čas za agitacijo. Nam tega ni bilo treba, smo bili pravočasno prav dobro pripravljeni.
Zahtevajte takoj glasovnice.
Vsi volilci, ki so zaposleni v kraju, kjer ni rednega volišča, in oni, ki so zaposleni v kraju, ki je več ko 5 km oddaljen od red« nega volišča, volijo pismeno. Zato naj vsi taki volilci takoj zahtevajo od glavnega vo« lilnega odbora za volitve v Delavsko zbor«
Navodila za volitve
Volitve v Delavsko zbornico so preizku« šnja naše moči, zato smo dolžni storiti vse, da bo uspeh čimbolj ugoden. Nacionalno delavstvo in nameščenstvo mora dokazati, da hoče in more prevzeti Delavsko zborni« co. Brez naše zmage bo zbornica ostala še v naprej le organ gotove grupe ter ne bo mogla uveljaviti splošnih delavskih intere« sov, še manj pa prevzeti večje vloge v na« rodnem življenju.
Agitacijski odbori.
Krajevni agitacijski odbori vodijo evi« denco volilnih upravičencev ter vršijo vso potrebno agitacijo. One naše organizacije, ki odborov še niso sporočile Narodno stro« kovni zvezi, naj to store najkasneje tekom treh dni.
Imenovanje predstavnikov liste.
Za vsako volišče bo imenovan predstav« nik liste nacijonalnega delavstva in name« ščenstva. Predstavnik liste prisostvuje de« lu krajevne volilne komisije pri sprejema« nju glasovnic in ugotavljanju volilnih rezui« tatov, ima pa le posvetovalen glas.
Kdo ima pravico voliti?
Volilno pravico imajo vsi moški in žen« ske, delavci in nameščenci, ki so bili 16. av« gusta člani Okrožnega urada za zavarova« nje delavcev, Bolniške blagajne trgovskih nameščencev, Merkurja in Bratovske sklad« niče.
nico v Ljubljani, Stari trg 34, glasovnico. Na« še tovariše in zaupnike prosimo, naj vse take volilce opozorijo, da zahtevajo glasov« niče. Dopisnico, s katero se zahteva gla« sovnica, je treba frankirati. Ko prejmejo ta« ki volilci glasovnico, naj denejo v kuverto PLAVO glasovnico celo, rdečo in belo pa naj pretrgajo in istotako denejo v kuverto. Kuverto naj dobro zalepijo in odpošljejo na naslov, ki je označen na kuverti. Tudi to kuverto je frankirati, ker je sicer glavni vo« lilni odbor ne bo sprejel. Pazite vsi na co, da bodo vsi naši volilci pravočasno zahte« vali glasovnice, to je do vštetega 14. okto« bra. Ne čakajte zadnjih dni. Zahtevajte ta« ko j!
Poskrbite povsod za volilne lokale.
Vsi krajevni agitacijski odbori naj poskr« bijo, da bodo imeli na dan volitev 22. okto« bra v bližini volišča svoj volilni lokal, v' katerem mora poslovati krajevni agitacijski odbor in dajati vsem, ki se bodo obrodi nanj, potrebna navodila. Lokale je označiti z napisom, da bodo volilci vedeli, kje Ima« mo svoje agitacijske lokale.
Vsem organizacijam JNS!
To številko našega glasila smo poslali vsem organizacijam JNS. Prosimo jih, da jo razdelijo med naše delavstvo. Ta« k oj nam je sporočiti, če je bilo lista dovolj in če ga katera organizacija rabi kaj več. Ljudem povejte, da je »DELO« glasilo na« cijonalnega delavstva in da naj se ravnajo po navodilih tega lista. »Delavec«, »Delav« ska politika« in »Delavska pravica« so gia« sila naših nasprotnikov. Ta glasila naj rte« lavci vračajo ali porabijo za kaj drugega. Naprosili smo tudi upravo mariborskega tednika »BORBA«,. da pošlje svoj list vsem organizacijam JNiS. Ta list je tudi naš in energično zastopa naše interese. Čitajte ga in širite ga!
v Delavsko zbornico
Kje so volišča in kako se voli?
Volilni red predvideva troje vrst volišč: obratna volišča, krajevna volišča in volišče Glavnega volilnega odbora v Ljubljani. Obratna in krajevna volišča je določil Glav« ni volilni odbor ter bodo javno objavljena nekoliko dni pred volitvami s posebnim razglasom.
Kje še voli na obratnih in krajevnih voliščih.
Glasuje se osebno, neposredno in tajno. Pred volilno komisijo se mora volilec izka« zati z legitimacijo, ki je ali krstni list, pri« javni list, davčna knjižica ali kakršenkoli dokument. Volilna komisija nato ugotovi ali je vpisan volilec v volilnem imeniku. Na« loga našega predstavnika liste je, da našim volilcem olajša legitimiranje.
Volilec dobi nato toliko glasovnic, kolikor je kandidatnih list.
Naše glasovnice bodo plave. Socialisti bodo imeli rdeče, klerikalci pa bele glasov« niče.	_
Ko je prejel volilec glasovnico, odide v zaprt prostor, kjer da v kuverto celo plavo glasovnico, ostale glasovnice raztrga in jih da tudi v kuverto poleg naše cele glasov« niče.
Vsak nacijonalen delavec sodeluje v volilnih odborih! Nihče ne sme siafi brezbrižen ob strani!
Delavci in delavke iz Kranja!
