2 3 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 6. januarja 2011  Leto XXI, št. 1 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 6. januarja 2011 Porabje, 6. januarja 2011 POROČILO OBČNEGA ZBORA DRŽAVNE SLOVENSKE SAMOUPRAVE STR. 3-6 FRIŠKI BOJTE, ZDRAVI BOJTE... STR. 7 Porabski knjižni dar 2011 PRIVLAČNA VSEBINA – NOVI AVTORJI Knjižni dar, še zlasti pa Slovenski, od lanskega leta Porabski koledar, se je razvil, iz po obsegu prve skromne publikacije leta 1986, v sodoben letopis Slovencev na Madžarkem, ki je z vsebino in grafično podobo dohitel in prehitel podobne zbornike z mnogo daljšo tradicijo, denimo na avstrijskem Koroškem. Enako velja za celotni knjižni dar, v katerem je od leta 1998 ob koledarju še literarno delo in praznična številka Porabja. Tokrat je pri Podjetju za promocijo kulture Franc-Franc v Zbirki med Muro in Rabo za Knjižni dar izšel roman Franceka Mukiča Vtrgnjene korenjé, ki bo še ta mesec natisnjen v knjižnem jeziku z naslovom Strgane korenine. Leto 2010 je bilo med Slovenci na Madžarskem v znamenju različnih obletnic, med katerimi ima izstopajoč pomen 20-letnica Zveze Slovencev na Madžarskem. Zvezo od ustanovitve vodi Jože Hirnök, tudi avtor uvodnega zapisa: »Zveza Slovencev si je široko zastavila svoje naloge: delovati na kulturnem, medijskem in šolskem področju, povezovati se z matično domovino, tako s čezmejnimi kraji kot širše, predvsem pa delovati nadstrankarsko in v dobro osnovnim ciljem … Prav obletnica je morda čas, da se znova premislijo osnovni cilji Zveze Slovencev na Madžarskem.« Tekst na temo 20 let sodelovanja med Javnim skladom Republike Slovenije za kulturne dejavnosti in Zvezo Slovencev na Madžarskem je prispeval direktor sklada mag. Igor Teršar. O obletnici Zveze Slovencev piše tudi mag. Valerija Perger, ki dogajanje v Porabju spremlja 18 let kot višja svetovalka za slovensko šolstvo: »Velikorat poudarjam, da za ohranjanje jezika niso potrebni veličastni znanstveni projekti, ampak volja, želja, odločitev, da govorimo slovensko. Ne samo starši šoloobveznih otrok, na katere se velikorat kaže s prstom, češ, oni ne storijo dovolj; res je. Toda tudi učitelji, ki bi morali biti za vzor v tem, saj verodostojnost lahko ohraniš le tako, da si sam zgled ...« Sedem let je od tedaj, ko so Slovenci v Avstriji, na Hrvaškem, Madžarskem in v Italiji ustanovili Slovensko manjšinsko koordinacijo. Po petih letih zelo uspešnega dela, ko so obravnavali številne aktualne teme in opozarjali na neuresničene naloge, je Slomak prenehal delovati. Ernest Ružič v daljšem zapisu opredeljuje pomen sodelovanja za slovensko manjšino v štirih državah in objavlja odgovor prvega predsednika Rudija Pavšiča o možnostih »Novega Slomaka«: »Ne bo lahko začeti znova, saj so dogajanja zadnje čase pustila pri vseh nekaj grenkobe. Upam, da bomo sposobni resnega pristopa in da bomo Slomaku zagotovili tisti prostor v manjšinski stvarnosti, ki mu pritiče.« V razdelku pod naslovom Porabje je Avgust Božidar Pust strnil vtise z lanske mednarodne likovne kolonije v Monoštru; Iris Babanič opisuje učenje slovenskega jezika v Ljubljani, Mateja Huber predstavlja 3. mednarodni etnološki tabor na Osnovni šoli Šalovci, Feri Kranjec se je podpisal pod poročilo Javnega sklada za narodne in etnične manjšine za leto 2010. Sledijo poglavja Demo v Prekmurje-Gremo v Prek-murje; serija reportaž Po dolaj pa bregaj-Po dolinah in hribih; sledijo zapisi na temo Ljudje in usode; obsežen del je namenjen stranem Literatura; dalje so poglavja Cerkev v Porabju; Za naše vertinje-Za naše gospodinje; humor Malo za smej-Malo za smeh in Leto 2010 v kejpaj-Leto 2010 na fotografijah. Med avtorji so imena, ki se v publikaciji pojavljajo že vrsto let, in kar je razveseljivo, v vseh razdelkih so tudi novi sodelavci tako iz Porabja kakor Slovenije ali celo Clevelanda. Pritegnitev novih piscev nudi nove poglede in tudi nove vsebine, ki se prepletajo z že uveljavljenimi avtorji in predstavljajo kakovostno celoto, tako tekstovno kot z zelo bogato fotokroniko – vse kot dokument o življenju Slovencev na Madžarskem v letu 2010. Urednik Porabskega koledarja, ki ga izdaja Zveza Slovencev, je Karel Holec, v uredniškem odboru so še Marijana Sukič, Klara Fodor in Gyöngyi Bajzek. V soboški tiskarni Klar so publikacijo natisnili v 800 izvodih. Ernest Ružič Murska Sobota: 17. Evropski trienale male plastike Veleposlanica v Szombathelyu NA MEJI MED UMETNOSTJO IN OBLIKOVANJEM; MED GLOBALNIM IN LOKALNIM Sedemnajsti Evropski trienale male plastike pod naslovom Deljene identitete: Objekti na meji med umetnostjo in dizajnom, je v murskosoboški Galeriji zadnja lanska razstava, ki bo odprta do 24. marca. Razstavne eksponate je prispevalo 60 umetnikov iz petnajstih držav, hkrati pa trienale sovpada s 300. obletnico evropske proizvodnje porcelana. Umetniški vodja in kuratorka razstave je Katia Budin, sicer rojena v Franciji, a delujoča v Nemčiji. Za postavitev na vseh galerijskih površinah sta poskrbela Robert Stadler in Ajdin Bašić. Obsežne in organizacijsko zahtevne razstave seveda ne bi bilo brez zavzetega dela vseh sodelavcev galerije na čelu z direktorjem Robertom Inhofom. Trienale male plastike v Murski Soboti je eden izmed dveh v Evropi. Drugi, morda bolj znan zahodnoevropski publiki, je v Fellbachu, v Nemčiji. V Sóboti so sicer leta 1973 začeli z Jugoslovansko razstavo male plastike, od leta 1999 je Evropski trienale, vedno z udeležbo številnih avtorjev, ki se ukvarjajo tudi z malo plastiko, letos še z oblikovanjem. Prav razmerje med umetnostjo in oblikovanjem je tisto, kar pri marsikaterem eksponatu zabriše ali prekrije mejo med ustvarjalno izpovedjo in enako zavzetim oblikovanjem predmeta za vsakdanjo uporabo in umetniškim pridihom. Prepričan sem, da je marsikdo med pravo množico obiskovalcev, ki se je zgrnila na otvoritev, razmišljal ali si zastavil vprašanje nekako tako: »Kaj – vse – je – lahko – umetnost?!