STUDIJSKA BIBLIOTEKA L JUHL r*.fJA itm 146 Poštnina poražnnjena (C. C. con la V Trsta, * sredo. 20. lunlja. 1928. - Leto VI. Posamezna Storilka 30 coni, LetnEk Lil! T ! izhafe Taaki dan zjutraj raz«n ponedsljka. Naročninai " 1 L 8-—, L 22^, pol Wta L 38^-, loto L 75.—, ▼ inozemstvo m««čno L. o.50 vt. — Poumm« itevilk« 30 «t. — Otfla*ninA u 1 mm prodora \ sir oko* ti 1 kolon« (38 mm) t aa trtfovrfta m obrtna oglaaa L s* osmrt-»ahraia, poalana, rabila L 1J0. oglaaa danamih MTodov L Oglati na prvi Hrani L EDINOST UradniitTo in upravniŠUcM Tmt (3), ulica S. Francatco d'Asiiii 20. Ta-laf on 11-91. Doptai naj aa polfljajo iskljuino uradniMru, oglati, rakla* nad}« in danar pa ttpraTntttra. RokopM m na vračaj. Nafrankirana piama m na sprejemajo. — Laat, lalolba In tiak Tiakarna «Edino»U. FoduradnfltTo vOorid; ulica Gioau* Carducci it 7, L a. — TeUi It 327. Glavni in odgovorni uradnik: proL Filip Paricu Makslm Gorkli v Rušili Kot smo že poročali, se je slo-(Vtti ruski pisatelj Maksim Gorkij po dolgem bivanju v inozemstvu nedavno vrnil v Rusijo. Po njegovem odhodu iz Rusije in (večkrat ob času njegove odsotnosti so se slišale vesti, da se je ta veliki sin ruskega naroda končno spri s sedanjim režimom in da je Rusijo takorekoč zapustiti moral. Naslednji opis sprejema, ki mu je bil prirejen v Moskvi, ne potrjuje teh vesti. Poročila iz Rusije govorijo marveč o tako prisrčnih in svečanih sprejemih v čast Gorke-mu, da izgleda, kot bi bile svečanosti nalašč preračunjene v svrho zanikanja omenjenih govoric, v kolikor niso le izliv elementarnega navdušenja pred silo duha, ki je vzvišen nad političnim režimom. t** Kakor hitro se je raznesla vest o prihodu Gorkega v Mo-'skvo, so mu začela prihajati od ;vseh strani vabila na obisk. Teh vabil, ki so iih poslale razine sovjetske organizacije, ustanove, podjetja, tovarne itd., je :Gorkij prejel na stotine; naravno se ni mogel odzvati vsem. Te dni je obiskal samo «IIercenov doin» (Dom sovjetskih književnikov) in « O srednji dom rdeče armade«, ki je bil otvorjen za časa proslave devetletnice obV stoja rdeče vojske. V «Hercenovem domu« so pozdravili Gorkega književniki F. Gladkov, M. Koljcov in F. Niki-forov. F. Gladkov je v svojem pozdravnem govoru med drugim dejal: «Treba je, da razumemo, kako predstavlja Gorkij naloge sovjetskega književnika«. Koljcov je v svojem govoru naglasil, «da je sovjetskemu književniku neobhodno potrebno, da se približa novinam, kajti literarna arena se je razširila iz ozkega kroga čitatelje v v stotisočeri avditorij no-vin*. «Pokazati hočemo Gorke-mu naše književne bolezni,» je dejal Nikiforov, «naj on ugotovi diagnozo in predpiše recept.» V svojem odgovoru je Gorkij dejal, da se ne čuti sposobnega za razsodnika v literarnih sporih, vendar pa da lahko z gotovostjo trdi, da so ti spori znak razmaha književnosti. Govoreč o tem, o čemer je treba pisati, je Gorkij izjavil, da mora ruski književnik zavzeti obrambno stališče napram meščanom, napram ljudem, ki stremijo samo po blagostanju. V «Osrednjem domu rdeče vojske», kjer ga je pozdravil Član revolucionarnega vojnega sveta, je imel Gorkij daljši govor, v katerem je proslavljal rdečo armado kot «veliko delo delavcev in kmetov«. Govorilo je še več članov rdeče armade, od katerih je eden pozival Gorkega, naj ostane v Rusiji med svojimi rojaki, ki bodo bolje negovali njegovo zdravje nego v inozemstvu. Nato je bilo poklonjenih Gor-kemu več darov, med njimi puška, model tanka, daljnogled in cela zbirka lista «Krasnoarme-jec». Obenem je bil pisatelj imenovan za častnega Člana «Doma rdeče armade«. Ob zaključku slavnosti je govoril znani poljski komunist Felix Kohn, ki je med drugim dejal: «Dali smo vam orožje vsake vrste, a enega oix)žja vam nismo dali, ker ga fee imate: to je pero, ki je ravno tako dobro kot puška.» Siavnost se je zaključila s tem, da je Gorkij poljubil Kohna in ponovno izrazil svoje spoštovanje do rdeče armade. Navdušenje, s katerim je današnja Rusija sprejela pisatelja, ki v svojih delih tako verno upisuje krize in težave ruskega priprostega ljudstva, iz katerega je ;>am izšel, je prišlo do izraza na najrazličnejše načine. Vsi ruski listi so obširno pisali o njem. o njegovih delib in -ploh o vsem, kar je v zvezi z njim. Moskovski dnevnik «Ve-če- naia ?>ioskva» mu je posveti! ogromen podlistek. v N'žnjem Novgorodu je nastal veiik spor radi rojstne hiše Gorkega. Nekateri trde. da je ta hiša stala v Kavaiihinskega ulici ter da je že davno porušena: drugi pa spet zatrjujejo, da je rojstna hiša še pokoncu, a da se nahaja na drugem mestu navedene ulice. Najbrž bo moral ta spor rešiti Gorkij sam. V Nižnjem Novgorodu j. Se več drugih poslopij, na katera so navezana mlada leta Gorkega. V Uspenskega ulici stoji hiša, kjer je Gorkij preživel pri svojem dedu polovico svojega detinstva. V Kanatnega ulici stoji hiša, kjer je bil Gorkij aretiran; v neposredni bližini se dviga hiša, kjer je stanoval pisatelj Korolenko, s katerim se je Gorkij pogostoma sestajal. V Pokrovskega ulici se nahaja čevljarska delavnica, kjer se je mladi Gorkij učil čevljarske o-brti. V isti ulici je imelo nekdaj svoje prostore uredništvo «Nižnjegorodsk t^a Listka«, pri katerem je Gorkij dalj časa sodeloval. V neki drug? -ulici je Gorkij služil pri nekem risarju, ki ga je pogostoma lasal in pretepal. V Žukovskega ulici stoji še hiša, kjer je imel nekoč svojo pisarno odvetnik Lapin, pri katerem je bil Gorkij zaposlen kot pisar. V starem nižnje-nov-gorodskem zaporu na trgu O-strožnaja je bil Gorkij dve leti zaprt. Vsa ta poslopja se