izacua iii Prišli smo končno na vrhunec te pereče zadeve, ki se jc vkkla skozi našo oxgani> zacijo in — če ni že zastrupljala razmerja do vodstva in med članstvom, je pa gotovo povzročala čut neugodja in nezaupanja. Scdanje vodstvo naše lorganizaorije ni imelo vec de facto nJkalkih skupnih intere* sov z upravo Učiteljslke tiskarne, ikajti takoj po cdjski pokrajinski s'kupščini je vodiilo vse OTgandzacne posle popolnoma neodvis-no in v rednem razmerju do tiskarne, po korektnih trgovskih odnošajih. Nič več tn nič manj, z istimi uddbnostmi, ki jih dobi danes povscd. Z ozirom na sedež učiteljske organiza* cije in poslovne stike s tisikarno, se je pa še vedno vzdrževal vidcz in nezaupanje, ka= kor da bi še vedno obstojale o'bojestran&'ko neke ožje ter intimnejše i<n ne samo trgov= ske zveze. Ni'td zaradi javnosti, še manj pa zaradi našega članstva, b\ smeii še nadalje trpeti, da se vzdržuje ta videz. Treba je bilo tulkaj brezpogojno čistega vina in natančnega ra'zmerja. Nade. ki jih je stavilo učiteljstvo na to gospodarsko institucijo, se niso obisti* nile. Vzrokov ne bomo razglabljali. Slovensko učiteljstvo, združeno po ogromni večini v UJU, mora misliti na svo= jo gospodarsako osamosvojitev. Gre v tem oziru za tako važno zadevo, da bi organiza* cija zagrešila neodpustljiv in nepopravljiv greh na vsem organizira/iem učiteljstvu, če bi še nadalje odlašala z ureditvijo tega vi* talnega našega vprašanja. Nikakor si ne za« pirajmo oči pred možnostmi, ki nas dolete lahko prciko noči, nc glede na to, da se naše gmotno in pravno stamje slabša od dneva do dneva z nekako matematično gotovostjo. Skoraj tritisočglava učiteljska množica ima po svoji rzotorazbd in zlasti po svojem socialnem staldšču ineusahljive vire, iz kate* rih si gradi lahko impozantno gospodarsko podlago, ki mu bo vsak čas tvorila granitno skalo, ob katero bodo zastonj butali zlo* nosni življenski valovi. Potrebujemo učinko* vitih podpor v sLucajih bolezni, potrebujeimo krepkega obramibnega sklada za gmotne in pravne podpoire preganjanega in v razne nesreče padlega učiteljstva, potrčbujemo ce= nenega kredita rin cenenih dobavndh virov za vse naše potrebščine, potrebujemo ugod= nih študijskih pogojev za našo deco, po* trebujemo cenenih zdravilišč in letovišč za svoje razrahljano zdravje itd. iitd. Vse to delo nas šele čaka in mora biti storjeno, ker je izvršljivo. Organizacija mora brezpogojno za temi cilji, ki bodo tudi moralno dvignili učiteljstvo na ono stopnjo, (ki se zdi danes še največjim optimistom kot ne= dosegljiva. Vse ovire, ki bi se nam stavile na pot, je treba odločno premagati. Senti« mentalizma ne smemo poznati, tradicije se morajo umakniti. Skupni interesi organizi* ranega učiteljstva so nam najvišji zakon, 6e naj ima naša nepolitizirana organizacija realen pomen. . In tu smo na točki, ki zahteva čistega irazmerja med nami in Učiteljsko tiskarno. Ali srn,emo in moremo vnesti to podjetje kot pozitivno postavko v svoj staTiovski gospodarski ikalkil? Ali naj imenu »Uči* teljska« žrtvujemo svojo stanovsko in o,r= ganteačno gospodarsko konsolidacijo, svoje vitalno vprašanje? Kdo more to od nas za= htevati in na podlagi katerih predpravic? Mi v&i vemo, da ibi pomenilo to podjetje v naših rokah mogočen korak dalje na potu naše gospodarske emancipacije, vemo pa tudi, da poimenja ozkosrčno, toirej za veči= no učiteljstva tuje vodstvo v tiskarmi ve= zanje našdh gospodarslkih sil. Učiteljska tis skarna more biti res učiteljska, in služiti res učiteljskim interesom le tedaj, ako so vsi naši člani istočasno člani te zadruge ter uravnavajo n.jeno deloivanje v svoji najs višji organizačni instanci. Odprli bi se na ta način mogočni viri pirospevanja tega pod= jetja, kajti učiteljstvo. usmerjeno v tem delu enotno, bi ustvarilo čudeže, na drugi stranj bi se pa realizirali >na podlagi tega lahko prej našteti socialno gospodarski cilji v prilog vsemu učitcljstvu. To smo hotcli in postavili s predložit« vijo 172 novih članovsučiteljev upravni od= bor Učiteljske tis'karne na pireiz^kušnjo, ali m.u je naslov »učiteljska« resna stvar ali samo voda na njegov mlin. In izpoznali smo — vodo! Hoteli smo čiste vode — in dobšli smo jo. Po dolgih imesccih cincanja se je uprav« ni svet tiskarne končno povzpel do jasnosti in reči moramo, da smo mu hvaležni. Naša pot je sedaj jasna! Prostc so naše roke, nevezani pri svojem gospodarskem snova* nju na nikake ozire. Začeti moramo s klraja vse naše delo na gospodarskem polju iin 'začeli ga bomo z neomajenim prepri6anjem, da dogradimo v nedolgerm času trdno in zdravo podlago, ki nam jc neobhodno po= trdbna. Učiteljska tiskarna jc za učiteljstvo pos'ej ti&arna — kot vse druge. Nikakega sovraštva. nobene zamere naj ne bodi med nami. Svoje posle bomo poslej ucravnali po trgovskem načelu »do ut des«, svojc Ikonisti pa zasledovali brez sentimentalnosti. Želimo tovarišem, ičlanom ' Učiiteljske tiskarne mnogo uspeha ter izjavljamo, da nimamo nikalkega vzroka zapostavljati nji= hovih eventualno boljših itrgovskilih pogo« jev kaki drugi tiskarni. Preferenca ugod= ncjšim pogojem napram vsem sličnim pod^ jetjem. Tako je razmeirje razčiščeno, naša pot prosta in nastopil; jo bomo z veselim optimizmom.