« Toda odgovor je bil pri roki: če ni umetnost, je oblikovanje. eR Veleposlanica RS v Budimpešti Darja Bavdaž Kuret je 14. decembra 2010 s sodelavkama obiskala župana mesta, predsednika skupščine Železne županije, predsednika Univerzitetnega središča Savaria, sombotelskega škofa in Slovence v Szombathelyu. Na slovenski samoupravi so jo sprejeli svetniki samouprave, člani predsedstva slovenskega društva ter slovenske pevske skupine. Predsednica samouprave Marija Kozar je predstavila več kot deset-letno delovanje in nadaljnje načrte sombotelskih Slovencev. Gospa veleposlanica je predlagala, da naj bi se tudi Slovenci na Madžarskem vključili v programe Madžarske za časa njenega predsedovanja Evropski uniji in s tem popestrili podobo države. Sodelavci veleposlaništva, slovenskega društva in slavistike na univerzi v Budimpešti bi se tudi z veseljem vključili v praznovanje 125-letnice rojstva Avgusta Pavla. Spoštovani Slovenci na Madžarskem, prepričani smo, da je sosedstvo med Republiko Slovenijo in Republiko Madžarsko privilegij, ki omogoča povezovanje in zares produktivno sodelovanje ter iskanje skupnih rešitev na različnih področjih. Slovenska narodna manjšina na Madžarskem vidno prispeva h kulturni raznolikosti in predstavlja pomembno težišče v dvostranskih odnosih med državama. Zato si prizadevamo za čim bolj polno uveljavitev manjšine kot povezovalnega dejavnika v odnosih med Slovenijo in Madžarsko ter za reševanje različnih vprašanj s tega pod-ročja v medsebojnem dialogu in ob uporabi dogovorjenih mehanizmov. Ob izteku leta 2010 lahko pogledamo nazaj in zaključimo, da je preteklo leto prineslo pomembna pričakovanja, med njimi tudi možnost zastopstva manjšin v madžarskem parlamentu. Veleposlaništvo R Slovenije v Budimpešti si bo še naprej prizadevalo za sodelovanje s civilno-družbenimi kakor tudi manjšinskimi organizacijami s ciljem krepitve nacionalne identitete in samobitnosti Slovencev na Madžarskem. Dovolite, da vam ob novem letu 2011 zaželimo veliko uspehov pri uresničevanju vaše misije kakor tudi veliko osebne sreče in zdravja. S spoštovanjem, Darja Bavdaž Kuret veleposlanica Ob 300-letnici evropske proizvodnje porcelana LIKOVNA UMETNOST V EVANGELIČANSKEM TISKU V soboški Pokrajinski in študijski knjižnici je odprta razstava Nikolaj Beer – štiri desetletja v evangeličanskem verskem tisku. Predstavljenih je 45 del, ki jih je akademski slikar Nikolaj Beer objavil pretežno na naslovnicah Evangeličanskega koledarja, ostala dela pa so zlasti povezana z motivi iz goričkih krajev, tudi rojstne vasi Križevci. To so, denimo, značilen Sejalec, motivi starih cimprač, Poti na Goričkem, neke vrste umetnikov opomin na izginjanje značilne arhitekture in starožitnosti tega dela Slovenije. Evangeličanski koledar izhaja neprekinjeno od leta 1952, njegov predhodnik je bil Evangeličanski kalendarij, ki je izhajal od leta 1923 do 1942. Poleg likovnih del so v treh vitrinah na ogled tudi evangeličanski koledarji in nekatera druga dela evangeličanske verske skupnosti na Slovenskem. eR Akademski slikar Nikolaj Beer in njegov Sejalec, kakšnih tudi na Goričkem ni več, morda bi ga našli še v Porabju Poročilo Občnega zbora Državne slovenske samouprave o dejavnosti v preteklih 4 letih Uvod Državna slovenska samouprava je bila ustanovljena leta 1995, sedež samouprave se nahaja na Gornjem Seniku. Pravni status, funkcije in pristojnosti samouprave določa Statut; Samouprava je samostojna pravna oseba, ki lahko pridobiva pravice in prevzema obveznosti. Državna samouprava zastopa, ščiti in podpira inte-rese manjšine na državni in, kjer nima krajevne manjšinske samouprave, tudi na regionalni ravni (v županiji, v glavnem mestu). Za oblikovanje kulturne avtonomije manjšine lahko vzpostavi ustanove in koordinira njihovo delovanje. Občni zbor samouprave ima funkcije in pristojnosti na državni ravni. Občni zbor zastopa predsednik. Organi Občnega zbora so predsednik, dva podpredsednika, komisije in urad. Na volitvah manjšinskih samouprav 1. oktobra 2006 je bilo izvoljenih 11 lokalnih slovenskih manjšinskih samouprav, ki so jih sestavili izključno pripadniki slovenske skupnosti na Gornjem Seniku, Števanovcih, Sakalovcih, Monoštru, Verici-Ritkarovcih, Andovcih, Dolnjem Seniku, Sombotelu, Budimpešti, Mosonmagyaróváru in Székesfehérváru. (Na volitvah 3. oktobra 2010 so zgoraj omenjene lokalne manjšinske samouprave bile ponovno izvoljene.) Občni zbor Državne slovenske samouprave je bil izvoljen po lokalnih volitvah samouprav 4. marca 2007. Elektorji z volilno pravico so izvolili 15-članski zbor. Državna slovenska samouprava sodeluje z Zvezo Slovencev na Madžarskem, s krajevnimi in lokalnimi manjšinskimi samoupravami, nacionalnimi nevladnimi organizacijami, domačimi in v določenih primerih državnimi organi in institucijami matične države. Sodelujemo na pod-ročju negovanja maternega jezika in izobraževanja, kulturne dejavnosti, medijev, razvoja cerkvenega verskega življenja, oživljanja gospodarskih stikov, v prid obstoju institucij in skupnosti. Urad Državne slovenske samouprave pripravlja in izvaja odločbe Občnega zbora in komisij Državne slovenske samouprave, skrbi za ustrezno delovanje finančnih in pravnih regulatorjev. I. Narodnostno izobraževanje in vzgoja Izobraževanje v slovenskem maternem jeziku v državnem okviru deluje od vrtca do visokošolskega izobraževanja. Slovenske organizacije si prizadevajo za dvig kakovosti poučevanja slovenske materinščine. Državna slovenska samouprava (DSS) si prizadeva delovati v podporo organiziranju dejavnosti in prireditev, ki oblikujejo in poglabljajo jezikovno identiteto (tekmovanje v recitiranju, otroški dan), za izboljšanje pogojev poučevanja slovenskega narodnostnega jezika. Državna slovenska samouprava je za razvoj vzgoje v narodnostnem vrtcu financirala študij domače vzgojiteljice in v Murski Soboti soorganizirala srečanje vrtcev, na katerem so sodelovali tudi porabski vrtci. Državna slovenska samouprava od leta 2005 letno podeljuje štipendije učencem in dijakom, ki se učijo slovenščino (v naslednjih vzgojno-izobraževalnih ustanovah: Dvojezična osnovna šola in vrtec Jožefa Košiča, Gornji Senik; Dvojezična osnovna šola in vrtec, Števanovci; Združeni vzgojno-izobraževalni zavod Monošter (ZVZM); Strokovna šola in dijaški dom Bela III., Monošter. Državna slovenska samouprava, Zveza Slovencev na Madžarskem, Zavod RS za šolstvo in ZVZM so dvakrat organizirali prireditev z naslovom »Slovenski dan odprtih vrat«. Osnovni cilj prireditve je bil, da organizatorji seznanijo v prvi vrsti starše bodočih