V nedeljo, dne 8. oktobra se vrši ob 9. uri dopoldne v dvorani Narodnega doma velik javen shod, na katerem govori tova= riš dr. Joža Bohinjec iz Ljubljane in eden izmed narodnih poslancev. Ta shod mora biti velika manifestacija naše misli v Kranju. Vsi in vse do zadnjega na shod! Pokažimo, da hočemo biti v kolu jugoslovanskega na= cionalizma. Ta dan obračunajmo z marksi* sti in klerikalci. Parola
Naloga naših agitacijskih odborov je,
da se vsi naši volilci udeleže volitev. Vseh delavcev in nameščencev, članov naših na« cionalnih organizacij JNS, Sokola, Narod« ne odbrane, kulturnih društev je dolžnost, da volijo nacionalno listo in da agitirajo za nas. Stopite v stik z vsemi nacionalnimi organizacijami in izvedite natančno eviden« co, tako, da bo vse v redu izvršeno.
Volišče glavnega volilnega odbora v Ljubljani.
Več ko 5 km oddaljeni volilci, ki volijo pismeno, morajo zahtevati pri Glavnem vo« lilnem odboru do vštevši 14. oktobra gra« sovnice ali sami ali pa tudi kolektivno, to se pravi, da jih lahko zahtevajo zaupniki ali eden posameznih volilcev za več volil« cev skupaj. Kolektivno zahtevo morajo lastnoročno podpisati posamezni volilni upravičenci. Zahteva po pismeni glasovnici mora vsebovati tudi čitljivo navedbo delo« dajalca in volilca samega ter njegovega na« slova.
Glavni volilni odbor bo poslal vsakemu volilcu glasovnico na njegov naslov, prfpo« ročeno po pošti.
Iz razlogov smotrenosti je Glavni volilni odbor sklenil, da volijo brez izjeme vsi vo« lilci, ki volijo pismeno, torej tudi vsi vo« lilci, navedeni v čl. 25. volilnega reda, ne« posredno pri Glavnem volilnem odboru, ta« ko da ne bo nobene razlike med volilnimi upravičenci, ki so 5 km oddaljeni od red« nega krajevnega volišča in onimi iz krajev, kjer ni rednega volišča.
Volilni upravičenci, ki bodo zaprosili za pismeno glasovnico in glede katerih bo za« beleženo, da volijo pismeno, nimajo več pravice voliti osebno.
Pri določitvi oddaljenosti, ki je odločilna za pismen način volitev, ni važen sedež podjetja, temveč kraj dejanske zaposlitve, kar je posebno važno za gozdne in stavbne delavce, ki so zaposleni često zelo daleč od sedeža podjetja.
Agitacijski odbori naj se poslužijo posla« nih formularjev in dopisnic ter skrbijo, da volilni upravičenci zaprosijo pravočasno za glasovnice. Vse pošiljatve morajo biti fran« kirane, ker jih drugače Glavni volilni odbor ne sprejme.
Glasovnice se morajo poslati Glavnemu volilnemu odboru najkasneje 21. okt oh ra, pozneje došle glasovnice so neveljavne.
Kje se vršijo volitve?
Volitve so bile preložene na 21. oziroma na 22. oktobra, tako da se bo volilo na obratnih voliščih v soboto, dne 21. oktobra od 9. do 17. ure, na krajevnih voliščih pa v nedeljo, dne 22. oktobra od 9. do 17. ure. Pismene volitve se pa vršijo tako, da se glasovnice odpošljejo najdalje do 21. okto« bra na naslov Glavnega volilnega odbora v Ljubljano.
Kje dobite še nadaljnja navodila za volitve?
Vsa posebna navodila ali informacije da« je tajništvo Narodno strokovne zveze \ Ljubljani, Miklošičeva cesta, Delavska zbor« niča, II. nadstropje.
Kje bomo volili?
Že v navodilih za volitve v Delavsko zbor= niso smo navedli, da volijo volilci- na: obratnih voliščih, 2. na krajevnih voliščih in 3. pismeno pri glavnem volilnem odboru v Ljubljani.
1.	Obratna volišča.
Za spodaj navedene obrate je določeno, da imajo posebna obratna volišča. Vsi de* lavci in nameščenci teh obratov volijo oseP= no na svojem, le za njihov obrat določen nem volišču v soboto, dne 21. oktobra.
