Ublažiti posledice potresa
Dopolnilnj pouk o obrambi m za-SČiti za prebivalstvo SR Slovemje je v polnem razmabu. Dan za dnem 50 v posameznih krajevnih skupnoslih predavanja o reševanju ob hudih nesrečah. predvsem pa o reševanju iz ruševin. Toje dolofiena program-ska tema za leto 1978.
S temi predavanji želimo prebi-valstvo seznantti z reševahjem ot> nesrečah, posebno ob takih, kate-rim so izpostavljeni vsi občani, to-rej ob vojmh akcijah. naravnih in drugih hudih nesrečah ler v izre-dnih razmeiah Reševanje je zadnji mozni ukrep. kt ga prebivalci lahko izvedejo za neposredno osebno za-ŠČito, za prvo pomoč tn za vzaje-mno kolektivno zaSČito Ijudi in imetja, da ublažijo posledice nesre-če. Seveda je za reševanje potreb-no vedeti, koga \n kako reševati. K reševanju ne smemo pristopiti ne-premišljeno. biti mora načrtno m smotrno. hitro in neprektnjeno. V nesreči ne smemo pnčakovali, da nas bodo drugi reševali, če si lahko sami pomagamo zato moramo biti samoiniciativni \n iznajdljivi.
Skratka - v prvih trenutkih po nesreči se pokaže naša samoza-
ščitna pripravljenost. Prav iz iz-kušenj potresa v Posočju lahko trdimo da je samozaščita že krep-ko zasidrana v miselnosti občanov, vendar z doseženim nikoli ne sme-mo biti zadovoljni. Pri samoza-ščitnem defovanju je pot vedno od-prta za "veČ vedeti boljše delovati. boljše se zaščititi«.
Predsvanja. ki so letos po krajev-nih skupnostih. imajo torej pred-vsem namen seznaniti prebival-stvo, kako preživeti prvih nekaj ur po nesreči
Občani dobgo poziv za to preda-vanje. po zakonu o Ijudski obrambi so seveda obvezni prisostvovati predavanju. Vendar občani v pozi-vu ne smejo videli le prisile - pred-vsem naj se zavedajo, da takšna predavanja koristijo vsakomur.
Predavatelji opažajo da prebi-valstvo pozorno sledi predavanjem Nemalokrat se ob koncu z aplavzom zahvali|o predavatelju. Tudi stisk roke predavatelju s krat-kimi besedami; «Hvala, tovariš, bil sem v Skopju ob potresu. pa vem. kaj je to," potrjuje lako organiza-torjem kot izvajalcem, da smo na pravi poti.