prvošolcev z možnostmi učenja slovenščine, obenem pa smo staršem želeli predstaviti tudi številne možnosti slovenskih obšolskih dejavnosti in jih spodbuditi, da utrdijo narodnostno zavest pri svojih otrocih. Kot rezultat prireditve in dejavnosti organizatorjev se je v šolskem letu 2009/2010 začel pouk narodnostne slovenščine tudi v okviru ZVZM. Prireditev je dosegla svoj cilj tudi s pomočjo barvnega dvojezičnega priročnika, namenjenega obveščanju, z naslovom »Slovenščina kot priložnost za vašega otroka« (avtorica: mag. Valerija Perger), ki ga je izdala Državna slovenska samouprava. Državna slovenska samouprava – na podlagi predloga X. mešane slovensko-madžarske komisije, nanašajočega se na področje izobraževanja – je oktobra 2008 zadolžila eksperta za pripravo strokovne ocene poučevanja slovenščine v monoštrskih šolah – poročilo je bilo sprejeto maja 2009. Pri delu učiteljev slovenščine pomaga tudi strokovna svetovalka za slovenski jezik (mag. Valerija Perger), pogoje za njeno delovanje delno – s pomočjo letnega javnega razpisa Državne slovenske samouprave – zagotavlja Ministrstvo za razvoj človeških virov. S finančno podporo Ministrstva za šolstvo in kulturo – v organizaciji Državne slovenske samouprave – se je uresničil 80-urni strokovni izpopolnjevalni tečaj za učitelje, ki so zaposleni na dvojezičnih porabskih šolah. Koordinator manjšinskega strokovnega izpopolnjevanja, Oddelek za slovenski jezik in književnost Univerzitetnega centra Savaria Zahodnomadžarske univerze, ki je v sodelovanju s Filozofsko fakulteto Univerze v Mariboru zagotovil predavatelje za strokovno izpopolnjevanje. Predavatelji iz matične države so lahko pripomogli, da se je znanje učiteljev, udeleženih v projektu, poglobilo in so se odprle nove perspektive v poučevanju narodnostnega jezika. Poleg širjenja znanja in besednega zaklada v strokovnem jeziku ima strokovno izpopolnjevanje v slovenskem jeziku velik pomen tudi v tem, da je oživel partnerski odnos med porabskimi dvojezičnimi osnovnimi šolami in pobrateno šolo Prosenjakovci, rezultat tega je bila skupna konzultacija in izmenjava izkušenj na Dvojezični osnovni šoli in vrtcu Jožefa Košiča. Po tem, ko se je Država slovenska samouprava v okviru javnega razpisa Operativnega programa TAMOP, številka 3.4.1.A-08/2, seznanila z dejstvom, da je v prihodnje zgoraj omenjena možnost razpisa edini vir za izboljšanje pogojev narodnostnega pouka (učbeniki - prevajanje, razvoj, pripomočki, tehnični pripomočki), je usklajevala z lokalno samoupravo, ki vzdržuje dvojezično izobraževalno ustanovo, in na ravni državne samouprave tudi s predstavniki organizacij grške in bolgarske manjšine na Madžarskem. Občni zbor Državne slovenske samouprave je odobril, da DSS kot konzorcijski partner sodeluje v projektu in prevzame sorazmerno financiranje nenačrtovanih stroškov priprave in izvajanja projekta. Izvajanje projekta se je začelo in upamo, da bodo učenci čim prej dobili učbenike (Učbenik in delovni zvezek Slovenski jezik za 4. razred oz. Spoznavanje slovenstva za 5. – 6. razred) in didaktične pripomočke. Drugi ukrepi za ohranjanje in razvoj narodnostnega pouka S spremljanjem Sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic slovenski narodni manjšini v Republiki Madžarski in madžarski narodni skupnosti v Sloveniji je tudi pred sklicanim XI. zasedanjem slovensko-madžarske mešane komisije Državna slovenska samouprava napovedala in pozvala k upoštevanju naslednjega: Na področju izobraževanja tudi dalje prosimo za stalno in pravočasno financiranje delovanja slovenskih manjšinskih izobraževalnih ustanov (ker razporejanje dodatne državne podpore za manjšine ni ustrezno). II. Narodnostna kultura Državna slovenska samouprava na področju kulturnega življenja šteje za izjemno pomembno nalogo organiziranje dostojne počastitve Dneva slovenske kulture, do uresničitve katere pride vsako leto in na kateri vedno sodeluje ena izmed narodnostnih šol in njena partnerska šola iz Slovenije. Državna slovenska samouprava je l. 2008 v Monoštru in l. 2010 na Gornjem Seniku organizirala srečanje Porabskih Slovencev. Leta 2010 je to sovpadlo z odprtjem Küharjeve spominske hiše (Slovenska etnološka hiša), v okviru srečanja je bila darovana sveta maša v slovenskem jeziku, izveden kulturni program in prijateljsko srečanje. Leta 2008 je v koordinaciji vodilnega partnerja, Razvojne agencije Slovenska krajina, v okviru Čezmejnega operativnega programa Slovenija-Madžarska bil oddan projekt, cilj katerega je bilo – s pomočjo DSS – delno financiranje kupnine za nekdanje župnišče na Gornjem Seniku in uresničitev drugih, s tem povezanih dejavnosti. Za nakup starega župnišča sta Kabinet predsednika vlade in Državna slovenska samouprava prevzela resno finančno obvezo. Državna slovenska samouprava je po nakupu nepremičnine Küharjevo spominsko hišo registrirala kot samostojno inštitucijo in sprejela njeno ustanovno listino. Küharjeva spominska hiša je začela delovati pod vodstvom muzejskega pedagoga in ima od 2. marca 2010 operativno licenco; od svoje otvoritve dne 11. septembra 2010 pričakuje obiskovalce ob torkih, četrtkih in sobotah od 12. do 16. ure (oz. po dogovoru). 11. septembra 2010 je bila otvoritev Küharjeve spominske hiše. To je bila ena izmed največjih kulturnih prireditev slovenske manjšine (v tem primeru tudi cerkveno-zgodovinskega značaja). O stalni razstavi je bil izdan vodič po razstavi (pripravila ga je Marija Kozar Mukič). V sklopu prireditve kulturnega in cerkveno-zgodovinskega pomena je bila tudi otvoritev razstave, ki bo dalj časa služila krepitvi jezikovne in kulturne identitete. Razstava prikazuje zgodovinske, cerkveno-zgodovinske, narodopisne in druge posebnosti ter kulturne vrednote Slovencev na Madžarskem. Za učence okoliških šol bo razstava nudila dobro priložnost za izvajanje pouka spoznavanja slovenstva. Listine in knjige, nameščene v raziskovalnem prostoru, hranijo dragocene podatke za domače in tuje raziskovalce. Otvoritev Küharjeve spominske hiše je bil in bo ostal izredno pomemben dogodek za ohranjanje in predstavljanje predmetne cerkveno-zgodovinske in narodopisne dediščine slovenske manjšine. Prireditev in sama inštitucija s stalno razstavo in delovanjem bosta – upamo, še dolgo časa – prispevali k ohranjanju slovenskega jezika, krepitvi narodnostne identitete in stikov z matično državo. Občni zbor Državne slovenske samouprave kot partner projekta Sosed k sosedu, ki ga sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj v okviru Operativnega programa čezmejnega sodelovanja Slovenija – Madžarska 2007 – 2013, je sklenil pogodbo z Direkcijo muzejev Železne županije za oskrbovanje muzejskih zbirk in dejavnosti Küharjeve spominske hiše kot javne muzejske ustanove. V okviru tega je bil pripravljen načrt cerkveno-zgodovinske in narodopisne razstave; cerkveno-zgodovinska in narodopisna stalna razstava (iz domačih in iz Mohacsa pripeljanih eksponatov), dvojezični (slovensko-madžarski) napisi stalne razstave in evidenca pomožne zbirke. Poleg pohištva bivšega župnišča, ki je bilo na razpolago, so bili razstavljeni tudi stari dokumenti, slike in knjige, za prikaz katerih so bile nabavljene stoječe in ležeče vitrine – za shranjevanje dokumentov, namenjenih raziskovalcem, pa knjižne police in omare za lažji dostop. Državna slovenska samouprava je po svojih zmožnostih in v okviru pravnih norm poskušala podpirati narodnostni pouk in kulturo. Drugi ukrepi za ohranjanje in razvoj narodnostne kulture S spremljanjem Sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic slovenski narodni manjšini v R Madžarski in madžarski narodni skupnosti v R Sloveniji je tudi pred sklicanim XI. zasedanjem slovensko-madžarske mešane komisije Državna slovenska samouprava napovedala in prosila, da upoštevajo naslednje: Na področju kulture (osnutek priporočil) Zaskrbljeni smo zaradi prihodnjih okrnjenih možnosti vključevanja manjšinskih organizacij v projekte in financiranje časopisa Porabje zaradi načrtovanega krčenja proračunskih sredstev Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem (MNEKK). III. Cerkveno versko življenje v maternem jeziku Državna slovenska samouprava si šteje kot izredno pomembno nalogo podporo cerkvenemu verskemu življenju v maternem jeziku, zato finančno podpira delovanje cerkvenega pevskega zbora, podpirala je organiziranje slovenske svete maše in koncerta, nastopanje mešanih pevskih zborov doma, prenovitev cerkvenih orgel na Gornjem Seniku, udeležbo vernikov na evharističnem kongresu v Celju. Občni zbor Državne slovenske samouprave kot partner projekta Sosed k sosedu, ki ga sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj v okviru Operativnega programa čezmejnega sodelovanja Slovenija – Madžarska 2007 – 2013 bo leta 2011 izdal Porabsko pesmarico v 5000 izvodih z naslovom Poslušajte vsi ljudje, ki jo pripravlja Ciril Kozar. IV. Obveščanje Od avgusta 2008 deluje in obvešča o dejavnostih in prireditvah Državne slovenske samouprave spletna stran www.slovenci.hu, na kateri se nahajajo kulturne informacije, informacije o izobraževanju slovenske manjšine na Madžarskem, o delovanju in dejavnostih Državne slovenske samouprave in slovenskih manjšinskih samouprav. Državna slovenska samouprava in Urad na spletni strani, poleg zgoraj omenjenih nalog, obveščata obiskovalce o aktualnih dogodkih, prireditvah, uresničitvi le-teh, dokumentiranih s fotografijami, o dogodkih med letom in o projektih. DSS je decembra 2008 pripravila grb, ki želi simbolizirati izvor in enotnost slovenske manjšine na Madžarskem. »Hribovito pokrajino simbolizira grič, v katerem se v srebrni barvi pojavlja reka Raba, iz njiju raste drevo (korenine, listje), ki ima kot simbol pripadnosti matični državi nacionalne (slovensko-madžarske) barve. Nad njim se na sredini v zlati barvi (sonce) blešči lipov list, simbolna rastlina slovenskega naroda.« Narodnostni mediji Med narodnostnimi in etničnimi manjšinami na Madžarskem ima slovenska manjšina radio s samostojno frekvenco. Ustanovitelji Slovenskega radia so leta 1997 bili Državna slovenska samouprava, Zveza Slovencev na Madžarskem in Slovenska manjšinska samouprava Monošter-Slovenska ves. Monoštrski Slovenski radio oddaja na frekvenci 106,6 MHz + Gornji Senik na frekvenci 97,7 MHz 8 ur tedensko, od 23. junija 2000. (Na osnovi 5. odstavka 95. člena I. zakona iz leta 1996 o radijski in televizijski dejavnosti ima radio pravice do največ 8-urnega tedenskega oddajanja brez javnega razpisa le v primeru, če bo v 100 % lasti manjšinske samouprave – tako je od leta 2000 radio izključna lastnina Državne slovenske samouprave – in za slovensko manjšino na Madžarskem deluje kot neprofitna inštitucija.) Madžarska v obliki normativne državne podpore zagotavlja samo polovico letnega proračuna manjšinske javne ustanove, ostali denar poskuša Radio pridobiti prek javnih razpisov. V skladu z zakonskimi predpisi se je ustanova 23. junija 2009 preoblikovala v Slovenski radio, javno neprofitno d.o.o. Državna slovenska samouprava poskuša zagotoviti pravne pogoje delovanja radia (proračun, sprejem letnega poročila; delovanje Nadzornega sveta, v določenih primerih vloga projektov in njihov obračun) in proračunsko zaledje radia. Državna slovenska samouprava je v pogajanjih o proračunu za leto 2011 vnovič pozvala Ministrstvo za javno upravo: »Najavljamo, da razen Küharjeve spominske hiše, ki jo je ustanovila Državna slovenska samouprava, normativno financiranje Urada DSS in Slovenskega radia še dalje ni rešeno (Javni razpis Slovenskega radia za financiranje stroškov delovanja za leto 2010 je bil zavrnjen), razen tega je v letu 2010 vzdrževanje teh dveh inštitucij zaenkrat brezizhodno in negotovo. Slovenski radio, javna neprofitna družba z omejeno odgovornostjo (Radio Monošter), ki je v lasti Državne slovenske samouprave – letos je star 10 let – je 51 % letnega proračuna zagotovil iz normativnega sistema financiranja. Finančni pogoj delovanja Slovenskega radia je, da se trenutna letna normativna državna finančna podpora poveča na 32 milijonov forintov, zato prosimo, da se zagotovijo potrebna sredstva za stalno delovanje radia in 24-urno oddajanje na teden.