Obrati, ki imajo svoja volišča, so:
Združene papirnice d. d., Goričane; Tekstilna tovarna »Kočevje« v Kočevju, [<0= čevje;
Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana, volišče
II.	(Mestni dom);
Cinkarna Celje, Celje ;
Premogovnik TPD, Hrastnik;
Kranjska industrijska družba, Jesenice; Kranjska industrijska družba, Javornik; Svinčeni rudnik, Mežica;
Rudnik Lese, Leše pri Prevaljah;
Rudnik Senovo, Senovo;
Jeklarna Jurija Thurnskega, Guštanj=Ravne; Železarna Štore, Samotna tovarna, Štore; Rudnik Trbovlje, Trbovlje;
Državni rudnik, Velenje;
Rudnik TPD, Zagorje;
Polzela tovarna pletenin, Polzela;
Zdravilišče Rogaška Slatina, Rogaška Sla« tina;
A. Westen, tovarna pločevinastih izdelkov, Gaberje»Celje;
Zedinjene tvornice stekla, Rogaška Slatina« Sv. Križ;
Električna cestna železnica, Ljubljana, re« miza;
Bonač Ivan, tovarna za lepenko, Količevo, Domžale;
Kemična tovarna, Moste, Ljubljana; Industrija platnenih izdelkov, Jarše; »Saturnus« Moste, Ljubljana;
Remec & Co., tovarna upognjenega pohb šiva, Duplica«Kamnik;
Strojne tovarne in livarne, Ljubljana; »Titan«, Kamnik;
Tobačna tovarna, Ljubljana;
Pivovarna »Union«, Ljubljana;
Združene papirnice, obrat Vevče, Vevče; Beer, Hribernik & Comp., tekstilna tovarna, Št. Vid nad Ljubljano;
Doctor in drug, tekstilna tovarna, Maribor; Tovarna za dušik, Ruše=Maribor; Dervvuschek Franc, Košaki pri Mariboru; Sladkogorska tvornica lepenke, Sladka gora Tekstilna tovarna Hutter in drug, Maribor; Tekstilna tovarna Braun, predil. Ehrlich, Maribor;
»Petovia« tovarna čevljev, Breg pri Ptuju; Zedinjene tvornice stekla, Hrastnik; Kemična tovarna »Kovina«, I. jug. met. ind., Tezno«Maribor;
Zelenka & Comp., meh. tkal, Maribor; Thoma Karol, tvor. svil. izdelkov, Maribor; Našička tvor. tanina, Dol. Lendava; Cementna tovarna d. d., Trbovlje;
/. žebljarska in železoobrtna zadruga, Kropa »Semperit«, Kranj;
»lntex«, Kranj;
»Jugobruna«, Kranj;
»Jugočeška«, Kranj;
»Tekstilindus«, Gaštej«Kranj;
»Tekstilana«, Kočevje;
Rudnik Krmelj, Krmelj;
Premogovnik Huda jama, Huda jama; Premogovnik Zabukovca, Keramična ind.
Liboje, Zabukovca;
»Peko« tovarna čevljev, Tržič;
Glanzmann in Gassner, predilnica, Tržič; Jug. tekstilna tov. Mauthner, Št. Pavel pri Preboldu;
Jug. tekstilna tovarna Mauthner, Litija; Rudnik Liboje, Liboje;
Tovarna usnja Fr. Woschnagg, Šoštanj.
2.	Krajevna volišča.
Na krajevnih voliščih se voli osebno pred volilno komisijo, v kateri bo tudi zastop« nik nacijonalnih delavcev in nameščencev. Na teh voliščih volijo volilci, katerih pod« jetje, oziroma delodajalec spada v okoliš volišča. Na krajevnih voliščih se voli v ne« del j o, dne 22. oktobra.
Krajevna volišča so v naslednjih krajih:
Ljubljana (16 volišč)	Šoštan j
Maribor (8 volišč)	Velen je
Celje (3 volišča)	Brežice
Kranj (2 volišči)	Krško
Žalec	Sevnica
Rogatec	Rajhenburg
Laško	Sv. Lovrenc na Poh
Polzela	Sv. Lenart v Slovi gor.
Vojnik	Št. lij v Slov. gor.
Sv. Jurij ob j. žel.	Fram
Šmarje pri Jelšah	Ruše
Štore	Slov. Bistrica
Št. Paveh Prebold	Murska Sobota
Radeče	Dobrovnik
Rogaška Slatina	Dolnja Lendava
Planina pri Sevnici	Gornja Radgona
Oplotnica	Ljutomer
Slov. Konjice	Apače
Mozirje	Radenci
Velike Lašče	Metlika
Kočevje	Novo mesto
Ribnica	Trebnje
Žiri	T oplice
Kokra	Žužemberg
Škofja Loka	Mokronog
Železniki	Ormož
Radovljica	Ptuj
Bled	Guštanj
Boh. Bistrica	Črna
Jesenice	Ribnica na Pohorju
Višnja gora	Muta
Št. iVid n. Ljubljano	Marenberg
Vrhnika	Slovenjgradec
Grosuplje	Mežica
Vevče	Dravograd
Logatec	T ržič
Cerknica	Trbovlje
Stari trg	Hrastnik
Kamnik	Litija
Domžale Črnomelj	Zagorje
3.	Volišče glavnega volilnega odbora v Ljubljani.
Pri glavnem volilnem odboru se glasuje samo pismeno, in sicer le oni volilci, katerih obrat je oddaljen več ko 5 km od rednega krajevnega volišča, in oni volilci, ki v svo« jem okolišu sploh nimajo volišča. Vsi ti volilci pa volijo lahko pri glavnem volil« nem odboru le, če so vsaj do 14. oktobra zahtevali glasovnice. Voli se potem pri glav« nem volilnem odboru s prejeto uradno gla« sovnico pismeno do 21. oktobra.
Volišča v Ljubljani, Kranju, Celju in Mariboru
Za večja mesta, kjer je na tisoče volil« cev, so krajevna volišča razdeljena na več volišč. Vsak volilec naj si zapomni, da voli na tistem volišču, kjer je označena ulica, v kateri obratuje njegov delodajalec. Volilci se torej po voliščih ne razdele po svojih stanovanjih, kakor je to običajno pri dru« gih volitvah, ampak po tem, v kateri ulici se nahaja obrat.
Pri vsakem volišču je naveden predsednik volišča. Na vsakem volišču bo pa tudi pred« stavnik liste nacijonalnih delavcev in na« meščencev, ki bo volilcem na razpolago za vsako informacijo.
Voli se v nedeljo, dne 22. oktobra.
Ljubljana.
L VOLIŠČE:
Šentjakobska osnovna šola.
Predsednik: Frank o vi č Ivan, žel. urad« nik v pokoju, Cegnarjeva ulica 6.
