Leto II. V Celju, dne 10. januarja 1927. Št 2- Pred volitvami. Kadar se ovco lovi, se ji soli moli. 10 Muhe filozofirajo ... Slabi časi prihajajo. Ljudje se no¬ čejo več tožiti in drug drugemu zgago delati. Za,to je pri sodnijah vedno manj dela. Sodniki, sami premišljujejo, kako naj bi si skrajšali dolgčas. Neki sod¬ nik. ki med uradnimi urami nima nič dela, je prišel na krasno idejo. Za¬ čel j>e namreč piisati »Smešnilce« in jih objavlja po listih. Zakaj pa ne? Saj mn tu ni treba misliti toliko na paragrafe iti vendar lahko zbada ljudi kakor ho¬ če. —, Posledica temu je, da se bo z Novim letom os obje pri sodiščih redu¬ ciralo in sicer v prvi vrsti tiste ženske, ki pomagajo sodnikom, kateri nimajo dosti ali pa prav nič dela.. * KAMELA. (Zoologična študija. — Spisal H. F. S.) Kaniela, imenovana tudi »ladja puščave« in to baš radi tega, ker uži¬ vaš pri jahanju isto prijetno guganje. kakor na kakem prekooceanskem par¬ niku, se deli v razne razrede ali katego¬ rije. Vendar je ne moreš premestiti ali povišati; kvečjemu, da jo povzdignejo prebivalci nje slavne domovine v sed¬ ma ali 'celo deveta nebesa. Kamela živi in umre v puščavi, pa kljub temu ni kak puščavnik. kakor bi niorda kdo mislil na prvi hip. Je zelo solidna žival, ki se liranii e prav vsak¬ danjimi stvarmi, Imenuje se pa »ka¬ mela« zato, ker se na svojih potovanjih po suhi pustinji nikdar in ni/koli ne zaleti v kako gostilno, kar je brez dve¬ ma zelo neumno. Zaradi tega irnem uje¬ mo prismojene ljudi-tudi »kamele«., V svoji vročil domovini nadomešča, kamela vozove za prevažanje pohištva in železniške tovorne vagone. Natovor¬ jena z vsakovrstnimi tovori in bremeni jadra potrpežljivo in-molče svojo pot. Kdor prevzame vsako breme, po¬ žre sleherno žalitev, kdor veruje najde¬ belejše laži im se lahko »nafarba« od kpgarsibodi, ne da bi ugovarjal ali pro¬ testiral — je in ostane »kamela«. Največji del tovorov prenaša seve¬ da na svojem hrbtu. Vidma posledica Ko bo Uzunovič sestavljal svojo šesto (ah sedmo) vlado, bo minister za vere kak Cohmstein ali Levy, za vojno pa kak jezuit ali frančiškan. S. Ženska, srca so kakor’ peči, vedno se jim mora prilagati, da ne poide — ogenj. * Cim ljubeznivejši je mož s svojo ženo, feni več grehov ima na svoji vesti. Stefue. Živijo Amerika! Tam so pili koiir- cem Icimkega leta opolnoči namesto punča — limonado. S. * Zenske sprejemajo kakor dolg vdanost in požrtvovalnost od moškega, ki ga ne ljubijo; pa niti hvaležne mu niso za to. Mogel bi napraviti njim v uslugo najbolj junaški čin. a še na kra¬ ju pameti jim ne bi bilo, da bi se ču¬ dile. * Ženska duša je tako nestalna, d'a se je morda že izpremenila v trenutku, ko čitanko od nije prisrčno ail'i nežno ali zgolj genijevo pismo. * Zakon brez otrok je podoben praznoidočeinu mlinu; sliši se klopo¬ tanje, a moke ni videti. * tega je grb ati celo dva. s katerim ali katerima je obdarovana vsaka kamela. — Te grbe uporabljajo njih prakt.