GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.

r\ i
J
Ste^- 93.
J
y 21- novem Tdjosl 1900.
Leto Vin.
Na gromadi zgorel.
Grozovito linčanje v Coloradi.
Limon, Colo., 16, nov. Danes zvečer so linčarji zamorca Preetou Porterja ml. ua istem prostoru, ua kterem je isti oskrunil iu umoril deklico Louiso Frost, živ«ga pekli. Ofte umorjene deklice je napravil iz razbitih desk grmado. Sedem minut poaneje je bil zamorec navidezno nezavesten in čez 20 minut je bilo truplo že popolnoma ožgano. Potem so {»opravili goreče deskn, da j« truplo zamorca popolnoma »gorelo. Morilec, komaj dorasli mladenič je v pr:čo 400 razkačenih mož na prosti preriji pri zahajoče-mu solncu prestal mučno iu grozovito smrt.
V polukrogu so stali glodalci, da bi videli zamorca v obraz, ko so zapah li s j^trolejem polito grmado. Švigajoči plamen se je takoj prijel obleke z verigami priklenjenega zamorca, kteri se je vil v groznih mukah, kričal, stokal m prosil, naj ga ustrele. Med tem si je oprostil roki, ju vzdignil proti nebu in glasno klical k Bogu in prosil usmiljenja, dokler ni postal nezavesten in izdihnil dušo. Ko je grmada pogorela, razšli so se gledalci in zapustili kraj grozovitega prizora.
Linčarji so vzeli zamorca Šerifu Freemanu, ko se je ta peljal s svojim vjetnikom skozi Limon. Šestnajst mož je stopilo na vlak, na kterem sta se peljala Freeman in Porter. Premagali so šerifa in njegovega deputija, ustavili vlak in odvedli vjetnika na kraj, kjer je umoril deklico.
Kitajca ubili.
Te dni so v New Yorku trije lopovi pri belem dnevu kloroformi-rali in ubili nekega Kitajca, ker ni hotel povedati, kje ima skrit denar. Morilci so ušli in baje do sedaj nimajo o njih še nobenega sledu.
Ime umorjenega je Sing Fo. On in njegov pomagač Chin Low sta bila v svoji perilnici, ko bo prvega napadli lopovi. Chin Low je tekel v veliki razburjenosti v bližnjo bolnišnico in pripovedoval zdravnikom, da^so njegovega prijatelja napadli trije lopovi in hudo poškodovali. Bolnišnica je poslala ambu-lanco na kraj napada, toda Sing Fo bil je že mrtev. Chin Low se je podal nato na policijsko postajo in pripovedoval, da so ob 2. uri popo-ludne trije možje prišli v perilnico in vprašali Kitajca, kje ima shranjen denar. Ko se je ta upiral to izdati, mu je eden mož z klorofor-mom napojeno gobo držal pod nos, drugi pa z gorjačo udrihal po ujema, daje nezavesten padel na tla. Še le potem so lopovi zapazili, da jih je Chin Low opazoval, zato so hitro pobegnili.
Pomanjkanje vode.
llazleton, Pa., 16. nov. Ako bode v Lehigh okraju trdega premoga, suša trajala še nekaj dni, potem bide tisoče premogarjev moralo ustaviti delo. Vsled dolgotrajne suše so usahnile vse reke in potoki, iz kterih so premogokopi dobivali vo do za izpiranje premoga. Beaver Brook premogokop in premogokop tvrdke A. Pardee & Co. v Crystal Ridge iu oni tvrdke C. Pardee & Co. v Milnesville so že deloma delo ustavili iu bodo morali popolnoma zapreti, ako v nekaj dnevih ne bode dežja. Jeddo predor, skozi kterega tvrdka Markle Co. dobiva svojo vodo, je popolnoma suh. Drugim tvrdkam dovažajo vodo posebni vlaki več milj daleč. Gotovo 6000 mož bode primorauih praznovati, ako nekaj dnevih ne bode dalo nebo potrebnega dežja.
Požari.
Požar v premogarskem selu.
Parkersburg, \V. Va., 17. nov. Rano danes zjutraj je nastal ogenj v Phillipovi prodajalnici v sredini sela. Slednje nima gasilnega moštva iu ker je pihal hud veter, razširil seje ogenj z veliko hitrostjo Požar je vpepelil štiri bloke v trgovinskem delu mesta. Tudi poslopje časopisa „Phillipi Plain Dealer*'je uničeno. Požar še vedno razsaja in je vse mestece v nevarnosti. Koliko ljudi je brez strehe, še ni znauo, istotako ne velikost škode.
Barbarizem.
Grozen prizor na vešalih.
Wellsboro, Pa., 16. nov. Danes so na dvorišču jetnišnice Tioga countvja v navzočnosti 200 gledalcev, med temi šerifi sosednjih coun-tyev in policijskega načelnika, obesili Izaka Birriolo iz BloBsburga, morilca svoje Boproge. Prizor ni bil nič manj krvav uego pied dvema letoma pri obešanju Walter Goodwins. Ko je telo obešenega šinilo skoraj 9 čevljev navzdol, vre-za!a mu je vrv na vratu takošnjo rano, da je bila žila pretrgana in vse truplo nakrat s krvijo oblito. Bil je grozen prizor.
Linčali tri zamorce.
Dallas, Tex., 16. nov. V Marion couutyu, Texas, so miuolo noč liu-
štiri osobe zgorele.
Coudereport, Pa., 18. nov. Danes zjutraj zgorel je hotel McGonical House; plamen razširjal seje s tako hitrostjo, da j«j bilo v kratkem
času ceio posl pje v plamenu. Štiri čali tri zamorce. Tolpa broječa 1000 osobe so z go rt-le. P >žar je nastal vslnd pliuove razstrelile, kteri se je vsled odprtih petelinov tekom noči nabral v li telu. Tudi kraj hotela s^ nahajajoče gledališče je zgorelo. V Candersport nimajo niti gasilcev, a hotel je bilo staro leseno poslopje.
Umor in požiganje?
V razvalinah požgane farme tri milje od Trentona, N. J., so našli truplo 39 let stare gospe Marv Van-lien in njenega dvoletnega sinčeka Jurija. Njen možje farm^rski delavec in zasluži v soboti h zvečer v
im>ž je premagala ključarja jetnišnice v Jeilersonu, potegnila iz nje tri žrtve namreč James Shawa, Freeman Perhuue in Elija Meyer-sa, iih odvedla nekaj miljodmestain obesila na žnlezniškem mostu. Omenjeni trije zamorci so napadli dva, Stallcupa iz JeiV^rsoua in ga hoteli baje umoriti, kar pa nikakor še ni bilo dokazano.
Jetnišnica je osamljena miljo od mesta, istotako je šerifovo stanovanje oddaljeno miljo od tam. Minolo noč so linčarji prav na tihem obkolili jetnišnico. Ko je
ključar to opazil, hotel je telefoni-
Trentonu nekaj centov s sviranjem rafci ŠPrifu, toda žice so bile prerezana „banjo". Ko je prišel o polunoči; ue Med tem časom je kakih 5Q
domov je bila hišica požgana in o ženi iu otroku nobenega sledu. Ko so policiji t" naznanili, je ista preiskala razvaline iu v kleti našla ožgano truplo žene. Na truplu je ležala kuhinjska peč. Našli so tudi lobanjo otroka. K^r so našli v kleti tudi sekiro in na raznih krajih sledove krvi, posebno ob vodnjaku na dvorišču, sumijo, da se je tu učini-lo grozovito hudodelstvo. Takoj je padel sum ua zamorca Robert Han-soua, kteri je bil pri zamorski družini na hrani in bil že pred 13 leti enkrat zatožen, da je umoril svojo rojakinj" iz še nepoznanega uzroka in p> tem zapalil hišo, da bi prikril hudodelstvo. Drugi dan pozno zvečer so zaprli Hansona blizu Washington's Cros^inga, 5 milj od pozorišča hudodelstva. Zasačili so ga v hiši nekega znanca in odvedli v Trenton.
Zopet eden.
Cincinnati, Ohio, 18. nov. Frank M. Brown, knjigovodja nemške National banke v R> mport, Ky., je z več let trajajočim pon^verjenjem OBleparil banko za $200,000 iu pobegnil baje na Kitajske. Ko se je pred nekoliko dnevi pojavil sum proti njemu, suspendirala ga je banka za čas uapovedanega pregledovanja knjig. Mislili so namreč, da je knjigovodja poneveril samo par sto dolarjev, ta čas pa je Brown dobro porabil in izginol.
Bolezen cara.
Livadia, 18. nov. Vsled današnjih jutranjih iz Petrograda došlih brzojavov, prebil je car včerajšnji dan popolnoma dobro. Telesna toplota 101 6 stopinj, udarci žile 64. Dauee je povsem mirno spal ter probudivši s«, počutil se je bolje. Telesna toplota je padla na 99.6 stopinj, a udarci žile dosegli 6S.
Petrcgrad, 18. nov. V vladinih krogih so v skrbeh radi carjeve holezni, vendar se zatrjuje, da bode v kratkem popolnoma okreval. V Moskvi nihče ne veruje, da je car zbolel vsled jedil, temveč vsled ne čiBte vode ali nečistega mleka. Po vseh velicih mestih ukazala je sv. Sinoda molitve za ozdravljenje vladarja.
Je
linčarjev ulomilo v ječo, v hipu in brez nadaljnega razpravljanja so pobrali pazniku ključe, potegnili tri žrtve raz ležišč in jih odvedli v smrt.
V Austinu, Tex., so danes gover-nerja Saversa opozorili na linčanje treh zamorcev v JelFersonu. Naj-brže bodo državne oblasti vpeljale strogo preiskavo, posebuo ker krivda linčanih zamorcev nikakor ni dokazana.
Linčarji ne bodo kaznovani.
Denver, Colo., 17. nov. Tu nihče ne pričakuje, da bodo oblasti postopale proti učiniteljem grozovitega linčarskega umora v Limonu, kte r^ga žrtev je bil lfJletui zamorec Porter, kterpga so zločinci pekli pri živem telesu. Niti posmrtne preiskave ne bode, ker coroner trdi, da ni trupla, isto je kakor znano popolnoma zgorelo.
Naravna kurjava s soparom.
Hartford, Ind., 17. nov. Tukajšnji posestniki petrolejevih zemljišč so iznašli novo kurjavo z naravnim plinom. Našli so namreč pri miljo globokem vrtanju v zemljo vrelec vroče vode, ktera je šinila kakor topljena lava iz vrelca. Ta vrelec bodo porabili za parno kurjavo v tovarnah, prodajalnicah in stanovanjih.
Imel je zlatenico.
Mr. Charles Cubr, 337 E. 73rd St. v New Yorku jo imel zelo zanimivo liolezen, o kteri pri|x>ve<lujc sledeče: ,,Mojo Ixilezen je pro u/ročila neka nerealnost mojih prebavalnih irganov in se je pokazala s zelo nerednim preltavanjem, bolestnim grizenjem in zaprti mi vetrovi. Tek sem zgubil popolnoma tudi 11a take jedila, ktera sem najl»olj cenil, kratkem času sem postal zelo suh in rumen da skoraj nisem l>il spoznati. Nobeno zdra vilo mi ni pomagal«), dokler nisem bil opozorjen ua Trinerjevo amerikansko grenko vi no. Takoj povem resnico, da mi ni pomagala jedna ali dve steklenici nakrat v moji kronični bolezni, toda ko sem jih popil šest, vrnil se mi je tek in od tistega časa bilo je vse dru gače. Sedaj se zopet dostojno veselim svojega zdravja in teh par vrstic objavljam kot od kritosrčno pripoznanja tega najboljšega zdra vila za vse ln>lezni žel<x]ca in jeter. Ne morem ga tako toplo priporočati kakor zasluži.*' — Trinerjevo amerikansko grenko vino je na prodaj v steklenicah samo pri izdelovalcu Jos, Triner, 437 West iSth St., Chicago, Ills., ali v lekarnah, kjer je potreba gledati, da dobiš pravo Trinerjevo grenko vino, kako ponare jeno, samo humbug, škodljivo in nevarno 1'ravo zdravilo kre^a, oživlja, tisti kri in prouzroči prijeten čut. Mnogo stotin priporočil to potrjuje.