sedaj popravijajo in se bodo deloma ohranila kot narodni muzeji. V.1 te manifestacije pa predstavljajo le en del Časti, ki jih je Gorkij deležen od vseh strani občinstva. Njegov povratek v domovino se je izvršil — z eno besedo — v obliki pravega triumfalnega pohoda. Prvi polit na Hal m preko ledenih poljan Generala BaHisji is tovarile? Bi Daiel RIM, 19. Z ladje «CittŽL di Milano« v King s bayu je došlo poročilo, da sta letalca Larsen in Liitzovv Holm v drugič poletela preko otoka Foyn, v katerega bližini se nahaja general Nobi-le in njegova skupina. Kot smo že včeraj poročali je general N*>-bile opazil eno izmed letal v neposredni bližini. Letelo je mimo taborišča v razdalji dveh km. Kot že rečeno sta Larsen in Liitzow Holm takoj spet odletela proti skupini generala No-bileja, toda tudi takrat nista o-pazila šotora, ki je napravljen iz rdečega blaga. Medtem je sinoči prispel v King's bay major Maddalena, ki je imel radi megle precejšnje težave na potu preko Barentske-ga morja. In davi ob 5.25 — po našem času — je odletel proti vzhodu preko Sevrovzhodne zemlje proti otokoma Foynu in Schuberju, da najde generala Nobileja in njegove tovariše. Majorja Maddaleno sta spremljala poročnik Cagna in mehanik Rarnpini. Leteli so preko ladje «Braganza» v bližini Severnega rta, baš ko je pristajalo ob njej norveško letalo. Toda tudi majorju Maddale-ni ni uspelo, da bi našel Nobile-jevo skupino. Ne da bi opravil svojo nalogo, se je malo pred poldnevom povrnil v King's bay. Preiskal je mesto, ki ga je naznači! general Nobile, in vso o-kolico, a zaman; Z ladje «Citta di Milano« pa so takoj po njegovem povratku v King's bay brezžično sporočili generalu No-bileju, naj vodi z brezžičnimi pojasnili majorja Maddaleno, ko se mu bo s svojim letalom «S. 55« v drugič približal. Kje je Amundsen ? 10. rešilnih ekspedicij OSLO, 19. Letalec Guilbaud in raziskovalec polarnih krajev A-mundsen, ki sta odletela še tekom včerajšnjega dneva na letalu «Latham 47« proti Sval-bardskim otokom, bi bila morala že pristati v King's bayu, toda doslej sem še ni prispela ni-kaka vest, da bi se bilo to zgodilo. Spričo tega splošno prevladuje mnenje, da sta odletela kar proti Severovzhodni zemlji in preko nje, da eventuelno naj-Jeta kak sled o eni ali drugi ali celo tretji skupini generala Nobileja. Baje je Amundsen pred svojim odhodom iz Tromsoja čelu liainiguil na to možnost. • ■ Iz Tromsoja pa je došla vest, da je prispel tja major Fenzo. Od Um pa sta se finska in švedska letalska ekspedicija odpravili že včeraj popoldne okrog 16.30 in bi bili morali že dospeti na Sva i bard e. O njihovem pristanku v King's bayu pa doslej še ni nikake vesti. Poveljnik ruskega ledolomca «Maligina» ie sporočil, da ie la- dja prispela do otoka Hopeja, ki se nahaja jugovjhodno od Sval-bardsklh otokov. Ledoiomec bo v kratkem priplul do Leigh Smithovega rta. V naslednjem podajemo pregleden opis položaja, v katerem se nahajajo poedine ekspedicije: Ladja «Braganza» se nahaja nekaj milj vzhodno od Severnega rta. Z ladje se je odpravila skupina smučarjev s sankami in psi v smeri proti otoku Johnu. Ladja «Hobby» se vrača proti King's bayu, toda skupina smučarjev, ki je bila odposlana s te ladje, je prispela na otok Sko-resby. Letalo «Isaat - S. 55* s majorjem Maddaleno na krovu je prispelo v King's bay in je že pričelo s svojimi poleti za rešitev generala Nobileja. Letalec Penzo je prispel s svojim letalom «Marina 2» tipa «3>ornier Wal» v Tromso in bo takoj nadaljeval svojo pot proti King's bayu. Švedsko letalo «Uppland» in finsko letalo «Torku» sta odleteli iz Tromsoja proti King's bayu, kamor bi morali dospeti še tekom današnjega dne. O letalu «Latham 47», s katerim sta odletela Amundsen in Guilbaud včeraj iz Trosoja proti Svalbardskim otokom, ni še nikakih vesti. Švedski ladji «Tanja»> in «Quest» sta pripluli sinoči do Svalbardskih otokov. Na teh ladjah so eno letalo s smučmi in dva hidroplana. Ruski ledoiomec «Maligin», na katerem se nahaja tudi en hi-droplan tipa «Junkers» se bliža Severovzhodni zemlji. Ledoiomec «Krasin>» pa je na potu proti Bergenu. Mm rimskega znanstvenika zakaj Larsen In Ldtzov Holm nista opazila taborišča generala Nobileja RIM, 19. Znani vseučiliščni profesor Eredia je z ozirom na dejstvo, da letalca Lutzow in Larsen pri svojem poslednjem poletu nista zapazila generala Nobileja in njegovih tovarišev, dočim so le-ti videli letali, podal novinarjem nekatere izjave. Dejal je, da se ni Čuditi, če letalca nista zapazila Nobileja, kajti razdalja, ki jo lahko premeri o-ko, je odvisna od višine, v kateri se nahaja opazovalec. Če hoče letalec pregledati večji prostor, se mora spustiti nižje, tako da leti v višini kakih 100 metrov. V tej višini ima največjo možnost, da zapazi signale. To predvsem v krajih, kjer se nahaja Nobile. Obzorje v polarnih krajih se namreč lahko primerja z morskim obzorjem, ker tam ni nikakih otokov in nikakih pečin, po katerih bi se leta-lec mogel ravnati pri svojih o-pazovanjih. RIM, 19. Profesor Ogliotti, docent na medicinski fakulteti na turinski univerzi, je sporočil državnemu podtajniku za aero-navtiko on. Balbu, da je pripravljen spustiti se s padobranom z letala na mesto, kjer se nahaja general Nobile s svojimi tovariši, da poda ranjencem potrebno zdravniško pomoč. on. Bollnzzo pri načelniku vlade RIM, 19. Načelnik vlade je sprejel danes v avdijenci ministra za nacionalno gospodarstvo on. Belluzza, ki mu je podrobno poročal o splošnem gospodarskem položaju v državi ter o izgledih za žetev v posameznih pokrajinah. RIM, 