Cimpermanova ulica, Gallusovo nabrežje, Grubarjevo nabrežje, Grudnovo nabrežje, Hrenova ulica, Janežičeva cesta, Karlovška cesta, Kleparska steza, Merosodna ulica, Or« lov vrh, Osojna pot, Osojna steza, Pod Trančo, Praprotnikova ulica, Privoz«Prule, Reber, Rožna ulica, Sodarska steza, Sredina, Stari trg, Stiška ulica, Sv. Florjana ulica, Sv. Jakoba trg, Tesarska ulica, Trubarjeva uh« ca, Ulica na Grad, Vodna steza, Vozna pot na Grad, Vožarski pot, Za Gradom, Zvez« darska ulica, Zvonarska ulica, Žabjak.
II.	VOLIŠČE
Mestni dom.
Predsednik: B 1 a g a n j e Janko, učitelj, Celjska ulica 13.
Cankarjevo nabrežje, Delničarjeva ui;ca, Grajska planota, Ključavničarska ulica, Kro« jaška ulica, Lingarjeva ulica, Medarska uli« ca, Mestni trg, Nabrežje 20. septembra, Na
Stolbi, Ovinki, Pogačarjev trg. Pred ško« fijo, Razgledna steza, Ribja ulica, Stritarje« v a ulica, Študentovska ulica, Ulica 20. sep« tembra, Vodnikov trg.
III.	VOLIŠČE:
II. državna realna gimnazija:
Predsednik: Petrovčič Franc, ravna« telj zemljiške knjige, Knezova ulica.
Ambrožev trg, Barvarska steza, Berganto« va ulica, Ciril Metodova ulica. Kapiteljska ulica, Kopitarjeva ulica, Kumanovska ulica, Lončarska steza, Marnova cesta, Mišičeva cesta, Poljanska cesta do Domžalske ceste, Poljanski nasip do Ambroževega trga, Stre« liška ulica, Strmi pot, Strossmayerjeva uli« ca, Suknjarska ulica, Ulica Stare pravde, Zarnikova ulica, Zrinjskega cesta.
IV.	VOLIŠČE:
L državna realna gimnazija.
Predsednik: Perko Lovro, šolski upra« vitelj v p., Salendrova ulica 6.
Beethovnova ulica, Borštnikov trg, Breg, Čevljarska ulica, Dvorni nasip, Dvorni trg, Gledališka ulica, Gosposka ulica, Gradišče, Gregorčičeva cesta, Igriška ulica, Jurčičev trg, Knafljeva ulica, Kongresni trg, Križev« niška ulica, Napoleonov trg, Novi trg, Pe« ternelova ulica, Rimska cesta, Salendrova ulica. Soteska, Šelenburgova ulica, Turjaška ulica, Valvazorjev trg, Vegova ulica, Wol« fova ulica, Zagata, Židovska ulica, Židov« ska steza.
V.	VOLIŠČE:
Osnovna šola na Ledini, Komenskega ulica.
Predsednik: P o d p a c Rudolf, žel. urad« nik, Žolgarjeva ulica 4.
Čopova ulica, Friškovec, Fiignerjeva ulica, Hrvatski trg, Ilirska ulica, Kastelčeva ulica, Kolodvorska ulica, Komenskega ulica. Kot« nikova ulica, Majstrova ulica, Masarykova
cesta, Metelkova ulica, Prečna ulica, Prisoj* na ulica, Resljeva cesta, Slomškova ulica, Strojarska steza, Sv. Petra cesta, Sv. Petra nasip, Usnjarska ulica, Vidovdanska cesta, Vrazov trg, Vrhovčeva ulica, Za čreslom, Znamenjska ulica.
VI.	VOLIŠČE:
Sodišče.
Predsednik: Prinčič Vladimir, uradnik krajevne kontrole pri kr. banski upravi, Bleiweisova cesta.
Aleksandrova cesta, Bleiweisova cesta od Aleksandrove ceste do konca, Cigaletova ulica, Dalmatinova ulica, Dvoržakova uli* ca, Frančiškanska ulica, Gajeva ulica, Gle* dališka ulica. Gosposvetska cesta, Kralja Petra trg, Kersnikova ulica, Marijin trg, Mi* klošičeva cesta, Pražakova ulica, Prešerno* va ulica, Puharjeva ulica, Tavčarjeva ulica, Tyrševa cesta do železnice, Tomanova ulica, Trdinova ulica, Vošnjakova ulica do želez* niče.
VIL VOLIŠČE:
Zenska realna gimnazija.
Predsednik: Štrukelj Albert, železni* ški uradnik, Stari trg 9.
Ažbetova ulica, Bleiweisova cesta do Ale* ksandrove ceste, Cesta na Rožnik, Cesta v Rožno dolino, Erjavčeva cesta, Glinška uli* ca, Idrijska ulica, Kocenova ulica, Levčeva ulica, Nunska ulica, Orožnova ulica, Osla* vijska cesta, Pod turnom, Postojnska ulica, Po d jamska ulica, Rutarjeva ulica, Svetčeva ulica, Škrabčeva ulica, Tržaška cesta, Viška ulica, Vrtača, Ziljska ulica, Žitnikova ulica.
VIII.	VOLIŠČE:
Tehnična srednja šola.
Predsednik: Dermota Josip, uradnik univerze, Dolenjska cesta.