Iz delavskih krogov.
Znižanje plače.
Milwaukee, Wis., 16. nov. Illinois Steel Company znižala je bvo-jim S00 delavcem plačo za 5 od stotkov, s Čemur so se delavci vsled pogodbe, ktero so sklenili udje ».Amalgamated Association of Iron «fc Steel Workers" z imenovano družbo zadovolili. Znižanje plače je baje padajoči ceni železa pripi sati.
1000 ljudi zopet na delu.
Joliet, 111., 18. nov. V livarnah ,Illinois Steel Works" so danes zopet pričeli delati. Približno 100 mož, kteri so morali tri tedne praznovati, je sedaj zopet ua delu.
Vsled razstrelbe zgubili delo.? Je
Scranton, Pa., 18. nov. V livarni tvrdke Baubergen <fc Co. v Carbou-dale se je danes zjutraj ob 8. uri razletel veliki parni kotel. Vse poslopje je bilo razdjauo. Strojevodjo David Wilsona je vrglo 200 čevljev daleč proč v nek suh kanal, kjer so našli njegovo truplo. Vsled nesreče je kakih 100 osob zgubilo delo.
Velik štrajk v Mexiki.
Pueblo, Mex., 18. nov. Štrajk v tukajšnjih bombaževih predilnicah seje razširil na pet druzih največjih tovarn v državi. Več tisoč delavcev praznuje, tovarre so zaprte iu vojaštvo straži posestvo tovarnarjev. Strajkarji zahtevajo malenkostno zvišanje plače.
Preti resen boj.
Steubenville, O., 19. novembra. Mingo, nekem malem mestecu ne daleč od tod se pripravlja resen boj, kakoršen se je vršil v Home-steadu, Pa., in mogoče, da se tudi tu pojavi bitka, kakor ob Modou-gaheli dne 6. julija 1892. Takrat je Carnegie okolo svojih tovarn dal zgraditi 10 čevljev visoko leseno ograjo. Vrhu ograje je bila z elektriko napojeua bodeča žica in v ograji so bile okrogle luknje za streljanje. Znotraj ograje so stražili pinker-tonci, kakor v kaki pravi trdnjavi. Tudi so bila znotraj pripravljena stanovanja in kuhinja za skabe. Ko so potem pinkertonci s čolnom pripeljali skabe, nastal je boj s štraj-karji, v kterem so Bicer slednji zmagali, toda 4S ur pozneje prišlo je 8900 vojakov na proBtor in pod njihovim varstvom so Bkabi šli na delo.
Jednalo se razvija zadeva v Mingo. National Steei Co. za Carne-giem največja tvrdka v deželi, ima tudi tam železne tovarne, ktere so bile 7 mesecev zaprte. Najbrže so hoteli delavce z lakoto vkrotiti. Dva dni po volitvi so proglasili, da bodo v ponedeljek 19. novembra zopet pričeli delo v tovarnah toda b znižanjem plače, povprečno za 33 odstotkov. Ker so pa slutili, da se delavci vkljub temu ne bi udali brez boja, zgradili so kakor v Home steadu okolo tovarn visoko leseno ograjo z večimi vrstami bodeče žice, ktera se zamore z elektriko napo jiti. Znotraj so zgradili lesene barake za zamorske skabe, kterih ima jo baje že večje število na razpolago.
Belopoltni delavci bo sklenili vBtrajati do skrajnosti, kajti oni dobro vedo, kaj jih čaka. Ako bi se sedaj podali brez upora, ne bode ostalo pri sedajnem znižanju plače in bedno življenje bi bila njihova osoda. Ako pa podležejo v boju za obstanek, potem bodo kakor Ahas ver hodili od kraja do kraja ia zaman iskali dela pri truBtih, kteri so jih enkrat izobčili. Zato je tudi mogoče, da pride kmalu do resnega boja. Najbrže pa bode tudi tu, ka-
Ikor v Homesteadu, vojaštvo odločilo boj na korist jeklenega trust*. I
Mali štrajki morajo prenehati.
Wilkesbarre, Pa., 19. oov. Pre-mogarji bo se sami naveličali mnogih malih štrajkov, kteri se še tu pa tam pojavljajo odkar seje pričelo zopet delo. Mnogo premogarjev namreč misli, da morajo štrajkati pri vsaki mali nepovoljnosti, ako hočejo isto odpraviti. Čl am pre mogarske unije, kteri delajo pri Lehigh & Wilkesbarre Coal Co so imeli danes sejo v Erouovi dvorani, da bi se posvetovali kako to stvar poravnati. Od vsacega rova sta bila navzoča dva delegata. Po skrbnem razmotrivanju izdelali so oačrt, kterega bodo predložili uradnikom unije.
Zahtevajo večje plače.
Denver, Colo., 19. nov. Kakor se iz Eldore brzojavlja, je š^rif Sipple iz Bouldera včeraj večer dospel tja in poslovodja Enterprise rudnika vzel pod svoje varstvo. Poslovodja ni izplačal zaslužka svojim 25 rudarjem, kteri so svojo plačo energično zahtevali iu ga pri tpj priliki tudi napadli. Danes o po-ludue pričakujejo več a«putijev. Poslovodjev sedru^ bode popoludne poslal del zaslužka, toda delavci s tem ne bodo zadovoljni. Eldora"je v gorah 35 milj od tod iu vas tako osamljena, da poročila le počasi dohajajo.
Plačo bodo zvišali.
Wilkesbarre, Pa., 19. noy. De-Ipgatje služabnikov Lehigh Valley železnice so imeli včeraj sejo, da bi od svojega odbora dobili poročilo glede plače. Odbor je imel daljui razgovor s superintendent <Mcz Wil-burom, toda izid neče naznaniti. Od druge strani so izvedeli, da bodo zaviralci in sprevodniki premogar-skih vlakov kakor služabniki pri glavnih črtah v kratkem dobili večjo plačo, in da bode ista s 1. decembrom stopila v veljavo. Sprevodniki tovornih vlakov bodo dobili potem $2.75, oni premogarskih vlakov pa 82.55 na dan. Slednji zaslužijo sedaj $2:40 na dan. Služabniki, kteri dajejo znamenja bodo dobili 82.10; njihova dosedajua plača je bila $1.80. Zaviralcem bodo od 81.65 zvišali plačo na 81.85. Jutri se bode posvetovanje z Wil-burom nadaljevalo iu potem bodo objavili izid.
Stradajoči delavec.
Nek mož Be je naslonil te dni čez ograjo brooklynskega mosta, vsled Česar ga je policaj opomnil naj gre dalje. Ker se je mož opotekal, je policaj mislil, da ima s pijancem opraviti. Toda mož je rekel, da že dva dni ni nič jedel, in da se vsled alaboBti nemore po koncu držati. Imenoval seje Robert Ferguson ter rekel, da je delal kot tesar na la-dijah, sedaj pa nikjer ne more dobiti dela. Policaj je poklical ambu-lanco, da bi poslal moža v bolnišnico, toda zdravnik ga ni hotel sprejeti češ, da možu ne manjka druzega nego tečna jed. Nato je policaj med okolustoječimi pobiral milodare za ubozega trpina in ga potem poslal v bližno restavracijo.
Ogromni davčni dohodki.
Washington, 16. nov. Vsled letošnjega izvestja dosegli so domači davki najvišjo svoto od kar obstoje Zjedinjene države. Letošnji davčni dohodki tvorijo ogromno svoto
.$295,316.107, toraj za $10,316 107 več, nego je bilo v letošnjem proračunu in za $21,831.5^4 več nego v minolem letu. Stroški pobiranja davkov znašajo 1 58 odstotkov proti 1.68 odstotkom minolega leta.
Označeni dohodki prihajajo od naslednjih davčnih predmetov: Spiritualije 8109,368 817, tobak 859,335.034, razne pijače 873,550.754 olj« 82,543.785, sir 817.064, moka 87439. posebni davki (gledališča itd.) 84 515 540. legati itd. $2,884.-421, Bchedule A in B $40,964.965, rasno $2921.
Nesreče.
Nesreča na železnici.
Franklin, Pa., 16. nov. Večerni csobui vlak Lake Shore železnice zadel je med postajama Polk in Raymilton s tovornim vlakom Pennsylvania železnice. Poročila o nesreči še niso popolna; strojevodja tovornega in kurilec oeobnega vlaka kakor tudi jeden zavirač so tr-žko ranjeni. Trije potniki se pogrešajo. Iz S tone b* to odposlali so pomočui vlak na mesto nesreče.
Dve nesreče na železnicah.
Oil Citv, Pa., 1/. nov. Včeraj zvečer ob 8. uri sta dve milje za-padno od Polka trčila skupaj posebni tovorni vlak Pennsylvania ž 'lezuice in Lake Shore osobni vlak S -si mož želnzniškega osobja je bilo usmrtenih in tri j— nevarno poškodovani. Obe lokomotive a ti bili zdrobljeni in vsi potniški vozovi in 40 vozov z oljem m premogom tovornega vlaka je skočilo iz tira.
Carlisle, Pa., 17. nov. Blizu Me-chanicsburga je včeraj več^r potni-Sk i vlak Cumberland Valley železnice trčil ob krajevni tovorni vlak. Lokomotiva prvo imenovanega vlaka se je prevrnila in zmečkala strojevodja iu kurjača. Oba sta bila ožeujeua in zapuščata družine v Chambersburgu, Pa. Zadnji del tovornega vlaka je bil popolnoma porušen.
Razstrelba v rovu.
Washington, Pa., 2<>. nov. V rovu Ellsworth Coal Company v Ells-worthu, Pa , pripetil* je- rlan^s razstrelba, vsled ktere je bil jed«u pr^megar usmrten iu več druzih težko ranjenih. Razstrelba se je pripetila vsled vnetja plinov.
Tornado v Tennessee.
La Grange, Tenn., 2«>. nov. Danes popoludne nas je obiskal pravi poletni tornado, ki je v par minutah porušil osem hiš in tri cerkve. K sreči so samo 3 osobe usmrteue. Bombaževa polja so deloma opu-stošena.
SLOVENSKA
PRATIKA
za leto 1901
je nam te dni došla in velja posamezni komad 10 centov s pošto vred ; pr^kupcem damo 100 komadov za $6.
„GLAS NARODA",
100 Greenwich St., New York.
Seveda...
d	misliš vsako pivo je
(-J	dobro — Večinoma
je tudi ....
iji Toda ...
ako ai kdaj pokusil
SUPERIOR STOCK
pivo, potem veš da je boljše nego dobro. — lito je NAJBOLJŠE ......
Bosch Brg. Co.
LASE LINDEN. - • - MICH.
1	PRODAJA SE POVSODI V | SODČEKIH IN STEKLE-
2	NICAH.	.
L.™^----1
je pred durmi, ako rojaki jKišiljate novce svojcem r staro domovino, obrnite se na FRANK >AKSER, 109 Greenwich Str., New York, kteri Vam to najceneje in najhitkejk oskrbi.
BOZIC

Entered as second cl&ssmatter at the New York, N. Y. Post office October 2. 1893.
„GUS NARODA".
List slovenskih delavcev v Ameriki.
Izdajata?] in urcdnii: Published bj
F SAKSER. 109 Greenwicn 8L New York Citj .
leto velja list za Ameriko £3.—,
pol lota..............$i.5U,
Evropo za vse leto . . . gla. 7.—,
„ . „ „ pol leta----„ 3.5«),
, „ „ četrt leta . . . „ 1.7&
/ Evropo pošiljamo Ust skupno številki
,<3rl£9 Naroda" izhaja vsako sred<
in soboto.
GLAS NARODA"
(„Voice of the People")
Will be isu«d every Wednesday und eaturday. Subscription yearly 83.
Advertisements on a^reetr^nt.
Zn oglaso do 10 vrstic se pia< a 30 centov.
Dopisi podpisa in osobnosti »6 ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli poslati j o ilon Order.