19. Minister on. Belluzzo je bil danes sprejet pri načelniku vlade, kateremu je predlagal, naj se dovoli kredit 10.000 L za podpore družinam z mnogimi člani. Zu fcilsMe organizacije v inozemstva bo izhajal poseben «Foolio d'Ordini» RIM, 19. Tajništvo fašijev v inozemstvu je sklenilo, da prične z izdanjem uradnega lista «Foglio d'Ordini». Izhajal bo dvakrat na mesec, pričenši s 1. jul. t. 1. Od vsake številke bosta posameznim inozemskim tajništvom odposlana po dva izvoda: enega zato, da ga tajništvo izobesi v svojiii društvenih prostorih; drugega zato, da ga shrani. Še en tretji izvod bo pfe, odposlan konzulatom v poedinih kraiih. ▼ sodbi angleškega lista BEOGRAD, 19. Jugoslovenski listi so ponatisnili iz angleške revije «Near East» članek, v katerem je med drugim rečeno, da sta Italija in Jugoslavija razočarali preroke, ki so napovedovali in pričakovali vojno. Odno-šaji med tema dvema sosednima državama so se v zadnjem času znatno zboljšali in je upanje, da postanejo s časom prijateljski. Razpravljajoč o prijateljski pogodbi med Italijo in Turčijo, pravi člankar, da predstavlja ta pogodba velik dogodek v povojni zgodovini. Razgovor Krčilo AleKsendro s francoskim novinarjem PARIZ, 19. «Matin>> objavlja interview, ki ga je kralj Aleksander dovolil francoskemu novinarju Sauervveinu. Kralj je u-vodoma omenil leta vojnih strahot, ki jih. je Srbija morala pretrpeti, in je nadaljeval: «Jugo-slovenska država je danes popolnoma organizirana. Sleherni dan prinaša novih napredkov, tako da lahko s popolnim zaupanjem giedamo v bodočnost. Velika zmota je, ako misli tuje-zemstvo, da tvori Jugoslavijo troje narodov, ki bi se šele morali polag-oma in naporno združiti. Manjšine takorekoč ne obstojajo; na vsak način pa ne predstavljajo političnega problema. Obstoja samo en jezik in vsi Jugosloveni se smatrajo za potomce enega samega, velike slovanskega plemena. Politične razprave se nanašajo edino le na sistem in nikakor ne na skupen ideal. Če je kdo, ki misli, da smo mi neenotna država in da je pri nas mogoče ščuvati enega proti drugemu, se zelo moti.« Kralj je nadalje omenil miroljubno politiko Jugoslavije in pripomnil, da je Jugoslavija že mnogo naredila za to, da se po-starvi na isto višino z moderno civilizacijo. «Jugoslavija je zadovoljna s svojo usodo,« je nadaljeval kralj. «Ona zadošča že sama sebi, zaradi raznovrstnosti svojega bogastva in delavnosti svojega ljudstva.« Končno je kralj govoril o ne-omajnosti jugoslovensko-fran-coskega prijateljstva. Min komunistov otmjenih pred posebnim tribnnalom RIM, 19. Včeraj se je vršila pred posebnim tribunalom obravnava proti trem komunistom iz Genove, obtoženim, da so snovali zaroto proti državnim obia-stem. Obtoženci so bili aretirani dne 26. junija minulega leta v Genovi, ko so se vračali s tajnega sestanka, ki so ga imeli v nekem baru. Pri njih so našli tiskovine in brošure s prevratno vsebino. i-'ii razpravi so obtoženci tajili dejanje, navedeno v obtožnici, toda nekatere priče so ga potrdile. Po govoru državnega pravdnika, ki je zahteval obsodbo vseh treh obtožencev, in po govorih braniteljev, je sodišče obsodilo obtoženca Hermesa Bazzaninija in Salvatorja Sche-pisa, vakega na dve leti ječe in tri leta policijskega nadzorstva; obtoženec Oreste Di Giovanni pa je bil oproščen radi pomanjkanja dokazov. Nato se je vršila razprava proti komunistom Albertu Gros-su, Tomažu Del Boscu, Viktorju Chi&vaneliu, Gaetanu Rubattu, Karlu Caselleju ter Ivanu in Mihaelu Volpatu, obtoženim snovanja zarote proti državnim oblastim ter hujskanja k državljanski vojni. Obtoženci so v svojem rojstnem kraju Pino Tor ine se razdeljevali liste in letake prevratne vsebine ter imeli tajne sestanke, pri katerih je visoko-šolec Del Grosso govoril proti fašistovskemu režimu in napovedoval skorajšnjo revolucijo. Pri razpravi so vsi obtoženci trdili, da niso zagrešili ničesar; le Del Grosso je priznal, da je razdeljeval letake. Po zaslišanju prič, ki so potrdile dejanja, navedena v obtožnici, in po govorih državnega pravdnika in braniteljev, je so-dišče obsodilo Del Grossa na 7 let ječe, Del Bosca na 6 let, Chia-vanella na 2 leti, Ivana in Mihaela Volpatta na eno leto ječe. Ostali trije obtoženci so bili o-proščenl radi pomanjkanja dokazov. RIM, 19. Danes se je pričela pred posebnim tribunalom razprava proti 20 komunistom is rimske pokaj ine, obtoženim snovanja zarote proti državnim oblastim in komunistične propagande. Tekom današnje obravnave so bile prečitane obtožnice in so se zaslišali nekateri obtoženci ter priče. Razprava se bo nadaljevala jutri. Pred Mmm male anlanls Vršila so bo ttidi konferenca tiska Malega sporazuma BEOGRAD, 19. Danes zjutraj ob 7.25 — in ne, kot smo včeraj pomotoma poročali — je odpotoval zunanji minister dr. Ma-rinković s svojo soprogo v Bu-karešt. Spremljajo ga poslani-ška svetnika Pelivanović in dr. Subotić ter tajnik dr. Pavelić. Na postaji so ga pozdravili vsi demokratski ministri, večje število poslancev in višji uradniki zunanjega ministrstva. BUKAREŠT, 19. Danes dopoldne so prispeli v Bukarešt jugosiovenski in čehoslovaški novinarji, ki se bodo udeležili konference novinarjev Male an-tante, ki bo zasedala istočasno s konferenco zunanjih ministrov Malega sporazuma. Na postaji so jih sprejeli romunski novinarji pod vodstvom načelnika romunskega tiskovnega urada Silottija. Konferenca tiska Male antante se bo svečano otvorila jutri dopoldne ob 10. uri. Otvoritvene seje se bodo udeležili tudi zunanji ministri Male antante. Po otvoritveni seji bodo položili čehoslovaški in