T< Stav. 45 (Posamezna številka S vinarjev.) V Trst«, v torek 19. februarja 1918 izdaja vsak tiaii zjutraj, tudi ob neueijali in praznikih. — Uredništvo: Liica sv. Frančiška AsiŠkega št. 20, I. nadstr. — Dopisi naj sc pošiljajo uredništvu. — Nefrank'rana plsmr. ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — izdajatelj in odgrrorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij lista .Edinosti". — Tisk tis* a.ne .edinosti*, vpisane zadruge z omejenim poroštvom, v Trstu, ulica sv. Franci Asiškega št. 20. — Telefon uredništva in uprav« št. 11-57. — Naročnina zi aSa: Za relo leto K 3120, po! leta K 15*60, tri mesece K 760, za nedeljsko izdajo za celo leto K 6*20, pol teta K 3*60. Letnik XLIIi. i-osanie^aeštevilke o vin., ostarele iO vin ogia^t sc računajo na miiiuicfce v širokosti ene kolone. Cene; oglasi trgovcev in obrtnikov mm po iu vin j osmrtnice p—lanice, vnti!*, oglasi denarnih zavodov m-n po HO v:t oglasi v teKstu Usta do pet vrst K 20.—; vsana nadaljna vrsta rt 2 V.ali oglasi po 6 vin. beseda, najmanj pa 60 vin. Oglase sprejema inseratnl oddelek .Edinosti". Naroo. na in rek^jrije se pošiljajo upravi Usta. Plačuje sa izkijučno !e upravi .Edir.jsti . Plača in toži se v Trsta. Uprava in inseratnl oddelek *e nahajata v uLsv. Frančiška As. št. 20. PoStnohranilmini račui št. 8il.ti5J. mmiL ARHJ1DM POROČILA. AVSTRIJSKO, DUNAJ, 18. (Kor.) Uradno se razglaša- Nobenih posebnih dogodkov. Načelnik generalnega Štaba. NEMŠKO. BEKOLIN, 18. (Kor.) Veliki glavni stao javlja: Zapadno bojišče. — Na mnogih točkah fronte je zvečer oživel topovski boj. Pehotno delovanje je bilo omejeno na poizvedovalne boje. Pri lasnem vremenu so bili letalci podnevi In ponoči jako dela>nL Vojaške naprave za sovražno Ironto so biie v velikem obsegu obmetace z bombami. Eno letalo je napadlo London. V obeh zadnjih dneh smo sesirelill v zračnem boju in od tal 16 letal In dva prlvezna balona. Na drugih bojiščih nič novega. Prvi generalni kvartirmoister pl. Ludendorff. BOLGARSKO. SOFIJA, 17. (Kor.) Na vsej macedonskl fronti zmerno topovsko delovanje, ki je bilo od časa do časa nekoliko živahnejše v ozemlju Moglene, južno Gjevgjelije in južno Dojrana. Ob vzhodnem obrežju Tahinskega jezera smo razpršili več pehotnih in konjeniških oddelkov, ki so se poizkušali približati našim sprednjim po&tojaukam. V Do-brudžl premirje. 4onske ln Litvinske Nemčiji. Večina letskih in estonskih vojakov hoče predati Nemcem orožje in ostati v deželi. Pretežna večina Estoncev je Nemcem prijazna. Tako na Estonskem kakor tudi na LItvinskem se z vnemo nabirajo podpisi za pri-kJopljenie Nemčiji. Položaj na Grškem. LUGANO, 18. (Kor.) Italijanski listi poročajo preko Pariza iz Soluna, da so v ozemlju Lamije in Teb izbruhnili vojaški nemiri v korist kralju Konstantinu. Vojna sodišča so nastopala jako strogo. Vlada je odposlala 70 politikov !n drugih pri jateliev kralja v prognanstvo na otoke. SOVRAŽNA URADNA' POROČIL A. Italijansko poročilo. 17. februarja. — Živahne topovske akcije zapadno Gardskega jezera, vzhodno Brente in ob sred-ajl Plavi. Naše baterije so uspešno obstreljevale na pohodu se nahajajoče sovražne čete vzhodno doline Frenzcile in na pobočjih prelaza Berette. Težka angleška artiljerija je z izvrstnim uspehom obstreljevala sovražne baterije nasproti Montelia. V dolini Lagarine in južno Canove je naš ogenj odbil sovražne poizvedovalne oddelke. Pri Grave di Panadopolu je povzročiia ena naših patrulj v nasprotnih črtah živahen alarm. Rajhstag. BEROLIN. 18. (Kor.) Kakor poroča »Lokafan-zeiger«, se bo državni tajnik dr. Kiihlmann v torek v plenumu državnega zbora pri prvem čitanju mirovne pogodbe z Ukrajino oglasil k besedi Predloga bo izročena nato odseku, nakar bo dne 22. t m. rešena v tretjem čitanju. Dne 25. t m. se prične splošna debata,. tekom katere bosta govorila kancelar in podkancelar. V parlamentarnih krogih računajo tudi, da bo vloženo vprašanje neodvisnih socialistov glede zadnjih stavkovnih dogodkov. DOGODKI NA MORJU. BEROLIN, 18. (Kor.) V zapadnem Sredozemskem morju so uničili naši podvodniki štiri oborožene parnike in dve jadrnici, skupno 29.000 ton; od tega so bilf 3 italijanski parnikl in t jadrnici. Homntlje o Rnslif. Vojaške operacije generala Aieksejeva. PETROGRAD, 17. (Kor.) Operacije generala Aleksejeva v ozemlju Taganroga napredujejo. Na treh točkah je prišlo že do bojev. V srditih bojih pri Voronešu so bile sovjetske čete obkoljene od vseh strani. Aleksejev izdeluje načrt, da popolnoma obkoli revolucionarne čete. V slučaju, da se mu to posreči, namerava Aleksejev prodirati nato preko Voroneša in Harkova v Moskvo in Petrograd. Anarhija v nezasedeni LItvInskL BEROLIN, 18. (Kor.) VVolffov urad poroto: Nek: litvinski list, ki izhaja v Rigi, objavlja strahovite podrobnosti o razmerah, ki vladajo v onem delu Litvinske, ki še ni v nemški posesti. Glasom teg? lista vlada tamkaj pravcata anarhija. Tolpe tatov, ki pravijo, da so dijaki in pristaši boljševikov, plenijo in požigajo po deželi. Uvedba gregoriianskega štetja v Rusiji. PETROGRAD, 18. (Kor.) Odlok ljudskih komične v odreja uvedbo gregoriianskega kalendarja za v mi ozemlja ruske republike. Novo štetje se prične 1. februarja, ki bo štet kot 14. februar. Podržavljenje trgovinske mornarice. PETROGRAD, 17. (Kor.) Boljševička vlada je s posebnim odlokom podržavila trgovinsko mornarico. Zaplemba vseh zasebnih bank. PrrrROGRAD, 16. fKor.) Odlok o zaplembi delniških glavnic prejšnjih bank oravi: da se izloči ,sak vpliv kapitalistov na delovanje Narodne ban ke ruske republike, je sovjet ljudskih komisarjev »dredil: Rezervni in posebni fondi prejšnjih zasebnih bank preidejo na podlagi popolne zaplembe v last Narodne banke. Vse bančne akcije so razveljavljene in izplačevanje dividend popolnoma ustavljeno. Vse delnice se morajo nemudoma izročiti Narodni banki. Imejitelji založenih delnic norajo predložiti Narodni banki seznam, kjer je navedeno, kje je denar založen. Dotičniki, ki