Pi i spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšn e bivališče uiznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom iu pošiljatvam naredile naslovom:
„Glas Naroda",
109 Greenwich St. New York City.
Tnlefou 3795 Cortlandt.
SS&ECinEoysva večina.
Iz do sedaj objavljenih uradnih poročil o izidu predsedniških volitev je razvidno, da bo bile trditve raznih rupublikaocev, da je zmagi McKinleyu zagotovljena, zajete iz popolnoma verodostojnih virov, dn se republikanci v svojih trditvah niso mnogo motili, nam kaže tud: dejstvo, daje bil McKinley še z večj t večino izvoljen, nego pred štirimi leti.
Iz sledečega izkaza razvidna je McXinieyeva večina.
Večina
McKinley Bryan
65,000 52,501)
40,000
Alabama.....
Arkansas......
California ....
Colorado....... .
Connecticut..........26,000
De-aware................4,013
Florida......... .
Georgia......... .
Idaho.......... .
Illinois..................105,204
32,50i)
21,00-» 46,000 2, Gum
Indiana
28 J
Iowa......................1<> 1,481
K»ne«s....................21,500
Kentucky....... —-
Louisiana....... .
Main*....................26 500
IZ-r/land..............14,478
MagfiaoLunetts ...	82,988
Michigan..............95,000
Minnesota............65,000
M:ifeist»i|»pi...... .
Miasrinri........- -
Montana........ .
Nebiaeka..............8,670
Nevada......... .
New Hampshire.	22,S39
New Jersey............87,092
New York..............145,143
Noitn Carolina-- --
North Dakota ...	10,000
Ohio......................71,000
Hancock, vendar je prvi z 59 elek-toralnimi glasovi zmagal svojega protikandidata. Cleveland zmagal
je leta 1684. s 23,005 glasovi svojega protikandidata Blaine, dočim je let a 1888. s C5 elektoralnimi glasovi podlegel predsedniku Harrisonu, h v letu 1892. z 393,638 glasovi večine bil v novič izvoljen.
Dasiravno je letošnja večina za Wm. McKinleya oddanih glasovnic ogromna, je nikakor ne smemo pripisovati moralični premoči republikanske atrauke, temveč le neumnosti letošnjega demokratskega načela, namreč vpeljavi srebrne valute, kajti vsak treznomisleči državljan vedei je cenit; zlato in srebrno vreduost, vsled česar se nikakor ne smemo čuditi, ako je na tisoče demokratov oddalo svoje glasavnice za republikanskega kaudidata. Vrhu tega bila je pa tudi slabost in nekaka iirezznačajnost Bryana v obče znana in tako so državljani na dostojni način pokazali vrata zastopniku Tamatany-humbuga,
Ko je bil leta 1872. Grant skoro j<dnoglasno izvoljen, vršili so se politični shodi, pri kterih so bila posvetovanja o razpustu demokratične stranke skoro na dnevnem redu, toda že štiri leta kasneje bil je izvoljen demokratični kandidat Samuel J. Tilden. Pod dobrim vodstvom je demokratska stranka skon vedno zmagala, 9edaj jej pa manjka zdravih načel in razumnega vodstva.
13,500
283,257 13,874
16.000
24.6(H)
30.0OO 150,000
33,930
O^gon
Peunsylvania . . Rhode Iuland. . . Scuth Carolina Sou'h Dakota..
Tennessee....... .
Trocas........... .
Utah........................1,750
Vermont................30 147
Virginia..........—
Washington..........7 100
Webt Virginia . . .	20,000 -
Wisconsin............105,5<M» -
Wyoming .. - ■ ■ • -	3
M) -
Skupaj.... 1,454,510 614,120 Leta 1896. imel je McKinley 596 tisoč 749 glaBnv večine Leta 1872 imel je predsednik Grant 763,00j glasov večine, ktera je bila večjp nego kterakoli druzih predsedni kov. Predseduik Lincoln dobil j* lete 1860. 491,195, a leta 1864. 407 tisoč 342 glasov večine. Leta 1856. dobil je Buchanan 451,491, a general Grant v letu 1868. 305,458 glasov večine. Leta 1880. dobil je Garfield le 7018 glasov več nego1
Zamorci se zavedajo.
Štiri države v deželi so vzele zamorcem volilno pravico. SeJajpase ^uje tarnanje, da se zamorci teh uržav v velikih množicah izseljujejo v drugy države. To seveda njihovim b^lopoitnim ožemalcem ni po godu. Zamorec naj bi ne imel nikake pravice samo dela naj in sicer ceno d^la. Toda zamorci bo se pričeli zavedati in tega načejo storiti.
Osobito iz Louisiana se čuje tarnanje radi udhajanja zamorcev in posestniki sladkornih nasadov nameravajo ustanoviti delavske postaje kar na debelo. V New Orlean-au, kjer so nedavne gonje proti zamorcem pregnale od tam mnogo Črnopoltn^ga prebivalstva, zamorci to priliko kolikor mogoče izkoriščajo. Tamošnji delodajalci vedno tožijo, da imajo zamorci vedno večje potrebe, in ako njihovim zahtevam ue ugodijo, z velikoravnodušnost-jo, pokažejo delu hrbet. Parobrodne družbo so v skrbeh kje dobiti potrebnih zamorskih delavcev za iz-kladanje in nakladanje tovornih parnikov. Kakor bo iz verojetnega vira poroča, so delavcem pri izkla-dBniuin nakladanju tovora in Mis-sit.oi|»pi parnikih zvišali plačo od 8 30n na .f 75 in S100 na mesec. Toda 2n,644 tudi zato plačo je kapitanom težavno dobit: zadostno število potrebnih delavcev. Veled tega pomanjkanja delavcev, nastalo zakasnenje nakladanja in izkladanja tovornega ^lcga prouzročilo je, sože velike zgube. Po slednjih poročilih je pri la-dije staja h nakopičenega velike množine vsakovrstnega tov ornega blaga, posebno bombaža, in ni nikakega upanja, da bi se te razmera kaj kmalu zboljšale. Položaj postaja zelo resen in pravijo, da so kapita-ui parnikov skoraj obupni vsled zahtev zamoreov, ker je tudi vero-jetuo, posebno ako pomislimo, da zamorci ne zahtevajo samo višje plače, ampak tudi, da nastanijo štiri ali pet ljudi zadelo, ktero so preje trije opravili. Isto delo, ktero je delodajalca veljalo preje 81800, ga stane sedaj $4500.
Jednaka poročila prihajajo iz znotranjih krajev držav Louisiana in Mississippi, med tem ko je v Texasu na tisoče zamorcev brez dela, kteri baje stradajo. Država Texas še ui pregnala kakor imenovane države najboljši razred svoje ga zamorskega prebivalstva z odte-gnenjem volilne pravice in tako-ri-koč uradnim zaznamovanjem ljudi druz^ga razreda. Nek časopis v North Carolini je nedavno opominjal posestnike nasadov naj s zamorci dobro ravuajo. Omenjeni časopis pravi nadalje; „pravje, da so jim vzeli volilno pravico, toda zelo abotno, bi bilo ž njimi slabo
42,5« H>
45,000
11 < M MI
1,150
20.000
ravnati". Kdor pozna južni značaj, imel bode malo upanja, da bi ta opomin mnogo koristil. Tudi ne bode vrjel, da bi morda sedajne izkušnje držav North Carolina in Louisianagledezgub vsled nezadostnih zamorskih delavskih močij, druge države zadrževalo, posnemati dani izgled. Nasprotno, pričakovati smemo, da bodo one štiri države, ktere so prve odtegnile zamorcem njinove pravice, upljivale na soBedne države na vse mogoče na čine, da iste slede njihovem izgledu in tako store konec preseljevanju zamorcev v južnih državah in najbrže bodo v tem oziru tudi vspešne.
Kaj se bode potom zgodilo, treba Lode počakati. Ako bi razmere na jugu guale zamorce proti severu, nastalo bi še drugo za vse ljudstvo Zjed. držav zelo važno vprašanje in gledalo bode, da se že iz materi-jelnih interesov delavcu na jugu ne odvzamejo politične pravice. Sploh pa glede tega vprašanja višje sodišče Zjed. držav ni še spregovorilo odločilno besedo.
Homatije na Kitajskem.
Razglas kazni.
Shanghai, 16. nov. Sem je dospel včeraj izdani razglas, kteri ukrepa odstavljenje in kaznovanje princev Tuana in Chwanga, vojvoda Lana, governerja Yu Hsiena in predsednika vojnega sveta Chao-Chu-Chiao. V splošnem potrjuje ta razglas včerajšnji brzojav, samo daje vsled istega kaznovanih tudi več druzih manjših uradnikov. Kazen princa Tuana je posebno huda, ker pomeni, da njegov sin in prestolonaslednik ne mere nikdar postati kitajski cesar. Governor Yu Hsienova kazen je pravična in zaslužena ker je on zakrivil klanje Kristjanov v pokrajini Shensi. RazglaB ne omenja generala Fu Hsianga, najbrže radi njegove vojne oblasti in upljiva v severozapadnem Ki ta ju. Tu smatrajo cesarski razglas kot pravi korak k mirovnim obravnavam in kot podlago za kaznovanje tudi druzih osob, ktere bo zakrivile upor boxerjev.
Washington, 16. nov. Kitajski poslanec Wn Ting Fang je izročil danes zjutraj državnemu tajniku Haynu brzojav glavnega ravnatelja Shenga s cesarskim kazenskim razglasom. Ko je Hay zadevo predložil kabinetu, poslal je poslancu Congerju nova navodila. V državnem oddelku upajo, da se bodo konečno vendar pričele mirovne obravnave. Shengov brzojav se glasi: Cesarski ukrep dne 13. novembra vzame princoma Tuan in Chwang njihove urade in časti ter jih obsodi v dosmrtno ječo; princa Yih in Ying sta istotako obsojena v dosmrtno jpčo. Princ Lien, vojvoda Lan in Ying Nien zgube Bvoje častne službe; Kang Yi ne more biti kaznovan, ker je mrtev; Chao Chu Chiao zgubi svoje časti, ostane pa v uradu in Yu Heien gre v pregnanstvo na najbolj oddaljeno mejo.
200 Francozov poklali?
Pariz, 18. nov. Sem jo dospela vest, da so boxerji poklali 200 francoskih pomorščakov s častniki vred. Podrobrosti o tem klanju še ni.no znane.
Topničarke in njihov učinek.
Canton 17. nov. Tukajšnjornu konzulu Zjed. držav so naznanili, da je nakazanih $10,000 kot prvi obrok amerikanske odškodnine. Vsi konzuli tirjajo zahteve svojih vlad za razdejano misijonsko premoženje. Poseben pooblaščenec ceni škodo v vsakem posameznem okraju, tembolj ker Kitajci uvidijo, da se le na ta način zamorejo izne-biti v luki se nahajočih tujezem-skih topničark.
Velik požar je te dni v tukajš njem mestu vpepelil 300 hiš.
Iz našli Mil kolonij
Premeščen je vojaštva
Manila, 18. nov. General McAr-thur se vrne jutri v Mauilo od tridnevnega ogledovanja v okolici Su-big zaliva, kamor Be je podal na krovu križarke „Brooklyn". Na jugu Luzona bode ukrenii večje premeščenje vojaštva, kar bode baje omogočilo veliko obširnejše bojevanje v upornih pokrajinah predno bodo poslali domov prostovoljce. Pešpolk štev. 28 bode premeščen v Mindanao, pešpolk štev. 25 bode premeščen iz Manile v Batangas, ker je tamošnja posadka 38. peš-polka namenjena v Panay. Pešpolk štev. 39 bodo iz nezdravega okraja ob Laguna de Bay poslali v Taal, da se moštvo nekoliko okrepča. — Generalu Hare se 4ja otoku Marin-duque še ni posrečilo oprostiti kapitana Shieldsa iu njegovih 51 mož 29. pešpolka, ktere so Filipinci pred nekterimi meseci vjeli. Na nek mali otok pri Santa Cruz so Arae-rikauci odvedli 1500 filipinskih vjetnikov. Na otok Sarnar, kjer vladajo precej nemirne razmere, nameravajo poslati večje število vojaštva.