jugoslo-venski novinarji dva venca na grob neznanega vojaka, ob 13. uri pa Ijim bodo priredili romunski novinarji banket. Popoldne se bodo pričele razprave o poedinih vprašanjih, ki so na dnevnem redu novinarske kon-ferece. Romunski tisk se ^bširno bavi s predstoječo konferenco zunanjih ministrov Male antante in naglasa, da je konferenca važnejša od vseh dosedanjih. Listi so mnenja, da bo Mala antanta na tej svoji konferenci ukrenila vse potrebno, da se zaustavi madžarska propaganda za revizijo trianonske mirovne pogodbe. Novi italijansHi poslanik prispel v Beograd BEOGRAD, 19. Z današnjim orient-ekspresom je prispel semkaj novi italijanski poslanik Carlo Galli, dosedanji italijanski poslanik v Madridu. Na postaji so ga sprejeli general Bo-drero, zastopnik zunanjega ministrstva Milovanovič in osobje italijanskega poslaništva. Poslanik Galli bo tekom tega tedna prevzel posle italijanskega poslaništva in bo sprejet v nastopni avdijenci pri kralju. General Bodrero bo bržkone že koncem tega tedna definitivno zapustil Beograd in odpotoval v Rim. _ Seja med ministrske komisije RIM, 19. Danes se je spet sestala medministrska komisija, ki ima pripraviti izvrše val ni pravilnik o reformi nacionalnega predstavništva na podlagi zadevnega zakona, ki sta ga sprejela oba zakonodajna zbora. Zaključki te komisije, ki so v ostalem le enostavni nasveti, bodo predloženi načelniku vlade, da jih prouči in odobri. Otvoritev 40. mednarodno-parla-mentarne konference za trgovino PARIZ, 19. Danes se je vršila otvoritvena plenarna seja 40. mednarodno-parlamentarne trgovinske konference. Seji je predsedoval predsednik francoske republike Doumergue. Italijo zastopa 20 parlamentarcev, Anglijo dvajset. Mnogo zastopnikov so odposlali tudi nemški, belgijski, čehoslovaški in Španski parlament. Jugoslovanska podpora Bolgarom SOFIJA, 19. Danes je prispel semkaj predsednik jugosloven-skega Rdečega križa, da razdeli podporo v znesku 3 milijonov dinarjev, ki je bila potom Rdečega krira nabrana v Jugoslaviji. Potresno slbaole v Hehlhl Kasto Oazam težko poškodovano LONDON, 19. «Times« sporoča vest iz New Yorka, da so se sinoči ob 17.35 ponovili v Mext-cu potresni sunki. Sunki sicer niso bili več tako močni kakor v soboto, vendar so trajali ved kot pet minut. Potresno opazo-vališče v Tacubayi je zaznamovalo med 21.20 v soboto in 10. uro v nedeljo 15 potresnih sunkov. Poročila iz drugih mest Mehike so pomanjkljiva. Znano je le, da so v Oaxaci več ali immj vse hiše poškodovane, med njimi tudi mestna hiša, ki je bila pred kratkim popravljena radi poškodb, ki jih je zadobila povodom potresa v preteklem a-prilu. Silen vihar je vzdivjal v zalivu Puerto Angelu in je razdejal nekaj trgovin. V Pochuti-ji so se odprla brezdna ob železniški progi in porajala se je nevarnost plazov. Izgon poslanca Miglloltja bo oćgoden? PARIZ, 19. Glede izgona bivšega poslanca Migliolija je izjavil francoski zunanji minister Herriot sledeče: Miglioli se je preselil v Francijo pred dvemi leti in bil takoj zaznamovan s strani policije, radi njegovih stikov s komunističnimi krogi. 1T-ve dni maja je bil izdan nalog o izgonu iz države in bi jo moral zapustiti tekom 15 dni. Miglioli je nato prosil, naj se iz^on odgodi za mesec dni. Odgoditev izgona je bila tudi dovoljena. Med tem časom pa se je Miglioli podal v inozemstvo in sedaj je zaprosil za ponovno odgoditev izgona. V tukajšnjih krogih prevladuje mnenje, da bo ta ponovna odgoditev spet dovoliena. Čangtsolin zares mrtev? TOK 10,* 19. Kljub uradnim dc-raentij*:n se tukaj zagotavlja, da je general Čangtsolin resnično umrl. Vest je bila baje zamolčana iz strahu pred novimi neredi in bo uradno javljena 21. junija. Starejši sin gen. Čangtsolina se je medtem proglasil za vojaškega guvernerja Mandžurije in, kakor izgleda, se nikakor ne namerava spraviti z južnimi nacionalisti, ki so si osvojili IV-king. Verjetno je, da bo novi sa-« modržec Mandžurije imenoval za vrhovnega vojaškega poveljnika generala Fengtiena, ki je dobil, kakor znano, že več zmag. Knga na Krfu ATENE, 19. Na Krfu se je pojavila kuga, ki se širi v mestu in v bližnjih vaseh, čeprav so o-blasti izdale stroge ukrepe, da bi jo omejile. Obolelo je okoli 50 oseb in več jih je že umrlo; število mrtvih ni natančno znano. BEOGRAD, 19. Iz Šibenika poročajo, da je prispel danes tja načelnik generalnega Štaba armijski general Peter Pećič v spremstvu višjih častnikov. O-gledal si je razne vojaške usta-nove. Jutri odpotuje v Split. Drobne vesti Strašna kazen. Na Kitajskem imajo strašno kažem, ki obstoja v tem, da se obsojenec n pusta spati. Možje, ki so umorili svoje žene, so obsojeni na to stradiuo kazen.. Obsojenci prb-dejo v ječo, kjer jih nadzirajo čuvaji, ki se menjujejo vsako uro. Čuvaji morajo strogo na to paziti, da ne zaspe kaznjenci ne Črez dan ne ponoči. Z vsemi sredstvi jih morajo ohraniti č u ječe. Že ipo osmih dneh prosijo nesrečneži, naj bi se vendar napravil konec njihovim mukam, naj se usmrte na ta ali oni način. Dogodi se, da doseže kdo do štirinajst dni, ne da bi bil zatisnil očesa, toda kmalu na to pa umrejo vsi z groznimi mukami. •Slovaška v I6tn». Znani ruski pisat€flj Ilija Eren-burg je priobčil v moskovski ilu-strovani reviji »Proiektor« svoje potopisne vtise iz Slovaške pod naslovom: ««Slovaška v ldtu». TI vtisi so na s plodno aelo površni, tu pa tam tudi nekoliko pristranski, vendar pa so se mu nekatere opaske i*n ugotovitve zelo posrečile. .Poročilo konča z mnenjem, da Rusi nimajo niti pojma o Slovaški Id njeni kulturi, da je zato potrebno, da to vrzel