čni gospodarji in gospodarice za obešalni¬ ke svoje garderobe. še v nedavnih časih so se senčile kamele v strogi vojaški disciplini. V mnogih vojnah so se pošiljale kar po cele divizije-proti sovražniku. Ker pa je kamela po naravi zelo miroljubna, ali vsaj ne hudobna žiival in je zašel tudi strah evropskih narodov pred bo¬ dočimi vojnami, ter je poleg tega pro* drl tudi razoroži tveni duh v temno nje¬ no domovino, so vložile kamele svoj ži- valško-1 j ubili predlog pri razorožit veni konferenci v Wa.shingtonu. Predlagajo pa. da se jih v bodoče izključi od vsakovrstnih vojnih opera¬ cij. Kakor se čita v inozemskem časo¬ pisju. so dosegle ugodno rešitev svoje prošnje. Kamela ima štiri noge in jo vsted tega prav lahko razloči laik od čevljar¬ skega stolca., ki šteje le tri noge. Če je kamela ženskega spola, se imenuje femininum, ki daje' ljudem svoje okusno mleko. To mleko pa ni morda krščeno s kemičnim priimkom H. 0.1 To pa radi tega, ker se v pušča¬ vah kaj težko dobi vode. Svojemu go¬ spodarju nudi razen mleka tudi svoje meso, vendar šele tedaj — ko je za¬ klana. Največja ironija je, če najde ple- šec v svoji juhi las. * Med sto moškimi sta dva duhovita, med sto ženskami ena neumna. Tq je razmerje. * Platonska ljubezen ni nič druzega. kol slab izgovor. Štefuc. * PzunoVič ho obhajal kmalu jubilej v .sestavljanju vlad. 8. Zagreb (brz.). Včeraj se je zgodil velepomemben političen korak. 4-letni vnuk Stipice Radiča je namreč pri av- d Lično: pri svojem starem očetu izrazil med drugim željo: »Dragi dedek, pre- skihi tudi meni ministrski stolček.« . * Železničarji bodo morali nasiti pod novim miinbstram-gene^alom šaj- kače in lesene sablje. S. S* Prijatelje ,Muh‘ Kf&fc naslove onih, ki bi radi dobili naš list na ogled ter si ga naročili. Imena takšnih nabiralcev bodemo objavili v posebni rubriki našega lista. Kamela je izvrsten tekač, to pa iz prav navadnega razloga: nima namreč pretesnih šiohij čevljev! Tudi je ne ovi¬ rajo zijava publika in razna civilizira¬ na prometna sredstva, kakor železnilce. avtomobili in razni DKV ali BSA! Na¬ sprotno! Kamela se poslužuje na svo¬ jih turah »kalopujoioega napredka«. Živi pa kamela od pijače in jedi. Ge nima kaj prignati rada celo strada. Reči moramo tedaj, da je zelo skrom¬ na žival. Usta ima polna najlepših zob — če jih seveda ne manjka eden ali, več,! Kamelo prištevamo po svojem po¬ glavitnem delu k prežvekovalcem, ven¬ dar prežvekuje le to, kar požre in ne tega, kar sliši! — Tudi dočaka sivo sta¬ rost, ako ne pogine morda že poprej. Kamele najdemo zelo pogasto po vaseh, mestih in velemestih. Večkrat jih pokličemo po imenu, da se vzdra¬ mijo in zavedajo svojih budaliosti. Nekateri ljudje vzamejo epetovano kamelo« v usta. ki so, oziroma morajo biti pač zelo velika! Cirkus Kludsky nam je že par- krat predstavil svoje kamele, toda še nikdar nobene puščave! Najbrž pa za¬ to, ker lahko nekatere naše kraje pri¬ merjamo s kako puščavo. Končam pa svojo študijo z mirno trditvijo, da nisem » — «. li Med ženskami. »Nesramnica! Izr ovala ti bom vse lase in izbila zobe!« »Le poizkusi! Jih boš pa — pla¬ čala!« Luhkomiselnik. »Torej, Rado, ti res nočeš privoliti v razdružitev najinega razmerja? Za¬ kaj’ vendar ne?« »Zato, ker se bojim, da bi si! potem v svoji lahkomiselnosti izbral dekle, ki bi znala le financijelno ljubiti.« Štefuc. Odpravljena. Gospodična: »Ali se še spominjate, dragi prijatelj, kako ste mi pred dese¬ timi Teti napravili na tem mestu ženit¬ no ponudbo?« Gospod 1 : »Da, da, takrat ste mi dali prav lepo korbico!« Gospodična: »Sedaj sem si premi¬ slila . . . Gospod: »Jaz tudi!« Štefuc. Tako ali tako. Gospodar: »No, Pepo, ali si s slu¬ žbo v moji hiši zadovoljen?