te-Koin 14 dni po tej objavi ne bodo prezentirali svodih delnic, bodo kaznovani s popolno zaplembo premoženja. Vsako podjetje s delnicami je prepove-d .no. Udeležniki na takih prepovedanih podjetjih h >do kaznovani z zaporom do treh let Zarota proti Lenin«. PETROGRAD, 17. (Kor.) Tu je bila razkrita oficirska organizacija, ki Je hotela odvesti Lenina kot tala. V sedežu organizacije Je bilo najdeno rožje, bombe in ročne granate. — Vojaška cenzura je bila odpravljena. Prošnja carske rodbine za preselitev U Rusije. PETROGRAD, 17. (Kor.) Posamezni člani carske rodbine so se pismeno obrnili na sovjet liud skih komisarjev z željo, da se jim dovoli izselitev v Francijo ali Anglijo, češ da je republikanski režim v Rusiji že dovolj močen in da se je carska rod-l ina že tako odpovedala pravicam do prestola. I isti upajo, da se sovjet ljudskih komisarjev ne bo •Tiiral izselitvi carske rodbine. Finsko odposlanstvo v Turčiji. CARIGRAD, 18. (Kor.) Semkaj je prispelo iin-sko odposlanstvo, da naznani turški vladi uradnim m feom ustanovitev neodvisne finske države. Obupne razmere na Estonskem. BERLIN, 18. (Kor.) Wolffov urad poroča iz Rfge: O razmerah na Estonskem se še poroča: Vse ozemlje na obeh straneh črte Reval—Narva je v rokah rdečih gardistov. Estonsko vojaštvo je nudilo dosedaj nekako zaščito proti tem tolpam, vendar pa se zdi. da je njegov vpliv nezadosten. Posestva, ki so bila vsa zaplenjena, opravljajo rdečfe ,-arde Kmeti pričakujejo željno prihoda Nemcev, ne morda v svriio začasnega varstva življenja in Deželni sosuet za olinouo noKnežene grofije Gcrtfko-GradlščansKe. Včeraj oh 10. uri dopoldne je pričela prva seja imenovanega deželnega sosveta, v kateri je obrnjeno na tisoče oči slovenskega ljudstva, ki pričakujejo od njega, -da zares čimprej prične s toliko obljubovanir-ii in pričakovanimi obnovitvenimi deli, ki omogočijo čim skorajšnjo vrnitev tlsočev naših beguncev, ki životarijo in gladujejo križem rok daleč proč od ljubljene domačije pod večinoma neprijazno jim tujo streho. Ta deželni sosvet bi štel, ako bi obveljal prvotni načrt, največ Slovencev in okroglo 25 Italijanov in Nemcev. Vsled intervencije Osrednjega odbora in vsled izredne prijaznosti In dobrohotnosti g. cesarskega namestnika v Trstu je razmerje sedaj za nas Slovence veliko usodnejše in v danih razmerah popolnoma zadovoljivo. Izmed 34 članov je 15 Slovencev, 11 ltaiiianov; ostali so različni c. kr. zastopnik! raznih uradov in tujih organizacij. (C. k. akademija u podobi jajočih umetnosti, zastopnik stalnega odseka za obnovo na Dunaju itd.) Slovenski zastopniki so: Tran Dominko za gor. dež. odbor; Ignac Kovač za trg. zbornico; Ivan Sav-nik za slov. kmet. društvo; profesoR Ivan Berfcuč za zvezo gospodarskih zadrug; Ivan Budin za kraško pogozdovalno komisijo; dalje Člani, Id jih je imenoval namestnik: Ivan Caharija Iz Nabreži-ne, Teodor Hribar Iz Oorice, dr. H. Tuma, orž. poslanca Fon in dr. Gregorčič, Andrej Gabršček, dr. Alojzij Franko, ravnatelj Mcmta Anton Jakon-čič, vsi iz Gorice, župnik Pr. Razpet iz Idrije pri Bači in Anton Mikuž, dež. poslanec od Sv. Lucije. Na prvo sejo so prišli skoro vsi člani. Došla sta tudi ininisier za javna dela, vitez pL Homann, in g. ces. namestnik, kl je otvoril sejo z nagovorom, pojavivši vse navzoče prav prisrčno in prav posebej še njegovo ekscelenco Homanna, na-prosivši ga, naj ohrani tudi za naprej danes pričetemu delu svojo naklonjenost; pozdravil je zastopnike raznih oblasti, ki so prizadete in bodo sodelovale pri obnovi. Prav prisrčno pa je pozdravil še zastopnike ljudstva, ki hočejo radovoljno in požrtvovalno .sodelovati pri veliki in težki obnovitveni akciji. Naloga vaša je — je dejal, — da ste tolmači ljudstva, njegovih želja, bridkosti in težav, njegovih teženj in zahtev, da ste posredovalci med tem vrlim ljudstvom in državnimi oblastmi, ki imajo nalogo, obnoviti in izpod razvalin povzdigniti to krasno deželo v novo boljše življenje. — Iz referatov, ki bodo danes predloženi, boste vide?!, kaj vse se Je doslei že Izvršilo, spoznate težave, s katerimi se nam Je in se nam bo še boriti, in pa način in pota, kako naj se vsa ta akcija dalje razvija. Ko je še razložil uspehe zadnje konference na Dunaju v navzočnosti ministra Homanna In dež. glavarja, Je sporočil, da ie namestniški obnovitveni oddelek načeloma že preložen v Gorico. Poljedelski oddelek se preseli tjakaj že prihodnji teden, a v kratkem bodo sledili še ostali. Zaključil je z vročo željo, nrj bi se vsi merodajni činitelji strnili na skupno in vsestranski dobro organizovano delo, da lepa dežela Ooriška vstane čim prej k novemu boljšemu življenju. Ker imamo danes v svoji sredi g. ministra za javna dela, ki se hoče poučiti o željah in potrebah ljudstva, ter o odločni volji dež. sosveta za modro in požrtvovalno sodelovanje, prosi g. ministra, naj predseduje današnji otvoritveni sejL Nagovor g. namestnika, ki Je na mnogih mestih zvenel naravnost prisrčno in izražal iskreno željo, da bi se o^skupnem sodelovanju vseh činite-Ijev dosegli veliki uspehi, in ki je kazal, da je ta velika akcija izročena spretnim in našemu ljudstvu prijaznim rokam, je bil sprejet z velikim odobravanjem. Minister Homann je zahvalil namestnika za prisrčne besede, zagotovivšl, da ga ni privedla v Trst le zavest dolžnosti, marveč da le sledil tudi svojemu srčnemu nagibu, da prihiti v to, tako usodepolno prizadeto deželo ln med to vrlo ljudstvo, kjer se na svoje oči prepriča o veliki nesreči, in da čuje zastopnike tega ljudstva, kako naj bi tako zvestemn prebivalstvo pripomogli do srečnejših dni. Pozdravil je vse navzoče v Imenn vlade. Po junaških činih, ki so spodili sovražnika iz dežele, je nastala prva dolžnost vseh poklicanih činitelje v, da se posuše solze tisočev in tisoče v, ki so hrabro prenašali težke udarce usode, da se prično hladiti bolečine tisočev tako težko prizadetega ljudstva. Proč s spori, ko gre za tako velike cilje in naloge! Združeni vsi v