po možnosti hitro zamašijo. Končno svetuje, naj bi vsaj nekaj slovaških del prevedli na ruski jezik. tL •EDINOSTi V Trstu, dne 20. junija 1928. DNEVNE VESTI Svllodni trg , J\itrl 91. t m. otvori goriški ma-Ktrtrit ivtFodai trg na trgu Sv. OLntoaaa. Ob tej priliki si dovoljujem icreči par pripomb, in dati nekaj nasvetov onim, ki ao jih po-|rci>ni( In teh mislim da je mnogo veO, kakor se nam zdi. Goriški •vilocVni trg je znan kakor nekaj, kar ni preveč dobro organizirano, a tudi kot tak, kjer se da precej ftbarantati». Trfcna komisija je izdala precej predpisov glede delovanja trga, katerih se je treba strogo dr-feati, in v slučaju kršenja je treba takoj obvestiti tržno nadzorstvo. iTedpisi so, ki ščitijo interese prodajalca in kupca kakor tudi ugled trga kot takega. In radi tega je potrebno spoštovanje predpisov do skrajnosti. Posebno pažnjo naj posveti sleherni svtlorejec sortiranju blaga. Sortiranje, pravo in vestno, je predpogoj dobre cene. Ce tudi blago samo na sebi ni baš lepo, a je Jepo prebrano in urejeno po vrstah, napravi čisto drug vtis kot ono zanemarjeno. In tudi cena je boljša jen kupec rajši plača nekaj lir več za lepo in dobro blago. Pri sortiranju je treba paziti na sledeči red, ki je v obče pripoznan in tudi ima vedno svojo veljavo. V prvo vrste spadajo samo lepi čisti po barvi enaki in ako mogoče tudi samo eno vrste svilodni me-feički, prosti, sleherne navlako in nitk, gladki ko jajce in suhi. V drago vrsto spadajo oni, ki niso po barvi in obliki enaki, dvojniki, tudi ti čisti in gladki. V tretjo vrsto spadajo, mešički z mrtvo zalogo, malo poškodovani in zmečkani, vendar ne preveč umazani V četrto vrsto vse ono, kar je u-mazano, mrtvo in močno poškodovano. Pa tudi preostalo mahovje in ono. kar ostane pri čiščenju svi-lodov. se da vnovčiti po primerni ceni. V splošnem pa mora biti vse kolikor mogoče snažno in dobro sortirano. Posebno blago prve in druge vrste. Paziti morajo naši ljudje na predpis, ki pravi, da so vb© kujpčije, sklenjene izven trga, prepovedane, to se pravi na periferiji mesta, kakor je navada, da so različni prekupci hodili čakat ljudi k «Bajti» ali drugam ter že tu kupili bla^ro. Pri takih kupčijah je navadno kmet oškodovan, ker ne pozna cene, in no ve, kako gre položaj na trgu, a kupci mu z raznim govoričenjem omehčajo srce, da se končno kmet vda vabi. Pomni, preden greš na trg, zavedaj se truda, ki te je stala odgoja svilo-dov in znal boš prodati svoje blago in ga ceniti. Nadalje dobro pomisli ki imej ušesa povsod, da vidiš, kako gre s ceno. Tvoje blago ti mora biti sveto. Ne dovoljuj, da ti mešajo po jerbasih z rokami in maste svilode kakor se je zgodilo %e velikokrat, ker škodo trpiš le ti! Nadalje mnaj se braniti naskoka babur, ki lovo «falopo» in odpadke ter ti trgajo iz rok. Tudi to je 'blago, sicer slabše vrste, a dobro in ima svojo ceno. Samovoljno odbijanje tare s strani kupcev je zabranjeno, a ko se že moraš pogoditi za staro, mora le ta biti razvidna na listku poleg cene. Nepogojane tare niso dovoljene. Vedi pa dobro, da se pod taro skriva nižja resna in ta ti velikokrat zniža ceno za celo liro pri kg in še več. Ako imaš lepo, zdravo in suho blago in se tega zavedaš, bodi tTd, preden dopustiš taro. Kar največ plaži naše ljudi na trgu, je ta ko zvoni «ring». Ako je dosti blaga na trgu, se trgovci pogovore med seboj. «Danes se reser-viramo v nakupih ter tako prisili-i mo prodajal ca, da nam da po u-godaiejSi ceni, kot jo na trgu«. Do takih dogovorov pride skoraj sleherno leto. Navadno imajo na tak dan svojo žetev kupci. Proti takim dogovorom se je pri nas težko braniti, da se pa vendar le marsikaj napraviti. Pred vsem oni, ki blaga ne pripeljejo zadnji dan na trg. Onim pa, ki ne morejo odložiti prodaje niti za en dan, Sede slaba. Ni dobro blago preveč sa držati doma žo radi tega ne, ! ker se preveč usuši. Treba je po-! stqpati tako, da je dana možnost, da se v siJi nekoliko počaka 8 prodajo. Upamo, da bodo tudi letos i tehtnice v Šempetru in Mirnu ne- kako vzravnavale cene. Sicer pa, kakor se čuje, bo letos trg precej Živahen, ker so stare zaloge blaga izčrpane in bodo tvornice nakupovale naravnost pri producentu. U-pati je, da se bo cena držala precej trdno te z malimi spremembami. Nasprotno pa bo tudi blaga razmeroma dosti kljub zakasnitvi. Drugega ne moremo priporočati našim svilorejcem, kot da naj postopajo pametno ki premišljeno pri prodaji. Ker le na ta način se bo dalo kaj doseči. Dosti zavisi od prodajalca samega, kakšen uspeti ima Vse napake hočemo 4etos brezobzirno grajati, ker se te na ta način da doseči pravi uspeh. Mislimo, da bo letos bolje ko druga leta in da ne bo treba prehude sodbe. Bogdaj, da bi bila bilanca svi-lodov dobra, ker bi si s tem dosti opomogel naš kmet. Skušali bomo po možnosti organizirati poročanje o cenah na bližnjih trgih v ravnanje svilorejcem. Da bo pa uspeh tem večji, morajo prizadeti sami natančno izpolnjevati dolžnosti in pametno postopati pri prodaji Ponavljamo: Hočeš dobro prodati, pazi na snago, na pravilno sortiranje in postopaj pametno in z zavestjo, da tvoj trud stane in si upravičen zahtevati plačilo zanj. £mmyn Žo popolne univerzo v Trstu Včerajšnji «Giornale d'Italia» je objavil daljši dopis iz Trsta, v katerem razpravlja dopisnik Vittorio Trenquilli o sedanji trgovinski u-niverzi v Trstu. Po pretresu položaja na omenjeni Soli prihaja Čian-kar do zcključka, da sedanja tržaška univerza no vrši z vsem u-spehom v teh krajih one naloge, ki ji jo poverjena. To izhaja predvsem iz dejstva, da se Število inozemskih dijakov