Aškerčeva ulica. Bičevje, Bogišičeva uii* ca, Cerkvena ulica, Cesta dveh cesarjev, Ce* sta na Loko, Cesta v mestni log, Cojžova cesta, Devinska ulica, Dobrilova ul., Emon* ska cesta, Gerbičeva ulica, Gortanov trg, Gradaška ulica, Groharjeva ulica, Gundu* ličeva ulica, Hajdrihova ulica, Istrska ulica, Jelovškova ulica, Jeranova ulica, Karadžiče* va ulica, Korunova ulica, Kladezna ulica, Ko* pališka ulica, Koseskega ulica, Krakovska ulica, Krakovski nasip, Krnska ulica, Lepi pot, Mala čolnarska ulica, Laiyerjeva ulica, Lampetova ulica, Langusova ulica, Mali štra* don, Marmontova ulica, Mencingerjeva ul.. Mirje, Mivka, Opekarska cesta, Pesti, Pot na Rakovo jelšo, Pred konjušnico, Pri brvi, Razpotna ulica. Rezijanska ulica, Riharjeva ulica, Soška ulica, Staretova ulica. Stranska pot, Švabičeva ulica, Trnovska ulica, Trnov* ski pristan, Ulica rimske legije, Valjavčeva ulica, Vrstovškova ulica, Vipavska ulica, Vo* gelna ulica, Velika čolnarska ulica, Vehki štradon, Volaričeva ulica, Vrtna ulica, Ze* Ijarska ulica, Zelena pot, Zeleniška ulica.
IX.	VOLIŠČE:
Gluhonemnica.
Predsednik: Zavrl Valentin, šol. upra* vitelj v pokoju, Gerbičeva ulica 7.
Cegnarjeva ulica, Cigler jeva ulica, Domo* branska cesta, Holzapiflova ulica, Jegličeva cesta, Klunova ulica, Kodeljevo, Korytkova ulica L del, Kosovska ulica, Lipičeva ulica, Mesarska cesta, Poljanska cesta do konca (od Ambroževega trga), Poljanski nasip od Ambroževega trga do konca, Potočnikova ulica, Ravnikarjeva ulica, Stara pot, Strupi* jevo nabrežje, Tomičeva ulica, Za boiniš* nico, Zalokarjeva ulica, Zaloška cesta, Ži* vinozdravniška ulica.
X.	VOLIŠČE:
Mestno zavetišče, Japljeva ulica.
Predsednik: Dežela Viktor, uradnik di* rekcije drž. železnic v Ljubljani.
Bohoričeva ulica, Bolgarska ulica, Dom* žalska cesta, Grablovčeva ulica, Gregorci* čeva ulica, Moste; Hrovatova ulica, Moste; Jenkova ulica, Korytkova ulica II. del, Ko* roščeva ulica, Moste; Ljubljanska ulica, Mo* ste; Med hmeljniki, Močnikova ulica, Ob zeleni jami, Moste; Ob železnici, Moste; Po* hlinova ulica, Moste; Pokopališka ulica, Moste; Prešernova ulica, Moste; Središka uli* ca, Moste; Savska cesta, Sketova ulica, Šmartinska cesta, Tovarniška ulica, Mosie; Vodmatski trg. Vodnikova ulica, Moste; Za* vrti, Zelena jama, Zvezna ulica, Moste.
XI.	VOLIŠČE:
Dvorana Kutni, Dunajska cesta
Predsednik:	Marjanovič Humbert,
tajnik učiteljišča, Hrenova ul. 17.
Baragova ulica, Bežigrad, Boroveljska ulica, Borutova ulica, Celjska ulica, Češka ulica, Detelova ulica, Dimicova ulica, Drav* ska ulica, Einspielerjeva ulica, Franketova ulica, Herbersteinova ulica, Hranilnična ce* sta, Kamniška ulica, Keržičeva ulica, Koba* ridska ulica, Gostova ulica, Kuzmičeva uli* ca, Lavričeva ulica, Linhartova ulica, Livar* ska ulica, Mariborska ulica, Pekovska ulica, Peričeva ulica, Pleteršnikova ulica, Podmil* ščakova ulica, Smoletova ulica, Prekmurska ulica, Pohlinova ulica, Posavskega ulica, Ptujska ulica, Robbova ulica, Samova ulica, Stadionska ulica, Staničeva ulica, Sv. Kri* što-fa ulica, Suvoborska ulica, Topniška uli* ca. Triglavska ulica, Trstenjakova ulica, Tyrševa cesta od žel. do konca, Valjhuno* va ulica, Velikovška ulica, Vilharjeva cesta. Vodovodna cesta, Vodovodna cesta*jama, Vošnjakova ulica II. del, Žolgarjeva ulica. — Na gorenjem volišču volijo tudi volivci, ki so zaposleni v sledečih krajih ljubljan* ske okolice: Brod, Črnuče, Dobrava, Gmaj* na. Ježe, Nadgorica, Podboršt, Brinje, Je* žica, Kleče, Mala vas, Savlje, Stožice, To* mačeva*
XII. VOLIŠČE:
Deška osnovna šola v Šiški.
Predsednik:	Fajdiga Hinko, poštni
uradnik, Pot na Rožnik 1.
Beljaška ulica, Celovška cesta, Dermoto* va ulica, Dolinska steza, Drenikov vrh, Frankopanska ulica, Gasilska cesta, Gub* čeva ulica, Jezerska ulica, Kavškova cesta, Knezova ulica, Kosova ulica, Lattermanov drevored, Lepodvorska ulica, Malgajeva ulica, Maurerjeva ulica. Medvedova cesta, Pod gozdom, Polakova ulica, Ruska cesta, Srbska ulica, Sv. Jerneja cesta, Tržna ulica, Verovškova ulica, Vodnikova cesta, Želez* nikarjeva ulica, Žibertova ulica.
XIII. VOLIŠČE:
Strelišče na Dolenjski cesti
Predsednik: Mlakar Ludvik, profesor, Prisojna ulica 1.