skupnem delu na korist tega vrlega ljudstva in tako lepe dežele dosežemo postavljene cilje! Tako je tudi geslo presvitle^a cesarja, čigar prisrčna želja in odločna volja je. da se temu vrlemu ljudstvu pripravi tista bodočnost, kakršne zaslužuje v polni meri. Tudi ta nagovor g. ministra je vzbudil med navzočimi člani odkritosrčno odobravanje. Na dnevnem redu je bilo najprej poročilo g. siiao in temeljito. Prinesemo je po možnosti v čim večem obsegu. Nato je predsednik minister Homaim pripomnil, da Je dobil deželni sosvet jasno sliko o ciijih in delih bodoče obnovitvene akcije. Inž. dr. Bruaaea govori v Imenn velike industrije in dostavlja k poročilu nam. svetnika Reb^ka v imenu obrti in trgovine kot najvažnejše vprašanje ugotovitev škode vsled vojnih dogodkov. Ni še zakona, ki bi to kategorično določil, in zato tudi naša obnovitvena akcija ni še sprejela tesa vnašanja v svoj delokrog. V Galiciji so takoj začeli u-gotavljati škodo. Apelira se na namestnika, da se prične tudi pri nas s takim, sicer ogromnim de lom. Industrijalci in trgovci hočejo gotovosti, posebno velika industrija, ki se ne upa niti pričeti z obnovo svojih podjetij, ker nima nikake gotovosti v koliko bo škoda povrnjena, in ker je na sploh bodočnost nejasna. Toda če merodajni kr , ti" ne govore jasne besede v tem pogleda, potem oo ve lika industrija (naglaša posebno, da govori za vso bombaževo veliko industrijo v Avstriji) bežala iz dežele, ki leži ob meji Iti ne daje nobene varnosti za bodočnost Tudi on sam ne gane niti z mezincem, da bi obnovil tovarne (v Tržiču in Gorici) dokler ni gotovosti, da bodo škode povrnjene. O izgubi, ki je nastala vsled uničenja. In o dobičku podjetij noče niti govoriti; tu naj izpregovori parlament svojo jasno besedo. Nam. podpredsednik Lobmayer pojasnjuje na izvajanja predgovornika, da so stavbene ekspoziture že dobile navodila, ki naj sporazumno interesenti določijo in ugotove resnične vojne škode ln vrhutega doslej neplačane vojne dajatve. Minister vit Homann je tudi naglašal, da ,-e ugotovitev škode naročena. Ni se treba bati, da bi te ugotovitve ne veljale, ker- ni še tozadevnega zakona. To nalogo bodo Tešili c. kr. urad!, katerih delo bo podlaga daljšim odredbam katerekoli vlade. Tudi v Nemčiji še ni takega zakona. Toda brezdvomno pride do njega, saj je na vidiku svetovni mir na podlagi načel »brez odškodnin In kontribucij«. Obnovilni odsek poslanske zbornice je pa že priznal in potrdil načelo, da je Jržava dolžna povrniti vse napravljene škode. Vlada je temn načelu t adi pritrdila. Dež. glavar dr. Faidutti, kl je ravnokar v ; topil, izpregovori in pravi, da si šteje v poseLao čast, da more v imena dežele pozdraviti mirfstr2 ki bo mogel veliko storiti za našo deželo. Minister je videl, da je beda velika, pcmoč majhna. Naj bo naš tolmač pri osrednji vladi, da pride čimprej pomoč, katere je dežela vredna in vredno n*c lojalno ljudstvo. Mi vsi pa ne bomo govorili in rekrimi-nirali o preteklosti, marveč viribus uultis delovali in vlado podpirali pri njenem delu. Ljudštvo pa bo vsem hvaležno za vs& dobro, naj pride cd koderkoli. Mi hočemo ostati, kar smo bili: zvesti sinovi države In cesarja. Ministru je znano, kake nas cesar ljubi in kolikokrat it obljubil iii izjavil, da nam država mora pomagati. I*rosi ministra, nai ~e obnovitvena akcija takoj prične in naj se nacinljuje v smislu cesarjevih besed. Predlaga vdaiiostno brzojavko cesarju, ki je bila odposlana. Minister fioinan se zahvaljuje in izjavi, da sporoči izraze vdanosti in hvaležnosti na najvišje mesto. Bil je v deželi Goriški, videl bedo in se prepričal, da je treba hitrega dela, kajti dvakrat da. kdor hitro da. Glasno in jasno treba priznati, da je vrlo ljudstvo v tej deželi zvesto državi ob strani, tudi država mora ostati zvesta temu ljudstvu in izpolniti njemu nasproti svojo dolžnost. Kar je prestalo to vaše ljudstvo, nI mogoče mera; z navadno mero, to gre više, kajti to je ljudii\o mn-čenlkov za celokupno državo, zato pa je tuoi celokupne države dolžnost, da mu, ko že trpljenja ne more dovoljno poplačati, povrne vsaj storjcuo škodo VeUko pa je bilo muk in trpljenja, česar ni mogoče poplačati, ne odškodovati> Na mini i t ra niti ni treba apelirati, on sam smatra za sveto dolžnost, da posveti vse svoje moči veliki obno.itve-i akciji. To ni gola beseda, marveč zaveda se vse globokosti in teže, ln čutt se edin z navzočimi zastopniki ljudstva. Posl. Bugatto vidi v tej skupščini pole? državnih ln deželnih poslancev tudi druge veljavne zastopnike ljudstva. Njihova posvetovanja naj izpop-polni deželni zbor, ki naj bi se sklical či: u preje. Veliko bo vprašanj, ki potrebujejo zaslon ibe tudi zakonodajnega zastopa. K poročilu nam. svetnika Rebeka, ki je zelo obširno in lepo, je treba pripomniti, da more priti pred oči tudi ljudstvu. Poročilo je treba tiskati in razštritL Govori o po-Končavanju enot, katerih je bilo pa tadi izginilo na čudne načine. V naših krajih nI već vojne: naj bi se torej vendar že enkrat končalo z uničevanjem našega bednega ljudstva. Ni dosti, da pridejo obnovitveni organi v Gorico, treba je tudi, da bodo ti organi z lahkoto občevati z ljudstvom, treba je prometnih zvez, pošte, avtomobilov, treba Je boljše aprcvizacile in publicitete vsega, kar se sklepa in namerava Kudstvu v korist. Dr. Alojzij Fraoko govori v imenu sloseti^kega dela dežele, zahvaljuje ministra in namestnika za iskrene besede in sporočila. Gospod nr.no. Hitiva dalje I Na Opčinah zopet vse nemško. Slovenskega prav nič. Vlak stoji najmanj eno uro. Kraška žena vprašnje sprevodnico: Kdaj se odpeljemo dalje? Gospica Rožica pa se niti ne ozre nrnjo. Dru?a ženska vprašuje: Ali bomo še dolgo čakali? Zopet isti — neodgovor. Enako se dogaja tretjemu, ki bi hotel vedeti, kako »dolgo bomo še stali tu?