« Narodnostna televizijska oddaja Občni zbor Državne slovenske samouprave je protestiral proti ukrepu vodstva madžarske televizije, da bi od 1. januarja 2010 prišlo do zamrznitve manjšinskih oddaj, med drugim oddaje Slovenski utrinki, ki poteka v slovenskem jeziku in je na sporedu vsak drugi teden. Občni zbor DSS je obenem prosil varuha pravic narodnih in etničnih manjšin, da bi sprožil preiskavo o neuveljavljanju manjšinskih pravic, saj ima Madžarska televizija kot ustanova javnega obveščanja zakonsko obveznost za pripravljanje manjšinskih oddaj. Narodnostna oddaja (z novimi in arhivskimi prispevki) tudi dalje obvešča gledalce o slovenskem manjšinskem vsakdanu. V. Poskusi oživljanja gospodarskega življenja Občni zbor Državne slovenske samouprave je v delovnem načrtu za leto 2009 imel kot cilj organiziranje Gospodarskega foruma, s pomočjo katerega bi pospešili gospodarsko življenje Porabja. Organiziran je bil bilateralni (slovensko-madžarski) forum, ki je, izhajajoč iz sedanjega (geografskega, demografskega, socialnega) stanja območja, prikazal porabske značilnosti (tradicionalno naseljena pokrajina s slovensko narodnostjo, pokrajina z izjemnimi naravnimi danostmi) in iskal možnosti nadaljnjega razvoja. Glede na to, da je skupni cilj slovenske skupnosti razvoj in oživljanje gospodarskega življenja pokrajine, so strokovnjaki z različnih področij imeli predavanja, ki naj bi prispevala h gospodarskemu razvoju. DSS meni, da je forum sprožil pozitiven proces, oživila so se sodelovanja in gospodarski stiki. Forum bo imel nadaljevanje. DSS je predlagala, naj bo na zasedanjih Slovensko-madžarske mešane komisije posebna točka dnevnega reda vprašanje gospodarskega razvoja Porabja. VI. Negovanje stikov, politična navzočnost DSS in Zveza Slovencev na Madžarskem sta podpisali sporazuma o sodelovanju s Skupščino Železne županije in Direkcijo muzejev Železne županije. DSS se je udeležila ustanovitve Foruma za narodne in etnične manjšine na Madžarskem. 9. septembra 2008 je Urad DSS obiskal varuh pravic narodnih in etničnih manjšin. Veleposlanica Republike Slovenije v Budimpešti Darja Bavdaž Kuret je med uradnim obiskom v Porabju obiskala tudi DSS. Na Uradu DSS so potekali usklajevalni pogovori v zvezi z osnutkom zapisnika XI. zasedanja mešane madžarsko-slovenske komisije, ki sta se jih udeležila tajnika komisije. Komisija za človekove pravice, manjšine, civilne in verske zadeve madžarskega parlamenta in Komisija za zunanje zadeve in Madžare v zamejstvu madžarskega parlamenta sta obiskali Küharjevo spominsko hišo. Na podlagi 7. točke predloga XI. zasedanja mešane slovensko-madžarske komisije se je oblikovala madžarsko-slovenska Delovna skupina, I. zasedanje katere je potekalo na Gornjem Seniku z namenom, da se na dvojezičnem območju uresniči strokovno izpopolnjevanje administratorjev, zaposlenih na samoupravah. Na osnovi prijav bi se tega izpopolnjevanja udeležilo 20 ljudi, tečaj pa bi se začel po jesenskih volitvah lokalnih samouprav. Državna slovenska samouprava si je prizadevala negovati ustrezne odnose z Zvezo Slovencev na Madžarskem, z lokalnimi manjšinskimi samoupravami in madžarskimi ter političnimi organizacijami matične države. Urad DSS si je prizadeval obveščati manjšinske samouprave in njihove predstavnike o vseh spremembah (finančnih, pravnih, volilnih). Državna slovenska samouprava je – skupaj s Komisijo za izobraževanje in kulturo – protestirala v zvezi z načrtovano ukinitvijo vrtca v Slovenski vesi, ki je bil oddelek monoštrskega vrtca Játékvár. Oblikovala je predloge v zvezi s spremembami meddržavnega (slovensko-madžarskega) sporazuma iz leta 1992. DSS se udeležuje strokovnega kolegija »Kultura narodnostnih in etničnih manjšin«, ki je nastal znotraj Nacionalnega kulturnega sklada. Na II. Evropskem glavnem oddelku Ministrstva za zunanje zadeve smo usklajevali o povezovalnih cestah med Slovenijo in Madžarsko oz. o povezovalni cesti Gornji Senik-Verica-Ritkarovci. VII. Nominiranja, priznanja DSS je tako v letu 2008 kot tudi v letu 2009 nominirala Mešani pevski zbor Avgust Pavel za nagrado Za manjšine (nominiranje je bilo uspešno, mešani zbor je na dnevu narodnostnih manjšin decembra 2009 prejel nagrado Za manjšine, madžarske vlade. Osnovna naloga Državne slovenske samouprave bo tudi v prihodnje ohranjanje slovenskega jezika, kulture in narodnostne identitete kot tudi prenašanje le-teh na mlajše rodove. Državna slovenska samouprava ne razpolaga s pravnimi in finančnimi možnostmi, s pomočjo katerih bi lahko izvajala učinkovite dejavnosti v prid gospodarskega razvoja, poleg tega se na območju zaradi določenih predpisov ne more uresničiti aktivni razvoj gospodarstva, vendar mislimo, - in vse to je bilo potrjeno na uradnem obisku predsednika Republike Slovenije na Madžarskem 10. novembra 2010 -, da je strateški cilj slovenske skupnosti in – ni pretirano – najpomembnejše vprašanje njenega obstoja razvoj, oživljenje gospodarskega življenja pokrajine. Cilj je, da bi strokovnjaki, delujoči na političnem in gospodarskem področju, prepoznali pomembnost tematike in v prid temu izvedli konkretne, praktične ukrepe, da bi se oblikovala gospodarska baza družbenega obstoja slovenske manjšine in bi se ponudila možnost preživetja za prebivalstvo – posebej za rastočo mlado generacijo. Državna slovenska samouprava Martin Ropoš predsednik Člani občnega zbora DSS, ki so to funkcijo opravljali med l. 2006-2010 Slovenski dan na monoštrski šoli, namen dneva je bil pridobitev staršev, da svoje otroke vpišejo k slovenščini DSS vsako leto priredi kulturni program za učence in dijake šol ob slovenskem kulturnem prazniku Predaje Küharjeve spominske hiše se je udeležil tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš, ob njem državni sekretar Bence Rétvári in predsednik DSS Martin Ropoš Sodelavci Slovenskega radia ob pretvorniku na Gornjem Seniku Obisk slovenske veleposlanice Darje Bavdaž Kuret na DSS Friški bojte, zdravi bojte v etom nauvom mladom leti Godci in pevci v Križevcih Kak šegau ma prajti lüstvo, pá smo edno leto starejši gratali. Etašoga reda, na začetki leta, vsakši na tejm zmišlava, ka prinesé nam leto 2011. Baukše baude ali ešče slabše, kak je prejšnjo leto bilau? Na tejm tak mislim zaman zmišlavamo, zato ka samo na konci leta se tau zvej. Dapa zato bojmo optimisti kak vsigdar, gda vsakšoma veselo nauvo leto želejmo. Vejpa že naši starci, predniki so tej bili, gda so friškat, pozdravlat odli na nauvo leto. Tau je stara slovenska navada, štera se že pomalek na žalost tö tapozabi. Na Gorejnjom Seniki mlajši ešče odijo pozdravlat, dapa na števanovskom tali več ne friškajo. Kak trbej, kak je on pozdravlat odo, od tauga je meni Andraš Sukič parpovejdo z Grejnjoga Senika. • Andraš, vi ste na Gorejnjom Seniki friškivat (tepežkat) odli ali pozdravlat na nauvo leto? »Pri nas so tau tak prajli, ka pozdravlanje, vejn, ka na števanovskom tali so friškali pa so s spletenim korbačom odli kaulak, tau je pri nas malo ovak bilau.