184
storila kruto krivico. Ti zastopniki mlade struje, mlade moči zmagajo v igri, in s tem je očrtano tudi stališče pisateljevo: Proč z birokratizmom! Dajte nam mladih, čilih moči!   K tej mladini se pridružuje tudi Martin,
vedno le zaničevani. Zlasti v prvo dejanje je vpletel pisatelj mnogo prizorov, ki naj kažejo gnilobo državne uprave. Morda je teh prizorov preveč, kajti slednjič se že res naveličamo gledati vedno in vedno to oma-
MARTIN KRPAN Z VRHA PRI SV. TROJICI.
ki instinktivno sovraži starce, ki niso tudi po njegovem kmetiškem razumu zmožni za mesta, ki jih zavzemajo.
Ta v dnu razpala država bi morala brez upa poginiti, ako ne pridejo na krmilo oni, ki so bili dotlej
hovanje ministrov. Oči vseh so v teh neznosnih razmerah vprte v slovenskega kmeta Martina Krpana. „Zateci se k ljudstvu, zateči se k narodu, ki te ljubi in ki je močno!" svetuje Vladimir cesarju. Repre-zentant  tega  ljudstva,   ki  reši  cesarstvo  pogina,   je