Izid volitev Zjedinjenih držav ima navidezno le malo vpliva na Filipince, najbrže ker ne verujejo poročilom o Bryanovem porazu.
ii Bloemfonteinom, manjka Angležem raznih potrebščin.
Iz pisem boerskih žen£ je razvi-deti kaka neizrečena beda vlada po deželi odkar bo Angleži požgali farme. Toda vkljub temu se bojujoči Boerci nočejo vrniti domov, ker se vedno še nadejajo, da bode itak kmalu konec krvave vojske.
TIKET
ZA PAROBKOD A, ŽELEZNL ,0 je najbolje kupiti pri FKANK SA-KSERJU id Greenwich Str., New York. Na kolodyor te prid. iskat, sprem' na parnik ; preskrbi CENU i i snažno Bi VALIŠ E. Vse prednosti so d. ! iti pri njem. Zato naj se vsak Slovenec in Sloven na njega o'jrne. Brzojavite k »Jaj in na kteri kolodvor pridete v New York, ali ga pa po kličite na telefon 3795 Cortland t in potem »laremko govorite.
Dopisi.
Kranjsko slov. katol. podp. društvo
sv. Barbare
FOREST CITY, - - - PA ODBOR:
Josip Bucene, predsednik; Anton Ciar, podpredsednik; John Telban, I. tajnik; Bartol Poverk, II. tajnik; Martin Muhič, blagajnik.
NADZORNIKI: Josip Zalar,	Jurij Zupan,
Frank Seubic, John Drašler.
Vojna med Boerci in Anglijo.
Boerci imajo dovolj strelji-v a, primanjkuje pa jim živeža.
Pretoria, 17. nov. Sem je dospel Malcolm Clark, dobrn znan prebivalec iz Zontspansberga. Ostavil je Pietersburg dne 3. novembra iu se od tam obrnil proti Pienuaar's Ili-verju. Kafri so mu pomagali, da se je po dnevi skrival pred Boerci. Kakor ta mož pripoveduje imajo Boerci v Pietereburgu zelo malo živeža, pač pa jim ne manjka strelji-va. Meseca avgusta ao pričakovali, da bodo Angleži mesto osvojili, zato so razdjali topove in se pripravili na podajo. Poznpje si je Barend Vorster prisvojil oblast čez mesto, zaplenil vladine zaloge, plenil zasebne prodajal nice in poslai blago na svojo farmo. Ko je do«pp] general Viljoen, odstavil je Vorsterja. Časopis „Wachter" pravi glede položaja, da je 9000 mož močan oddelek zasedel Colesberg. Most čez Oranje reko so Boerci razdjali, da od 1. septembra noben vlak ne morn voziti čez, vsled čeHar britiška armada pomanjkanje trpi.
Cape Town, 18. nov. Ob Oliphant reki ta boru je pod povelj 11 ištvoiu Erasmusa 3000 Boercev s 12,000 govedi in 1000 vozovi. Ker so se prikazali Boerci pri žel« z ici 'užuo od Brybnrga, bi v Kimberl^yu ustav.li nočne vlake.
Neizrečena beda vojske London, 17. nov. Lord Kitchener je v južni Afriki pričel neomejeno gospodovati t»-r l>r zi b/.irno poBtopati. Do svojf ga odo^t^vauja bode Roberta kakor do sedaj podpisoval oficijelna poročila, Kitchener pa bode vodil v> j^k v^nje. Slednji je prišel do prepričanja, ds je vse boersko ljudstvo njegov sov-ražuik, zato je sklenil isto noma zatreti- S poljedelstvom je bilo v miuolih 14 mesecih z«,lu b.a-bo, železnične zveze so vedno pretrgane iu radi teh dveh ok- ltr s?ij je težavno preživeti prebivalstvo obeh ljudovlad. Poleg tega o\at. ,jc bojujočim se Burgherjem one posadke mest, ktere 60 s živfž^m dobro preskrbljene in to zato, da si potem Boerci lahko gredo iskat, kar potrebujejo. Na ta način ni misliti, da bi izstradali bojujoče se Burgherje. Kitchener hoče seda; prebivalstvo mest odvesti na obrež je, kjer ga bodo lažje preskrbeli ? živeli. K temu bode trebalo precej časa, ako se sploh da izvršiti.
Iz lord Kitcbenerjevega nečrte je razviduo kako strašno opustošenje je prouzročila vojska v obeh neicdaj cvetočih deželah. Ediic upanje Angležev je zima, ktera bode prsguala boerske čete proti jugu kjer morajo zadeti ob britiško ar mado. Vsled sistematičnega razdejanja železnice med Kimberleyem
Jardine, Mont., 12. nov.
Cenjeno uredništvo „Glas Naroda I" Ker v našem kraju ni poseb nih novic, je tudi v našem delavskem listu le redkokedaj čitati o naših okoliščinah. Tudi danes nimam nikacih posebnosti javljati, kajti delo gre v starem tiru izpod rok, zaslužek je dober, ali vendar je delo težko dobiti.
Volitve vršile bo se mirno, vendar Brno kmalu po volitvah zbog ljube promene imeli opraviti z nekim „trampom", kteri je v Loganu za malo svotico 88 ustrelil necega moža ter takoj po zločinu skočil na •nemovozeči železniški vlak in tako v 12 milj oddtljeni Springs odnesel pete. Zločiuec bil je skrit v jednem vozu, vendar so ljudje v Springs že vedeli o umoru, osamili dotični železniški voz ter brzojavili po šerifa, kteri je tudi z jednim deputyjem kmalu prišel. Ko so železniški voz odprli, obgovoril je šerif zločinca nič hudega, misleč, toda v tem tre notku pričel je lopov iz voza stre 1 jati. Serif George Young bil je na mestu mrtev, a deputy smrtno ranjen. Obče razburjenost, ki je na stala vsled nepričakovanih Btrelov, porabil je lopov in v drugič ušel, toda imamo le malo upanja, da ga bodo vjeli, čeravno ga zasleduje kacih 50 mož.
Srčno pozdravljajoč vse rojake v Ameriki,želim „Glas Narodu" obilo naročnikov in odjemalcev slovenskega „Koledarja" 1 S poštovanjem Jernej Jerala.
Starine Aztekov.
Mexico City, 18. nov. Najdragocenejšo starinsko najdbo na tej polovici sveta bo pred nekoliko dnevi našli delavci pri kopanju kanala na Escallileras cestah tik za kate dralo. Sedem metrov globoko so zadeli na dva od 78 stolpov, kteri so ob času Corteza obdajali veliki tempelj starih Aztekov. Da so v istini zadeli na omenjeno starodavno zgradbo, dokazujejo najdbe ma-likov raznovrstne velikosti, nekteri bogato s zlatom okinčani, kadilni ce, krasuo pobarvapo lončeno posodo in raznovrstno orodje, kakor-šno so rabili v tempeljnih. Na priporočilo predsednika Diaza so dovolili $200,000 za nadaljevanje izkopavanja. Treba bode izkopati dvajset akrov obsežno zemljišče, predno bodo odkrili stari tempelj. Da bodo poleg tega skušali najti zgubljeni zaklad cesarja Moutezu-me, je samoumevno. Dosedaj najdena ziatniur. opravičuje to upanje. Toda, ako tudi ne najdejo Moute-zumovega zaklada, se bode izkopavanje dobro izplačalo.
Že od časov Corteza in tudi pozneje ko so zgradili sedaj no katedralo, je bilo dobro znano, da je na tem kraju zaBut tempelj starih Aztekov. In ako bi sedaj slučajno ne bili zadeli na starinsko stavbo, počivala bi bila morda še nekaj stoletij pod zemljo. Da vlada v mestu velika razburjenost zaradi nove najdbe je samoumevno. Do sedaj bo našli dva po 56 centimetrov visoka in dobro ohranjena malika. Jeden je z dobro ohranjenimi barvami rudeče, rumeno in črno pobarvan in s zlatom bogato okinčan. Pri malikih so našli tudi zlate uhane 111 ^0 centimetrov široke zlate plošče kakor tudi druge zlatnine. Naj-važuejša najdba do sedaj pa je kakih tisoč kačjih biserov, demanti Aztekov, kteri so po mnenju poznavalcev Btarinarstva kitajskega vira, ker kačjih biserov v svojem naravnem stanu v Mexiki še niso nikdar našli.
Stari Azteki bo pridrli začetkom 13. stoletja iz severa v od Toltekov zapuščeno Mexico in 1. 1325. ustanovili mesto Tenochtitlan sedajno Mexico. V 15. stoletju seje ljudstvo pod vlado obeh Montezumov hitro razvijalo in procvitalo. Njihov jezik govori še dandanes velik del indijanskega prebivalstva *v starih I meksikanskih pokrajinah.
Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: J. Telban, Box 607, Forest City, Pa.
Glasilo „Glas Naroda".
Nezgoda na morju.
Kiel, 19. nov. Potapljavec, kije pod vodo preiskoval nemško vojno ladijo Kaiser Friedrich III., ktera Be je z vojno ladijo „Kaiser Wilhelm II." zadela poroča, da je prouzro-čena škoda le majhna, in da ladije ne bode treba v doku popravljati.
London, 19. nov. Dne 7. nov. iz New Yorka v Southampton odpljuli parobrod Red Star Line ,Friesland' je na potu v Antwerpen vsled nevihte zgubil krmilo. Slednjega je danes angleški parnik „Cluden" na vleku memo Scyllis peljal.
Napad z dinamitom.
Scranton, Pa., 18. nov. V mi-nolej noči položil je nepoznanpc tik hiše, v kterej stauujejo Italijani dinamit ter ga razstrelil, vsled česar se je porušila italijanska hiša, vendar ui bil nihče raujen. V lese-nej koči prodajala je Italijanka Salvolare opojno pijače brez dovoljenja,- kar je druge krčmarje raz-togotilo iu bo slednji baje prouzročili razatrelbo, ker je Italijanka vspeš-no tekmovala s krčmarji.
Zločinci v strahu.
Middleboro, Ky., 19. nov. Zaradi sokrivde Goebeljevega umora sodnijsko zasledovana John Powers in Berry Howard, sta baje Alle-ghenyjsko gorovje, v kterem sta iskala zavetje zapustila, ter v družbi več pogorskih prebivalcev bežala v West Virginijo. Powers je brat Caleb Powersa, ki je v dosmrtno ječo obsojen.
Vojna ladija kot tirjalec.
Washington, 19. nov. Vojna ladija ,,Kentucky" je v soboto iz Al-giera v Afriki odrinila v Neapel, Italija. V slednji luki jo bode čakalo povelje odriniti v Siryruo na Turškem. V oddelku mornar ce tolmačijo to povelje tako, da ima obisk vojne ladije v Smyrni namen, iztirjati vsled armenskih izgredov nastale zahteve Zjedinjenih držav v zneseku $90,000. Kak. r znano Turčija do sedaj, vkljub večkratnih opominov, ni plačala omenjene odškodnine, ker je sultan veduo našel kak nov izgovor. Vojna ladija ,,Kentucky" je namenjena na Filipine, med potom pa bode obiskala razne Inke.
Kretanje parnikov.
V New York dospeli: „New York", 17. nov. i/ Soiiiliainptona. „Umbria", 17. nov i/ I.iverpoola. ,,Pretoria", 18. nov. 17 Hamburga. ,, Archimede", 19. nov. iz Genove s 927 potniki.
„I/Aquitaine", 20. nov. iz Havre s 915 potniki.
Dospeti imajo:
,,Kaiser Wilhelm der Grosse" iz Bremena. „Bonn" iz Brenjena. ,,Ailer" iz Genuve. ,,Anchoria" iz Glasgovva. ..Amsterdam" iz Kolterdama. „Oceanic" iz Liverpnola. „Campania" iz I.iverpoola. ,,La Lorraine" iz Havre.