« Sluga: »Bi že še bilo, ko bi' mi le nekoliko plačo povišali, ali pa svoji hčerki prispevali nekoliko več drobiža — za tekoče izdatke!« Štefuc Skromnost. »Jaz imam le eno edino željo!« »In ta je?« »Da bi se izpolnile vse moje želje.« Štefuc. Repetira. Mati in hčerka imata smolo, da se srečata pred vrati nekega mladega ofi¬ cirja, kateri je že več Tet živel v Parizu. Huda reč. Toda hčerka je bila hitro iz iznenadenja in reče: »Kaj, ti se tudi pri njem učiš fran¬ coščine? Jaz bi morala imeti danes pr¬ vo ura« »Jaz pa«, jeclja mati, »jaz pa re- petiram!« N. Nemogoče. Mati: »Sramota! Šestnajst let si šele stara, Vera; pa se že z moškimi pajdašiš! Ali si mene kedaj videla, da. bi se v tvojih letih tako daleč izpoza- bila?« Štefuc. Skrajno sredstvo. Dama: »Bruno M me takoj za¬ pustil, ko bi zapazil, da sem mu ne¬ zvesta. « Olga: »Ostani mu torej zvesta, v takem položaju se mora človek poslu¬ ževati tudi najskrajnejših sredstev.« Štefuc. Vedno vesel vesel... (Nekoliko neverjetna povest.) Nekega morilca, bi morali v pon- rleljek zjutraj obesiti. V nedeljo zvečer so ga obiskali sorodniki in se poslovili od njega. Povabil jih je: »Kajne, jutri pridete še malo?« — Drugi dan se je zbudil z besedami: »No, ta teden dobro začne!« — Duhovnik ga je hotel tola¬ žiti, a morilec je rekel: »Hranite svoje besede, gospod pater, v nekaj minutah govorim z Vašim gospodom.« Ker je bilo vreme zelo slabo, je re¬ kel’ na pot k morišču: »No, meni je do¬ bro, mi. ne bo treba v tem pasjem vre¬ menu nazaj iti.« Ko ga je krvnik opomnil, naj bo miren, ker prvič obešuje, mu je odgo¬ voril: »No ja, saj mene tudi šele prvič.« Ker je bila 1 estra mokra, ko je šel po njej navzgor: »Tu iti, je pa res smrtnonevarno.« Za zadnjo milost si je izprosil, da sme pokaditi zadnjo cigaro. Med tem ko je kadil, je prišla nenadno zločin- čeva oprostitev od smrtne kazni. Zlo¬ činec je moral odložiti med čitanjem cigaro. Ko je sodnik končal, je rekel: Poslednji čas je bil, da ste kon¬ čali, drugače bi mi se cigara ugasnila,« S. , — Servus, Mi.im! Kaj si včeraj svojemu možu za god ? — Oh, dragi prijate!]! Nikar ne vprašuj — hotela sem ga presenetiti za god s svojo sliko, zato sem p,ha jala k slikarju Medtem je pa presenetil on mene — s slikarjem . . . Zera. Ste obnovili naročnino? Oporoka. »Torej je Vaša izrecna želja, da Vas po smrti seciramo?« »Da. Na vsak način hočem vedeti na čem sem umrl!« N. Presenetiti sta hotela... Grafologija. Priobčil Zera. Susič učitelj Viloston b/B Ulovek, ki nam je tu pokazal svojo vizitko, je bogat! Vendar je zakrknjenega srca in svoje premoženje zaklepa globoko v skrinjo, zato je znan pod imenom. Za svojo domovino ni napravil dosedaj .čeravno se hvali, da je dober rodoljub Čudno, da še ni reduciran, ko je tak.in neumen bolj kot amerikanski.. Tudi siirtsl ne ovira pri hoji, ako nosite čevlje tvrdke R. STERMECKI, Celje št. 72, povrhu tega pa si prihran te mnogo denarja, ker tako dobre kakovosti irt tako moderne oblike nihče ne prodaja po tako nizkih cenah. — Iiustrovani cenik zastonj Trgovci engro cene. MMMMM MM sMM> Lovska stava. Pri omizju je zbrana lovska družba iz male istrske vasi. Pogovor teče kakor vedno jmed lovci. Stari Fek, ki je izvrsten strelec pravi, da je za zajce še vedno n jboljša stara puška, kakor jo ima on in ki se polni od