« • Kak je bilau tau pri vas, gda si ešče ti odo pozdravlat? »Mi smo tü brojco meli pa kantlo, pa s tistim smo odli kaulivrat pozdravlat. Gda sem ge eške v osnovno šaulo odo, te sem na silvestrovo k staroj materi üšo spat na Janezov brejg, aj tam že rano leko zač-nem. Tau je od prvoga razreda do sedmoga razreda tak bilau. Te je eške nej tak bilau kak zdaj, ka mladina te pride pozdravlat, gda je že podnek gé. Istino zdaj že lüstvo ne stane tak rano gora tü nej, zato ka nega krav, ka bi polagati trbelo. Te sem ge že v petoj vöri stano, pa gda so oča mlejko nesli, te sem ge že z njimi üšo nüt v ves, dapa tau je samo sprvoga bilau, gda sem eške mali biu. Spodkar po vesi sem že sam odo, zato ka te je že sveklau bilau.« • K vsakšoj kuči si üšo pozdravlat? »Ka so med potjov bile, pri vsakši kuči sem se stavo doj po Janezovom brejgi pa spodkar v vesi, gde je posvejt goro. Gora na Grbenšček sem nej üšo, ka je tisto daleč bilau zamé. Zato sem odo tak rano, ka aj vsakšoga leko pozdravim. Če bi sledkar üšo, te bi že tisti falili, šteri so mlejko nesli ali pa potistim bi že k meši odišli.« • Zaka je dobro bilau pozdravlat odti? »Tau se je mena vidlo, ka sem leko pozdravo lidi, drugo pa tau, ka sem s tejm malo peneze prislüžo. Moji stariške, gda so eške kauli odli, oni so samo djabke pa kaj takšno dobili, peneze nej. Istino, ka te so eške filere pa forinte davali, če si k žlati üšo, tam si več daubo, dapa itak si dosta leko prislüžo.« • Kak je trbelo pozdraviti lidi, ka si mogo gučati? »V ednoj rokej sem emo kantlo, gde je voda bila notra, v drugoj rokej pa brojco. Brojco sem v vodau namočo pa te sem je z njauv malo poškropiu, kak gda pop kaj posveča. Med tejm sem pa tapravo pozdravljanje: Friški bojte, zdravi bojte, v etom nauvom leti, krüja, vina vse zavolé, düšno zveličenje pa največ.« • Če je fejst mrzlo bilau, te ti je voda zmrznila, nej? »Kak si s tistim ta pa nazaj balancko, kak si neso, te voda ne zmrzne. Dostakrat je mrzlo bilau pa velki snejg, ka so oča naprej šli pa so mi tir redli, dapa tašoga reda se je tau nej štelo. Samo si tau gledo, kelko si prislüžo.« • Ka si s tejmi penazami delo? »Te je eške nej tak bilau kak zdaj, gda stariške v pargiško dejejo mlajšom peneze, pa idi, nika si küpi v bauti. Te si nej emo tak v žepki peneze kak zdaj. S tauga sem si sladoled, cuker pa tašo kaj kipüvo, ka mi je potrejbno bilau.« • Gda si pozdravlat odo, bilau je tak, ka so te vözaprli? »Nej, tašo je nikdar nej bilau. Lüstvo je čakalo, lačno je bilau natau, ka je pozdraviš. Če se je tak zgau-dilo, ka sem koga vönjau, te pri meši so me že pitali, gde si biu, zaka si nej prišo. Tak ka vsikšo leto so me fejst, fejst čakali, aj je pozdravim.« Karči Holec Društvo ljudskih godcev in pevcev »Gorički lajkoši« je 11. decembra 2010 že 6. paut organiziralo srečanje goslarov in pesmarov na Goričkom. Med 11. nastopajočimi so bili – pauleg skupin iz Pomurja – gosti s Hrvaške (pevski zbor in tamburaški orkester iz Zagorja), moški zbor iz vesi Leše na Koroškem pauleg avstrijske grajnce pri Dravogradi, trge goslarge in pevka iz Transilvanije v Romuniji (Magyarlapád) in Sombotelske spominčice z Madžarskoga. Ženske iz Mislinjske doline (gde se srečata Koroška in Štajerska) so gizdavo spejvale »Jaz sem kmetica, ti si kmetica, kmetice smo me vse«. Videlo se na nji, ka rade vertivajo tö, nej samo spejvajo. Poštüjejo grünt, ka »dobra zemljica nam hrano prinaša«. Stanko Črnko je v Šibeniki na Hrvaškom vküper nastopo z ansamblom Avantura in pevko Karmen Sreš, zatok go je pauzvo na tau srečanje. Pa svojoga staroga prijatela, šteroga pesmi po radioni tö dostakrat čüjemo, Vedrana Franca Husarja. Na konci programa so vsi goslarge vküper igrali na odri »Mi se mamo radi«, vsi pevci pa so vküper spejvali pesem »V dolini tihi«. -mkm- Spominčice na odri Andraš Sukič je kak pojbič ojdo pozdravlat na nauvo leto NEPOSREDNI SPOMIN BO KMALU ZGUBLJEN Kdor želi slišati pripovedi, ima na voljo življenjske zgodbe v slovenskem in nemškem jeziku Zadnja lanska razstava, ki bo v Pavlovi hiši odprta do konca letošnjega februarja, ima pomenljiv naslov Konec spomina – koroške partizanke, koroški partizani. Dvanajst pripovedovalk in pripovedovalcev v slovenskem in nemškem jeziku razgrinja usodna doživetja pri partizanih, pripovedujejo o povojnem času in današnjih razmerah na avstrijskem Koroškem. Avtor razstave Ernst Logar, sicer nemško govoreči ustvarjalec, želi s prostorsko inštalacijo opozoriti, da prihaja Konec spomina, kajti odhaja zadnja generacija prič krutih medvojnih in ne ravno prijaznih povojnih časov na Koroškem; časov, ki so najbolj prizadeli in zaznamovali prav slovensko manjšino. Avtor se je ukvarjal tudi z lastno družinsko zgodovino in tako je nastal pomemben projekt, ki ga je doslej predstavil v Celovcu in tudi na Dunaju. eR Spomini na človeka, ki je zelo spoštoval Porabje PETEK, 07.01.2011, I. SPORED TVS 6.15 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 BISERGORA, LUTK. NAN., 10.25 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO, 10.35 PESEM IZ OBLAKOV, DOK. FILM, 10.50 ENAJSTA ŠOLA, 11.25 TO BO MOJ POKLIC: PEK, 11.50 TO BO MOJ POKLIC: PEK, 12.15 UGRIZNIMO ZNANOST, 12.40 MINUTE ZA JEZIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 TURBULENCA: MOTIVACIJA, 14.20 SLOVENCI V ITALIJI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 16.00 IZ POPOTNE TORBE: POKLICI, 16.20 ŠOLA EINSTEIN, NEMŠ. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 POSEBNA PONUDBA, 18.00 DUHOVNI UTRIP, 18.30 PRI SLONOVIH, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.50 EKOUTRINKI, 20.00 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽINSKA NANIZANKA, 20.30 NOČ MODRIJANOV, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 POLNOČNI KLUB: SLOVENSKI REKORDI IN GUINESS, 0.20 DUHOVNI UTRIP, 0.40 BABILON.SI: INICIACIJA, 1.00 DNEVNIK, 1.