« Sprevodnica sploh ne odgovarja potnikom, ali pa jim k večemu pravi prezirljivo: »Ich \veiss nicht*, ali pa: »Ich verstehe sie niht«. Priproste kraške ženske pa ugibljejo med seboj, kako le to možno, da Železniška uprava tako žensko nastavlja kot sprevodnico?! Ali je morda gluha. Gospica Roza seveda ni gluha, le slišati noče slovenskega jezika 1 Na postaji Repentabor postaja vlak le malo Časa. Torej — daJje! Na postaji Dutovlje-Skopo je na-čcinik zopet Nemec, oziroma nemškutar s slovenskim imenom. Tudi tu je vse nemško. Tudi na postaji Štanjel ni veliko bolje. Zanimivo pa j? na postaji Rihenberk. Cim je gospica Roza stopila z vlika, jej je že ob strani neki najhujl postajni mojster, s katerim se menda prav dobro razumeta. Skoda, da ni mnogo časa. ker vlak od~ Mteva kmalu proti Prvačini. Tu pa morate bftfr posebno previdni, da ne boste nadlegovali gospica Roze s kakimi sitnimi vprašanji. Kajti tu je revica res tako silno — zaposlena, da potniki niže vrst« niti ne prihajajo v poštev. Prvi je seveda g. načelnik deležen pozornosti gospice Roze, kar ostaja si nekateri drugi deJe med seboj. Vidite torej prijatelji, kako se pri državni že-Teznici lahko »naprej pride« tudi brez poznavanja jezika ljudstva na zemlji, po kateri vozi železnica. Ce je kak sprevodnik, ali kdo drugi kaj zagrešit hitro je nad njim uradnik ali kak poduradnik, ki kriči In se dere nad njim, da se Bogu usmili. Sprevodnici Rosi pa se vse klanja spričo potujočega občiust\a. Mi pa vprašamo: Kako naj taka oseba prav vrši tako težko, važno in z veliko odgovornostjo spojeno službo, ko: 1. ne zna občevati z občinstvom in po vrhu še žaljivo postopa žnjim; 2. ko se jej ni treba nikogar bati, ker se tf vse klanja; ko jI potnho dajejo celo nekateri slovenski uradniki?! Potniki so po veliki večini slovenski, a kraj je izključno slovenski. Na posiail pa ne vidite niti črkice slovenske. Vozni red. kl r.aj bl služil občinstvn, je sestavljen le v nemškem jeziku! Na postaji Volčja draga, kjer je potniški promet za 90 odstotkov manjši, pa vidite red v slovenskem jeziku. S poti med Prvačino in Oorico nI omeniti drugega posebnega. V Gorici pa že od daleč blišči1 nasproti napis vOorz - Gorizia«. To pa menda zato, ker v Gorici bivajo le Nemci in Italijani, Slovenci pa itak vedo, kje je mesto Gorica. Zato ni treba slovenskega napisal O, uprava državnih železnic js modra, praktična in — pravična! In v« — kaj koče. Ali tudi mi Slovenci vemo le predobro, kaj hoče ona.... proti nam! Jaz bi le še priporočal tej upravi, naj da — da se eklatantnele dokaže svojo pravičnost napram slovenskemu ljudstvu — k napisu *Gi>rz Gorizia« naslikati še roko stegnenim kazalcem, kakor jih imajo kažipoti, da bodo naši ljudje še legije našli pot v — nemško italijansko Gorico. Kako sodite, prijatelji, o razmerah na progi dri-železnic Trst-Gorica? Ako navijali deželo, mm njo poslali! Nalogi ofaoove okrasijo IMstvot — Govori ciji. Ljudstvo hoče domov, hrepeni solncu, in v svoji skromnosti po tako ki M ga v da poleg o aproviza-po našem polente. lastnine* ampak v svrho popolne priključitve Es- namestnlštvenega svetnika Rebeka, kft Jc zelo ob- prepozno. Bile so barake, lepe, opremljene; zdaj Je vandall-zem vse uničil in požgal; namesto da bi dali beguncem, ki bi doma deiaA. BIH so krasni dnevi za delo, a sredi marca trte poganjajo in bo za letos Razmere na naših dri železnico!!. (Dcpis iz železničarskih krogov.) Dovolite, da tudi Jaz nekoliko razjasnim razmere pri naši državni železnici, ker se že občin-i stvo is teh krajev noče oglasiti, da bi spravilo v javnost škandalozne razmere na progah Trst -Gorica in Trst - Herpelje. Navesti hočem le nekaj slučajev, ki se več ali man] tičejo le občinstva, oziroma potnikov. Naj pričnem takoj pri nas v Trstu! Občinstvo, ki dohaja in odhaja, je po veliki večini slovensko. Pa tudi mnogi italijanski potniki vprašujejo (sedaj) najraje v slovenskem jeziku za pojasnila. V na-snrotstvo s tem dejstvom je na postaji v Trstu vse Razne polit&ne vesti. Priznanje Slovencem. Sklicevaje se na silno gibanje med slovenskim narodom zn deklaracijsko politiko, ki je zadobilo razmaha, ka'vrfnjega mi sami nismo pričakovali, piše »Hrvat?ki List«: »Dosedaj smo vredno upirali oči v Zagreb in v Hrvatsko kot voditeljico našega kultni nega in političnega življenja. Danes se obračamo napram Ljubljani in Sloveniji, skoro osupneni po tisti sili. ki polagoma ali čvrsto kleše kamen za temelj naše bodoče zgradbe, naše narodne države. V ra-dikalizaciJI misli, pojmov In idej Je Zagreb pretekel Ljubljano; ali mi smo že navajeni, da z^nekim nezaupanjem gledamo v ta Zagreb, kl toliko hrupi, dočlm na drugI strani občutimo, kalio se v Sloveniji stopa dalje korak za korakom, odločno, postopno. Občutimo moč slovenskega časopisja, ki si brez retorične vihravosti krči pet v narodu, in v tem delu vidimo nekaj nepremagljivega, ki so ne da zmrvitl in uničiti z ničemur, ker je sezidano na trdni podlagi. — Na to navaja puljskl Hst nekolike statistike o dosedanjih izjavah sloven- ncmfko. Niti voznega reda nI videti v slovenskem jesiku. Ako imate opravila na postaji. aH v slda- skih občin, žena. deklet, društev, okrajnih zasto- dišču, čujete ves božji dan nemško prere-pov. šolskih svetov Itd. ter citira po »Jugostova- Stran II. •CJiNOspr" tiev. 45 v iTstu, dne ie d rti a rja i»io nu«: »Ako se nemške obmejne občine, kočevska nemška duhovščina dan za dnem izjavljajo proti nam, ali nismo dolžni tudi mi, da izjavimo, da tudi mi nismo ustvarjeni za sužnje? Tudi ni božja velja, da bi narod sužrtrval novih tisoč let. Resnična jc beseda našesa brata, srbskega poslanca dra. Vukotiča: Kdor noče brata za brata, hoče tujinca za gospodarja! Pcruka hruatsRom SokoIM BRACI SOKOLIMA! Nakon blizu četiri godine duboke Šutnje primile hrvatski sokolovi bratski zdravo! Primite ga i vi srpska i slovenska braćo i vi svi slavenski sokolovi rasijani širom svijeta. Svima bratski pozdrav! Prilike jače od nas rastavisc nas ! razbacaše od nemila do nedrasa; oput;ješe naši domovi i naše dvorane. Prisiljeni na muk čekasmo čas, da se opet okupimo i da ponovno pregnemo posto-stručenom snagom na rad