Črna vas. Dolenjska cesta, Galjevica, Ga* ljevica=kolonija, Hauptmanca, Hradeckega cesta, Bovški štradon, Ižanska cesta, Jeshov štradon, Joškov štradon, Jurškova por. Knezov štradon, Lahov štradon, Livada, Mihov štradon, Na požaru, Orlova ulica, Peruzzijeva cesta, Rakovniška cesta, Šin* kov štradon, Stepanja vas, Uršičev štradon, Volarjev štradon. — Na gornjem volišču volijo tudi volivci, ki so zaposleni v slede* čih krajih ljubljanske okolice: Babna gori* ca, Daljna vas, Orle, Rudnik, Sela pri Rud* niku, Srednja vas.
Ta plava je ta prava!
|	XIV. VOLIŠČE:
Osnovna šola na Viču (nova)
Predsednik: Kuharič Aleksander, taj* nik ban. uprave.
Tržaška cesta do konca, Cesta L GVnce, Cesta II. Glince, Cesta Il.a Gl-ince, Cesta IV. Glince, Cesta V. Glince, Cesta VI. Glince, Cesta VIL Glince, Cesta IX. Glin« ce, Cesta XII. Glince, Cesta XIII. Glince, Cesta XVII. Glince, Rožnik, Večna pot, Cesta L Rožna dolina, Cesta II. Rožna do* lina, Cesta III. Rožna dolina, Cesta IV. Rožna dolina, Cesta V. Rožna dolina, Ce* sta VI. Rožna dolina. Cesta VIL in VIII. Rožna dolina, Cesta IX. Rožna dolina, Ce* sta X. Rožna dolina, Cesta XI. Rožna do* lina, Cesta XII. Rožna dolina, Cesta RIU. Rožna dolina, Cesta XV. Rožna dolina, Ce* sta XVII. Rožna dolina, Cesta XIX. Rožna dolina. — Na gornjem volišču volijo tudi volivci, ki so zaposleni v sledečih krajih ljubljanske okolice: Vič, Brezovica, Notra* nje in Vnanje gorice, Plešivica, Dragomer, Log, Lukovica.
XV. VOLIŠČE:
Osnovna šola Moste.
Predsednik:	Dr. Grasselli Andrej,
mag. uradnik, Masarykova cesta 7.
Ciglarjeva ulica, Deteljeva ulica, Krekova ulica, Društvena ulica, Marenčičeva ulica, Na klancu, Na Kodeljevem, Ob Ljubljanici, Ob Mladinskem domu, Ob vojnem oskrbo* vališču, Pod ježami, Povšetova cesta, Pre* dovičeva ulica, Ribniška ulica, Slapničarje* va ulica, Stara pot, Slomškova ulica, Šuštar« šičeva ulica, Zadružna ulica. — Na gor* njem volišču volijo tudi volivci, ki so za* posleni v sledečih krajih ljubljanske okoli* ce:	Hrastje, Jarše, Obrije, Moste, Selo,
Šmartno, Vodmat, Zelena jama, Beričevo, Brinje, Dol, Dolsko, Kleče, Podgova, Vi* dem, Podgorica, Pšata, Soteska, Sv. Jakob.
XVI. VOLIŠČE:
Osnovna šola v Zgornji Šiški.
Predsednik: Vargazon Ernest, načel* nik Dir. drž. železnic v p., Miklošičeva ce* sta 13.
Aleševčeva ulica, Aljaževa cesta, Čelov* ška cesta od Dermotove ulice do konca, Černetova ulica, Dravlje, Koriška ulica, Hotimirova ulica, Kettejeva ulica, Koseze, Murnova ulica, Podjunska ulica, Podlimbar* skega ulica, Zgornja Šiška. — Na gornjem volišču volijo tudi volivci, ki so zaposleni v sledečih krajih ljubljanske okolice: Kam* na gorica, Peržank, Zapuže.
Maribor.
L VOLIŠČE:
Telovadnica dekliške šole (mešč.) na
Miklošičevi 1.
icjer volijo volivci, uslužbeni pri delodajal* cih, kojih obratovališče se nahaja v L mest* nem okraju. — Predsednik: Juhart Fra* njo, sodnik okrož. sodišča v Mariboru.
II. VOLIŠČE:
Telovadnica dekliške šole v Cankarjevi ul. 7,
kjer volijo volivci, uslužbeni pri delodajal* cih, kojih obratovališča se nahajajo v H. mestnem okraju ter volivci, kojih pričetne črke delodajalcev se pričenjajo z začetno črko A do K. — Predsednik: Dr. Planin* šek Odon, sodni pristav, Maribor.
IH. VOLIŠČE:
Telovadnica drž. ženske učiteljske šole v Cafovi 9,
kjer volijo volivci, uslužbeni pri delodajal* cih, kojih obratovališča se nahajajo v II. mestnem okraju (graško predmestje) in ko*
jih pričetne črke se pričenjajo z začetno črko L do Ž. — Na gornjem volišču volijo tudi volivci, ki so zaposleni v sledečih k ra* jih mariborske okolice: Krčevina, Košaki, Počehova, Pekel, Pesniški Dvor, Gočnik, Jelenče. — Predsednik: Bogateč Franjo, uradnik sres. sodišča.
}	IV. VOLIŠČE:
Oitoški vrtec v Erjavčevi ulici 3,
kjer volijo volivci, uslužbeni pri dclodajal* cih, kojih obratovališča se nahajajo v HI. mestnem okraju (Melje) ter volivci, kojih delodajalci imajo svoje obrate oddaljene izven Maribora do 5 km od tega volišča. — Na gornjem volišču Volijo tudi volivci, ki so zaposleni v sledečih krajih mariborske okolice: Grusova*Rupreče, Sv. Peter, Ma* tečnik, Metova, Trčevš, Vodole. — Pred* sednik: Rode Silvester, učitelj H. deške šole.