spredaj. Drugi trde, da je najboljša angleška vinčestcr ca. Fek se razburi, da nese njegova dalje od angleških «Kuj pa še !» se oglasi ‘ Mirko, dober humorist. . «Dva litra vina in še več stavim nanjo 1» «De.et I t ov vina stavim, da ne bo nesla 203 korakov! Na to daljavo vam jaz držim tisti del telesa, na kate¬ rem se sedi, in če bo le eno zrno opraskalo kožo ali se sploh poznalo na obleki — plačam stavo; če bo obratno, plačate pa vi, Fek!» «Dobro, predlog mi ugaja! Dane bo učinek preveč hud, bom pustil v naboju samo štiri zrna. Eventualno zdravljenje boš trpel sam!» «Velja, Fek » pravi Mirko, odide iz sobe na travnik In važno, s skritim smehljajem, odmeri točno daljino Na cilju postavi velik kamen in se vrne, če bi Fek hotel kontrolirati. «Že dobro,* pravi Fek in se postavi na strelni prostor. »Pojdi na cilj, Mirko, jaz sem gotov'» «Pomerite,» pravi Mirko, »da bom videl, kako bodete merili.« — Fek pomeri, Mirko ga pa hitro prime za prej omenjeni del telesa in sune po Fekovem kazalcu tako, da je puška počila. — Mirko je dobil stavo in Fek je še tisti večer plačal deset litrov »refoška«. Zera A tako! A. : Ali si tudi kaj darova? za po- plavljence?« B. : »Eh. sem sem moral' precej globoko v žep!« A. : »Res? Koliko si pa dal?« B. : »Nič, ker nisem ničesar v žepu našel!« Stefuc. Bahač. A. : »Gospod Goflač, kako bi mi v stregli, ko bi mi hoteli posoditi za osem dni 1000 Din.« B. : »Bomo videli, če imam toltiko drobiža pri sebi!« Stefuc. V kavarni. Natakar: »Oprostite, gospica, oni- le gospod prosi-« Gospodična,: »Recite mu, da nocoj ne utegnem, ker irmur z drugim gospo¬ dom tu sestanek!« Natakar: »Ne, ne, gospica: oni-le gcspod prosi samo, da bi ,mi za. tre¬ nutek prepustili — »Muhe«, ker b: jih rad Č.ital.« Stefuc. Že imam din... i Ce imam din, pijem vin, grem v Rim, cin, cini, cin,. Če pa nimam din, ne pijem vin, ne grem v Rim, cin, cin, cin. Daj mi din, da pijem vin, da nisem kin, cin, cin, cin. Ce nimaš din, bova oba hin, cin, cin,' cin. Če imam din, vse dobim, nič ne izgubim, cin, cin, cin. Še danes grem v Rim, pijem tam vin, se veselim, cin. cin, cin. Tam porabim din, hitro domov zletim, zopet pijem vin, cin, cin, cin. Če pa nimam din, z menoj je hin, adijo Rim, cin, cin, cin. Če imam din, vse gve v dim, Zraven pijem vin cin, cin, cin. Zdaj se pa poslovim, ker nimam din, ne grem v Rim, cin, cin, cin. ZERA. IBLANCA TOSTRAN I BLANCE. Na kolodvoru smo v Ljubljani. Tam, kjer ob vratih čaka legijon »ibiaj- tarjev«, to je izhod. Napis nad vrati je le radi lepšega. Ko si se srečno rešil teh in oblege bataljona noisačev, se lah¬ ko vsedeš na tramvaj in — počivaš pet minut, ker tramvaj tu toliko časa stoji. Tramvajska direkcija jako dobro ve, da po mukotrpnem prerivanju skozi izho.l rabiš par minut oddiha. — Po petih minutah pogllej po progi: če se bliža drugi voz, skoči doli, če ne, imaš še nadaljnih pet minut odmora,, če je v tramvaju pretesno, v sedi se v prvi fi- jaker, brez skrbi, niti kočijaš niti konj se ne bodeta prebudila iz globokega 13 ^ Kotiček za ugankarje, Skrivalnica. Breg in dol odeja bela krije, od gora pa ostra, nepr jetna bu r ja brije. Čaka sinko, nvaz ga kljuje, burja žvižga vedno huje. «Kje mudi se vendar oče, mar se vrnit nič več noče?