za svete sokolske ideale: Jednakost, bratstvo i slobodu. Sokolovi! Braćo! Na§ je narod prošao krvave četiri godine. Ali sve Što preživljesmo predznak je novih i ljućih borba. Prava naroda približavaju se svom ostvarenju. Ideja slobode I samoodredicnja pobjedonosno zahvaća I najširše slojeve pučanstva. Udara odsudni čas 1 za naš jedinstveni narod, Hrvata, Srba 1 Slovenaca. Sokolovi! Braćo! U radu i borbi za narodno oslobodjenje i samoopredjeljenje hrvatskim sokolima je mjesto u prvim redovima. Gdjegod Vas ima, 1 samo jedan, taj jedan neka bude odvažni i aktivni član narodne zajednice; nek bude apostol misli jedinstva 1 uja-dinjenja našeg jedinstvenog naroda Hrvata, Srba i Slovcnaca. Bez strahu i treseta mi smo sokolovi dužni u tome biti prvL U prve redove dakle hrvatski Sokolovi! Ova bratska poruka braći, da nitko ne zaboravi na svoju dužnost. Zdravo! - -- Zagreb, 8. veljače 1918. Dr. Lazar Car, Josip Hanuš, Arch. Martin Pilar, Ivan Ulčnik, Fran SušniĆ, Dr. Ivan Krstelj, Dr. B. G. AngjeH-nović, Dr. Franjo Bučar, Dr. Božo Vinković, Dr. Juraj Vrbanić, Dr. Ivan Ribar, pop. Dinko Vra-njican, Dr. Dragutin MaŠek. Dr. Bogdan Malec, Dr. Bogdan Bradaska. Milan Zemljak. Prodala kuriti. Ogfje. 10 kg na rdeče Izkaznice. Sv. Vid: št. 1314—1563 (ob. št. 6) 20. II., ul. Montfort 6, (cena 84 vin. kg). — Novo mesto: št. 1397—1796 (ob. št. 6) 20. II., ul. Boroevlč 13, (cena 84 vin. kg). — Nova mitnica. Št. 3031—3180 (ob. št. 6) 20. II., ul. Bacchi 1, (cena 84 vin kg). Minister Homann v Gorici. Minister za javna dela, vitez Homann, si je v nedeljo v spremstvu namestnika barona Fries Skcneja in sekc. načelnika viteza Laude ogledal v vojni razrušene pokrajine Furlanije. Posetil je Devln, Tržič, Ronke, Gradiško in Gorico. V Gorici je sprejel deželnega glavarja Faiduttija, zastopnike duhovščine in mestne uprave in deputacijo goriških županov. Minister se je natančno informiral o željah prebivalstva glede državne obnovitvene akcije in o vseh važnih aprovizacijskih vprašanjih in je obljubljal, da bo upošteval želje prebivalstva. Tom a j za deklaracijo. Iz Tomaja: Jugoslovansko deklaracijo odobrujoč, je v naši županiji podpisalo 111 mož in mladeničev ter 651 žen in deklet. O ti priliki se je darovalo za Krekov spomenik 109, za Slov. Matico in CM družbo pa po 107 K; skupaj 322 K. (Živeli vrli Tomajci! Prip. ured.) Za deklaraclln. Žene in dekleta v vasi Gročana (v Istri) so podpisale nastopno izjavo: Daleč na bojnem polju krvave naši dragi, a me slovenske žene in dekleta iz vasi Gročana v Istri, zavedajoč se svoje narodne dolžnosti, soglašamo z našimi prvoboritelji! V svojem in v imenu svojcev na bojiščih in nedorasle naše dece zahtevamo za ves naš narod združitev in neodvisnost. Nočemo, da bi bili naši otroci »tužni Istrani«, marveč svobodni Jugoslovani. Sveto vam prisegamo, da hočemo svojo dcco vzgajati tako, da bodo vredn1 svojih prvoboriteljev. Jugoslovanskim poslancem kličemo: trdno se držite gesU: zdaj ali nikoli! Kličemo jiin krepak: Na zdar! S potovanja. Pišejo nam: Minule praznike sem se peljal na Kras in v vipavsko dolino. Openski elektr. tram in vlaki neprestano prenapolnjeni. Nekaj se jc pa vendar izboljšalo. Osebni vlak, ki je prej čakal na Opčinah po 4 in več ur na brzo-vlak južne železnice, odhaja sedaj redno napre^ ker vozi Še en vlak v isti smeri. Begunci se dnevno vračajo, a prihajajo z dežja pod — kap! V barakah so'trpeli in domn morajo tudi trpeti, ker jc aprovizacija ali zelo sb.ba-, ali je — ni! Po Dom bergu posluje nek inžener že dlje časa. S popra vami pa smo tam, kjer smo bili, ker dclavcev ni. NaSIo se je nekaj rokodelcev, ki naj bi biii z dnem 4 t. m. začeli z delom; ker pa zahtevajo hrano, županstvo pa jim je ne more preskrbeti, se je bati. da se poprave ne izvršijo! Rihcnberški begune imajo tudi svoje križe. Zraven tega, da imajc bistvo in posestva več ali manj uničena, se lin. sedaj napoveduje ustavljenje begunske podpore dasi menda to ni pravilno. Dobro bi bilo, ko i županska z*eza ali kak poslanec priredili v vi pav.ski dolini ali kje v Štanjelu vsaj en sestanek, na katerem b» gospodom županom, aH (kjer teh ni> upraviteljem podrobno raztolmačili zakon o be gunskih pravicah. To je nujno potrebno, ker n: vse eno, ako begunci, ki lim je bilo vse ali skoraj vse uničeno, in ki se vračajc z golimi rokami do mov z željo, da si pomagajo — ostajajo brez pod pore in brez hrane! Tudi ne vemo čenu se po ne kod otežuje povrnitev beguncev? Res ie, da it aprovizacija zelo zelo te/av.ia, ali nesrečni ljudje se vene*: • smejo še dalje zaJrževati i:a tujem ko do: trel .. ::'ih prisotnosti, da rešijt vsaj to, kai st še da rcSili. — Javno varstvo h tudi zelo pomanjkljivo. Orožnikov je le malo h imajo -prepolno dela. — Pred nekaj dnevi je \ dornberški občini delal neki 16-lcten mladenič \ vinogradu. Prijel je kniemu vojak in ga povabi na hrib, kjer da ima raznih jestvin, ki jih odstop za mal znesek. Mladenič je in konec je bil, d: »o ga drugo jutro našli v nek£81 jarku v nezavest. yoiak ga je posrabil za grio in ga vrgel na tU. ■ ter ga poli! z bencinom in zažgal! Mladenič je sedaj v bolnišnici v Ajdovščini in teško da bi okreval. — Streljanje z razno vojaško municijo se sliši Sirom Krasa in Vipavske doline. Govoril sem 7. vodjo rfhemberžke orožniške postaje Škabarjem. Mož, ki je bil že v pokoju, ima sedaj zelo naporno službo. Teka sem in tj3, da bi pomagal, svetoval in skrbel za javno varnost — ali, kaj naj naredi ena oseba v dveh razsežnih občinah?! Ker se je z razstreljevanjem municije po otrocih pri-retilo že več nesreč, se orožništvo zelo trudi, da bi s pomočjo občinskih predstojnikov preprečilo nadaljno nevarno igranje! — Gospod Anton Moži-na, učitelj-vodi tel j in podžupan, meni, da bo edina pot na boljše, ako se mladino, ki je zelo podivjana, zvabi v pevska društva, ali pa k telovadbi kot naraščaj, in jaz se popolnoma strinjam z njim. — Pred vojno so ravno telovadna in pevska društva največ vplivala na