iz vseh dežel stalno krči, kar pomeni, da pešajo tudi uspehi tržaške visoke šole v Širjenju italijanske kulture. Da se vabi v Trst čim več visokošolcev iz inozemstva, je treba po dopisnikovem mnenju rešiti nekoliko vprašanj, ki spadajo tu sem. Predvsem naj se ustanovijo v Trstu dijaški domi in dijaške kuhinjo, da se olajša dijakom prebivanje v mestu, a na drugi strani naj se sedanja trgovinska visoka šola spremeni v popolno državno vseučilišče z vsemi običajnimi fakultet tami, poleg katerih bi še nadalje obstojala tudi fakulteta za gospo-darstvene vede. Taka popolna i*-niverrn v Trstu, jadranskem mestu, ki je najbližji metji in ima številno prebivalstvo, bi bila — naglaša člankar — nasprotje univerzi v Ljubljani, ki se nahaja v jugoslovenskem mestu z najštevilnejšim prebivalstvom v bližini italijanske meje in katero je jugoslo-venska vlada spremila nedavno z vsemi fakultetami. Pogrešani sielrtrtiM ribi« so se srečno povrnili Pretekli petek proti večeru se je odpravil iz majhnega pristana pod Sv. Križem velik ribiški Čoln na lov. V čolnu »o bili £e priletni Jernej Košuta, njegov 9-letni sin Dušan, Josip in Anton Košuta ter Kristijan Sedmak. Tistega večera pa je zadivjal na morju vihar. Vsi ribiči so se z vso naglico zatekli na varno v pristan, le Košute in njegovih spremljevalcev ni bik* od nikoder. Ko se je morje pomirilo, so jih ribiči pričeli iskati, a zaman. Povsem nenadoma pa so se ribiči sinoči povrnili domov. Njihovi sorodniki in sovaščani so si oddahnili, saj so ostali živi in zdravi. Na vasi pa je zavladalo veliko veselje. Praznik mr. Alojzija Jutri se praznuje po naBi deželi praznik sv. Alojzija. To je dan prvega sv. obhajila, praznik otrok. Najbolj bodo stariši otroke razveselili, ako jim darujejo na ta dan kak molitvenik ali kako drugo nabožno ali pa o-trokom primerno zabavno knjigo. To bo najlepši spominski dar. Naše knjigarne imajo na razpolago take otrokom primerne knjige, zato jim jih stariši lahko nabavijo. Rojstva, smrti in poroko v Trsta dne 17. junija 1928 Rojeni: 8; mrtvi: 4; - . ' ; poroke: 13. . * ' Dne 18. junija 1928 : -Rojeni; 9; . • ' mrtvi: 14; > T poroke: nobena. * tz tržaškega življenja Policijski organi so v zadnjem Času ugotovili da se v starem mestu raapeCava kokain. Več oseb je bilo osumljenih, da se bavijo s tem nečednim poslom, zlasti 33-1 etni Aleksander Pagliaga, star znanec policijo, stanujoč v ulici Sporcavil-la 9t. 2. Policijski organi so ga skrbno nadzorovali in ko se jim je zdelo, da jo napočil ugoden trenutek, so iznenada izvršili preiskavo v njegovem stanovanju. Tedaj so se prepričali, da je bi* njihov sum popolnoma utemeljen. V neki omari so našli kakih 250 gramov kokaina, razdeljenega v majhne zavojčke za prodajo na drobno. Pa-•grliaga je bil seveda na mestu aretiran in strupeno blago zaplenjeno Pozneje so policijski organi izvršili preiskavo v stanovanju 22-letne Brune Stradiot, stanujoče v isti hići. Tudi to pot preiskava ni bila brezuspešna; našli so kakih 16 gramov kokaina. Ker se je izkazalo, da je Stradiotova razpečavala kokain, jo bila aretirana. Po na-daljnih poizvedbah so policijski organi zvedeli, da se razpečava kokain tudi v neki javni hi&i v ulici Capitelli št. 14. In res so pri vra-tarici omenjene hiše, neki Mariji Cermelj, našli več zavojčkov o-mamljivega. belega strupa. Čerme-Ijeva jo bila naznanjena sodni oblasti. Policija nadaljuje lov na razpe-Čevalce kokaina; pred vsem skuša izslediti razpečevalce na debelo, ki jim je pa težko priti do živega, ker so jako previdni in prebrisani. Nevaren padec otroka Med igro na domačem vrtu je 6-letni Ervin Vida, stanujoč v Car boli zg. št. 229. včeraj popoldne splezal na ograjo, visoko približno 2 metra. Ko je priplezal na vrh, se je nenadoma zlomila deščica, na katero se je opiral, radi česar ie padel vznak ter se pri tem tako udaril v glavo, da si je pretresel možgane fbožec je dobil prvo pomoč o-i zdravnika rešilne postaje, ki so ga njegovi domači poklicali na lice mesta, nato je bil prepeljan v mestno bolnišnico. Zdravniki so si pridržali sodbo o njegovem stanju, ker so je bati komplikacij. Tržaško sodišče TATVINA V VOBAKABHI Ferdinand Samarin, star &4 let, Alojz Desco, star 32 let in Anton Cuppo, star 22 let, so se morali včeraj zagovarjati pred sodniki šeste sekcije radi kvalificirane tatvine. Obtoženi so, da so dne 24. a-prila po noči vdrli v tobakarno na Vrdeli ScogTietto, štev. 168 in od tam odnesli raznega blaga za bri-bližxK> 500 Hr. Desco na obravnavi taji. Pravi, da spi ob ne pozna nikogar izmed obeh, ki sta i njim v kletki Sam ar in priznava. On je vdrl in okra del tobakarno. Bil je sam in ne odgovarja resnici, kar je izpo-vedel na kvesturi, kajti tam da je moral govoriti tako, ker ao ga pretepli. Tudi Cuppo odločno taji dejanje. Pravi, da ne pozna svojih tovarišev hi ne ve ničesar o tatvini. Lastnik tobakarne Anton Godina pojasni Škodo, ki so mu jo napravili zlikovci. Zaslišan je nato mareftjaio civilnih agentov Vecchiet, ki je izsledil storilce. Pove, da je nekega dne videl aia cesti Desca, ki se je pogovarjal z nekim neznancem. Na uho mu je prišlo, da Desco ponuja neznancu znamke na prodaj. Ker je bila tiste dni omenjena tobakar-na okradeaia, je Vecchiet spravil pogovor Desca v zvezo s tem dogodkom in ga aretiral. Silil je vanj z vprašanji, dokler je Desco imenoval Se dveh imen in tako se je marešjalu v kratkem posrečilo PODLISTEK V. J. KR12ANOVSKA: Pajčevina Roman v štirih delih Iz ruščine prevedel L V. (109) Večkrat se je zatekla v gozdarsko hišo poklepetat « staro Gurecko, kjer