* Rešitev uganke v 7. štev. «Muhe» Brez luči je še nebo temno. Pravilno so rešili: Karla Slabina, Ljubljana; Kladrnšek Jernej, Zidobrava pri Celju ; Malči Prič, Celje; Ferdič Bruno, Ljubljana; Ahac Joško, Maribor. Rešitev križanke. Pravilno so rešili: Šmon France, Maribor; Bon Marija, Ljubljana; Lutman Janko, Lju¬ bljana; Kolšek Marija, Celje; Rožič Rezika, Celje; Tomšič Franjo, Ptuj; Borštner Slavica, Maribor in Vladimir Novak, Ljubljana. Rešitev skrivalnice. Stražnik je skrit za stražnico. Pravilno so rešili: Bon Marija, Ljubljana; Lutman Janko, Ljubljana; Borštner Slavica, Maribor in Kolšek Marija, Celje. Izmed rešilcev križanke in skrivalnice je bila za darilo Din lOO - — izžrebana Marija Kolšek v Celju. Uganka. Zera. Ko pride .... oblečem .... in grem na ... . Pri vseh ireh besedah se menja le začetna črka. Sotrudniki, agitirajte in širite «MUHE». Lepo darilo. »S čim ste pa razveselili svojega možička ob včerajšnjem godu?« vpraša prijateljica gospo sodnikovo. »S prekrasnim darom«, se odreže gospa. »V svilnatem papirju je dobil zavitek in s trakom lepo povezanih 200 viržink, ki sem mu jih med letom po¬ lagoma pokradla. Neizmerno je bil ve¬ sel.« N. sna,. Sedaj lahko zabeležiš prvi izdatek v Ljubijanji: 20 para, mdituine ih 70 pa¬ ra napitnine, ker »iblajtarjii« nimajo drobiža, da vrnejo. Zapomni si številko odhajajočega tramvaja; dokler si boš ogledal Miklo¬ šičevo cesto in njene »pritoke«, ter ko boš občudoval Prešernov spomenik, bo »že« prihrumel od kolodvora doli, mi¬ mo tebe, tramvaj z isto številko. Kon- dukter bo namreč ustavil pred pošto, bo odšel v trafiko, nato k »Jer’ci na firkTc«, potem bo pri prodajalki pre¬ bral »Jutro«, mogoče bo še napisal lju- bavno pismo v poštnem poslopju, nato bo pa takoj zdirjal po Prešernovi ulici, in sicer brez kontakta, ki bi ga samo oviral pri dreanju.. Torej grem-o v Ljubljano. Pripo¬ ročam ti. da se najprej pobrigaš za sobo. V Ljubljani je namreč tol ko ho¬ telov, da od samih hotelov še prostora ne dobiš. Ravno pred kolodvorom zija Kolodvorska ulica, ki kar mrgoli na¬ slikanih parnikov. Po stenah parniki, v izložbah parniki — povsod sami par¬ niki. Lahko si misliš, da si v pristani¬ šču. To so namreč zastopništva raznih družb, ki te poceni za drag denar vr¬ žejo preko »luže«; nazaj pa tudi hrezr- plačno »per šub«. Na desni je nova palača Ljubljan¬ ski dvor, kino, restavracija in direkci¬ ja železnic. Kino se odlikuje po svojih tresco-mal,arijah. Za kovača si jih lah¬ ko ogledaš, imaš celo uro časa da »gruntaš« — in vendar ne boš vedel, kaj slike pravzaprav predstavljajo. Naprej na levo je »borza« trgov¬ cev, ki nosijo svoje trgovine na trebu¬ hih po Ljubljani. Naslov: »Pr’ ta sta- lem tišlepji«. uTrf-rn/rjr i r-v*-- - Juhajhijo, juhajha mojega 14 očka ni MHBp' Juhajhijo, juhajha, godba nama že igra, dobro jeva, pijeva, zraven pa • Še pleševa,. Juhajhijo, juhajha, mojih staršev ni doma, fant moj, poskoč’ nocoj, moja ljubezen gre s teboj. Juhajhijo,; juhajha mojega očka ni doma, celi dan bom plesala, brez skrbi bom skakala. Juhajhijo, juhajha, kako pj midva srečna sva, slad ko se’ p olj uhlj ava in pa veselo kramljava, Juhajhijo, juhajha, pri meni lepo je doma, noč prehitro bo prišla, moja mama bo došla. Juhajhijo, juhajha, moja rriamča je tud’ odšla, oj, kako vesela-sejn, lahko delam, kar jaz Čem. Juhajhijo, juhajha, ■kako -se midva ljubiva, na vrt midva