V. VOLIŠČE:
IV. deška osnovna 'šola v Gosposvetski ulici (prej Samostanska ulica),
kjer volijo volivci, uslužbeni pri delodajal* cih, kojih obratovališča se nahajajo v IV. mestnem okraju (Koroško predmestje) in kojih pričetne črke (delodajaTcev) se priče* njajo z začetno črko A do K. — Na gor* njem volišču volijo tudi volivci, ki so zapo* sleni v sledečih krajih mariborske okolice: Bresternica, Jelovec * Srednje, Kamnica, Hrenca. — Predsednik-: F e i n i g Ivo, uči* telj 1. deške šole v Mariboru.
Vi. VOLIŠČE:
Pritličje IV. deške osnovne šole v Gospo= svetski ulici (prej Samostanska),
kjer volijo volivci, uslužbeni pri delodajal* cih, kojih obratovališča se nahajajo v IV, mestnem okraju koroško predmestje) in kojih 'ptičethe črke (delodajalcev) se priče* njajO z Začetno črko L do Ž. — Predsednik: ‘C v e t k 0 Fran, šol. upravitelj pri Krče Vi* ni, Maribor.
VIL VOLIŠČE:
111. deška osnovna šola na kttški cesti,
kjer Volijo volivci, uslužbeni pri delodajal* "cih, kbjih obratovališča Se nahajajo v V. mestnem okraju (Magdalensko predmestje) in kojih pričetne črke (delodajalcev) se pri* ceh ja j o ž začetno Črko A do jfc. — Na ‘gor* njem volišču volijo tudi volivci, ki SO za* pdSleni V Sledečih krajih mariborske okoli* 'če: Bistrica pri Limbušu, LaZtiiča, Limbuš, Pekre, Pohorje, Studenci. Predsednik: K D t i n Jdsip, učitelj v Mariboru.
VIII. VOLIŠČE:
Dekliška osnovna šola na Magdalenskem ‘trgu,
kjer volijo volivci, uslužbeni pri delodajal* cih, kojih obratovališča se nahajajo v V. mestnem okraju (Magdalensko predmestje) in kojih pričetne črke (delodajalcev) se pri* čenjajo z začetno črko L do ž. — Na gor* njem volišču Volijo tudi Volivci, ki so Za* pdsleni V Sledečih krajih mariborske Okoli* cer Bohova, Digoše, Spodnje Hoče, Zg. Ho* če, Sv. Miklavž, Pivola, Pobrežje, Radvanje, Razvanje, Ragoza, Škoke, Dobrovci, Tezno, Vrhov dol, Hrastje. — Predsednik: Lov* lie Ivan, učitelj IV. deške šole v Mariboru.
CeHe.
3. VOLIŠČE:
Meščanska Sola v Strossmajerjevi ulici,
kjer volijo volivci, uslužbeni pri delodajal* cih, kojih začetne črke se pričenjajo od A do J. — Na gornjem volišču volijo tudi vo* livci, ki so zaposleni v sledečih krajih celj* skc okolice: Košnica, Breg, šmikfctvški hrib,
Pečovnik, Gaberje, Nova vas, Ložnica. — Predsednik:	Zdolšek Bogomir, učitelj
deške šole v Celju.
II. VOLIŠČE*
Osnovna šola v Gregorčičevi ulici,
kjer volijo volivci, uslužbeni pri delodajal* cih, kojih začetne Črke se pričenjajo od K do P. —- Na gornjem volišču volijo tudi vo* liVCi, ki so zaposleni v Sledečih krajih celj* ske okolice: Levec, Ostrožno, Babno, Zg. Hudinja, Spod. Hudinja, Lokrovee, Dobro* va, Lisce, Sava, Pobile, Zavodna, Zagrad.
Predsednik: Roš Franjo, učitelj deške šole v Celju.
LIL VOLIŠČE:
Občinska pisarna za občino Celje in okolico,
kjer volijo uslužbenci pri delodajal* cih, kojih začetne črke se pričenjajo od R do Ž. — Predsednik: Voglar Franc, šol. upravitelj v Celju.
Kranj.
L VOLIŠČE:
Gimnazija,
kjer volijo volivci, uslužbeni pri delodajalk cih, kojih začetne črke se pričenjajo od A do K. — Na gornjem volišču volijo tudi vo* livci, ki so zaposleni v krajih, ki spadajo pod občino Naklo in pod občino Sv. Jošt. — Predsednik: Tajnik Jože, davčni in* spektor v Kranju.
II. VOLIŠČE:
Osnovna šola Pungrat,
kjer volijo volivci, uslužbeni pri delodajal* cih, kojih začetne črke se pričenjajo od L do Ž. — Na gornjem volišču volijo tudi vo* livci, ki so zaposleni v krajih, ki spadajo pod občine Šenčur, Hrastje, Mavčiče, Stra* žišče, Smlednik, Voglje, Cerklje. — Pred* sednik:	Završnik Stanko, učitelj v
Kranju.
Poročila naših podružnic
Litija.