je izpila časo čaja ali kave. V hišici srta bila zdaj nova družinska člana — otroka gozdar je ve sestre, vdove po nizkem uradniku, ki je pred kratkim umrl. Starejšemu, Boleelavu, je bilo enajst let, a Jadvigi devet; b*la sta molčeča* skromna otroka, veliko preresna za svoja leta, kakršni so pač otroci, ki so zgodaj iizkusil! življensko borbo tal trpljenje. Milica se je zanimala za siroti, prinašala jima je sladčice in razne igračke in polagoma si je pridobila zaupanje vse družine. Ko je prišla nekoč z raznimi darovi v gozdarsko hišico, je Milica opazila, da je starka žalostna, a na licu so se ji poznali sledovi solz, in ko je vprašala po otrocih, ki sta bila tedaj v Soli, ao se Gurecki ustne tresle, da je komaj govorila, Misleč, da je vzrok Btarkine žalo iti morda gmotno stanje in hoteč pomagati, je Milica začela izpra-6evati starko. Gurecko je ganila dobrota in sočutje, ki sta zveneli v Miličinem glasu, toda očitno se je še borila s strahom in si ni upala govoriti. Tedaj pa so se ji solze pocedile iz oči in je rekla: — Ne, grofica, nisem žalostna zaradi denarja, ampak ker morata moja vnuka po nezasluženi u trpeti ponižanje. Kri mi srce zaliva, ko vidim, kako ravnajo z njima v šoli. — Kaj pravite T Kdo j a to napravil? — Šolski učitelj. On preganja Boleslava samo zato, ker slabo govori nemški ter govori po poljsko s tovarili. Otrok ne more pozabiti rodnega jezika, ali pa je morda, zločin govoriti v njem? Učitelj pa j« drugega mnenja. Se doma nam na pusti govoriti poljski To je krvnik, na pa vzgojitelj. Na ubogega Boleslava ima posebno piko. Niti ne omenim klofut in šibe, s katero ga pego- spraviti vse junake tega dogodka pod ključ. Zaslišanih je bilo nekaj prič, ki pa niso o zločinu samem ničesar povedale. Državni pravdnik je bH cav. Kotel la. Branil je obtoženca uradno odvetnik dr. Napoli. Sodni dvor je po zaključkih državnega pravdni-ka in branitelja razglasil sledečo razsodbo: Desco je bil obsojen na 3 leta in 8 mesecev ječe; Samarin na tri leta, 9 mesecev in 10 dni ječe, Cuppo pa na 3 leta, 8 mesecev in pet dni ječe. Vsi trije bodo odsedeli šestino kazni v samotni celici in bodo za dobo enega leta po prestani kazni pod strogim policijskim nadzorstvom. Vesti z Joriškega Goriške mestne vesti Procesije V nedeljo dopoldne so je vršila v Bjljah procesija na čast sv. Antona. Procesija ni bila tako Številno obiskana kot druga leta. Istotako so je vršila v nedeljo dopoldne procesija v Vrtojbi in sicer v Čast Presvetem Srcu Jezusovemu. Vrtojbenci so bi+i bolj pridni in so se 'procesije v večjem številu udeležili kot Biljenci. Goriški prefekt o potnih listih Goriški prefekt javlja vsem pote-štatom goriške prefekture sledeče: Na goriško kvesturo prihajajo iz različnih občinskih uradov «nulle oste» za dosego potnih listov o-premljene z mnogimi dokumenti, ki so odveč in ki le zavlačujejo reševanje prošenj. Zato podaja prefekt poteštatom sledeča navodila: 1) Za potne liste polnoletnih j?ro-silcev so potrebni poleg «nulla o-sta» Se sledeči dokumenti: a) tri fotografije, napravljene po obstoječih predpisih. b) poštna denarna nakaznica ali pa bančno nakaziilo naslovljeno na kvesturo in sicer za lir 58.05 za one^ ki prosijo potni list le za pol leta, za 98.05 pa za one, ki prosijo potni list za celo leto. V tej vsoti je obseženo vse potrebno, cena potnega lista, »avitek itd. Na «nulla osta» morajo biti navedeni natančni in popolni osebni podatki, popis osebe, civilno stanje, poklic in popis žene ter imena in datum rojstva otrok ter vzrok, iz katerega se potuje v inozemstvo. 2) Za potne liste ne še polnoletnih prosilcev, ki potujejo ločeni od staa-iSev, se morajo predložiti poleg treh fotografij in zgoraj navedenega denarnega nakazila še slede-deči dokumenti: a) potrdilo očeta ali matere oziroma varuha, s katerim privoli e-den iz med teh, da se izda potni Ust; potrdilo, s katerim izrazi zaupanje oeebi, ki spremlja mladoletnega. 3) Za ne še polnoletne, ki so prekoračili 17. leto starosti, je treba poleg navedenih dokumentov še potrdilo o vojaški podvrženosti v dveh predpisih, ki ga izda občinski urad ter ga potrdi komisar goriške naborne komisije. Kazenski list, zdravniški listi, potrdilo, da prosilec ni nikdar beračil — in vse druge dokumente, ki so predpisani za one, ki se izseljujejo v posamezne države — naj si prosilec obdrži sam, ker jih bo rabil ob vstopu v državo, kamor je namenjen, ni jih pa treba pošiljata na kvesturo. s Prefekt opozarja tudi, da morajo biti osebni podatki na «nulla o-sta», ki se prepišejo na potni list, natančno taki kot so na krstnem Hstu, kazenskem listu in na vseh onih dokumentih, ki jih nosi izseljenec s seboj v inozemstvo. To radi tega da ob priliki vkrcanja na ladjo, odnosno vstopa v novo državo ne bo izseljenec imel nepotrebnih sitnosti. u al poznal svojih starišev In se priključil po svetovni vojni barsalferskem« polku, na potil proti svojim domačim krajem V pondeljek dopoldne je bil odposlan iz Neaplja na goriško policijo neki osemnajstletni mladenič, ki je trdil, da se piše Anton Vide-mar (Vidmar) — z namenom, da ga tukajšnja policija odpošlje v njegov rojstni kraj. Mladenič, ki je trdil neapeljski jjoliciji, da je bil rojen leta 1S10. v Rihemfcerku. v hiši, ki se nahaja v bližini cerkve In jo bila njegova mati Urša, brata pa Anton in Jožef in sestra Marija, je policijskemu komisarju cav. Tortolaniju opijal svoje življenje na sledeči način: »Imenujem se Anton Videmar in ne poznam svojih starišev in sploh ne vem, če &e žive. Iz svojo detin-ske dobe se ne spominjam ničesar. Toliko