O d p i j a 1 i so:
„BelgTavia", 20. nov. v Hamburg. „Trave", 20. nov. v Bremen. ,,\Vesternland", 21. noy. v Antwerpen. ,,Majestic", 21. nov. v Liver|x>ol. ,,New York4*, 21. nov. v Southampton.
Odpljuli bodo:
Lorraine". 23. nov. v Havre. ,,Aller", 24. nov. v Genovo. ,,Spartan Prince", 24. nov. v Genovo. ,,Anchoria", 24. nov. v Glasgow. ,,Pretoria", 24. nov. v Hamburg. „Umbria", 24. nov. v Liverpool. „Ameterdam", 24. nov. v Rotterdam. ,,British Queen", 24. rov. v Antwerpen. ,,Kaiser Wilhelm der Grosse", 27. nov. t Uremen.
„Kensington", 28. nov. v Antwerpen. „Archimede", 28. nov. v Genovo. ,,Oceanic", 28. nov, v Liverpool. „St. Paul", 28. nov. v Southampton.
Parnilki listki so dobit po i~ • jtoi) cenah pri FR. SAKSER & CO. 109 Greenwich S L, New York. ^
11 Jugoslovanska Katoliška Jednota. j 11
Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI :
Predsednik: John Habjax, Box 303, Ely, Minnesota; Podpredsednik: Josir Pezdirc, 1024 Smth 13th St., Omaha, Neb.
I.	tajnik: Jožef AgxiS, Box 266, Ely, Minnesota ;
II.	,, Štefan Banovec, Box 1033, Ely, Minnesota ; Blagajnik: Ivan Govže, Box 105, Ely, Minnesota;
NADZORNIKI:
Ivan Pakiž, Box 278, Ely, Minn.; John Glorokar, Box 371, Ely, Minn. ; George Stepan, Box 1135, Soudan, Minn.
Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika : J o e A g n i 6, Box 266, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljatve naj se pošljejo blagajniku: Ivan Govže, Box 105, iflly, Minn , in po svojem zastopniku.
Društveno glasilo je „GLAS NARODA".
Guiteaua vdova omožila.
Chicago, 111., 16. nov. gospa Ana Dunmire, vdova Charles Guiteaua, morilca predsednika Garfielda je prišla včeraj k uradu po dovoljenje za možitev. Stopila je v zakon z Enoh Aljenom. Gospa Dunmire je sedaj 46 let stara in ima iz prvega zakona sina, kteri služi pri mornarici. Š« vedno precej živahua žena se je pogovarjala z uradnikom o svojem prvem možu. Rekla je, da Guiteau ni bil uiti blazen, niti navaden morilec, ampak političen zločiuec.
Dunlapova roparska tolpa.
Chicago, IU., 18. nov. James B. Duulap, zloglasni uačeluik roparjev, kteri je banko v Northampton, Mass., oropal za 81,600,000 je včeraj v jetnišuici v Watseki, 111., priznal, da je ujegova tolpa due 23. marca t. 1. oropala PateB banko v Well-ingtonu, 111. Duulap je obsojen v 201etno ječo in ga bodo jutri odpeljali v Joliet.
Dunlapa, kteri se je že več let imenoval „kralj bančnih roparjev", so dne 24. marca v Chicagi zaprli, kjer je stanoval v razkošno opravljeni hiši. Vrnil se je bil ravnokar iz Wellingtons, pri njemn so našli mnogo roparskega orodja, tcda v Pates banki ukradenih $3000 niso pri njemu našli. Duulap je nad 60 let Btar, ima sive lase in izgleda kakor kak dobrovoljen pošteu star mož. V njegovi zapisni knjigi so bile zapisaue bauke raznih mest, ktere je morda tudi hotel oropati. Za cropanje bauke v Northampto od je sedel mnogo let v zaporu.
Njegova tolpa je Bedaj večinoma izginola. Jeden člauov omenjene tolpe „Pader Collar Joe" živi bajf^ v Londonu kot milijonar, in „Jim-my Hope" kot bogat mož v New Yorku. Northampton banka je bil« oropana due 25. januvarija 1876 iu Duulapovi takratni zavezniki pri ropu bo bili „Bobu Scott, „Red" Leary, „Shang" Draper iu več druzih. Samo Scotta iu Dunlapa so prijeli, vsi drugi bo ušli. Takrat je tolpa zvezala denarničarja banke iu njegovo družino v stanovanju, si prisvojila ključe denarne omare in jo izpraznila. Vplenili so $800,000 v kupouih iu književnih boudih, «800,000 v potrjenih 6ekib in 12 tisoč dolarjev v gotoviui. Scott je umrl leta 1882. v ječi in Dunlap je tul leta 1892. pomiloščen, ko je Scott ua smrtui postelji priznal, da je on napeljal Dunlapa k ropu. Med letom 1872. in 1876 je Dunlapova tolpa oropala iz raznih bank «koraj $4,000,< 00. Prva je bila v Quincey, 111., kjer so vplenili 200 tisoč dolarjev.
Velika beda v Texasu.
Austin, Tex., 17. nov. Oblastim se naznanja, da ob obrežju, kterega je nedavno obiskal pogubonosni viht»r, najmanj 25,000 ljudi trpi veliko pomanjkanje. Ker primanjkuje jestvin, obleke in postelj, objavili so znova prošnje za pomoč Večji del is vseh krajev dežele poslanega denarja in druzih stvari je ostalo v Galvestonu.
Dallas, Texas, 17. nov. Pri splošnem zborovanju v dvorani Commercial kluba so danes sklenili se 4e enkrat obrniti na ljudstvo Zjedi-
njenih držav za pomoč siromakom v Galvestonu. Nad 3000 ljudi spi tam v šotorih in lesenih barakah na golih tleh, in ako nastane mraz, bati ae je, da bode vsled pomanjkanja hrane in obleke mnogo ljubi umrlo.
Nemiri Indijancev.
Phoen ix, Ariz , 17. nov. Posebna brzojavna poročila iz Casa Grande, Mex., poročaj o podrobnosti o krvavem boju, ki se je vršil med Apače-Indijanci in tam naseljenimi Mor-moni. Boj seje vršil pri naselbini Pecheo, 60 milj iztočno od Casa Grande. Indijanci so se podali namreč na jesensko ropanje in hotec naselnikom živino odpeljati naleteli bo na npor. Vnel se je ljut in krvav boj, 10 Apačev in 4 Mormoni bili so usmrteni, 7 Apačev in mnogo Mormouov ranjenih. Konečno so Indijanci morali brez vspeha bojišče ostaviti.
S početka se je domnevalo, da so napad uprizorili Indijanci San Carlos rezervacije v Arizoni, toda ker so vsi Apači še v rezervaciji, bili so najbrže Chiriyahua-Apači iz Mehike, kteri se pred več leti niso hoteli zadovoljiti z rezervacijami v Arizoni, ter se podali v mehikau-ske divjine.
Mehikansko vojaštvo iz Casa Grande in Juarez dobilo je povelje, Apače, ki stanujejo v uepristopnih gorah, zasledovati kar pa najbrže ue bode imelo nikacega vspeha.
Fran Josip se ne boji.
Iz Budimpešte se javlja, da je cesar Fran Josip grajal mestnega župaua radi prestrogih odredb, ktere je izdal župan v cesarjevo varstvo in koje so cesarju nadležne. Izrazil se je baje, da je iz dotičnih odredb razvideti, kakor, da bi se bal ljudij svojih lastnih ,,podanikov", kar pa nikakor ni ietina.
Evropejske in druge vesti.
Praga, 17. nov. Povodom obsodbe zatoženca Hilsuerja pred porotnim sodiščem v Piaeku, pred kterem se je vršila porotna obravnava zaradi umora deklice v Polni, je auti-semitska tolpa vprizorila velik iz gred, pri kterem so tovarnarju Wei-nerju pobili vsa okna njegove hiše. bicer se pa čuje, da bode smrtna obsodba Hilsuerja ovržeua, ker je na porotnike baje vplivali verski predsodki.
Breslau, 17. nov. Natančnaja preiskava je dognala, da Selma Scbnapke, ktera je včeraj vrgla velik nož proti cesarju Viljemu, ni samo slaboumna ampak tudi živela v skrajnem siromaštvu. Žena je 41 let stara in samica. Ker ni mogla plačati stanarine, hotel jo je hišni posestnik sodnijskim potom izgnati iz stanovanja in se je ravno vrnila iz sodišia, ko se je cesar pripeljal mimo. Mislijo, da je izvršila zločin-stvo v momeutalni divjosti pro-uzročeui vsled prejšnjih vtisov. — Danes je bila žena zaslišana pred policijskim sodnikom. Kot uzrok napada je navedla neprestano preganjanje po osebah, ktere ravnajo ua povelje cesarice. Sodišče je izročilo zatožeuko blaznici v uadaljno zdravniško preiskavo. Cesar Viljem je izrazil željo, da Be proti zatoženki ne postopa strogo.
London, 20. nov. Iz Odese ee por >ča, da se je Bkrivoma ukrcalo
38 Turkov, koji bo hoteli ostaviti rmko ozemlje iu se prepeljati v Malo Azijo, toda v noči jih je dohitel vihar na Črnemu morju, la dija se je napolnila z vodo in begu nom ni nič druzega preostalo nego pometati svoje blago v vodo, ko še to ni zadoščalo, izročili so tudi svoje otroke, potem tudi žene valovom. Vendar tudi to ni rešilo čolna, ki se je konečno potopil. Samo jeden mož je priplaval, držeč se ladijuega jadra na kopno.
Drobnosti.
Iz zapora odpuščen v Philadel-
phiji, Pa., je bil minolo sredo 15. t m. rojak Frank Be zek, recte P^ršiu, kjer bi imel prebiti do svoje smrti. Bezek je bil dvakratobBojeu ua smrt, asp 'močjo dobrih prijateljev se mu je posrefiilo dobiti dru go pravdo, in ko je tudi pri tej bil obsojen k smrti so prijatelji spro-sili pomiloščenje. A tudi pri tem ni ostalo, Bezekovi prijatelji niso mirovali, posebno ker je nesrečnik vedno zatrjeval, da ni nameraval nezveste ljubice usmrtiti, pač pa sam sebe iu je tudi naBe streljal, v pričo nje, ta mu je hotela revolver z rok zbiti in je njo kroglja smrtno zadela. Pri pravdi je bila za tolmača neka Poljakinja, ktera ne ume naš jezik, slabo je prevajala izpovedi zatoženca in sodišče mu tudi ni verjelo in ga obsodilo. V jetniš-nici v Philadelphiji je Bezek opravljal službo stražnika v bolnišnici in se ugledno vedel; priučil se angleščine in zdravnikom kazal kje mu je kroglja obtičala ko se je sam nameraval usmrtiti ne pa ljubico. Zdravniki so izvlekli krogljo in to je dalo povod novim preiskavam, iu najbrže je bil Bezek pomiloščen od governerja in sedaj uživa zlato Blobodo.
V zavodu za gluhoneme v Ljubljani je pričel 30. okt. redni pouk. Oglašeuih je dosedaj 26 učeucev, ktere bodo poučevali v treh oddel kih. Zavod je vrejeu vzorno, moderno. Vodjem je imenovan gosp. Štefan Primožič, učiteljem in ekonomom g. Josbj Armič. Zavod so 28. okt. izročili njega namenu. Lepo novo poslopje je blagoslovilil knezoškof Jeglič. Nsvzoči so bili poleg dež. predsednika barona Hei ia, zdravstvenega referenta v ministerstvu za notranje stvari, sekcijskega načelnika dr. Kusy-a in župana Hribarja, še mnogi drugi oblastveni dostojanstveniki, kakor tudi podjetniki iu obrtniki, ki so sodelovali na zgradbi gluhonem-nice. Navzoči bo bili tudi gojenci in gojenke pod vodstvom gg. učiteljev. — Glavnica, ki je v zgradbo in v vzdrževanje zavoda sedaj na razpolago, znaša 835.000 K. Zgradba sama je stala okroglo 300.000 K in je vstanovna glavnica sedaj za ta znesek znižana. Ker pa OBtala glavnica ne zadostuje v vzdrževanje zavoda, omogočila se je ustanovitev istega na ta način, da bo učiteljstvo prejemalo plačo iz deželnega šolskega zaklada. Mi se iz srca veselimo te nove pridohitve Slovencev na kulturnem in socijalnem polju ter iskreno želimo, da bi ta humanitarni zavod najvspešneje zadoščal svojemu plemenitemu namenu v blagor onih pojedinih nesrečnih udov človeške družbe, kterim je vzkračeu dar sluha in jezika ter naj jim to trpko vzkratitev dela čim
mauje usodno iu občutuo.