odideva, na klopco se usedeva. Juhajhijo, juhajha, kmalu mama bo doma, očka tudi prišel ho, mojemu fantu odliti treba ho. Juhajhijo, juhajha, sama, sama sem-doma, svojega ijuihga poiskala bom, da pride k meni na moj dom. V kavarni. Tenorist: «Po meni bo imenovala neka tovarna svoje vžigalice*. Baritonist (natakar): flli ta- tudi odpove kakor tvoj glas ? Juhajhijo, juhajha, mojih staršev ni doma, ljaibiva-se brez skrbi, to meni dobro stri. Juhajhij o, j uhajha, ura sreče je odšla, ura bije polnoči, moji starši so prišli. Za zvečer ti priporočam kavarno »Leon« takoj dalje na desno. Če imaš ».oreehitis« ali kako drugo ušesmo bo¬ lezen,-te-ho gotovo ozdravil koncert ka¬ varne. Tudi nervoznost odpraviš po dolgem in vztrajnem poslušanju »kon¬ certa«. — V tej ulici je še par gostiln, akademski dom, še par gostiln, mestno kopališče in še par gostiln. — Ob hote¬ lu »Štruklju«, zavijemo na desno ter se nahajamo pred tiskarno »Jutra«. Le¬ pa tiskarna, »Jutro« je ponosno na njo im od samega napuha in ponosa se »Jutro« tiska v Narodni-tiskarni. Zrcalo Ljubljiane in njenih geren- tov je brez dvoma izborna Miklošičeva cesta, na kateri 'sedaj«stojimo. Zvečer je bajno- razsvetljena, da ti .ne zdrsne , noga na asfaltu. Potrebno razsvetljavo za to cesto dajejo vse Ljubljanske ulice, ki so radi tega tako temne, da si brez težkoč lahko noge polomiš v njih. Op. črkostavskega lerpoba: Občina se sra¬ muje svojih ulic, zato jih vsaj ponoči pušča nerazsvetljene. Na. Prešernovem ali Marijinem tr¬ gu sloji portal Frančiškanske cerkve. Trnovčani ji pravijo »Frančiškajnar- ska« ali pa »Zmečkajnairska« menda zato, ker je ob praznikih tako polna, da se ljudje kar mečkajo v njej. JN a zu¬ naj je lepo, rdečkasto pobarvana, od¬ znotraj pa sijajna — : najbolje, da.si jo sam ogledaš. Za »Zmečkajnarji« je ho¬ tel Union, dremaiišče fijakerjev, in o pustu drenjališče maškar. Sicer pa le¬ vo in desno banke, posojilnice in ode- rilnlce. Kmalu prideš na Kralja Petra trg pred okrajno in deželno: sodnijo. Spomenik med zelenjem predstavlja narodnjaka Frana Miklošiča, ki je ob¬ sojen, da na vse večne čase občuduje portirja sodnije in da gleda, kdo gre na sodnijo, pa se vrne šele čez par me¬ secev ali let nazaj. Na gorenjem delu Miklošičeve ceste je še nova palača Okrožnega urada za zavarovanje de¬ lavcev z moderno kliniko,'kjer se zdra¬ vijo — delodajalci 1 . Dunajska cesta nima zanimivosti razen par pritličnih »palač«, kjer se prodaja tobak in vroče klobase (brez kislega zelja). Oostalo so same trgovi¬ ne. kavarne in pred njo »Figabirt«. Na kraju ulice, pred pošto, štrli v zrak največji »nehoder« Ljubljane, palača Kreditne banke, Tu imaš kavarno in bar Emona, V baru se naješ in napiješ lako poceni, da je vedno nabito polh — zraka in praznili sedežev. Vis-a-vi-s Kreditne je Elefont, hotel Slon, skloni- šče lesenih, valutnih in konjskih šiber- jev in trgovcev. (Dalje prih.) šili Švedski standard pisalni stroj , s HAL>0&** model 12 {§ izdelek svetovno priznanega švedskega dela, industrije in tehnike- I Generalno zastopstvo za vso Jugoslavijo: 1 Ant. iRud. Legat & Go , jVIaribor, Slovenska ulica 7. | Telefon 100 krajevni zastopniki se iščejo. Telefon 100 M Ho, ho, kdo ne pozna HLADINA ki kregajo ga za Valentina? Otrok vsak že zna, Kje trgovina je njegova. V Prešernovi ulici ima