mladino in izobraževala. Sedaj pa, ko ni očetov in starejših bratov doma, je omenjena pritegnitev mladine v društva ne le koristna, ampak tudi zelo potrebna. Mladina naj opusti nevarno igranje in divjanje ter naj lepo telovadi in vadi naj se v lepem petju. Mi bomo potrehovali mož-značajev in jih tudi že. sedaj potrebujemo; zato pa: le pametni bodite, slovenski mladeniči, in vbogajte one, ki vas uče dobro za vas in za narod naši Oblastva bi sama morala priporočati, naj se zopet uvede poučevanje telovadbe in petja, potem bo mnogo manj nesreč in podivjanosti. Iz Dekani. Pri našem eprovizacijskem razpro-dajališču se vedno ponavljajo slučaji, da se blago prodaja po višji ceni, nego Je določila aproviza-cifcka komisija. Minoli teden n. pr. se je delilo po 30 kg krompirja na osebo. Od komisije določena cena je bila po 46 vin. za kg, a plačali smo ga vsi brezizjemno po 60 vin. kg. — Zakaj tako? — Odgovor bo morda znal dati g. občinski gerent R. Kresov. — Dobro bi bilo opozoriti na te nepravilnosti višje oblasti. — Kadar se kaj podobnega ponovi. Vam sporočim* Ta teden — ne delijo nič. — Občinar. Zdravstveno stanje v Trstu. Mestni flzlkat Javlja. da je bilo od 9. do 16. t. m., 27 novih slučajev nalezljivih bolezni in siccr: davice II (Novo mesto, tfova mitnica po 2, Stara mitnica, Sv. Jakob, Skedenj, Rojan po 1, Sv. Ivan 3), škrlatlce 1 (Nova mitnica), lesarja 6 (Novo mesto 1, Stara mitnica 2. od drugod 3), trahoma 9 (Nova mesto, Nova mitnica po 1, Stara mitnica 6, od drugod 1). Umrli ste 2 osebi za davico, prišli od drugod. Kontrola na meji. Za prestop švicarskega ozemlja je za inozemce potrebno: 1 ) Potni list ali enakovredna legitimacijska listina. Potni Ust in lcgitimacijske listine morajo imeti visu m do-tičucga švicarskega poslanika ali konzula, pod katerega spada bivališče potnika. 2.) Izvleček iz kazenskega registra ali nravstveno spričevalo pristojnih oblasti. 3.) Dokaz o neoporečnem namenu nameravane muditve v Švici. 4.) Dokaz o potrebnih subsistenčnih sredstvih za bivanje v Švici. Z Opčin. Naš capovila Tomaso Daneu je spravil poštni urad na Opčinah v svojo lastno hišo, takozvano »Vila Valeria«. In sicer to sporazumno i nekim poštnim komisarjem. Ta hiša Je predzadnja na proseškl cesti, tam, kjer se zavija pot na državno železnico. Ob tej cesti, na desni strani, je še druga hiša capovile, kier je nameščena c. kr. orožniška postaja na Opčinah. Poštni urad in orožniška postaja sta torej sedaj na periferiji vasi, od rok prebivalstvu. Ker pa bi trebalo ravno sedaj gledati na to, da se gre težko prizadetemu ljudstva na roko, bi bi'o umestno, da se rečena urada premestita v sredino vasi, da bi se strankam pot skrajšala. Danes, ko Je obuvalo tako drago, pač ni pravično, ako se sili del prebivalstva, da mora hoditi pol ure daleč do rečenih uradov. In to le radi volje In koristi vaškega načelnika. In kak zagrizenec je ta človek. Ako bi v najemno pogodbe prišla določba, da se na rečenih dveh hišah priredi poleg nemškega In italijanskega tudi slovenski napis, bt gotovo najemnino odpovedal. Zato zahtevamo, naj se ona urada premestita v sredino vasi. kjer Je na razpolago drugih poslopij — primernih za tako uporabo. Nevročljivc poštne pošiljatve. C. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo nam Je doposlalo seznam tistih priporočenih in navadnih nevročljivih poštnih oošiljatev, ki so bile meseca Januvarja 1818. v uradu ležečih poštnih pošiljatev odprte in katerih odpošiljatelji so neznani. Seznam bo priobčen v tukajšnjem uradnem listu »Osscrvatore« v polucn obsegu. Poštni promet s Turčijo. Sprejemanje poštn-I' zavitkov za Turčijo Je zopet dovoljeno, toda 7 omejitvijo, da sme isti pošiljatelj Isti dan pr ooštnem ur^du predati kveČemu deset poštnih zavitkov, ali dva poštna tovora. V Trstu se sme nredajati samo pri poštnem uradu 2 (južni kolo dvor). Špediterji lahko predajajo pod fe rađaše nimi pogoji za vsakega zastopanega odpošiljatelja dnevno največ po deset poštnih zavitkov ali dva poštna tovora. Sijajen nspeta »čajevega večera« v Solarni. -•Čajev večer«, ki so ga priredile minole sobote roianske jugoslovanske žene in dekleta v prosto rih tamkajšnjega »Konsumncga društva«, na ko rist družbe sv Cirila in Metoda, je dosegel sijajen uspeh, ki nadkriljuje vsa pričakovanja. Vkln* razsajajoči burji in nenavadnem mrazu Je doš! toliko občinstva, da ni bilo prostora za vse in dr so mnogi morali oditi. Dovolj je, ako povemo dr lltegnc — kakor čujemo — čisti dohodek iznaša?! >kolo 1500 K. Ali, če korist, ki jo je donesla prire 'itev, priča o sijajnem materialnem uspehu, pr lajajo ogromna udeležba, potem dejstvo, da sr rlhiteli lepem številu tudi sinovi hrvatskega h eckcga naroda, da tudi ob tej prUikl posvedočijc esno solidarnost in bratstvo teh treh slovanskih ilemcn, in pa izvajanje programa prireditvi iz edno inoralično pomembnost. Cehi so celo aktiv-,o sodelovali: izvajali so glasbene točke. O iskre •Mh odnošaiih. ki se kažejo zadnje čase med naš; •rf dri:*, t vi. pa govori dejstvo, da Je .Kolo« došl' korporativno in nastopilo z vencem narodni i^mi. Izvajanje piograma se je pričelo z žen .kima dvoapevoma »2anjica« in »Zapuščena«. Pel ~te znani naši pevki, gospi Pavla Gržinova in M? iia Brazova. Igra »Maček« Je bila uprizorjena tak« ;ladko, da lahko rečemo, da se le redko vidi ka »r.Hšcga na malih diletantskih odrih. (Gospi Pavla Iržinova in Marija Brazova in gospoda Matkr (lavora In Ivo Negro). Ostali del programa sr iskrbovali Cehi. V dvorani je bilo najveselejt azpoloženje. ki Je stopnjevalo od točke do točke esar pa nI pisati Ie na račun užitka, ki ga Jc udii program, ampak in še posebno je delovala lisei na rodoljubni namen prireditve in pa na do .odke, ki jih preživljajo sedaj slovanski narodi \ javnem življenju države in v svojem medsebojnem življenju še posebej. Pri buffeju so poslovale, oziroma stregle gostom pod vodstvom gospej Gržl-nove in Brazove, ki Ste se 1 nenavadno požrtvovalnostjo potrudile