* * »
Pomagajte ubogim l Pred dobrim letom šel je v Ameriko Lorenc Ba-štau, po domače Heruardovc, iz Sv. Štefana občine Velike Loke, in sioer za-to, da se je odtegnil 15 mese&ni kazni. Popustil je doma 38 let staro ženo iu pet otrok, kterih najstareji je 10 let, najmlajši pa 8 mesecev star. O veliki noči poBlal je ženi 12 gold, od kresa pa sploh ni več pisal. Ž*na je vsled pomanjkanja jetična postala ter do skrajne mere oslabela. Tudi nima sorodstva, ki bi mogli količkaj za njo ali ia, otroke skrbeti. Kdor utrpi ubogim kaj darovati, ne bo lahko večje siromake našel. Blagovoljni darovi pošljejo uaj se slav županstvu Velike Loke, poŠta Ve-
lika Loka. Tudi. uredništvo „Dol. Novic'1 bo rado daro\e »prejelo iu v listu Bprejem potrdilo. Tako pišejo „Dol. Novice", mi pa opozornjeme rojake, ako kaj vedo o tem malo-vrednem možu, da ga resuo opozore da stori s /oje družinske in človeške dolžnosti.
• • *
Umrl je v Draždanah princ Jurij Schonburg-Waldenburg, generalni adjutant saksonskega kralja, posestnik fidejkrmieov Lož in Šneperkna
Notranjskem, v starosti 73 let. • •
•
Nezgoda. Franc Žebre, hlapec na Radeckpga cesti št. 3 v Ljubljani je vozil 1. nov. zjutraj po Reslje-vi cesti navzdol cevi za dimnik. Cevi so zlezle na vozu naprej in zadele konja odzadej v noge. Konj je začel na to dirjati. Hlapec je skočil z voza, da bi prijel konja spredaj pri uzdi. Toda ravnal je pri tem tako nerodno, da je prišel pod voz in sta mu dve kolesi šli čez desno nogo in mu jo štrli. Nabralo se je na lici mesta mnogo občinstva, ki je glasno mrmralo, ker tako dolgo ni prišel nihče r rešilnim vozem, dasi je bila rešilna postaja obveščena o nezgodi. Ponesrečenca bo prenesli na nosil-
niči v deželno bolnico.
* • *
Nesreča. Mihelčič Franja posest niča v Studi pri Domžalah, peljala se je 1. nov. popoludne iz Meugšt. domov; 30 korakov pred njenim domom se je splašil mladi konj, voz se je zvrnil v jarek in ona si je zlomila tilnik ter ostala mrtva na lici mesta. Hlapcu se ni nič zgodilo, tudi druga nesreča se ni pre petila.
* * *
Po nedolžnem zaprt V noči od 19. na 20..avgusta t. 1. je bil v Do-brunjah ubit posestnik Jakovšek. Sumljiv uboja je bil njegov sin, ki je bil takrat pri orožnih vajah in je bil prišel takrat ravno domov. Sina so zaprli, in ga je vojaško sodišče baje obsodilo na osem let ječe. Sedaj so Be poizvedeli pravi storilci. Žandarmerija je prijela in odgnala na Žabjek Miklavža Briceljna, Franceta Beučina iu Andreja Lam-piča. Pravi storilec je baje Franc Beučina.
* * *
Iz Novega mesta se poroča: V četrtek dne 1. novembra tekal je po Novem mestu kakor tudi po Kan-diji stekel pes, kteri je ogrizel več druzih psov, vsled česar se je v Novem mestu in okolici razglasil kon-tumac za tri mesece. Pes je ogrizel tudi nekaj deklet, med njimi tudi domačo hčer gosp. Receljua v Kan-diji. Provzročil je precej strahu, posebuo pa v Kandiji. Ljudje, kteri so bili v hiši, bo bežali ter be niso upali pokončati psa; na to prišel je k sreči mimo hiše g. Viu-cenc Kuafelc, diurnist okrajnega
sodišča, kije psa pokončal z vilami. * *
*
V Pastolurjev zavod na Dunaju sta se odpeljali 2. nov. v spremBtvu dve deklici iz novomeškega okraja, kteri sta bili po steklem psu vgriz njeni.
* * *
Zločinstvo. 28. okt. zvečer čuli so ljudje za hišo Rajcove gostilne v Kandiji pri Novem mestu nekega človeka v Krki broditi, a ko so blizu prišli, ni ga bilo več videti. Bil je hlapec g. Košička iz Novega mesta. Našli bo ga v torek zjntraj. Govori se, da so ga zlobni tovariši v vodo pahnili; vsled tega so tudi
uekatere zaprli.
• • •
Miška nkradla denar. V neki meščanski hiši v Radovljici je miš ukradla petak in desetak. Gospa je dala denar v škatljico in to pustila na mizi. Ko pride nazaj, ni bilo denarja več v šcatljici.' Hitro vpraša vse domače, če je kdo denar videl, a nihče ni vedel, kam je denar izginil. V tem začuje šum iu vidi v luknji miško z denarjem. Ravno o pravem času je mogla še pristopiti in miški iz gobčka vzeti denar.
* * *
Utonila je dne 25. okt. osemletua deklica Avžin iz Ragovega pri Novem meBtu, oukraj g. Hočevarje-vega poda. Z enajstletnim bratom je šla na Krko po vodo, na bregu ji je zdrsnilo, in padla je v vodo. Na bratovo vpitje so sicer ljudje prihiteli, toda prepozno je bilo, re-vica je bila že mrtva.
Zaradi sina tata oče morilec. Iz Zemuna poročajo: Sin ribiča Ko-ste Gjukiča, 12 let star tlečfk, je bil radi tatvine že sedemkrt t kaznovan. Nedavno je šel krast jabolka k Vukotiču, č gar 19-ietni sin je dečka vjel in ga nekoliko nate pel. Tatič je tekel domov iu povedal očetu, da ga je Vlajko Vukotič pretepel. Minolo nedeljo je ribič Gjukič srečal Vlajka Vukotiča. Oaorno ga je vprašal, zakaj je tepel njegovega sina. VukoviČ je odgovoril mirno: „Ker je kradel J" Nato mu je ribič porinil do ročaja nož v prsi, da je bil takoj mrtev Ribič, ki je bil pijan, se je špI nato javit Bam.
* * *
Koliko jezikov je na svetu? Na vsej zemlji se govori 1064 jezikov. Angleški govori okoli 100 mil., ruski 70 mil., nemški 65 mil , francoski 45 mil., italijanski 27 mil., španski 50 mil., portugalski 23 mil., jezik Hindov okoli 100 mil.,
kitajski pa več 100 mil., oseb. * *
*
Odgriznila ji je nos. Da so ciganske ženske vroče krvi, je znano. A da pobesni tako, da si grizejo nosove, je pač nekaj novega. Vita Du-bogovič, omožeua ciganka iz Andri-jaševca se je tako razsrdila nad sorodnico Katro Neforauovič, s kte-ro je skupaj prala, daje planila nanjo ter jej odgriznila nos.
Listnica uredništva.
Rojakom odpošljemo Bedaj za $20.45 100 kron avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana.
Kje je
NIK. SKOKLIČ, .loma iz Krastovice, župnija Vlvodina, pred enim letom je l>il pri me ni v Crested Butte, Colo., kdor ve za njegov nasloy naj ga blagovoli naznaniti: Jos. Sodia, 105 Harrison Ave., Leadville, Colo. (5dc)
Slovenske knjige.
V	zalogi imam knjige raznih založnikov in so zaznameuovane v mojem ceniku in še mnogo novih, se priporočam cenjenim rojakom za daljna naroročila. Cenik pošljem poštnine prosto.
Dalje prodajam tudi ŽEPNE URE in VERIŽICE itd. po zelo nizkih cenah. Denar naj si mi blagovoli naprej poslati, male zneske se lahko pošlje v poštnih znamkah. Slovenska Pratika za leto 1901 po
10 centov. Velika Pratika po 15 centov.
V	zalogi imam tudi podobice za jaslice in sicer pastirčeke, Jezusovo rojstvo itd., list po 5 centov, 6 listov za 25 centov.
Mali zneski se mi lahko pošljejo v poštnih znamkah.
MATH. P0G0RELC,
920 N. Chicago Street, Joliet, 111
BODI
previden na potovanju! Kupi tvoj parobrodni listek pri FK. SAKSERJU. 109 Greenwich St., ker ta te odpošlje s prvim dobrim parnikom, preskrbi ceno, dobro sta novanje in hrano. Ako kdo v New York dospe na kak kolodvor in se ne ve kam obrniti, naj gre na postaji k telefonu in nas pokliče 3795 Cortland in slovensko se z nami zmeni. Pri 15 centih, ktere da za telefon prihrani d o 1 » r ip I
Slovencem in Hrvatom priporočam svoj
SALOON,
564 Centre Ave., Chicago, III.,
V kterem vedno točim sv«»že pivo, dobro vino in whiskey. Prodajam tudi na debelo
avstrijske viržinke
po nizkej ceni. S poštovanjem
Lenard Puh,
564 Centre Ave., Chicago, I1L'
Vina na prodaj.
Dobra črna vina po 40 do 55 ct.
. galona s posodo vred. Dobra bela vina po 55 do 65 ct.
galona s posodo vred. Manj nego deset galon ni naročiti, ker jih nemorem poslati. Z vsakim naročilom naj se mi blagovolijo poslati novci ali Money Order. S spoštovanjem:
Nih. Radovich,
702 VermontSt.,San Francisco,Cal
Slovencem in Hrvatom, poBebno delavcem pri dogah v gozdovih Mississippia, Arkaneasa, Tenessee itd. priporočam svoj
St. Nicholas Hotel
Comer Main in Washington Streets, v Memphisu, Tenn.
Pri meni bode vedno dobiti čedno in ceno stanovanje in h r a-n a, dalje sveže pivo, v i n o in whiskey kakor tudi fine b m o d-ke, vse po nizki ceni. K obilnemu obisku se priporočam Slovencem in Hrvatom s spoštovanjem
BLAŽ. TURK.
Slovencem in Hrvatom v Rock Springs, Wyo., in okolici priporočava najin
saloon,
v kterem vedno točiva sveže pivo, vino in whiskey, ter imava na razpolago fiue smotke. Dalje bo lahko na nas obrne VBak rojak v bližini gle-d^pošiljanja denarjev v staro domovino in glede parobrodnih listkov, kar sva v zvezi z g. Fr. Sakserjem v New Yorku, lahko vsakemu cen' in točno postreževa.
Za obilen obisk se priporočata: Dalapicoia in Fr. Keržišnik,
Rock Springs, Wyo.
Svoji k svojim!
Podpisani se priporočam bratom Slovencem in Hrvatom, da blagovolijo obiskati moj
saloon,
v kterem točim vedno sveže pivo, dobra vina in whiskey, kakor tudi druge likere in prodajam fine smodke.
Naznanjam tudi, da pošiljam denarje v staro domovino po nizkej ceni in sem v zvezi z g. Fr. Sakserjem. S spoštovanjem
Martin Verzuh,
Crested Butte, Colo.
Jacob Stonich
89 E. Madison St., Chicago, 111.

Slika predstavlja uro za dame z
dvojnim pokrovom (Boas Case) in
so najboljši pokrovi bč zlatom pretegujem (Goldfield) in jamčim zanje 20 let; koleaovje je Elgin ali Waltham ter velja samo
D I! II II t i 1
i
i i
Dame, ktere žel6 uro kupiti se jim sedaj ponuja lepa priložnost, Ta cena je le za nekaj časa. Na zahtevanje pošljem cenike poštnine proBto. Dobra postrežba in jamstvo za blago, je moje geslo.