vem, da sem preživel ves čas svetovne vojne v Gorici in v bližnji goriški okolici, ne meneč so za granate in druge smrtne nevarnosti. Rojen sem bil leta 1910. Ko sem imel osem let, sem se priključil v Zagradu prvemu regimentu bersaljerjev, kjer so me vojaki zelo radi imeli'. Posebno pa me je vzljubil polkovnik omenjenega regimenta. Iz Zagrada sem se preselil s polkom vred v Ajdovščino, kjer smo ostali Štiri mesece. Leta 1919. pa je bi* polk jp-remežčen v Neapelj in i njim sem odšel tudi jaz. Štiri leta sem živel v Neaplju z vojaki in zahajal Uidi v šolo, kamor me je pošiljal polkovnik Maksimiljan Usberti. Stanoval sem v ulici Piz-zctfafcrone, kjer so mi plačevali stanovanje in me hranili. Leta 1923. pa sem moral zapustiti polk, ker je bil g. polkovnik premeščen v Tripolis in sem si radi tega moral poiskati delo. Bil sem takrat star 13 let. Naletel sem na ribiča Antona Chiacese, stanujočega v ulici S. Pasquale in ostal pri njem dve leti in mu pomagal loviti ribe po neapeljskem morju. Leta 1925. pa me je ribič odpustil in zopet sem bil na cesti, dokler me ni zaposlil Pasquale Quamarca iz Soecava (Neapelj) kot izvoščka, kjer sem bi! v službi do tedaj, ko me je prijela neapeljska policija radi nekega brezjpomemtmega incidenta. Nisem se mogel legitimirati in zato so me obdržali v zaporih — ter me na mojo željo poslali semkaj, ker sem trdil, da sem iz teh krajev doma, v kolikor se spominjam«. Gospod komisar Tortolani je našemu poročevalcu pokazal mladeniča. Je srednje postave, ,zelo močan v prsa, močan in Širok v obraz. Lase ima kcstanjaste.Na o-brazu se mu takoj pozna, da je slovenskega pokoljenja — in sicer prav po čelnih kosteh in po obliki nosu. Govori le italijansko z lahkim napoletanskim naglasom, vendar pa se čuti, da je moral nekoč govoriti tudi slovensko. Očividno je slovenskega pokoljenja. Na vprašanje poročevalca, ako je doma iz Rihemberka, je izgovorivši bosedo — Rihemberko {ne pa Ri-fimbergo) — odgovoril, da se sploh ne spominja, od kod: je doma. V Neaplju je na policiji rekel, da je iz Rihemberka doma le zato, da so ga odposlali semkaj, ker se mu zdi, da jo morala biti to njegova jxrava domovina. Dobro se spominja Gorice, Ločnika, Gradiške in Ajdovščine. Bil jo tudi že v Tolminu, pa le mimogrede z vojaki. Na vprašanje, kako ve. da se piše Vidmar, odgovarja, da so ga tovariši vedno tako imenovali še ko je bil majhen. Odkar se spominja; je bil vedno sam, brez družine, brez matere m očeta — le po ulicah in vaseh. Zgleda kot pravi napolitanski ribič. Izrazil je željo, da bi bil jako zadovoljen, ako bi bilo mogoče pori®vedeti za njegovimi stariši. Očividno gre tu za dečka, ki se je v svetovni vojni izgubil, zlasti pa, ker je stanoval v bližini boji-6Ča* Koliko takih slučajev se je morda zgodilo, ko so se različne družine razteple po svetu, da ni vedel en član družino za drugega. Tako je bilo morda tudi tukaj. Verjetno je, da bi bil deček doma iz Rihemberka, vendar pe. so lokalne oblasti to zanikale. Vidmarji so zek> razSirjeni po Vipavski dolini, tudi v Rihemberku, zlasti pa jih je veliko v Lokavcu in sploh v bivšem ajdovskem sodnem okraju. PoročMo nekega orožnika, ki datira iz maja meseca 1925, pravi, da se je v Ajdovščini oblast zanimala za podobnega dečka, ki se je, izgubivši svoje stariše, pridružil ber-saljerskemu ipolku. Ali bo oni deček identičen s tem? V svrho identificiranja starišev omenjenega mladeniča, ki se revež nima sedal kam obrniti, naproša kvestura vse duhovnike, ki imajo v jposesti matično knjige, naj bi oni morda poskušali izvedeti iz njih, če ni morda k jo vpisan Anton Vidmar rojen leta 1910., ki je na nepojasnjen način izginil z doma v svetovni vojni, in to javili zadevnim oblastvom. Istotako se bodo morda našli starši, ki so dečka izgubili. i Zborovanja tebakarnarjev V petek dne 22. junija t. I. ob popoldne bo v Gorici, v ulici De)it> Monache št. 4 prvo nadstropje sb>-cev iz vseh dežel in drŽav, in zdi se, da so bo prodalo vse vino. čeprav bodo cene precej visoke._ BORZNO POROČILO Amsterdam 7G4-770, Belgija 26-i-2t>8, Francija 74.60-74.90. London 92.72-92.92, New York 18.95^-19.01 J4 Španija 311-317. Švica 3ti5.75-3*i7.75 Atene 24.40-24 90. Berlin 451.50-457.50. Bukarešt 11.45-11.85, Pra^a 5f>.20-5G.50, Ogrska 329.50-335.50, Dunaj 264.75-270.75, Zagreb 33.33-33.65. Vojnoodškodninske obveznice L 77; Liktorsko posojilo L 85.50. Po'.tti neizmerne žalosti naznanjam^ vsem sorodnikom, prijateljem In znancem ži'ost-no vest, da je naša mama Marila Ke v 76. letu starosti, po dolgi in mučni bolezni preminula, Pogreb drage pokojne se bo vršil dne 20. t. m. ob 7.30 Iz hiše žalosti v Selu. SELO, junija If>28. Jožef, soprog; Frančiška, Suzama por. Bavcon, Franc, Josip, Vincenca por. Bavčar in Slavka por. Petan, otroci. ZAHVALA Ob prebridki izgubi našega nad ve« dr. ge ga In nenadomestljivega oCeta Antona pl. Reya izrekamo tem potom najsrčnejše zahvale vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki »o vea č«s bolezni obiskovali pokojnika in ga v njegovi težki bolezni tolaži!!. Zahvaljujemo se č. duhovščini, domačemu pevskemu zborn za ginljivo pe'Ji ter vsem darovalcem vencev in cv«*ja. Zahvaljujemo se vsem neštetim spremljevalcem od Mizr. in daleč, ki so se prišli poslavljat od blagega pokojnika ter ga spremili na njegovi poslednji poti Na Lazrah pod Kozano, 20. junija 1928. DroSn pl. R»ya, Sfiiigoj in Gabrij^Cič. MSLIOaLASI IŠČEM 25 tisoč lir posojila. Plačam visoke obresti. Denar varno naložen. Ponudbe pod «Trgovec» na uprtvniitvo. 681 DRUŽABNIK z dvajsettisoč kapitala se išče. Uisp