za to prireditev: g.a vdova TorniČeva in ga. Marija Jesihova. in gospice: Vera Lavrenčičeva, I. Gradišarjeva. Anica Rakova, Irma Strekljeva, Klavora. Anica Ferlugova, Olga Gržinova in Milka, Nada in Stana Pcrtotove. Posebno priznanje treba izreči tistim rojanskirri rodbinam, ki so — za sedanje razmere — tako bosrato in požrtvovalno opremile bufiet in s tem i/dntno pripomogle k velikemu materijnlT?ernu uspehu! Slednjič moramo omeniti še posebnega truda, s katerim se je zavze! za dober uspeh predsednik rojanske podružnice g. Matija Lavrenčič. Bil je skrben domačin za svoje goste. — Sedaj pa naj izpregovorimo odkrito besedo, ki nam je že dolgo na srcu. Pa ne le na naslov rojanskih. ampak naših društev sploh. Pri določanju in sestavljanju programov naj imajo na misli, da imej prireditev dva dela: oficijelnega In neoiicijelnega, ter da poslednjega ni smeti zanemarjati, ker je za trajen utis prireditve velikega pomena kot nadaljevanje oficijelnega. »Kolo« je imelo n. pr. za prireditev v Rcjanu na svojem netiskanem programu za neoficijelni de!" določenih več točk, s katerimi bi bilo gotovo zelo ustreženo občinstvu, a jih ni moglo izvajati, ker ni dopuščal tiran — kazalec na uri. Pa še v nekem drugem pogledu more biti neoficijelni del — takoimenovana »svobodna zabava« — velikega pomena, ker se lahko kako »reče«, kar donaša rado jako dobrih sadov — že v trenutku in za prihodnje. Pisec ter vrst more na podlagi mnogoletnih izkustev in opazovanj no prireditvah po naSi okolici trditi, da bi bilo delo n. pr. ob raznih volitvah Se veliko težavneje. nego je bilo, da niso na društvenih prireditvah po oficijelnem delu padale besede pouka, vspodbuja-nja, navduševanja — narodnega vzgajanja! Saj je tako često celo tudi na političnih shodih: po oficijelnem shodu sledi neoficijelni, nevezan, a ravno zato tudi učinkovit Prosimo torej vsa naša društva, naj uvažujeio to, kar smo rekli z najčlstejlm namenom in na podlagi izkustev. Sveiolvaasko konsuatno društvo opozarja vse svoje člane na sklep zadnjega občnega zbora, glasom katerega morajo biti vplačani vsi prijavljeni deleži najkasneje do konca tega meseca. Ker več kot polovica deležev ni dosedaj še vplačanih, poživljamo s tem vse zadružnike, da vplačajo števila prijavlienlh deležev odgovarjajoče zneske In sicer pri ^Trgovski obrtni zadrugi v Trstu« proti potrdilu. Obenem se naznanja vsem sedanjim in biviim članom, da uraduje društveno tajništvo vsak dan od 6XA do zvečer v prostorih »Narodnega doma«, kamor naj se člani obračajo za potrebna pojasnila. Odbor. Telovadno društvo »Sokol« ▼ Trstu. Seja va-ditcljskega zbora danes ob 6. uri, seja odbora ob 7. uri v društvenih prostorih. - Pevsko društvo »Kolo«-, bo imelo danes, zvečer ob 8 uri pevsko vajo. »Sokol pr! Sv. Jakobu« Javlja svojim članom In Članicam-telovadcem, da se vrši v smislu dogovora članska in telovadba članic — vsled pomanj-kauia vaditeljev — do zopetnšh normalnih razmer pri ^Tržaškem Sokolu« v ulici Stadion. 'Ker ic r Tržaški Sokoi» že pričel z rednim delovanjem, pozivliamo člane In članica telovadce, da v čim večjem številu pristopijo k delu »Tržašk« a pokola«. — Telovadne ure za naraščaj pri Sv. Ja-kouu objavimo pravočasno. Na zdar! — Podsta-rosta. Oskrbnice vojnlških sirot so naprošene, da cim prei sooročijo, katere sirote so dobile podprro iz »cklada Šolskih podpor za vojne sirote«, bodtsi prvikrat po 50 in sedaj v drugič po 200 kron. _ njencev in bolnikov nezmanjšan, se priporočajo: ubogi trpini radodarnosti usmiljenih src. Pri prosti zabavi »Rojanskega Sokola« dne 12. febr. 191 S. se je nabralo 71'44 K i a boritelje ob Soči. Češko Budjevička Restavracija (Bosa-feova uzorna češka £nsrilna y Trstu) se nahaja v ul. G. Oalitti (zraven glavne poste.) S'ovenska uestrežba in slovenski iedilni listi. DAROVI. — Za Magdalensko nodružnico, namesto cvetke na grob pok. Engelmana daruje drulina Oien'k 10 K. Denar hrani V. Kodrič. __ Podružnica CMD v Rojanu: g. Iva Braz 1 K- g Ivan Treven 1 K za eno originalno CAt vžigalico; »Kader« v rojanskem konsunmem dru *tvu K 4'66; g. Matija Lavrenčič 5 K, honorar za popravo neke ure; biljardist v trgovinski kavarni ■> K; nod geslom: naš maček bo vedel »po noč^: rranjo Pirjevec 34 K; ker g. V. ni bil v Športni obleki daruje L K* 2 K; g- Vilko Soldat 10 K; r Maks Kacafura 2 K; g. Pertot 2 K; ker je vstop v kuhinjo rojanskega kons. društva sicer prepovedan so plačali vstopnino štirje gospodje vsak '.o 1 K. skupaj 4 K; «• Srečko Rozman 2 K; št.rjc -orodje vstonnino v kuhinjo konsumnega društva 6 K; g. Drago Hmeljak 3 K, ker se ne more udeležiti železničarskega zborovanja; rojansk •tadorc K 15; dečki 5. razr. šole CMD 84 Vfau. .. Josip Bandel 4 K; g. Josip Mislei *ob zori« 10 K in gosp. Vilko in drgovi »v rožcah« 10 — Za Krekov spomenik so darovali: po 20 K: Pran Grom, Ivan Dekleva, Kozina; Peter Tavčar, Kozina, 15 K; po 10 K: Vek. Dekleva. Fran-Rapo-isc, Kozina, Edv. Beri tič, Sllvje, Ivan Babuder. Vi 'torija; oo 5 K: Ste:. Si^kovič naduč., Herpelje. \ndrej Lukaa. Kozina; po 4 K: Ferd. 2sgar. Materija, i. Urek, Kozina, Ivan Klun, Kozina K 3'50; po ? K: Martin Cebohin, Kozina, Vrhpoljke, Vrhpolje. Kabaj naduč., Sllvje. Tom. Mamilovič, Golac. Fran Eobrila, Koziua; po 2 K: Fran Grbcc, Ko-iiiiu, Fran Vovk, Hernije, Ivan Sosič, Kozina, J. '"Juičič, lierpclje, Ludvik Cebohin. Kozina. Frarja t»:urin, Kciina, Fran Jelušič, Herpelje, Ant. Zev-nik, Podi;rad, Franja Sosič, Kozina, Oašpar Rosi-iovič, Herpelje, J. Ritosa. Kozina. Ant. Rapotec, Rodni k; po 1 K: Edv. Muha, Ivan Muha. Brezovi-c". Miha Prelc, Herpelje. Zalokar, župnik, GroČa-in, Andrej Vatovec, Anton Ber.čič. Fran Bcr.