Za obilo naročb se priporočam z vsem spoštovanjem
Jacob Stonich,
89 East Madison Street, Chicago, III.
Osoreči svoj cLoiran.
s tem, da kupiš našo domačo godbeno skrinjico (Home Music Box). Istji je najtx)lj čudovita in tudi najcenejši godbeni instrument, kolikor jih je na prodaj. Daje več zabave nego orgije za $100, kajti yedno je pripravljena igrati za vsacega. Godl>ene vzgoje ni potreba, ker tudi otrok lahko igra. Vsi kupci so preseneteni in zadovoljni ž njo, kajti ista prekaša njihovo pričakovanje, ker igra nad 500 komadov, kakor je razvidno iz cenika, kterega pošljemo z vsako skrinjico.
Zamore se rabiti doma za zabavo otrok, pri društvih in vsakovrstnih dmžlienih zbirališčih. Izplača se y jedni noči, ko oskrbuje godbo pri plesu. Igra glasno in natančno. Pesmi, koračnice, valčeke, polke, polka mazurke itd. kakor tudi najnovejše komade izyrfuje l>oljši nego marsikteri godci. Otroci imajo ž njo največje veselje. Omisli si jo za božič.
Valček, kterega kaže slika ima jeklene zobe, kteri dajejo glasove, ko so prvi vrsti, Tudi ponavlja vsako pesem ali ples brez prestanka. Ta povsem čudežni instrument stane samo $6-00 v lepi skrinjici z godlx>. Agentje zaslužijo denar. Pošlji 2 ct. znamko za okrožnico glede tega in druzib instrementov. Harmonike po $3-00 >n vsakovrstne orgije pray po ceni.
Najbolje storiš, ako pošlješ $2 in dobiš takoj domačo godbeno skrinjico, ostalo pa plačaš ob sprejemu instrumenta.
Standard. Manufacturing Co.,
Dept. No. 45 Vesey St, Hew York, P. 0. Box 2883,
Tii
Vaška sirota.
Pred par leti živela je v Bogdanju uboga ieua. Nekoč, ali temu Je že davno, imela je moža, ki je bil tkalec, toda on je v najlepše j mo-ievi dobi umrl zapustivši jej šestero otrok in nič druzega. ŠeBt otrok in nič druzega — vsakomur mora biti jasno, koliko je bilo premoženje Jele Radanove, ko se je vrnila iz pokopališča v svojo borno kočo nc koncu vasice. Toda kljub temu bila je Jela takrat še bogata, njene roke bile so zdrave in čvrste z marljivostjo in vBtrajuostjo vzgojila j«1 svojih št-siero otrok, dokler je tudi oni — kakor je to v človeškem življenju sploh običajno — niso jeden za drugim ost^vili, prvi se je nastanil tu, drugi tam, jednemu jp šlo še pr^ctj donro, drugemu sia-beje, baš dobro ni nikomur bilo; tudi pri ujej ee jo obistinila prislo-▼ica, da zamorc jedna mati ložje preživeti šestero otrok, nego šestero otrok iedno mater. Jnlini otroci ni?o bili v stanu od svojega letnega zasiužka niti jedeu rubelj za svojo mater žrtvovati.
KojeJt la ppolnila sedemdeseto leto, in ko se ni mogla s šivanjem več preživeti, vsedin se je na svoj šanduk, v ktorem je mad ostalimi spomini hranila tudi novo srajco ,,smrtno srajco", sklenila je roke in sama sebi govorila: „Jela, daljf ne gre, kaj bodeš sedaj počela? Sedaj bedeni strrdalu. Joj mene!"
Iti pričela je stradati, živela je ediuo le cb kavi in kruhu, njene moči so jo vidno zapuščale in po preteku sedmih tednov zamogla je vsaki teden jedva do peka priti, d3 tam vzame podarjeni j hleb kruha.
Vsled tegu je neki občinski svetovalec njeno bedo občinskemu svetu naznanil, kteri je radi uboge Jele sklenil sklicati posebno sejo.
„Toraj,4i pričel je župan, „vam je znano, čemu smo se danes sešli. Jela Radauova ne more več delati, kaj hočemo storiti?"
Gospoda občinski svetovalci so molčgti^
„Toraj neče nihče govoriti?" nadaljeval je župan.
Nihče ni hotel govoriti.
Župan se je jel v zadregi praskati za ušesom. ,,Da, da, hm," pričel je iz nova. ,,Da, da, hm, kaj sem že hotel reči, ako nihče ne ve kaj odgovoriti — hm, hm — moram jaz kaj povedati.14
Občinski svetovalci prikimali so svojemu načelniku.
Slednji vzel je svojo kapo raz mizo, je nekaj časa mečkal z rokami in zopet pričel:
„Rekpl s^m že, gospoda občinski svetovalci, Jela Radanova ne more več. Ona je zvršila iu nam ne preostaja nič druzega, nego posvetovati se, kaj nam je storiti s to zadevo. Imali kodo kaj pripomniti? Hej Jakob Stojsavljevič hoče nekaj povedati, ti imaš besedo Jakob !"
Jakob Stojsavljevič, naj star ej i svetovalec nenavadno dolzih rek innogjovatal i u rekel: ,.Seveda, to je samo po s bi umevno, mi nismo radi druzega tukaj, kot starim ženskam na ljubo. Kaj hočemo stori ti? Naj kedo kaj predlaga."
„Da, naj kodo kaj predlaga," pouovil je župan.
„Na primer —" pri teh besedah vstal je drugi svetovalec, mali debel mož, miilih črnih oči. „Na primer, nekaj s? mora storiti. Jaz sem jo videl in vem na primer, da tako ne more iti dalje. Toda kaj? Ako bi jaz na primer vedel, da je kedo v občini, ki bi je za maio svoto denarja k sebi vzel, potem bi na primer rekel: Vzemi jo J Tako jaz mislim."
Župan je zmajal z glavo! ,,Tako ne bode šlo Ivan, kajti nihče je ne bode vzel, kajti tako stare ženske dolgo žive in vsa stvar bi nas mnogo stala. Ako bi jaz kaj predlagal, rekel bi ta kol Dajmo Jeli vsako leto deset rubljev —jaz mislim, da je potem stvar rešena. Kaj porečete vi ds to?"
„Je li Jela sama že prosila podpore?" vprašal je zopet drugi.
„Tega še ni storila, ampak va-Ščani so me na to opozorili," po-jaauil je župan.
„Jaz mislim," dejal je imenovani svetovalec, „da je najumestneje, ako počakamo, da prosi sama. Vprašajmo jo, ako potrebuje podporo, potem imamo še vedno čaBO tej stvari sklicati sejo in kaj skleniti."
„In ako baš potrebuje podporo, potem tudi lahko prodamo njeno
kočo, toliko bodemo že dobili za ujo, da Jelo lahko preživimo, ne da bi občini nakladali novih davkov. Kaj mislite?" pripomnil je zadnji svetovalec.
Po kratkem prepiranju sklenili so, da mora vdova Jela Radanova, v slučaju potrebe vložiti pri občinskem svetu pismeno prošnjo za podporo. Vee drugo se bode pri drugi seji sklenilo.
Ta sklep občinskega sveta dosta-vili so jej pismeno. P red vsem Jela ni znala citati, in ko jej je neka soseda raztolmačila vsebino dopisa, nesrečna Jela zopet ni znala pisati, da bi napravila prošnjo. Ko je zopet par dni stradala, zaprosila je sodnega Blugo, ki je večkrat memo njen*- koče šel, naj gre malo v njeno sobo. Slednji jej je baš urad-iški napisal na polo papirja sledečo prošnjo:
„Najudaneja — Promemoria — vdove JeSe Radanove, slavnemu občiuskemu svetu v Bogdanju.
Stara s^m sedemdeset let brez vsake substance. Imam šeBtero otrok, kteri nimajo nikacega premoženja ; p< seduiem malo kočo, ktera ne prinaša nikacega dobička. Vsled tega udano prosim zasuspenzijo, ktero mi blagovoli slavni občinski svet podeliti."	j f f
Mesto imena. Slavni občii.Bki svet ni vedel kaj početi, občinski svetniki so si v skrbeli belili glave. Župan jedal prošnjo vsakemu posebej v roke, kajti bal se je čudne besede izgovoriti. Ko so vsi prebrali dejal je župan : „Ivan, ti imaš ravnokar prošnjo v rokah, čitaj napis."
Ivan ui hotel brati, temveč je vročil županu prošnjo ; ,,Jaz nisem študiral, moraš že koga druzega vprašati," zavrne Ivan župana.
,,Nesrečna ženska I" vzklikne načelnik, ,,sedaj na stara leta pričela je z nemščino ali francoščino. Kedo jej je neki spisal prošnjo, to bi jaz rad zvedel, sedaj smo baš na onem mestu kakor smo bili poprej — je likedo razumel?"
Svetovalci so zopet zmajali z glavami.
,,Kedo je neki pisal to čudno prošnjo, mogoče učitelj?"
Jedeu svetovalec je sicer spoznal rokopis sodnega sluge, toda on je molčal, kajti, kedo bode pravil, da je prišel že z sodnim slugo v dotiko !
,,Da bi saj vedeli, ako ona kaj želi ali ničesar, a tako ne vemo prav ničesar o željah Jele Radanove. Kaj nam je početi?" dejal je župan,
„Mi moramo dati prošnjo učenemu človeku," svetoval je Stojsavljevič.
,,/a božjo voljo ! vse se nam bode smejalo, ako s tem pripoznamo, da ne umemo teh besed. Mi moramo drugače pričeti."
,,Ze vem, kaj nam je storiti," prične zopet Ivan, „jaz imam doma dečka, ki hodi v šolo. Ako damo njemu list s čudnimi besedami — m >goče bode učitelj vso stvar pojasnil. "
S tem predlogom bili so vsi zadovoljni, seja seje končala in svetovalec Ivan nesel je skrivnost sodnega sluge domov, ter naročil svojemu najmlajšemu vnuku, da prosi učitelja za raztolmačenje čudnih besed.
Ali na žalost tudi učitelj ni proučil uradnega jezika, vsled česar se je podal k popu, kije v besednjaku kouečno vendar le našel, da po-menjajo oue besede : spomin, tva-rina iu začasno izobčenje iz urada.
Sodni sluga, ki tudi ni bil zadostno vešč uradnega jezika, napisal je namreč v prošnji mesto sub-sistenco — substanca, in mesto Bustentacija — suspen^acija.
Občinski svetniki zvedevši o po-meuu iu vsebini čudne prošuje postali bo jako razburjeni. Toraj stara Radanova se sedaj v zahvalo, da jej hočemo pomagati, norčuje. „0a-kaj, čakaj Btara čarovnica, z nami »e ne bodeš igrala!" rotili so Be
svetovalci jednoglaanoi konečno bo sklenili, da zatožijo Jelo Radanovo pri sodišču zaradi žaljenja uradne časti, kar so tudi storili.
Toda odgovor sodišča je nekako čudno in vznemirljivo deloval na čuvstva občinskih svetovalcev bog-danjskih, kajti sodišče je napačne besede Jele Radanove popravilo ter takoj vrnilo prošnjo in tožbo občinskemu svetu.
Občinski svetovalci bo bili OBra-moteni, nihče ni spregovoril besedice, toda Jela Radanova je med tem časom vsled pomanjkanja umrla. K zadnjem počitku nosilo jo je šest mož, ki so po pogrebu zatrjevali, da še niso v življenju tako lahkega mrliča nosili. —
Ali si gluh?
Vsak kdor je gluh ali slabo sliši se sedaj lahko ozdravi z n;iso novo iznajdbo, samo gluho rojeni se ne dajo ozdraviti. Brenčanje v ušesih takoj preneha- Popiši tvojo izležen.
Preiskava in sovet brezplačno. Lahko se ozdraviš sam doma z malimi stroški.