lokal Kjer Nemcem Bog cerkev je dal. Z reklamo ne dela velik krava 1 , Ker roba njegova - hvali se sama To pravi v Celju vsaka že dama. Bolj kot ženinu vsaka nevesta Trgovcu Hladinu hod’ zvesta; Ženin, k’ pri njem kupuje robo Naj ne boji '■e za žensko zvestobo, Zato: Obiš i ga še 1o uro! — Pri njem kiioui manufakturo,. Ker tako' Hladiti ima naturo, Da jako poceni daje. Vsakdo takoj k Hladinu naj gre, Im vedno pn njem.kupuje naj vse! Lristniea uredništva. A. Velkavrh, Ljubljana: Ako ima¬ te dobre stvari, radevolje .priobčimo. — Dr. Bajit, Maribor: Za 2. številko pre¬ pozno došlo, sicer pa objavimo v 3. ste-, vilki, pošiljajte redno, vendar saino do¬ bre, izvirne stvari. — Vladimir Novak, Ljubljana: Zakaj ste pisali »rešitev« pri g. Gor. Val . . cu? — Kunčič M,, Lj.: Zakaj 1 je izostal obljubljeni prispe¬ vek? H. dobite koncem vsakega mese¬ ca,. — A. Švajgelj, Tr—je: Prispevke pošiljajte oiimprej, aktualne pa vsaj 4 do 5 dni pred izidom lista. — Kovač, Maribor: Oglasite se. A. Šiška, Ljublja¬ na: Vaši prispevki so za ogromno ve¬ čino naših čiitateljev nerazumljivi. Po¬ skusite kaj drugega, — Vsem sotrud- nikom: Pošiljajte samo dobre stvari. m Nagajiv. Gospa: »Jaz si bom pustila te dni preiskati svoje zobovje pri vas. gospod doktor!« Zobozdravnik: »Prosim, milostrva, kar pošljite mi- jih sem!« N. Cenjenim razprodajalcem, kateri še niso vposlali obračunov pro¬ danih izvodov, prosimo, da to nemudo¬ ma store. amiaBBBiuKeaaEiEaaBRasiii • Zahtevajte brezplačno cenike! Kr. dvorni dobavitelj Tovarna in rafinerija špi- 5 rita, tovarna likerjev, ruma, £ konjaka ter veležganjarna t i. t. d. nudi svoja bogata skladišča vsakovrstnih priznano naj¬ boljših pijač. Zahtevajte brezplačne cenike! Odslej se naj obračuni v pošiljajo koncem vsakega-meseca, za tri številke skupaj. Zamudniki naj si zapomnijo, da s tein .povzročajo upravi samo nepo¬ trebno, delo. in stroške. Kdor prejema premalo ali. preveč izvodov, naj to z do¬ pisnico javi-upravi. Prodajalci na de- naj ne vračajo neprodanih.izvodov celih, temveč zadostuje, da. izrežejo sa 7 mo glave istih. Trgovci in trafikanti, ki še nimajo '»Mnhe« v razprodaji in so pripravljeni list v razproda ja' ‘zeti, naj. javijo svoj naslov upravi.. Reduciranje. Solna, pletenine, drobtina, perilo, galanterija, parfumerija. Zaloga po originalnih cenah. 32 -6 Gaspari-Faninger naslednik Slavko Černetič, Maribor, Aleksandrova c. 23. Najcenejša manufakturna trgovina v Celju je LJUBLJANSKI MAGACIN | Kralja Petra cesta št. 13. Na novo urejena električna brusarna Pavel Blasutto CELJE. Dečkov trg (poleg vojašnice) se priporoča za brušenje v to stroko spadajočih del. Cene~nizke! Postrežba točna! iwwr¥~wruinurirr 16 &m****imi*i*A*i*i***0***t+A0i ^M a. - Naslov: Uredništvo in uprava lista «Atuhe», Celje, poštni predal 13. — Objavljeni pr - spevki se hon trirajo, poslani rokopisi se ne vračajo. — Inserati: 65 X 1 mm Din 1-25. — Poštni čekovni račun št. 14 568 v Ljubljani. Nar-čnina znaša celoletno Din 40' , pol¬ letno Din 23 četrtletno Din 12 — za Jugo¬ slavijo, za inozemstvo četrtletno Din 15‘ —. Podružnici v Ljubljani, Cerkvena ulica št. 21. in v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 45 Izdajatelj in odgov. urednik Polde Višnar v Celju. Tiska Zvezna Uskama v Celju, za tiskarno odgovarja Milan Cetina v Celju.