či-Kozina, Iv. Jordan, Herpeije, Alojz Ostrouška. Antonija Sosič, Ivan Pavletič, M. Režcv, Ko ina; skupaj K 167*50. Denar hrani uprava. — Dne 2. t m. Sta nabrala Just Mauric in Vekjet Anton v. veseli družbi pri Tirolcu K .a Krekov spomenik. Darovali so sledeči: Picista Fran in Vekjet Anton po 10 K; Just MauriC in Stekar Ivan po 6 K; Skerjanc Ivan po 5 K; Miloš s K; po 2 K: Besek Anton, N. N. T- N. N. St Tan-:ar, Stubel, Hlačar. a A. Vekjet je stavil na dražbo italijansko smotko, na katero |e dobil 14*30 K od vseh zgoral Imenovanih. — Za Krekov spomenik darnjejo: 2. J. 2 K, PlšČanc Ana I K. Dragica Lampe 10 K. Terezija Klopčevar 4 K, Prunk Ivana 2 K. — Za žensko CM podružnico darulelo: f. Z. J. 2 K, g. Milan Nabergoj 3 K, fca. Simoni« 2 K. Za naše ranjenca lo bolne vojake so darovali: rjlagi Neimenovaaec 300 K. t Muha iz Lokve 2S hrvatskih in 54 slovenstlb knjig. N. M več knjig .n časopise, ga. Rovynsky poljske knjige in časopise. Ker je v tržaških vojnih bolnicah naval ra- NALI OGLASI:: tot. be^ft ' f f—1 ade ne ra jn-j Kajmaujia* r-^r—i <0 stoti a i«. .J ULJ en k' ai i: pristojbina , j _ ,, _____ _______ ^-"r—i » Slastno tisia-i« baseue ne raiu--, L-iV-J t uai Bife se »g m<*blir:tno stanovanja (2—3 »obe. ku-IJtjb Ju hinj.t*. Ponudbe pod -Mi na st;a ki :"00-. ca Ine. odd. Ldinoi i ld JO 1*PD?T1 PriPr 8t' o dekle od 7 zjutraj IH^il ao r.večor. Dobi h ucj tor dobro fh-eiio. 11 i ca ValJirivo 22. I desoo. lt)42 Pczir fceauna i ^^ najem z> mijišća. v^nje preakrbljt'no. 1841 rnHrnn ^ekie. m> r soboto ivećtr ta LUiililU postaji Trcbiuje porna.'ula ne*Li ko ćeg, ter potem izgubila, je n^prošena, da ini pa proti pr merni zmg:acii povrne. Naslov: Ha lj* MateTžiĆ. ul. Olrao 14, IL 1S43 W|t| izhodne maršale h« takoj proda Kopijo 111 se rabljeni pisalni struji ter tadi kvarjeni. šivalni str« ji, biciklji it«L — A. Batjel. » orica stolna nI 2. 8142 IfPOin {HMteno poec ežaico za > »a hišna IJvtrilll za pop tdne. — Via a po dogovoru t iiCv Commerciale 9 iftes dvorišCe, desno) 11L «-. levo, vrmta ^t. 37. A 37 Fotosrof i Anton Jerki£ ; os nje t svojetn ateljeju Trstu. Via delle Poste it 10. 407 D^Him nekoliko hI izvrstnega Hpavskega JrlUUillll vina* Već se iave pri mlaija ulica dtlii Gei pa 23. . 18.(i Sprejme se ioi3? n w ttms deto v C s r;na Hotel Balkan L*i zsa 13 i i i a satij sralo in ze:e^lavo. £■ a na siužba. P^siJĆb^pod ,Go;q ifsko* na Ir^er, odd. Edinosti. ^iiBiirail SI lim IVAN KRŽE Trsi Piaisa San Ciowannl 1» fMliAH kuhinj>ktii in kltUrskth potreh- q /.Ui'J^ll ićin od lesa in pletenin. sL^f^v. ♦ g bror.t. tlebrov in kaa. sodt.Uov, lopat, re rj let, sit tn vsakovrstnih koSev, Jerb-»^v In ♦ metel ter mnogo drugih v to stroko spa-2 dajočili predmetov. — f-RlPilROĆA svejo trgovino » kuklnjsk« posodo v->ake vrste hodi od porcelan-, zemlje, emalla. kosl-tsrja al' cinkd, nadalje pašama nt o rje, ktrtk« itd Za gostilniiarje p> , k rog I Je, resalje In stekleno posodo za vin 1 t. d. I t. d. I Drva za kurjavo se prodaj > v gozdu Boved (Barkovtje), posestvo Slavič. Veje ter vejice po K 1.— za vsakih 10 kg. NĐ. Vsak kupovalec mora prinesti seboj vrv za povczunje. Tvrdka ALBERfO FABER. Trst ulica Tesa 22, Telefon 615 Kupim kolodvora. MOTOIiK<>LO v dobrem s?anu. Ponud be pod „Spili--r*4 pri vratarja dr^avn- tra j H fjrni i II Iltinlm rabljene dobro ohra j-ne \rče m KlUpilll mleko Ponudbe pod „Spiliei' pri vra tariu driavnega kolodvora. 18 dfl o o M Trst - Corso štev. 39 - Trst Razglednice v plntinu. Spcci|^!!'efa : slike v barvah, foioschizd. Gabinel, vi>it, pevečanp, reprodukcije vsa^e slike. — Elektilčna razsvetljava. — al o 'S h fajiBjcSi ibias'ilo Kj«g. cts. in kr. spast. Vsifcuto lil. IZREDNA ces. kr. državna loterija t« vi>iaSke do^ru^tisia namen«. Ta deiMrni Icltrlja vsebuje 21.1-MJ do».,tkov v goto vin. v ttkupne-m znesku 1 roa 623 00"). Glavni tlobitek zn:i5.i ? kron Žrebanje se vrSI javno na Dunaju dne 21. februarja 191 % — Srečka stane 4 krone. 6'»čke se dobivajo v o-ldeiku r.n liobrode n«* loterije na Dunaju III. Vordere Zollamt transe t loterijskih r a Iralnioah. tobakan-ah, pri davćnib p.ištnih in ž lezuiSkih uri'.tb v menjalnicah i t. J nnfirti za prodaj «lco -re^k brezpl ičoo. — Sreč f« se dopoj l;njo poS'ni-e p-osto. Cd ces. hr. rsrjMtelis-vi firžavniH lotar!] (Oddelek za dobrodelne loterije). ANBRIdllS n vsak! vsiar ob 9 V, vpiiRa mmn pfii37i5 m o* cr » VltopaiAi K t* r 1 ZOBOZDRAVNiK Dr. J. ČermAk v Trsta, ulica Poste vecchle 12 vo^al ulice detle Poste. Izdiranje zobotf brez bo* lećine. — Plombiranje. . — UMETNI ZOBJE — t L-—-1 KONJAK na Opčinali proDaja domače oinc ; za S^tllnKnrle po zmerni ceni. (3. Pino v Trstu te je preseHlt n« Corto It 15 v Mvto zl*1arntc* O. Zercnwttz A Hgllc. Velike. Izbera »rebrnih In tlatih ar, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene smerne. Cena zir.eroe. I zi kurjavo rezana za pail, ter v sf'ia- di'u, & 23 za 100 V q na sb .ov n 2 iza va :io množino po 1030 kH 3§J ra 10? kg-Tvfdka AVRE ^TO FASEil I Tat. ulica iVa Fetefon 6l5# destiliran Iz vina lastnega pridelka. ^ oslabelost od starosti in želodčnili tež- ^ kočah je iz vina destiiiran star konjak že G stoletja znano preizkušeno okrepiiio I2| starega v 4 pollitrskih steklenicah po- j sijem franko za K 80, mlajšega 3 letnega | * čudovito bolečine tolažeče vdrjjavalnoh sredstvo zoper trganje v uc!J» 4 pollitrske steklenice K 60. — Vino od 5G v>trov naprej. — Beli rizJfng K 4.S0 in rdeči bur- mifider per I. K 5 ?n 8EMEDIKT HERTL, ve:€p33ei?fill( graščina GollČe pri Konjicah, Štajersko. f/ iUUtllbl IUIIOIj UlCIil Trst - Ula Stadion 10 - Trst Odpri od 8j» raster na?r2] l'stopiilnj R 2 tca sfarr s ^T^^V* k i J A ^ ^ ^k BANKA Trsi OH Cflssu tli Risi rim St2u. 5 (LuMo postoji) Kapital In reza/va X 13V2C0.009.— FHIjalke: Dunaj Te»eti:o;stra-se 7- 9. Dub'oviilt, Kotor Ljubljana, Metkov ć, Opat ja. Split, ^loenih. Zadar. Vloge ji a knjižica 3 \ °0 Vlore na kn!!27ce od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentn davek pla ije banka od sv oje i-a Obrestovan|e vlog ra tekočem In žiro-ra unu po dogovoru. Akreditivi čeki in nakaznice ni v a piotl---------- ... Ifrejltt — Borzna n r čila.--Inkaso.--Menjalnica.--Eskompi mmte Telefoni: 1463, 1793 In 2«>66. Brzojavi: JADKANSKA. —— Uradne ures od 9 do 1 popoldne =