Dr. Dal ton's Aural Institute,
596 La Salle, Ave.,	Chicago, I1L
Josip Losar v East Helena, Mont
priporoča svoje
grocerijsko blago
kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODILE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni. «-
JOHN GOLOB
203 Bridge Street, v Jolietu, III.,
IZDELUJEM
KRANJSKE HARMONIKE
najboljše vrste in sicer:
2. 3. 4. do 5. glasne; cena 2 glasnim je..............SIS do 40;
cena 3 glasnim........$25 do 80;
cena 4 glasnim.... od $55 do S100; cena 5 glasnim.... od $80 do $ 150.
Na željo rojakov uglasujem orgije ,,sharp" ali „flat": f, e, d, c, a, h, kakor si kdo želi:
Nova spričevala.
Spoštovani prijatelj! — Prijel sem vaše harmonike in se vam za nje lepo zahvaljujem; prav po volji so mi in tudi drugim dopadejo, ko jih slišijo'.
Box 113, Walkerville, Mont., Peter Spehar.
Dragi prijatelj! — Naznanim ti, ua sem prejel harmonike. Strašno me vesele in reii smem, da se nisem nadejal tacih. Kes me stanejo čez $50, a sedaj jih ne dam za $100. — Zato se ti tako lepo zahvaljujem, ker so harmonike tako močne in posebno vtglasovih, ki se prav aobro ujemajo. — Rojaki, ki želite imeti dobre orgije, obrnite se na moza, ki vam bobro postreže. — Večkrat sem že videl tvoja spričevala v naših slovenskih listih in prosim te, da tudi mojega uvrstiš med nje če te je volja, zakaj tacega moža morama ceniti.
Leadville, Colo., A. Križman.
Spoštovani g. John Golob! — Vaše harmonike sem dobil in sem tudi ž njim: zadovoljen, ker so prav močno izdelane.
Bienville, La., Jakob Skrbic.
I>ragi prijatelj John Golob! — Prejel sem tvoje harmonike in ti naznanjam, da sem za-dovljen £ njimi in da se mi glasovi prav dopadejo. Crested Butte, Colo., M. Sodja.

GOTOVE
denarje najceneje ku piš pri F. SAKSKRJU 109 <Jreenwich St., New York.

PAUL SCHNELLER.
Notary Public
yCalumetu, - - Mich.,
naznanja, da je pričel poslovanje, ter se Slovencem in Hrvatom priporoča za oskrbovanje v pravnih poslih v stari domovini.
Pisarna: 521 Pine Street.
"	i. |......spi nipt- fin
IZVRSTNE SMODKE!
Vržinke z slamo, 820 tisoč komadov. Carniolia Beauty (Kranjska lepota) $20 tisoč komadov. Seed Cigars S14 tisoč komadov.
Dobiti bo pri meni tudi fine smod-ke od $14 do $40 tisoč.
Za mnogoštevilne naročbe se uljudno priporoča:
F. A. DUSHEE,
Office: 1323 2nd Ave., New York
Compapie Generale Transatlantic.
Francoska parobrodna družba.
H" \-t
L _£I iNg 3<&s£ <1 (US&L
, mat -

DIREKTNA ČRTA DO HAVRE-PARIS-ŠV1C0-INNSBRUK LJUBLJANA.
POSTNI PARNIK I SO :
,,La I»rraine", na dva vijaka................... j2.ooot m,
„LaSavoie",	,, ,, ................... 12.000 ,,
,.l.a TVmrain^"...............................10.000 ..
.....; .;n ■ .	..
r.r-t:i:;n	____
wLaCampagne*	.... t»aso»gne'* ..
25.000 konjskih moči. 25.000 ,, „ 12.000 ,,	.,
1<>.000 ,, 9«*«	..
OltO.1 ,.	,,
J^ares
Bremen Bahnhofgasse štv. 29 Bremen.
Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dopoludne.
Parniki odpljujejo iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street;
09
1000. La Lorraine
29.	.,	1900. L'Aqaitaine
(>.	dec.	1900.
13.	,,	1900.
20.	,,	1900.
La Bretsgne
dec. jan.
L'Aquitaine La Lorraine La Gascogne La P>retagne La Champagne
Glavna agencija: H BHOADWAY, NEW YORK.
10.
1900.
1901. 1901.
jedina slovanska tvrdka, ktera potnike iz
Bremena v Ameriko
samo z brzimi in poštnimi parniki po zmernih cenah odpremljuje. Vožnja čez morje traja samo 5 do 6 dnij.
Slovenci in Hrvatje ne opuščajte pri Vašem potovanju v Evropo se oglasiti dospevši v Bremen v našej pisarni, kjer si denar najbolje zme-njati zamorete, ter bodete na najboljši način v domovino odpravljeni. Ako bi Vaši sorodniki ali znanci radi k Vam v Ameriko potovali, tedaj jim pišite, da naj se samo na nas obrnejo; pri nas bodo dobro poučeui, kaj amerikanska postava zahteva, da ne bodejo vrnjeni in s tem denar zastonj zavozili.
Oglasila in vprašanja odgovarjajo se v vseh jezikih takoj, točno in vestno.
KAREŠ in STOCKI,
BREMEN, BAHNHOFGASSE ig.
RBD STAJ? 1,1MB
(prekmorska parobrodna družba ,,Rudeca zvezda")
New York« v Antwerpen
vozi naravnost iz pwladelphie v antwerpen
KNAUTH, NACHOD & KUEHNE
No. U William Street. Prodaja in pošilja na vse dele sveta denarne nakaznice, »enure, in delžna pisma.
Ispofllnje in isteijnje zapuščine in dolgeve.
Slovanskega naroda sin giasoviti in proslavljeni zdravnik
IDzc. Gr.	POHEK
sedaj nastanjeni zdravnik na So. East Cor. loth & Walnut Str., in N. W. Central & Park St.,
Kansas City, U. S. A. Bivši predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jedea najpriljubljenejših zdravnikov zaradi svojih zmožnosti j pri tamošnjem ljudstvu.
DR. Gr. IVAN POHEK
se priporoča slovenskemu oWinstvu za zdravljenje vsakovrstnih notranjih kakor tudi
vnanjih boleznij.
Dr. G-. Ivan Pohek se je pokazal izredno nadarjenega'v'zdravljenju žensk tn otrok ;
v tem je nedosegljiv.
VSI ONI
kateri nemorejo osebno priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, koliko je stara bolezen, on dopošlje zdravilo in navod kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, da je bolezen neozdravljiva, pove to dotični osebi, ker neče, tla bi kdo trosil po nepotrebnem svoj krvavo zasluženi denar.
Kaj govorijo ljudje, kateri so bili ozdravljeni od dr. G. I. POIIEKA : VSAKEMU KATEREMU PRIDE V ROKE.
Cenjeni zdravnik: — Oslobddili ste me iz hude bolezni in lepo se Vam zahvalim. Živeli še dolga leta za pomoč vseh Vojakov, kateri se na Vas obrnejo.
J. LAVRIČ, Joliet, EL
Spoštovani gospod: — Osvedočil sem se, da Vaš svet in zdravila pomagajo vsem, kateri se na Vas obrnejo. Nimam besed, s katerimi bi se Vam mogel dosti zahvaliti za ozdravljenje revmatizma, na katerem sem trpel 20 let. Velika Vam hvala.
L. GLAVENIČ, Lead City, S. D.
Spoštovani gospod :— Trpel sem več let na notrajni bolezni, tako, da nisem več mogel delad, da bi kaj zaslužil. Kadar sem pa vzel Vaša zdravila, sem bil zdrav za kratek čas. Mnoga in mnoga Vam hvala.	M. BANDULA, Omaha, Nebraska.
Dragi dr. Pohek : — Tmel sem dosti zdravnikov v moji težki bolezni in potrošil sem dosti denarja, pa vse brez pomoči, trpel sem dolgo časa na naduhi (Asthma) in Vi ste me dobro ozdravili, za to sem Vam dolžan največjo hvalo.	"
P. GOLDAŠIČ, Kansas City, Kans.
Dragi dr. Pohek; — Naznanjam Vam, da je moja žena sedaj hvala Bogu in Vaši pomoči povsem zdrava in vesela. Mnogo se Vam zahvaljujemo. Ako bi jaz siromak preje vedel, ne bi bil brez koristi potrošil $bo za amerikanske zdravnike. — Kadar bodem kaj p> treboval, vem se na koga obrniti. S spoštovanjem Vaš	M. l.ESIČ, Moyer, Pa.
Svedočim, da poznam dr. G. J. Poheka več kakor 15 let, bil je moj domači zdravnik; priporočam ga za najboljšega zdravnika v Ameriki. PETER ASMUSEN, Wamego, Kas.
Kaj pravi Hon. GEO. TROUT, predsednik banke of Kansas, v VVamego, o zdravniških sposobnostih dr.Poheka in njegovega društvenega in tinancijelnega stanja: ,,Dr. Pohek brez vsake sumnje je jeden najl>oljših zdravnikov v Ameriki; on je storil za mene več nego kdo drugi v moji bolezni." Poznam ga dolgo časa in priporočam. Geo. Trout, Wamego, Kas.
Gosp. zdravnik Pohek! Od kar sem pričel jemati Vaša zdravila, počutim se veliko boljše in vidim, da bodem brzo popolnoma zdrav. Vaš	N. Barač, Roslyn, N. D.
Spoštovani gospod: Bil bi Vam pisal preje, pa sem čakal, ako mi če biti boljše; sedaj pa Vam naznanjam z zadovoljstvom, da so mi Vaša zdravila pomogla in sem pojvilnoma zdrava.	Štfkan Petkašek, Frugality, Pa.
NASVETE DAJE ZASTONJ!
Ne pozabite priloži znamko za 2 ct. za odgovor. Vsa pisma naslovite naj
DR. G. IVAN POHEK,
Post Office Boxes 553 & 563	KANSAS CITY, M0. U. S,
prevaža potnike z slovečimi poštnimi parniki:
„VATERLANU"( na dva vijaka,	. „SOUTEWAEK", na dva vijaka, 8607101».
......12000 ton. j „FRIESLANE", - .... .7116 ton.
••ill^AND iiadva vijaka, 12000 ton. j „WESTEBNLAND".....5736 ton.
»KENSINGTON", na dva vijaka, 8669 ton. rNOCEDLAND'\ .... .5712 ton.
Pri cenah za medkrovje bo vpoštete vse potrebščine, dobra hrana, najboljša postrežba.
Pot čez Antworpen je jedna najkrajših in najprijetnejžih za potnike iz ah v Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorje, Hrvatsko,
Dalmacijo in druge dple Avstrije. Iz NEVf YORK A odpljujejo parniki vsako sredo opolndne od pomola št. 14, ob vznožju Fuiton St. — Iz PHILADELPHIJE vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington St.
Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih listkov seje obrniti na:
International Navigation Company
73 Broadway NEWTOEK - 43 La Salle St., CHICAGO. - 30 Montgomery St. ijAJN IKAUUiSCJU. — Third & Pine St., ST. LOUIS, ali na njene zastopnike.
Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER. ==—
Holland-America Line
(HOLLAND AMERIŠKA ČRTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjedinjenih držav mea
New Yorkom in Rotterdamom preko Boulogne-Sur-Mer.
POTSDAM, parnik 7. dvojnim vijakom,
12500 ton.
STATENDA3S, parnik z dvojnim vijakom,
10500 ton.
—GTTEEDAM, parnik , dvojnim vijakom,
S300 ton.
Parniki: KAASDAM, SPAAENDAK in
WERKENDAK.
M®* Najcenejša vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije. Radi cene glej na posebej objavljenih listinah.
Parobrodna črta ima svoje pisarnev
Trstu, št. 7 Prosta luka	Inomostu, 3 Rudolfstrasse
Dunaju, I. Kolowratring 10. Brnu, 21 Krona.
Parniki odpljujejo: Iz ROTTERDAMA vsak četrtek iu iz NEW YORKA vsako soboto ob 10. uri zjutraj.
Holland ameriška črta
39 Broadway, NEW YORK. 86 La Salle St., CHICAGO, 111.
Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER, 109 Greenwich St, New York.