Sedaj ko so volitve V Delavško zbornico, prihajajo taki, ki nas doslej niso poznali. Ko šiho se borih za kruh, nismo videli ne marksistov, he klerikalcev, edino Narodno strokovna zveza naš je ščitila. Sedaj so prt* šli k nam krivi preroki rdeče in črhe hiter* nacionale ž vabilom, da jih volimo. Ka* ko mislijo Zastopati interese našega delav* siva, ŠO že v naprej pokazali. Marksisti so na kandidatno listo postavili našega glav* nega zaupnika, ih sicer med namestnike na
38.	mesto. Če bi marksisti dobili vseh 60 kandidatov, pa še ne bi ta njih kandidat prišel na vrsto. Klerikalci so svojega po* stavili na 26. mesto, ki tudi ne bo nikoli iz* voljen. Edino Narodno strokovna zveza je pravilno razumela željo litijskih predilni* carjev in postavila našega kandidata ha 7. mesto, 'tedaj ha eno naj sigurne jših mest. Predilničarji se sedaj lahko odločijo, komu bodo zaupali svoje glasove. Marksisti In klerikalci poznajo predilriičarje Samo ob raznih volitvah, drugače jih pa ni V Litijo. NSZ pa vedno in ob vsakem času zastopa delavstvo Litije, kar je tudi v zadnjem ča* su pokazala. Mi vsi smo že napravili sklep: ta plava je ta prava in zato bomo Vsi volili ta plavo, ki je naša. S tem si pridobimo sigurnega zastopnika v Delavsko zbornico, ki nas bo znal ščititi. Slamnatih mož na drugih listah he bomo volili!
Krami,
Vi vseh tovarnah in delavnicah je živo. Vse se pripravlja na velik dogodek. Še naša dekleta in žene so postale aktivne, ker Se zavedajo, da imajo edino le pri volitvah v Delavsko zbornico enake pravice z moški* mi. Imajo aktivno ih pasivno Volilno pra* vico. Zato pa se tudi aktivno udeležujejo vseh predpriprav za volitve, ki bodo 21. in 22. oktobra. Eri nas v Kranju Imamo dve redni volišči in obratna volišča v »Seffipe* ritu«, »Intexu«, »Jugobruni« in »Jugočeški«. Obratno volišče je tudi na Gašteju v »Tek* stilindusu«. Delavci in delavke v teh obra* tih volimo v soboto 21. oktobra, vsi ostali pa v nedeljo 22. oktobra. Vsi smo če skle* mili, da bomo voljli listo nacijonalnega de* lavstva, ker smo vsi nacijonalnega duba in vemo, da mora tudi delavstvo stati tesno v nacionalni fronti. Marksisti in klerikalci, ki nas poznajo samo ob volitvah, nam obljub* Ijajo nebesa če na zemlji in so njihovi agl* tatorji dnevno okrog nas. Nekateri mojstri nam tudi groze, češ, morate tako voliti, kot bomo volili mi. Pa ne bomo. Volitve so tajne in zato se nobenega ne bojimo. Vsi
bomo kot en mož oddali plavo glasovnico celo, belo in rdečo bomo pretrgali. Skrahi* rani marksizem in klerikalizem ne bomo volili. Parola vseh Kranjčanov je: 21. in 22. oktobra vsi na volišče in vsi ta plavo!
Jesenice.
Mi smo pripravljeni Izvoljene imamo vse odbore z generalštabom na čelu. Delamo s podvojeno močjo, ker tudi nasprotniki ne spijo. Prav pridno nas obmetavajo s pušči* cami in psovkami. Vse na svetu smo, samo to ne, kar smo prav za prav. Mi smo fašisti in pomagamo Mtissotihiju, smo hitler* jevci in pomagamo Hitlerju, mi smo tako močni, da pomagamo vsemu svetu in mi smo, ki uničujemo marksizem in mi smo krivi poloma marksizma v Nemčiji in Ita* liji, mi smo krivi gospodarske krize, ker podpiramo narodni režim. Mri Smo krivi vi* šokih davkov, mi smo krivi, da je bila po* vodenj, mi smo krivi vseh požigov, mi smo krivi, pa kaj bi vse naštevali, skratka, mi smo krivi vsega hod ega. Tako vsaj nas opi* suj e jo tukajšnji tdeekarji med volile i. Mi •se pa spogledujemo in muzamo, obenem pa se trkamo na junaška prsa. Ja, ali nismo fantje od fare. Enkrat kričijo, da nas sploh' ni narodnih socijalistov na Jesenicah, dru* gič pa nas je toliko, da smo svet preobrnili. Mi pa pravimo: četudi nas ni na tisoče, kar nas je, smo krepki Gorenjci, pošteni in mi* rdljubhi. -Miroljubni pa samo dotlej, da se Mas me razdraži. Potem zavihamo rokave in udarimo. Tako bomo udarili -tudi po vseh onih, ki nas obkladajo z raznimi psovkami. Nekaterim bomo celo dali priliko, da nam dokažejo, če smo res fašisti in hiflerjevci. —- Za valitve se pripravljamo. Vzlic vsem nesramnim napadom klerokomunistov bo* mo prav častno izšli. Naše delavstvo je sito politike onih, ki so jim v konzumih Z apr a* vili denar. Kdor mi znal s svojim pošteno gospodariti, tudi ne bo znal s tujim. Delav* ske zbornice pa niso zato tukaj, da bi krile deficite marksističnih 'konzumov. PrimanJ* foljaje naj krijejo oni, ki so imeli od kon* zumov profite. Vnebovpijoči greh bi bil, če bi vse delavstvo krvavelo zaradi par 1 ju* di. Mi bomo s takimi ljudmi obračunali 21. in 22. oktobra na volišču. Voliti bomo plavo, ker je to tisSa glasovtriea, ki je ta praiVa. Vsi pošteni kovinarji bodo volili li* sto nacijonalnega delavstva.
Ta plava je ta prava!
Izdajatelj: Dr. Josip Bohinjec. Vrejuje Ivah Tfov-