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.00 INFOKANAL PETEK, 07.01.2011, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 10.00 DOBRO JUTRO, 13.00 GLASBENA ODDAJA, 14.35 GLASNIK, 15.00 ČRNO BELI ČASI, 15.45 Z GLAVO NA ZABAVO: ELEVATORS, 16.10 ČUSTVA, TKANINA NAŠEGA ŽIVLJENJA, DOK. ODD., 17.00 CIRCOM REGIONAL, 17.25 MOSTOVI - HIDAK, 18.00 PRIMORSKI MOZAIK, 18.30 PODOBA PODOBE, 19.00 POSNETEK KONCERTA, 20.00 PRAVA IDEJA!, POSLOVNA ODDAJA, 20.30 POTI Z VZHODA, DOK. SER., 21.20 DOKTOR MARTIN, ANG. NAD., 22.10 RESNIČNE ZGODBE, DOK. SER., 23.00 BELO BLAGO, KOPR. FILM, 0.55 TRUMBO, AM. DOK. FILM, 2.30 ZABAVNI INFOKANAL * * * SOBOTA, 08.01.2011, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE - IZ POPOTNE TORBE: POKLICI, 7.20 KRIŽ KRAŽ: LUTKOVNA PREDSTAVA; ZAJČEK BINE; BUKVOŽERČEK; RIBIČ PEPE; KULTURNI BRLOG; ČRTKOVA GALERIJA, 9.05 KINO KEKEC: KLAPA OLSEN MLAJŠEGA IN ČRNO ZLATO, NORV. FILM, 10.35 POLNOČNI KLUB: SLOVENSKI REKORDI IN GUINESS, 11.50 SLOVENIJA V LETU 2010, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 14.20 LJUBEZEN IN KONJI, NEMŠ.FILM, 15.55 SOBOTNO POPOLDNE, 15.55 UVERTURA, 16.15 ZDRAVJE, 16.35 USODA, 16.40 ALTERNATIVA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.20 NA VRTU, 17.45 SOBOTNA IZMENA, 17.55 Z DAMIJANOM, 18.20 SOBOTNA IZMENA, 18.25 OZARE, 18.35 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 NE HODI MI TRKAT, AM. FILM, 22.00 POROČILA, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.45 GANDŽA, AM. NAD., 23.15 GANDŽA, AM. NAD., 23.45 DNEVNIK, 0.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 0.35 INFOKANAL SOBOTA, 08.01.2011, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 7.35 SKOZI ČAS, 7.45 POSEBNA PONUDBA, 8.10 CIRCOM REGIONAL, 8.35 PRIMORSKI MOZAIK, 9.05 POTI Z VZHODA, DOK. SER., 10.20 SV. POKAL V ALEPSKEM SMUČANJU, 14.25 SV. POKAL V NORDIJSKEM SMUČANJU, 17.45 MOJE IME JE FISH, AM. FILM, 20.00 ŠPORT, 22.00 PRIDI V PARADIŽ, AM. FILM, 0.05 POSLEDNJA SODBA, AVSTRIJSKO-NEMŠKA SERIJA, 1.40 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 09.01.2011, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, 9.55 NEDELJSKA MAŠA, 11.00 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.30 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 NOČ MODRIJANOV, POSNETEK KONCERTA, 14.30 NLP S TJAŠO ŽELEZNIK, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.20 SLOVENSKI MAGAZIN, 17.45 PRVI IN DRUGI, 18.25 TONI IN BONI, RIS., 18.30 ZAKAJ? ZATO!, RISANKA, 18.35 ČARLI IN LOLA, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 KONCERT PRIFARSKIH MUZIKANTOV Z GOSTI - VEČER V ČAST MILANU FERLEŽU, 21.35 VEČERNI GOST, 22.30 POROČILA, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.10 USODNA NOČ, FR. SER., 0.40 DNEVNIK, 1.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.35 INFOKANAL NEDELJA, 09.01.2011, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 7.25 SKOZI ČAS, 7.35 GLOBUS, 8.05 ZAPISKAJ IN ZAPOJ: SLAVNOSTNI KONCERT OB 90-LETNICI ŽKUD TINE ROŽANC, 8.40 ERIK V DEŽELI ŽUŽELK, KOPR. FILM, 10.20 ADELBODEN: SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SLALOM (M), 11.40 ZAUCHENSEE: SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SUPERVELESLALOM (Ž), 12.25 VAL DI FIEMME: SV. POKAL V NORDIJSKEM SMUČANJU, 13.25 ADELBODEN: SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SLALOM (M), 14.15 HARRACHOW: SV. POKAL V NORDIJSKEM SMUČANJU, SMUČARSKI SKOKI, 15.30 SVETOVNI POKAL V NORDIJSKEM SMUČANJU: SMUČARSKI TEKI 9 KM (M), 16.15 TURBULENCA: MOTIVACIJA, 17.05 VESOLJSKE ŽOGICE, AM. FILM, 20.00 ZAKLADI CIVILIZACIJE, DOK. SER., 20.55 TESS IZ RODOVINE D’URBERVILLOV, ANG. NAD., 21.55 NA UTRIP SRCA, 23.40 ZDRAVNIČIN DNEVNIK - MOŠKI SO NAJBOLJŠE ZDRAVILO, NEMŠ. NAD., 0.25 FILM, 2.00 ZABAVNI INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 10.01.2011, I. SPORED TVS 6.25 UTRIP, 6.35 ZRCALO TEDNA, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 VIPO - PUSTOLOVŠČINE LETEČEGA PSA, RIS., 10.20 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 10.30 RISANKA, 10.40 IZ POPOTNE TORBE: POKLICI, 11.00 ŠOLA EINSTEIN, NEMŠ. NAN., 11.25 IZGANJALCI VESOLJCEV: SILAK, RIS., 11.55 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 POROČNI VALČEK, NEMŠ. FILM, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 IZGUBLJEN IN NAJDEN, RIS., 16.10 RISANKA, 16.15 J.W. GRIMM: ŠPICPARKELJC, OTR. ODD., 16.25 RIBIČ PEPE: POP … POP ... PAPPARAZZI, OTR. NAD., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 KO SPREGOVORIJO ŽIVALI, DOK. SER., 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 KLOVN KIRI, RIS., 18.45 SONČNI MLIN, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 GLOBUS, 23.35 GLASBENI VEČER: TANJA SONC, ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE IN KERI-LYNN WILSON, 1.05 DNEVNIK, 1.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.10 INFOKANAL PONEDELJEK, 10.01.2011, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 10.00 DOBRO JUTRO, 12.45 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 13.05 SOBOTNO POPOLDNE, 15.20 PRISLUHNIMO TIŠINI, 16.00 PODOBA PODOBE, 16.25 SLOVENCI V ITALIJI, 16.55 POSEBNA PONUDBA, 17.20 TO BO MOJ POKLIC: MIZAR, 17.45 UMAZANI PLES, AM. NAD., 18.10 SLOVENSKI MAGAZIN, 18.40 PRVI IN DRUGI, 19.00 Z GLAVO NA ZABAVO: RUDI & THE COOL VIBES, 19.25 ODDAJA O ŠTUDENTIH, 20.00 KONCERT, 20.50 ČUDOVITI SVET ALBERTA KAHNA: LJUDJE SVETA, DOK. SER., 21.50 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.20 KASPAR HAUSER, NEMŠKI FILM, 0.10 PRIKRITE SLEDI, AM. FILM, 2.00 ZABAVNI INFOKANAL * * * TOREK, 11.01.2011, I. SPORED TVS 6.15 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 ZLATI PRAH, 10.15 SREČNI METULJ, 10.40 STORŽKOVO POPOLDNE, OTR. SER., 10.50 J.W. GRIMM: ŠPICPARKELJC, OTR. ODD., 11.05 RIBIČ PEPE: OSUPLJIVA JAPONSKA, OTR. NAD., 11.25 ODDAJA ZA OTROKE, 11.55 VEČERNI GOST: PROF. DR. ERNEST PETRIČ, PREDSEDNIK USTAVNEGA SODIŠČA RS, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 GLOBUS, 14.00 DUHOVNI UTRIP, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 PAJKOLINA IN PRIJATELJI S PRISOJ, RIS., 16.05 ZLATKO ZAKLADKO, 16.25 ŠOLA NA SONČAVI, ČEŠ. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 DREVESA PRIPOVEDUJEJO, DOK. SER., 18.00 UGRIZNIMO ZNANOST, 18.20 MINUTE ZA JEZIK, 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 BACEK JON, RIS., 18.45 POKUKAJMO NA ZEMLJO, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.00 SLOVENKA LETA, 21.00 BOGCI ZA KROMPIR IN MOKO, DOK. ODD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 PRAVA IDEJA!, 23.30 OSMI DAN, 0.00 ČUDOVITI SVET ALBERTA KAHNA, DOK. SER., 0.50 DREVESA PRIPOVEDUJEJO, DOK. SER., 1.20 DNEVNIK, 2.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI 2.25 INFOKANAL TOREK, 11.01.2011, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 10.00 DOBRO JUTRO, 12.45 NLP, 15.20 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 16.15 DOBER DAN, KOROŠKA, 16.50 GLASNIK, 17.20 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, 18.40 IMPRO TV, 19.10 TRANZISTOR, 19.55 KNJIGA MENE BRIGA, 20.20 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, 21.10 DEDIŠČINA EVROPE: ŽENITEV, RUS. FILM, 22.45 IZZA ODRA, 0.20 DIVJI BILL, AM. FILM, 1.55 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 12.01.2011, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 PIKA NOGAVIČKA, RIS., 10.35 ZLATKO ZAKLADKO: VOGRINOV MLIN NA VETER, 10.55 ŠOLA NA SONČAVI, ČEŠ. NAN., 11.20 DREVESA PRIPOVEDUJEJO: HRAST, DOK. SER., 11.55 BOGCI ZA KROMPIR IN MOKO, DOK. ODD., 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 TEDNIK, 14.25 PRISLUHNIMO TIŠINI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MAKS IN RUBI: DENAR, RIS., 15.55 MILAN, RIS., 16.00 KRAVICA KATKA: ZIMSKI MRAZ, RIS., 16.05 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 TURBULENCA, 18.25 DANICA IN PRIJATELJI, RIS., 18.30 MUSTI, RIS., 18.35 VRTNI PALČEK PRIMOŽ, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.00 V TOKU DOGODKOV, ANG. FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 PODELITEV PRIZNANJ RS ZA POSLOVNO ODLIČNOST, 0.00 TURBULENCA: DAROVANJE ORGANOV, 0.50 DNEVNIK, 1.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 INFOKANAL SREDA, 12.01.2011, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 9.40 TV PRODAJA, 10.00 DOBRO JUTRO, 11.40 KONCERT PRIFARSKIH MUZIKANTOV Z GOSTI, 13.40 IMPRO TV: LUCIJA ČIROVIĆ IN BOŠTJAN NAPOTNIK, 14.10 SV. POKAL V BIATLONU, 16.35 TRANZISTOR, 17.10 MOSTOVI – HIDAK, 17.40 ČRNO BELI ČASI, 18.00 PODELITEV PRIZNANJ RS ZA POSLOVNO ODLIČNOST, 19.10 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 19.45 ŽREBANJE LOTA, 20.00 LJUBLJANA: ODBOJKA, TEKMA LIGE PRVAKOV: ACH VOLLEY BLED - JASTRZEBSKI, 22.30 STROGO NADZOROVANI VLAKI, ČEŠK. FILM, 0.00 SLOVENSKA JAZZ SCENA: BIG BAND RTV SLOVENIJA, ERNIE WATTS IN MICHAEL ABENE, 0.50 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 13.01.2011, I. SPORED TVS 6.15 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 TELEBAJSKI: ŠTEVILKA TRI, OTR. NAN., 10.35 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 11.15 SPREHODI V NARAVO: LUBJE - DREVESNA KOŽA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 STUDIO CITY, 14.25 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽ. NAN., 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 VIPO - PUSTOLOVŠČINE LETEČEGA PSA, RIS., 15.55 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 16.05 VES ČAS NA SPLETU, DOK. FILM, 16.20 ENAJSTA ŠOLA: PARLAMENT, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 RESNIČNE ZGODBE, DOK. SER., 18.20 MINUTE ZA JEZIK, 18.25 ŽREBANJE DETELJICE,18.35 DRAGO, DEBELUŠNI ZMAJČEK, RIS., 18.45 KATKINA ŠOLA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.00 POGLEDI SLOVENIJE, 21.30 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 PISAVE, 23.30 HENRIK IBSEN: PEER GYNT, TV PRIREDBA PREDSTAVE SNG DRAMA MARIBOR, 0.50 GLOBUS, 1.20 DNEVNIK, 2.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.25 INFOKANAL ČETRTEK, 13.01.2011, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 10.00 DOBRO JUTRO, 12.45 DREVESA PRIPOVEDUJEJO: HRAST, DOK. SER., 13.15 ZAKLADI CIVILIZACIJE, DOK. SER., 14.10 SV. POKAL V BIATLONU, POSAMEZNO 15 KM (Ž), 16.00 EVROPSKI MAGAZIN, 16.30 POMAGAJMO SI, 17.00 MOSTOVI – HIDAK, 17.30 TO BO MOJ POKLIC: MIZAR, 18.00 MALA DORRITOVA, ANG. NAD., 19.00 KONCERT, 20.00 ČAKALNICA, ANG. FILM, 21.40 LJUBICE, ANG. NAD., 22.30 PROFESOR, IT. NAD., 0.10 DRUŽINA JE ČUDOVITA STVAR, NEMŠ. FILM, 1.45 ZABAVNI INFOKANAL Jože Vild je bil med prvimi iz Slovenije, ki je navezal stike s Porabskimi Slovenci in aktivno deloval na kulturnem, športnem in literarnem področju. To sodelovanje je želel še bolj poglobiti in prenesti na mlajše rodove. Zveza Slovencev na Madžarskem v njegov spomin vsako leto priredi razstavo, na kateri so na ogled slike Likovne sekcije Društva upokojencev Murska Sobota. Jože Vild je zelo spoštoval Porabje in tukaj živeče ljudi. Njim v čast je napisal tudi pesem z naslovom V Porabju dobri so ljudje. Pred petimi leti, ko je zrecitiral to pesem, se je zgrudil in kmalu potem umrl v razstavni dvorani v Slovenski hiši. Od takrat je razstava vsako leto v njegov spomin. »Že takrat, ko je postal predsednik Društva upokojencev Murska Sobota, sem slišala, kako si prizadeva, da bi s Porabjem vzpos-tavili neko globoko sodelovanje, predvsem na kulturnem področju. Torej želel je, da bi naša slovenska beseda tako v pesmi kot sliki posegla v Porabje, torej k ljudem, ki govorijo slovenski jezik, sicer v svojem porabskem narečju. Torej danes, ko se ob peti obletnici spominjamo gospoda Vilda, lahko ugotavljamo, da so ti dosežki izredno globoki, veliki in pohvale vredni. Slike, ki so obešene okrog nas in ki so jih ustvarili naši likovniki, dajajo nostalgijo tistemu, kar je želel gospod Vild. Ohranimo ta spomin tudi v prihodnje, ohranimo in cenimo njegovo bogato delo,« - je dejala Angela Novak, predsednica Društva upokojencev Murska Sobota. Na pobudo Društva upokojencev Murska Sobota bodo na razstavi naslednje leto izpostavili tiste ljudi, ki so več kot 30 let delovali skupaj z gospodom Vildom in podelili spominske plakete vsem zaslužnim tako na eni kot drugi strani kot neko priznanje za minulo delo na tem področju. Nikoletta Vajda Nagy Otvoritve spominske razstave so se udeležili člani DU Murska Sobota. Lojze Veberič (prvi z desne) je dal pobudo za ustanovitev spominske plakete, ki bo nosila ime Jožeta Vilda